PROLETAREC JE DELAVSKI. LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. 5. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST,—NO. 2042. Lot*r*d M , D*, f. Act otf C. 1907. II tlM PM « ot M.nh I mti%cm m» J. U71 Ckicu«, ni.. CHICAGO 23. IU.., 20. NOVEMBRA (November 20». 1916. p.,„ltah^ W«*lr .» 2S01 8. Uwnd.l. Av.. • II LETO—VOL. XLI. POT NA VISLICE ni prijetna. Ampak naci na gornji sliki — J. Joekel — se drii kot da mu je v*ceno. Spredaj (na desni) je policaj, ki i ga vodi v smrt. Joekel je "upravljal** koncentracijski tabor v Teresinu. kjer je bilo na tisoče jetnikov židovske vere šiloma pognanih v smrt. Sedaj je enaka usoda njega zadela. Zed. države center kompanje proti Sovjetski uniji Nikjer toliko mržnje proti Rusiji kakor v tej deželi. — Neprevidni diplomati večajo napetost. — Intrigiranje katoliške cerkve Samuel Grafton piše v čika- To je temeljni vzrok sovraštva škem "Sunu", da je govoril z proti Rusiji, kajti njen gospo- mnogimi Američani, ki so se vr-1 darski sistem uspeva in sociali- , r________f___ nili z dolgih potovanj v evrop-! zacija se širi tudi v druge evrop- Rusiji, dasi j o ona ne išče pač pa deluje ia mir. clrih HA7nlatl in cn Atiriiin Ln I .1.. J_iJ______* ' * Jačanje opozicije proti vnanji politiki angleške delavske vlade Na zadnjem kongresu angleških delavskih unij je bilo oddanih za resolucijo, v kateri se graja Bevinovo taktiko v vnanji politiki, tretjina glasov. To je Bevina in Attleeja osupnilo, toda s staro taktiko sta nadaljevala. V novembru pa se je nad petdeset-poslancev delavske stranke zavzelo pritirati to vprašanje v parlament s predlogom za nezaupnico Bevinu. Attlee jih je sicer prijel vsled kršitve discipline in jih pozval, da naj predlog umaknejo, ali pa odstopijo svoja poslanska mesta. Nezadovoljni poslanci niso kaki "sopotniki" ali "rdečkarji", ampak odgovorni ljudje, večinoma voditelji unij, ki ne morejo razumeti, čemu naj delavska vlada vodi torijsko vnanjo politiko. Ni čudno, da Churchill izraža svoje soglašanje z njo ob vsaki priliki. Predlog upornih poslancev zahteva "bona fide socialistično vnanjo politiko" in izraia nad o, da bo Attlee to potrebo razumel in izposloval spremembo. Med seboj si nezadovoljni poslanci pripovedujejo, da ni Bevinova politika nič drugega kot capljanje za ameriškim državnim tajnikom Byrnesom, katerega spremlja v vsakem koraku. Jasno je, da je torijem Bevinova taktika po volji. Žele le, da bi bil Bevin v nji bolj samostojen namesto toliko navezan na Byrnesa. Poslanci, ki so podali svojo izjavo proti Bevinu, so nezadovoljni z večanjem napetosti med zapadom in Sovjetsko unijo. Smatrajo, da ako se bo to neovirano nadaljevalo, bo vojna med ameriškim kapitalizmom in sovjetskim komunizmom neizogibna. Zed. države si jača/o baze, modernizirajo mornarico ter letalstvo in izdelujejo atomske bombe. In Churchill vpije, da ima Rusija na vzhodu armado, ki je pripravljena razliti se po vsi Evropi. Moskva izvaja, da vse to hujskanje vrše reakcionarni in tisti kapitalistični krogi, ki hočejo vojno proti Seveda, na mirovni konferenci, ki se je vršila v Parizu, in sedai v Nevv Yorku, dolže za nesogknja naj-več Molotova ter ostalo sovjetsko delegacijo. Ampak je jasno, da nastopa Byrnes zelo odločno in da je če-stokrat nedostopen za kompromise. Bevin ga pod- skih deželah in se čudijo, ko so j ske države ob vrnitvi videli pri nas toliko mržnje proti Rusiji Rekli so Nevaren tekmec mu, da kaj takega niso priča- „ Ameriški kapitalizem smatra kovali. ' Sovjetsko unijo za nevarjio svo- jemu redu in profitorn. z«ito jo V Angliji manj nasprotstva jo zamrzel in to je vzrok, čemu Tudi v Angliji je precej proti- toliko neprijateljskih člankov in) pira. sovjetskega duha. toda niti z da- knjig proti nji, čemu mnogi ko- n • • i xi • i • • i . . . leč toliko kot V Zed državah.' mentarei tako strupeno govore - °men'en' angleški poslanci smatralo, da ako bi Ni pa ga opanti v Franciji. o njej in njenem sistemu. V Angliji se proti Rusiji naj- Evropa se kreta na levo. Tu več oglaša Churchill, čeprav je smo šli v zadnjih volitvah še bila pogodba dvajsetletnega pri- bolj na desno. Drugod vodijo jateljstva z USSR sklenjena ta- unije socialisti in komunisti. Tu krat ko je bil on premier. Konservativni toki se jarajo Nasprotstva do Rusije v Zed. državah so ideologična, ako jih je mogoče tako označiti. V evropskih deželah so v koalicijskih vladah tudi komunisti, tukaj se bila v vojni proporčno najmanj znova deLuje, da se komunisti- Prizadeta in njena industrija je čno stranko prepove. V nekate-' ^ajro^ernejša. Toda izgledi so rih državah je že sedaj nele- tu; da se bo življenski standard galna. H -nižal čim bo konec sedanje V Evropi naraščajo delavske prosperitete. In unije so stranke, so v novembrskih v »"»zidnem boju. čeprav se te-progresivci Bevin prenehal toliko podpirati Byrnesa proti Rusom, bi nastalo ozračje mirnejše in ustvarjeni bi bili pogoji za graditev vzajemnega zaupanja med deželami namesto da se posebno v Zed. državah toliko govori in r________ piše o neizogibni tretji svetovni vojni. Ni pa verjetno, kapitalističnega sistema. Izjeme da pride v angleški vnanji politiki kmalu do spre-so rodke- membe, ker je pregloboko v torijskih tokih in na ame- ■iSi^ndldtJlSSSJKi, "ih° '°>iko < ^ se H ne bo zlahka omak- izmed evropskih držav, toda je f ni11 nle- kaj so |>od vodstvom pristašev N Živila se podražila od meseca junija do sedaj 56 odstotkov Vladni viri v VVashingtonu s« izračunali, du so se živila podražila od 28. junija pa do novembra 58 odstotkov. Cene drugih potrebščin so se v isti dobi dvignile 48 odstotkov. V prvih dnevih, ko je Truman odpravil kontrolo nad cenami, so se dvignile povprečno 7 od-I stoikov. Cene industrialnega materiala so se dvignile nad 12 I odstotkov. .Milo je podraženo 50 odstotkov. Ampak vlada tolaži, da bodo cene po božičnih praznikih začele padati, razen oblekam. Možno je, da bodo šle nekatere stvari navzdol, toda draginja v splošnem bo postala še bolj občutna, ker so industrijalci podražili materijal in s tem bodo cene v prodajalnah na drobno še bolj narasle. Višanje mezde daleč zaostaja za višanjem cen potrebščinam, in obeta se velik industrialni nemir ter val stvak. Vsakemu vi- i šanju plač takoj slede nove podražitve. Le par stvari je še pod kontrolo OPA. n. pr. stanovanja. toda predsednik Truman je dejal, da bo lastnikom hiš dovoljeno stanarino primerno dvigniti. Nove enostanovanjske hiše so toliko drage, da vladni urad FI1L mnogim aplikantom posojila odreka. Smatra, da bi pri svojih sedanjih plačah obrokov ne zmogli. To se tiče bivših vojakov. ki bi radi stanovanja, a jih ne dobe pa morajo biti kje stisnjeni pri sorodnikih ali pa prijateljih. ] Položaj je sedaj precej sličen onemu po prejšnji vojni. Kupna moč dolarja se niža in veliko ljudi sc mora /c sedaj posluževati prihrankov, čeprav so za po-, sleni. Ekonomi se boje. da spet t dobimo depresijo in veliko brezposelnost . To so problemi, na ' katere sta vlada iu kongres prav t malo pripravljena. Smo pač za •*free enterprise" in šele v polomih za kontrolo, ko je že prepozno. Monopolsko časopisje Listi kapitalista Kemsle>ja v Angliji izhajajo v 8.500.000 izvodih dnevno. Urejevani so torijsko. kakor n. pr. Hearstovi, McCormickovi in drugi reakcio narni časopisi. j KOMENTARJI i Zbira in presoja urednik "Chicago Tribune" z dne 14. nikarji dejal, da je on v marši- nov. je priobčila dolg uredniški čem komunističnih nazorov. So- članek proti Louisu Adamiču, cialistično literaturo dobro po- Naziva ga za Titovo orodje, za zna. Voditelji kakor je Nehru so veteranskega "komunističnega za bodočnost Indije dobro zna- sopotnika" in udriha po vsebini menje, ker se bore ne samo za njegove knjige "Dinner at the osvoboditev dežele temveč tudi White House". Očita mu, da do- za nov gospodarski red. čim so naši fantje umirali na bo- c ..... . , jiščlh, se je on zastonj gostil v S"r,a 'Ktl ,n komun.s i v Ki- Beli hiši. namesto da se bi po- mu ?? 2 nov l,r"?dlh *el ko nudil službovati v armadi. Ker mamfestao.jo na zgodovmsk! ka- izhaja ' Tribuna" dnevno v nad P'1,01^1 8"c kjer so proslav- milijon izvodih, je članek za lj,a1' zmagoobmorju rdecihza- Adamiča ter njegovo knjigo pre- *la,v' " v Vatikanu pa so eez- cejšnja reklama čeprav ni bil Je bolJ ? ?krbeh' k«r se napisan v tak namen , glavno mesto krščanstva pre- . tvarja v marksistično posto- Eksekutiva AFL se je odloči- janko. la ustanoviti v Nemčiji svoj bi-' An)i,eiki kralj je imel v ro. v namenu, da bo podpirala Umentu govor 0 načrtih viade, obnavljanje nemških delavskih kj mu je isa, njen .. unij. A njen pravi namen pri sednik clement Attlee Govoril tem je pobijati radikalizem ter je Q social,zacjji 0 svobodi Indi. boj proti Sovjetski zvezi. je |f| Q drUgih ukih stvart;h- ka. VVilliam Green ob vsaki pri- kršnih ni nikoli omenjal, dokler liki trdi. da unije v Rusiji niso so mu govore toriji pisali, svobodne Kdo ve. koliko svo- |z Rima namjgujej0, da bo bode bo ostalo unijam v tej oe- ž bržkone imenoval zagreb- zeli, ako bo v prihodnjem kon- šk nadškofa Stepinaca za gresu prevladoval v boju proti kardjnala Ampak njegovega se- njim senator Bali iz Minnesote? danj stanja to ne bo spreme- Nedvomno se te nevarnosti za- nilo. bi mogla sestaviti vlado le. če r l • i • • b •§ • bi šli socialisti in druge stranke Francoski komunisti povabili socialistično z njimi. stranko na posvetovanje za sestavo vlade Tretja stranka, ki bi prišla v stvo stranke ima levičarska Francoska komunistična stran- I___,___________... ......._ ----_ je sedaj najjačja stranka, tej koalicij s komunisti in so- skupina, toda precej poslancev volitvah progresivci v demo- nc zavedajo. Kajti bore se se nadeja mandata za jestavo cialisti v upoštev. je radikalno bi rajše, ako bi šle v vlado spet kratski in republikanski stranki Proli izkoriščevalcem in za bolj- i nove vlade, ako se ji posreči na- socialistična, dasi ni radikalna, vse tri največje francoske stran- izgubili nad polovico mandatov. življenske razmere. praviti v ta namen zvezo s socia-• ne socialistična, temveč le libe-> ke. kakor so v nji sedaj. "Nov deal", ki je bil nekaj let v So tl|
  • italizma in n- cenler ka* nekaj mandatov več kakor so jih vlade in enkrat že v takozvani prevzeti odgovornost vlade in še predmet za zbijanje šale. De- takih elementov ki "tudi imeli' S° J'h so< ialisti »zgubili, ljudski fronti s socialisti in ko- smatrajo, da ne bo dobro za mokrati se sedaj te besede ogi- žijo Rusijo dasi iz svo ^iT™ ti Rooseveltu nekak kompromis med socializmom in Hoovrovim kapitalizmom. Sedaj smo spet ekonomsko popolnoma v starem kapitalizmu, ki pa ga njegovi pristaši imenujejo za "fres enterprise." To ime lepše zveni. Free enterprise je evangelij ameriškega kapitalizma. Tukajšnji posedujoči sloj je razredno (kapitalistično) zaveden in so- ------—-- vraži vse tiste, ki so za sociali- kongres bo imel pred ge za spremembe v takozvani in drugi zainteresirani krogi godbo, kakor jo zahlevn Lewis. zacijo ali za podržavljenje bo- sa™ predlogo za odpravo zaprte Wagnerjevi delavski postavi — stavke nočejo, naj ugode pravič- Velika nada delodajalcev je. ffastev. delavnice in oa nredloee. s kate- trvnrln v«« nnSiam __t.*______ _________ Pripravljanje novih proti delavskih zakonov gastev. V-wavbV.V.V.V.V.V.\V.\V. Slavnost 30-letnice IN KONCERT ZARJE n na Zahvalni dan 28. nov. v Slov. nar. domu čleveland, 0. > o predložil čim se novi kon- ne&tetih domovih ter težave in stavniki unije par posvetovanj, pno pripravile nanj, bodo mo- gres snide. zastoj v industriji. Leuis seveda toda lastnikov ne more prisiliti. č.ne in v stanju preprečiti niar- Halje so pripravljene predlo- lahko odgovarja, da ako vlada da hi sklenili z UMW tako po- sikak naklep proti njim. veda tudi Green, ke~ kongres-nike svari, naj se ne "prenagli- Ameriški katoliški škofje so jo". In enako jih opozarja John na svojem zborovanju v Wash-L. Lewis, ki je v politiki repu-*ingtonu izrekli svoje simpatije blikanec in bi se moral zmage nadškofu Stepinacu in pozivali svoje stranke radovati, pa je ni. krščanski svet, da naj deluje za kot je razvidno iz članka v gla- njegovo osvoboditev izpod Tito-silu UMW. nič kaj vesel. vega totalitarstva. Imeli so zelo ...... , ostre besede tudi proti Rusiji, Jawaharlal Nehru je eden 6eš da justi predsedništvo ^^ -mm *** « CIO kot pa da b\ komuniste še toleriral. V mnogih unijah CIO I ^^T Mj* MS imajo važna odborniška mesta, in nekatere, n. pr. unija krznar- JH. ^r JU JH^P JK. jev, je popolnoma pod njihovo kontrolo. Saj tako trdijo njlhni « .. . ski fantje in možje. Sest jih je nasprotniki. r Martmovanie ; biio. vsi drugi so bm na t™- Da-si je Philip Murray precej strpen in je dostikrat odobra- j Vse taka in taka martinova- tah Umazanih lic in mokri, za- oodrobnosti nam zakriva široko ogrodje, na podlagi katerega bi bilo mogoče splesti skupaj vse te razprave o najrazličnejših vprašanjih. Svet zunanjih ministrov ve- Ameriška delavska federacija se trudi, da bi dobila med organiziranim delavstvom v latinski Ameriki čimveč zaslombe za svoje sorte politiko, pa jo CIO prekaša. Dasi ima AFL na svoji strani naše vladne organe in pa veliko več denarja kakor pa CIO like četvorice se je v začetku - ----- novembra zopet sestal v hotelu vse mirno ko v votlem ključu in Waldorf Astoria. Na dnevnem v take namene, vzlic temu si do-je pod noč še rositi začelo! Nič rfdu so pogodbe s sateliti osišča. j slej še ni mogla ustvariti prisrč-vas ne bi bilo treba, ne vas, ne Treba je najti rešitev za trnjev? noiti,n. pr. sebi v latinskih de-vas! Mi Maverlenčftni bi bili la-i tržaški problem, razmejiti je želah, južne in centralne Ame-hko vse sami opravili! Saj je bil jtreba Italijo in Jugoslavijo, u-ogenj konec konca naš!" j rediti trgovski promet na D<>- "Cuj jih, vrage 1 a k o m n e !} navi- začrtati meje med Albani-£Uj . jo ter Bolgarijo in Grčijo,' in iz- ' Kdo je lakomen. mi, ki smo delali končnoveljavne pogoje za rike A bo AFL se poskušala. Njena prizadevanja pri tem temelje največ na principu takozvane celotne ameriške enotnosti t južne in severne Amerike) ter bo- >-te se pri- t .Vsa ta j ja proti komunizmu". Da se bi val taktiko krogov, ki se jih smatra za "sopotnike", češ, da se nja so mi ostala v spominu. Ne- kaj zunaj je pršelo. Vendar noč j si vse to," je zakrilil nad mizo. reparacije. ravnajo po "strankini, liniji", je sedaj zavzel ostro, komunistom katera vesela, kot jih tradicija ni bila pretemna. ker je nekod ["zaslužili? ali vi, ki s „ r ......... .._ nasprotno stališče. Med slednjimi se sušlja, da je to storil pod zahteva, nekatera pa narobe. za oblaki potovala polna luna.! tepli samo na likof?* * la zunanjim ministrom velike AFL zanimala kaj""tudrza boj* vplivom duhovščine, kajti Murray je veren katoličan. Tudi v Ali eno od njih je bilo Za smeh "Kaj je° I. na Maverlenu smo Razpoloženje je postajalo vse četvorice pariška mirovna kon- pr()ti sistemu ki je kriv Vsega mnogih unijah, n. pr. v nekaterih lokalih jeklarske unije, so ka- in Jok- vam oteli hišo in hlev, pogorel ] bolj napeto. Ali mati je za tega ferenca Odločiti bo treba tudi o sedanjega socialnega zla—nam- toličani na vodilnih mestih Prišla sem ma rt i no vat domov je samo skedenj..." Sestra se —..m— vorasaniu. ali nai bodo snorne .... , Sedanji boj za trebljenje komunizma iz unij CIO bo sčasoma I Jj Maršem Brat je bil takrat že jc prestrašena ozrla po naših t,!,. i j. i * i i ..... davno na Ruskem, vojna pa je obruzih in menda videla da ie imel l^hko pogubne posledice, čeprav se na tej konvenciji to se ^ M d| , je imela ufc*a„,va£jo Ofcje brezb£ ne bo poznalo. Gotovo ie tega nasprotovanja veliko tudi "stran-, syoje na Mavr!Jonu. to_ ka kriva, ker skusa unije ter svoje pristase v njih uporabljati za da ktT jj bil mož v Amenki j suknj£ svoje politične namene. , bivala doma pri starših. Se j "Nikamor vam ni treba iti, ra- Ampak proti komunistična vihra, ki je sedaj v modi v tej de- Jože, ki Je služil pri nas in pa zen nam po pijačo, te pa imate želi, ne more služiti organiziranemu delavstvu temveč le reakciji, dve dekleti, ki sta čez dan po- doma Smo lačni in žejni! Saj Iz propagande bi človek sklepal, da je tu milijone, ne pa nekaj jmagali izkapati korenje—in na- smo tudi hiteli z našo 'spričo*, tisoč komunistov. Pravi namen te gonje je torej predvsem utrje-j šteto je vse osebje, ki je sedlo k kar se je dalo. Ves kalič*k' smo vati kapitalizem, ker s tega stališča se reakcija bojuje proti vsem. večerji, k obilni večerji. Kajti izpraznili. ('Kaliček' je bil pli- zakone, za več kontrole nad profitarji in za Martinovo je le enkrat v letu tcv, a širok, cementiran in po- ki delujejo za socialne_______,___________________. _ civilne svobodščine. Ni ga progresivca, ki bi mu reakcionarna in bogzna, če ni zadnje za kale našla nekaj izgubljene skorje vprašanju, ali naj bodo sporne rtč tj kapitalizmu _ kaj ta_ nekje na peči, pokrila je z njo zadeve iz teh mirovnih pogodb k njoni eksekutivi še na mi- notico vsaj za silo. pa prinesla i predložene mednarodnemu so- sel ne ide vse skupaj na mizo. "Nič, nič kot sta to predlagali ame- T , ' u: ?tu slabe volie' Vsak od vas ie storil in britanska delegacija, ah 1 . ° ia.sestankih, k jih nekaj tiobrega^n tmo vam v^m svetu ambasadorjev velik, ce- ^ "l Am^ hvaležni! Zato ne pojde ^ jjj.. kot predlaga Sovjetska ne lacen' no od h,Ke' , . • ... . ki so bolj prijateljski obstoječim 3US...Kr lw.uR m.«:; Ministri nikakor ne smejo po- ,, . . ^ . , . ... Jože. korači na vežo po klop da i trositi mno*o časa za rešitev teh ^ boste vsi sedeli in jedli. Bog problemov, o katerih se je že LA^l^^L^ "T™ vam požegnaj!" Za tem je šla razpravljalo več kot preveč. Saj krit vodnjak, iz katerega smo propaganda še nikoli ne pritiskala komunističnega ali pa socialističnega pečata. Med "sopotnike" prišteva celo Mrs. Eleanor Roosevelt in pokojni Roosevelt je bil neštetokrat nazivan za podpornika "rdečkarjev". In dočim kapitalistična propaganda toliko udarja po "komunizmu", pa previdno molči o nevarnosti, ki je res nevarnost. rega od nas ..je menila mati. napajali živino.l Ker pa so vojni predpisi in j Mati se je znašla prva. Pova-omejitve imele svoje ostre oči bila jih je k mizi ter jim na povsod, smo vežna vrata zakle- kratko razložila zbrodo v sklenili in okna skrbno zavesili, da di in brez oklevanja so začele nam ne bi kakšen očeladani ba- škrtati žlice v njihovih rokah, jonetar ne videl na mizo in še Niso pa še utegnili izprazniti namreč o jačanju raznih fašističnih gibanj, ki rastejo po deželi., manj na peč. kjer so iz podolga- skl de. ko zaropoče znova na Bilo bi dobro posebno za unije, če bi se bolj zanimale za te razne ste koze gledala kratka, okro- okna in vrata. Medtem ko smo pokrete, ki pod masko vere, ali plemenskih predsodkov, delujejo gla bedra lepo opečene gosi. domači že tako preplašeni poza sistem, kakršnega je Hitler uvajal. Na to nevarnost je opo- A komaj smo brezskrbno čeb- skočili, so se fantje za mizo sa-zarjal in še opozarja eden bivših pomožnih pravnikov justičnega ljaje začeli srebati juho z rezan- mo muzali. "Oh, to so gotovo oddelka. Bil je odslovljen, ker je na nekem shodu dejal, da so imeli Hitlerjevi ljudje v Zed. državah zelo ozke stike, kar pričajo sedaj najdeni dokumenti v nemških arhivih. Kompromitirani so visoki politiki demokratske in republikanske stranke, pa je department rajše tiho kot pa da bi jih razgalil. Isti pravnik trdi, da ima podatke o takratnem protiameriškem delovanju teh politikov tudi šef zvezne detektivske službe Edgar Hoover, toda v predavanjih rajše govori proti komunistom kot pa da bi svaril pred fašizmom in udarjal po ljudeh, ki so v vojnem času intrigirali proti Roeseveltu ter njegovi politiki. ci, je zdajci nekdo krepko potr- Bistričanje, kar zunaj jih nu-ka! po šipi in nekdo drugi je s stite.. njim, pred njim pa voz... Kaj j m"a je z vozom?" Glas mu je bil ne- j škega vprašanja, navadno nežen, kajti le nekaj Nemčija je dovolj velik prodni prej je vstavil voltu novo j blem, da bi zajela pozornost vse-oje, ki ga je bil naredil on sam sveta. Toda v trenotku, ko se in je takrat trdil, da ga bo pre- začno razprave o kontroli atom-živelo. "To oje in ta voz bosta ske bombe, nam je težko paziti regljala po naših poteh, ko bom izključno lc na nekaj drugega. lavstva k nam, v vrnitev prijaznosti pa jih bo AFL poslala v Argentino. » Te sorte povabila, kompromisi in politični namigi so navadno preračunani v višjih krogih (v vladah) tako. da naj bi bilo delavstvu v škodo. Monopol dvostrankarskega sistema V New Yorku je bila v zadnjih volitvah odrečena pravica do kandidatne liste socialstični ter dvema drugima strankama, ki so nbminirale svoje kandidate. V prilog socialistične stranke so se zavzeli mnogi vplivni liberalci, pa ni nič pomagalo. Vzrok, ki ga je za odklonitev navedel volilni urad, je, da so peticije pomanjkljive in da so v njih tudi druge napake. Kdor vzrok za kako stvar išče. ga lahko najde. Posebno ga je lahko dobiti v peticijah, ker ako sc ne podpišeš natančno tako kakor te imajo zapisanega v volilnem imeniku, pa je podpis neveljaven. Dovoljeni pa sta bili v New Yorku poleg demokratske ter iepublikanske stranke tudi American Labor Party ter Liberal Party. Toda obe sta imeli na svoji listi iste kandidate kakor demokratska stranka, torej demokratski politiki niso imeli vzroka, da jima bi ugovarjali. Prva je dobila za demokrate nad 400,000 glasov, druga pa blizu 200,0000. V VVisconsinu so bivši socialisti poskusili svoje srečo v demokratski stranki, med njimi nekdanji milvvauški župan Daniel W. Hoan, ki je bil kandidat za governerja. Za republikanskim kandidatom je bil daleč zadaj. Nekdaj napgedno delavsko politično gibanje v Minnesoti je tudi skopnelo in dobe se samo še ostanki. Sedaj spet mnogi govore o možnosti za ustanovitev "tretje" stranke, ki bi šla v boj v prihodnjih predsedniških volitvah. Toda na nedavni konferenci progresivcev, ki so se je udeležili mnogi odborniki unij, politiki kakor je bivši notranji tajnik Ickes in liberalni intelektualci so znova sklenili, da na kako "tretjo" stranko še ni misliti. Pravijo, da razmere zanjo še niso zrele. Vrhtetra so zakoni v mnogih državah takšni, da je novo politično stranko nemogoče Ustanoviti. Torej je obveljala na konferenci stara ideja, da naj se deluje za napredne kandidate bodisi v demokratski kot v republikanski stranki. Nadaljevana bo potemtakem ista zmota kakor zmerom. Kajti kaj pomaga, ako dobe tu pa tam zmago za kakega politika Rooseveltovih nazorov, ko pa potem politično v svoji /tranki tako malo pomenijo in vrhtega se Jih vsak čas lahko potisne na stran, ali pa vrže iz službe, kakor sta morala iz nje Wallace, Ickes in mnogi drugi progresivci. pestmi razbijal po vratih. Ali oče je bil že na vratih. I j«ž že zdavna v grobu." x j Kajti atomska kontrola je zdaj . , Nam žlice iz rok. Ne pet ne "Ogenj ste imeli. Skedenj je šel, i Od voza jc ostalo le železje, postala del še večjega proble-, slučajxf tudirarnlpt V šest smo bili vsi na prstih. Mati samo skedenj. Vse drugo smo od grabelj samo žebljički, in ta- ™a svetovne razorožitve. Sii- J ____ je planila h potici na drugi mizi rešili mi!" so pravili že na veži. ko dalje vse po vrsti. sati je že predolgo, da naj mi , in otepaje z rokami iskala z Ali ko so prišli v sobo, se jim je Kako je ogenj nastal, se ni ustavimo produkcijo atomskih Prispevek westmoreland$ke očmi primernega skrivališča, spiemcnil glas. 4 Na, jih vidiš, zvedelo nikoli. Gasilci so se slo- bomb, ako bi Rusija v izmeno federacija je bila poti- hudiče? Oh, požeruhi grdi, vi..." žno najedli in napili, se razžive- odpoklicala nekaj svojih čet iz sejj Prihodnji trenotek je seji federacije SNPJ ca skrita pod očetovo suknjo ob In bati se je oilo, da bodo nava-|li in bi bili najrajši še zaplesali, srednje Evrope. Mnogokrat smo j VVestraoreland Co Pa ie b l i so orglice in poskočne! tudi. da je svetovni mir sklonjeno, da se prisUva Pi^ vznožju postelje. Sestra je hite- lili nanje. Potolažila jih je gos. Imeli la potiskati kozo na peči v kot] ki jo je mati prinesla na mizo noge Toda "vse kur je prav!" odvisen od tega, ali bo uspelo i Jctaron v podporo $10 Vsoto in Je na klopi stoječ mahala Jo- Sestra je stopila po zaliti krom- je pošepetal eden med njimi in ! kmalu urediti jiemško vpraša-., poslal blag. Elexander Skerl i* žetu, naj ji da nekaj, s čemer bo pir in solato in kaj kmalu so si so odnehali. Proti jutru so se nJc- bolj res je„ da je,'ExpoHa Pa mogla zadelati razgled... Jože vsi zadovoljno in veselo mazali razšli. Od daleč smo slišali nji- svetovni mir odvisen od rešitve; --- je pograbil z eno roko svojo brade in si poplakovali grla. hovo vriskanje. atomskega problema , suknjo, z drugo pa očetovo in z Vmes so se seveda se zmerom Že drugi dan je oče hodil po Molotov in Manuilski sta po- njo vred je tudi potegnil vso pikali. "Prvi ste bili pri ognju, i ložah. Cez leto in dan je stal že i vedala v splošnem zasedanju ze- zgornjo skorjo s potice Oče je da. ampak s svojo špričico ne bi nov skedenj, večji in lepši, po- dinjenih narodov, da smatrata, hitro prinesel iz omare dobršen veliko opravili, ako ne bi mi pri-1 krit z opeko. Tudi hišo in hlev da je pravica vetiranja velikih kos koruznega kruha, pa ga vlekli svoje ..." j je dal oče pokriti z opeko. Danes sil neobhodno potrebna za vzdr- zdrobil v juho, da bo močniku Tu so prenehali vsi skupaj, je v razvalinah vse. hiša in hlev, ževanje mednarodnega miru. podobna. Mati se je za tega vr- kajti že zopet se je zaslišalo od in od skednja ni ostalo sledu; Ako bi ne bilo toliko važnih za- Tole mi ne gre v glavo ? Požgali so vse Lahi. dev na razpravi, bi nedvomno posvečali mnogn več pozornosti važnim debatam, ki se odvijajo v organizaciji zedinjenih narodov glede omejitve prava veta. Eno najvažnejših vprašanj'je nila iz zadnje sobe, kjer se je bil zunaj ropotanje. "Ej, ej, Rodin šopiril hleb prepovedanega be- čani bodo... Saj se mi je zdelo, arma a iT lega . Skalpirano potico je že ne- da se je nekaj pomikalo proti : KLUBA 5T. I JSZ kdo drugi pokril s starim pred- nam, ko smo se mi že odpravili C hicago, III.—V petek 22. no- pasnikom in ji posadil še Jože- sem." "Ali pa straženjski gla- Vembra bo redna seja kluba št. tov klobuk na glavo. Z mize je duhi!? Vrag jih pocitraj, te in 1 JSZ- Na dnevnem redu bodo tudi že izginilo vse, kar ni imelo one!" tva*»a Poročila, razprave o njih razporeditev vojakih sil po sve- zveze z močnikom. V kuhinji se Zadeli so oboji, kajti prišli so in Potpni bo mskuzija o sodob- tu Zedlnjene države so pristale je še cvrl praženi krompir, »e- ti in oni. In bila jih je vrsta, nih problemih ter svetovnih do- rusk| predlo„ da /a:no Strn mu ie nrilila vnrle NnkHn vam rečem. Oni tudi so gasili in j l«>kih. predvsem z ozirom na pre^ ameriških sovjetskih in še kako gasili! Ne v vodnjaku,' delavsko gibanje v raznih deže- britanskih čet vsepovsod na sve- ne v 'kaličku* ni več žličico vode, tu. Odkrita in popolnoma javna pa tudi nobene žive iskre več VstoP vsakemu prost. - P. O. | razprava 0 tem Vprašanjp ute- ^"kIi^Jv? i!fni hiln Voine poroke zelo rahle " *ne Pvri^sli d« nekaterih voč oJrJl Z ££ ^ Izmed ameriških vojakov, ki voJask,h velesil, kar ute vec ognja ne vode... uročili mod vninn v Fv #nc spremeniti celokupno seda- "Glejte jih, no. Mar smo našli * £ / ! Tr,« ^ li, ker bi spravili rezance na po- tam goreče tramovje, ali samo T' £ ze nad 12 000 razpo-vršje. ugasle cigare. haa< Naj bi za-!rocen,h-- Vzrok teh kratkotraj- stra mu je prilila vode. Nekdo je prižgal onučo. da je zamoril prijeten duh. Ne na minute, na sekunde je šlo. Se en skrben pogled naokoli, In oče je šel odpirat, dočim smo mi mirno sedeli okrog kočnika*. Dotakniti se ga nismo upa- Debelo smo pogledali, ko so se prikazali na pragu maverlen- čelo pihati..." nih ljubezni je pač običajna "Pihati . Hohoho! Ko je pa 71edvojna ^ost, želja deklet, . da se poroce, potem spoznanje, T>, ,da so sc motile, nezvestoba fan odbor CIO. Vodil je veliko agitacijo in v nji mnogo potrošil, toda tav in df,klpt in pa ieiBYe prila. plaz volilcev se je v protest proti mečkačem v demokratski stran-1 goditve. kadar so neveste prišle ki obrnil k republikancem. Hoteli so spremembo in ker druge sem za svojimi možmi. Sploh razvoj vprašanja varustva Od- neUn 'Mnika Bvrnesa bor zedinjenih narodov, katere- nc reakcije, io mi nikoL . tov* mu bo poverjena skrb. da uredi v glavo? Tudi te"« ne ^ alternative zanje ni bilo, so pač vrgli stranko, kl Jo dolže vseh se- j ostane le malo te vrste ukorov k*80 tičei° varustva dem, kako je mo|fH 1 mandatiranih ozemelj, bo v svo- vami trditi neka i 1 . " nje ravnovesje. Polovica človeštva, vsi kolonijalni narodi, so v največji meri zainteresirani v tej zadevi. Drugi narodi pa so zopet v še večji meri napeto pozorni na Kako to, da Krnest Bevin no-če priznali, da ie v vnanji poli-tik. odločno na Mrani angleške, g« imperializma, našeKa dr/av. noirn O. . "T7.RV- Zelo slabo je v minulem volilnem boju opravil tudi politični • domeščani z republikanci. danjih hib, čeprav vedo. da niso republik^ci nič boljši. A dana trajnih, jim je saj prilika, da postanejo bol JU. kot p. je bil. dosedanja Ako v^r,.|r((. „ pn,l(ln,tvo, kl demokratska večina v kongresu in kot je Trumanova adminlstra- ^ vrgj "prrt|ctaref." pomagajte cija. Prej ali slej bodo uvideli, da edina sprememba, ki so Jo do- mu v pridobivanju naročnikov segli je. da bodo demokrati odslavljani iz političnih alu*b in na- |n zhirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! jih debatah razkril svetu, al, ga kot sedaj de b T^I? dr"Ke-bodo Zed države politično pod- *re v flavo^em« L ne pirale takozvane imperialistične Atllee iezlt-, »• i J 0n ln sile. ker žele obdržati svoje baze , skimi poslanci u J, <,Hav* na Tihem oceanu brez medna- vnanjo politik,»... S° "Juno rodne' kontrole, ali bodo nada-1 žajo. »P^vičeno zgr«. PRIPOVEDNI DEL J 4» X I Bilo je pred 11 leti. S tovarišem Jožetom Hodoščkom sva ležala v vlažni praproti za hotelom Bellevue in čakala. Prvič sva bila na akciji. Na vrh visoke smreke, ki stoji na obronku pri hotelu in je vidna po vsej Šiški, sva hotela obesiti veliko rdečo zastavo v pozdrav prvomajskemu jutru. Ure v zvonikih so odbile polnoč. Vse je bilo že mirno. Pro-letarska Šiška je spala pod nama težko spanje, le od časa do časa sva čula z glavne ulice korake zapoznelega pešca ali policijske patrole. Tisto noč policija ni spala. Ob eni je ugasnila na hotelskem dvorišču zadnja luč. Splazila sva se do smreke in pripravila vse potrebno: drog, žico, zastavo. Se malo sva počakala. Vse je bilo mirno. Mrazilo naju je, saj sva čepela v gozdu že od večera. Jože se je postavil ob deblu, da bi jaz po njem splezal čim višje in si prihranil moči. Z ramen sem se oprijel debla in pričel plezati. Tedaj pa je šum prebudil velikega psa na dvorišču hotela Zalajal je. Počakal sem, da bi se umiril. Ko pa sem se ponovno vzpel za ped višje, je še silo-viteje zalajal. Jože je tiho zaklel, čeprav ni imel navade. Pes ni več utihnil. Zaganjal se je z verige proti nama, kot bi ga dražil sam vrag. Se sva čakala. V poslopju se je užgala luč in kmalu zatem tudi na dvorišču. Pes je lajal in se trgal, na dvorišču pa sva začula korake. Spustil sem se na tla in previdno sva se splazila do poti in po njej višje v hrib. Spet sva Delo za pravično stvar delavskega razreda mu je vlivalo vedno novih moči in volje Ko bi vsak drug obupal, se je Jože smejal. Ko je prihajal pretepen in mršav iz zapora, so njegove oči v ponosu sijale. Zlom stare, gnile države je postavil pred delavca Jožeta nove naloge. Jože je videl pred seboj jasno svojo pot. Klic Partije mu je bil svet, toda črni fašistični psi so mu bili kmalu na sledu. Pred prvim majem 1, 1941. je bil zopet v šempetrski kasarni, pa so ga "milostno" izpustili. Jože je zapustil službo in delal za stvar. Kje bo spal in kaj jedel, mu ni bilo mar Boj je zahteval celega človeka, vseh njegovih moči in Jože jih ni štedil. Ko so aretirali narodnega heroja Toneta Tomšiča, se je Jože javil na drzno akcijo za njegovo rešitev. Z bratom Kolmanom sta - -sei priplazila z zadnje strani do policijskih zaporov na Bleiweisovi cesti. Jože je preplezal zid in s šopom ključev stopil v zapor... Vlomil je vrata na hodnik — a Toneta Tomšiča žal ni bilo več v celici. Jože se je po isti poti vrnil nazaj, toda onstran zidu je padel v kremplje fašistom, ki so tam našli njegov suknjič. Bila je tema in niso videli, od kod Koncert in 30-letnica "Zarje" v Clevelandu Chicago, III. — L. 1916 se je v Clevelandu zbrala, mlada energična napredna skupina fantov v namenu, da si ustunove pevski zbor. Dali so mu ime "Zarja" in *ga jačali pod okriljem kluba št. 27 JSZ. Kajti zbor je bil klubov odsek za negovanje glasbe in kot tak je uspeval in vztrajal. "Zarja" in klub št. 27 JSZ sta eno še danes. Par let pozneje je bilo sklenjeno, naj postane "Zarja" mešan pevski zbor in je poklicala na sodelovanje dekleta in žene. Tako se je tudi izvršilo. Od začetnih pionirjev je pri zboru samo še Leo Poljšak, ki je bil vodilna sila skozi vseh 30 let. V veliko pomoč mu je bil pozneje pristopli John Krebel. Tudi on je še vedno aktiven v zboru in v klubu. Bilo jih je v tej dobi mnogo, ki so bili aktivni. Nekateri izmed njih so se izselili, nekaj jih je zbor pustilo, ostali so pomrli. Ker pa ni moj namen pisati "Zarjine" zgodovine, omenim gimi skupinami v letu 1943 in, tem delali krivico pevcem in 1946, kar je bilo naknadno nad zboru. Zbor se ni oziral n£ te $1000. Nastopal je tudi na sho- vrste zaostale ljudi ter šel svojo dih in raznih relifnih programih pot. Sedaj ima zbor uvrščene in priredbah za otroško bolniš- tudi partizanske pesmi, kot pri-nico in s tem pripomogel do ve- če krivic in suženjstva in sim- likih finančnih uspehov. Zbor je bil vedno dosleden svojim načelom in tudi uvrščal delavsko pesem v svoje programe, za kar si je pridobil med somišljeniki veliko prijateljev pa tudi sovražnike. Ti so zbor in njega delo omalovaževali in s bol prerojenja Jugoslavije. Ob zaključku še omenim, da "Zarja" slavi svojo 30-letnico na Zahvalni dan ob 4:30 popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vas vse pa povabim na to slavje. I^eo. Poljšak. DONALD BELL: Denar in mednarodna politika DELEGACIJA ZDRl/KMH NARODOV v New Vorku je pestra mešanica. Gornje sta delegata iz Saudi Arabije. OB 30-LETNICI "ZARJE" ducat izbranih pevcev v naselbini. pa po dolgih vajah in trudu so se ga zbali. To je bilo leta . . kt ; . u • 1926. ravno ob času predpriprav Cleveland. O. — Naj mi bo ' .. „ . v J za Zarjino 10-letnico. Piscu samo omenjena dva, ki sta še ak- dovoljeno napisati nekaj vwtic . ■. ^ * h u^k(K.e dodobra stu. da se jih omalovažuje a:_____ —J ______________r» i\avclrnm »hnrii 7nJk<*iln«» in V i- J o pevskem zboru značilne in vi harne preteklosti, kateri je veliko doprinesel k javnemu in kulturnemu razvoju te slovenske naselbine, kot tudi vrstam tivna od starejse generacije Pozneje je poprijela mlajša generacija, kateri gre zasluga, da se je moglo zbor obdržati tuje prišel, a ker so na istem dvo- di v težkem vojnem času. Izmed rišču aretirali malo prej njego- njih naJ omenim Sophie Turk- zavednega delavstva. To je na-vega brata, tudi Jožeta niso več' man-Ilersich. Alice Vidmar-Te- ša ' Zarja", katera slavi na Za-izpustili. Sop ključev je še uteg- kavec Edvvard Polsak. Katherine Jurman, Frank Kokal in še par drugih. Zal, da se ob tem nil odvreči, nato pa je zopet na stopil pot iz temnice v temnico Pri zaslišanju so hoteli iz Jo- momentu ko to pišem njihnih žeta izsiliti priznanje, da je suk- imen ne morem takoj spomniti, njič njegov, Jože je tajil. Pripe- Duša in vodilna sila te skup-ljali so velikega psa volčjaka. pjne je pa bila Josephine Turk ki naj bi izsledil krivca, toda Ne vem. če še sodeluje v zboru, pes ni razumel, kaj zahtevajo Lansko leto na Zahvalni dan od njega, ko so mu tiščali pod sem jo še videl na odru, ko je čakala toda vselej ko sva se bližala smreki, je pes tako silo-, *obec Jožetov suknjič. Ko so u- j prepevala. videli brezuspešnost svojih po- ~ izkusov, so nahujskali psa nanj. Pes je planil na Jožeta in mu zasadil zobe v pleča. Jože ni priznal, a to mu ni pomagalo. Ko so obsodili Toneta Tomšiča hvalni dan svojo 30-letnico. "Zarja" je bila ustanovljena med prvo svetovno vojno leta 1916 na 1106 E. 61st St., kot pevski odsek socialističnega kluba št. 27 JSZ Takrat je bilo socia-' listično gibanje v polnem zamahu in klub št. 27 močna in aktivna postojanka Klub je štel nad 50 mladih, energičnih in na- znane Razpravljali smo o tem pri "Zarji" in s privoljenjem teh pevcev smo na svoje roke prevzeli "Kovačevega študenta" in ga uspešno tudi predvajali šest mt*secev pozneje s skoro vsem novim osebjem. To je bila prva večja, takozvana pevska igra. vprizorjena na našem odru. Led je bil prebit in od takrat naprej se je stvar razvijala po potrebah mogoče zmagati v vojni s Sovjetsko unijo z atomsko bombo samo. Vsi priznavajo, da je Hen-ry VVallace realistično presodil položaj, ko je pisal predsedniku, da bi Rusi v slučaju vojne zasedli vso Evropo ter da jih ne bi bilo mogoče pregnati enostavno z atomskimi bombami. Nastala bi torej potreba velike kopne armade. Molotov in Stalin sta oba že namignila, da atomska bomba sama ne more zmagati v nobeni vojni. Govorice trde, da je angleška vlada nedavno obvestila VVashington, da bi bilo treba v slučaju vojne računati z navzočnostjo sovjetskih sil v Rokavskem prelivu. V skladu s tem je tudi dejstvo, da namerava angleška vlada uvesti nabore v mirnem • Znižanje dohodninskega dav- ,času. Britanija sicer ne misli na ka bo vsakomur dobrodošlo in vojno z Rusijo, a mora za vsatf bo naletelo v javnosti na pose- slučaj vendar skrbeti za obram- Marsikdo bi mislil, da so načrti za državni proračun, s ka-terijni se bo imel baviti novi ameriški kongres kot s svojo prvo nalogo, čisto nostranja ameriška zadeva. Navzlic temu pa so vsi inozemski opazovalci izredno pozorni in se napeto zanimajo za predloge, katere je po volitvah v novembru stavi4 senator Taft in o katerih sodijo, da bodo imeli mnogo vpliva tudi na ameriško zunanjo politiko. Senator Taft bo prihodnji dve l^ti brez dvoma prvak večine v senatu, tako da njegova nazira-nja o državnem proračunu in njegova zahteva, da je treba zmanjšati nektere izdatke federalnih oblasti niso brezpomembna. Nikakor ne bi bilo na me- bno ugoden odmev. Republikanska stranka bo iz tega vlekla karisti, kajti treba je. da svojo zaslombo v javnosti ne le obdrži temveč po možnosti še ojači do predsedniških volitev leta 1948. Senator Taft je na tiskovni zahtevah pevcev pod spret- 'konferenci.katero je priredil ne in nim Ivanushevim vodstvom. ^ Iz te Ivanusheve dobe, bi la? hko marsikaj zapisal in napolnil o tem najmanj 2 koloni, pa to ob drugi priliki. Danes bom samo davno v Chicagu, izjavil, da ceni izdatke proračuna za leto, ki se bo končalo koncem prihodnjega junija 1947, na 43.000 milijonov dolarjev. Dejal je. da je vito zalajal, da sva izgubila vsako upanje na uspeh najine akcije. Znova sva začula korake in govorico in ni nama preosta-jalo drugega, kot da se čim prej umakneva . . . Prvomajsko jutro je sililo izza obzorja, ko sva žalostna spravljala najino rdečo zastavo zopet v skrivališče. Prva najina akcija ni uspela. Dolgo je rdeča zastava skrita čakala vstaje- vdušenih sodrugov Med temi je K f , ' . . _ mogoče zmanjšati te izdatke za uu ni", .U ui_ omenil to, da Ivanush je bil nam . . ' 1BnMmi liimww Razumljivo je. da so člani klu- bilo nekaj izbornih [>evcev. ka- ba št. 27 z "Zarjo lovali. na vidnih mestih Prej omenjeni lanski koncert "Zarje" je bil jako uspešen. Bo- vedno sode- teri so že peli pri drugih zborih. in nevidnih kot Louis Gomizel, Jack Koc- na smrt. sta bila obsojena tudi diši moralno kot gmotno. Letos Jože in njegov brat na dolgo- pa Sem čul od tistih Cikažanov, letno ječo. ki so zbor na vajah slišali, da se vedno naklonjen in simpatičen. To lahko zapišem zato. ker sem , . T . r, imel kot predsednik zbora več jan. Louis Stegovec. John Per- £ T . še, Frank Košak, Andrej Robič I, , . . . . , .. /... kazal tudi ob easu in se nekaj drugih. T i so bili prvi inspiratorji "Zarje", kateri smo mu odločitev ni bila lahka. najmanj 13 do 18.000 milijonov. A to je mogoče le, ako se temeljito zmanjša izdatke oboroženih sil — in to je točka, za kate- V r T' ro se najbolj zanimajo inozem-razkola. ko , . » • ski opazovalci. Tak korak ameriške vlade bi bo angleških otokov.— Ako bi Zed. države mislile na vojno s Sovjetsko unijo ne bi bilo mogoče niti razpravljati o nekem znižanju vojaških izdatkov. Kar je najbolj presenetljivo, je to, da je senator Taft z nekoliko drugačnimi besedami in morda nekoliko bolj v podrobnostih povedal natančno isto kot bivši trgovski minister Henry VVallace. Oba sta zahtevala temeljito znižanje naših vojaških izdatkov— iz notranje in zunanje političnih razlogov — tako da ni izključeno, da bodo levičarski krogi, ki stoje za VVallaceom, podpirali republikanskega senatorja v njegovih tozadevnih naporih. Znižanje našega vojaškega budžeta je tem bolj odločen in se koj po ustanovitvi pridružili« v (>d 1 *933 "aprej ^V*? pomenil, da so se Zedinjcne dr- ! resen predlog, ker senator Taft ^.Z* ^ ^ Kil ^r požrtvovalna oseonost. z ^ odločile podpirati načrt ne zahteva, da znižamo svoje Po italijanski kapitulaciji bi je še bolj izpopolnil. Naravno. moral Jože v nemško taborišče. da sem bil vesel te pohvale, ker Bil pa je preslab in švabski i sem bil celih osemnajst let po-zdravnik ga je izvrgel. Ves o-1 vezan z zborom ne da bi bil pe- nja, dolgo .je čakal dneva, ko morje rdečih zastav v sončnem | slabljen je prišel Jože v parti-|vec. zane. a tu je kmalu oživel. Zdra- prvomajskem jutru oznanja novo dobo, novo lepše življenje. Koliko koncertov je predvajal vjc se mu je povrnilo in poleti ta zbor v zadnjih 30 letih, koliko leta 1944. je Jože odšel z osvo- družabnih in pevskih zabav je Tovariš Jože po prvi akciji1 bojenega ozemlja tja, kjer je ; že priredil v dvoranah in na pro-ni odnehal. Nešteto psov v slu- bilo delo najtežje — na Koro- stem žbi starega reda je prežalo na rdeče zastave, jih trgalo in mr-cvarilo. Jože se teh psov ni bal. ško. Ko je odhajal, sem ga sre čal v Poljanah. Ves nasmejan mi je razkazoval novo rusko br- Kot Skojevec je sprejel z njimi zostrelko: "Vidiš, take bi morali neizprosen boj. In Jožeta so imeti že prej. . ." zasledovali na vse pretege. Padal jim je v šape, pa se jim Jožeta ni nazaj. Koroška ze- zopet iztrgal. Aretirali so ga, mlja. ki ga je rodila, je izpila Jože pa je molčal. Ko so ga izpustili, je bil s podvojenimi močni zopet na delu. Pa so ga njegovo kri. Letos, ko se ob prvem svobodnem prazniku dela spominjam zopet izsledili in zopet je romal Jožetove prve akcije, naj bodo v zapor. Psi so predobro vohali, te vrstice namesto šopka rdečih da jim bi bilo mogoče zakriti nageljnov na njegov grob v še sled. Življenje je bilo Jožeta kot malokoga, a Jože ni klonil. nesvobodni koroški zemlji! — M PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina za Združene države (liviemil Chicaga) In Kanado S6.00 na leto; $3.SO ta pol leta; $1.50 sa četrt leta; za Chicafo In Cicero $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa inozemstvo 19.10. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Lahko rečem, da je nastopil nad tisočkrat na raznih delavskih. narodnih in društvenih prireditvah in jubilejnih proslavah. Vedno je gojil delavsko in koj od zadetka številno velikimi glasbenimi-Ukašnjami. razorožjtve ali vsaj omejUve, okupacijske sile v Nemčiji in na še drugi, tako, da je bil zbor moten in glasovno. Pozneje se je pridružilo še več dobrih pevcev, med temi Frank Baudek. Frank J. V Krabee. Krabec, po rodu Ceh. že toliko let podučuje v petju Hrvate in Slovence, da nima več nepri- oboroževanja Posledice tega na sejah splošne skupščine zedinje-nih narodov bi se neizogibno ta- Mack Mugerli. John Ferlu8a in ^ = , koj pokazale, kajti tam je So-Frank Pernac. kateri so zavzeli . . , , ..J. ... ..... .___ ' ' 4 .. . je jako hiter in tudi spreten ter v zboru odl.cna mesta sol.stov .asa ima 2a vso P(x) nje. govim vodstvom se je zbor raz in mero zbora dvignili. Frank Mack, kateri sedaj prodaja posestva in zemljišča, je bil več let v ospredju zbora. Ostali štirje so nastopali kot solisti. John Ferluga, drugi basist, je bil pri zboru do svoje smrti 1. 1936. Frank Baudek, aktiven sodrug. narodno pesem v duhu sociali- je preminul nekaj let nazaj, Per- stičnih idej, katere edino morejo koristiti ljudstvom vsega sveta. In čimprej se jih oklenejo, toliko boljše zanje. In toliko prej bo izginil strah pred tretjo svetovno vojno—katera—ako se dogodi — bo uničila še to civilizacijo kar jo je ostalo. Ce odpravimo te nevarnosti — toliko prej in bolj bo zavladalo blagostanje ter prijateljstvo med narodi. Zbor "Zarja" zasluži vse priznanje in je lahko ponosen na nač pa letošnje leto. Zbor je dva mcseca po ustanovitvi, v juliju, že nastopil na priredbi skupnih soc klubov, pri Kastelcu s prvo pesmijo "Jaz bi rad rdečih rož". Od takrat naprej je nastopal na različnih socialističnih in gih priredbah in spopolnjeval programe vsemu našemu naprednemu započetju naselbine. VI. 1918 je zbor s sodelovanjem kluba podal socialno dramo Et-bina Kristana "Samosvoj" in si- svojo zgodovino. Slovenci v Cle- C(>r v Birkovi dvorani na 60 in velundu in v sosednih na5elbi- St Clair cesO Naslednje leto pa nah, dajte temu zboru prizna- RV<>j prvi koncert. In od takrat nje s tem, da se vsi udeležite te naprej podaja koncerte brez pre-njegove jubilejne priredbe. S sledka do dat .. .njega dne tem ob enem pomagate idejam. Zborovi učitelji so bili, ob za-s katerimi napredni svet stremi četku John Combač, pozneje izkopati sb iz sedanjega sistema privatnega kapitalizma v red, v katerem ne bo več vzrokov za vojne in za socialna zla, ki sedaj razjedajo svet. Ako mi bo zdravje dopuščalo, pridem iz Chicaga v Slov. narodni dom na St. Clair Ave. tudi jaz. A v vsakem slučaju in v vsakem vremenu želim temu zaslužnemu zboru na Zahvalni dan 28. nov. največji uspeh. Louis Zorko. Slavo velikih mož jc vedno treba presojati, s kakšnimi j sredstvi so si jo pridobili. — I Rochefonratild. Popia Malem, finski sodrug Koncem 1. 1919, po zborovem in Tony Gardenovim posredovanju je prišel v naselbino John Ivanush. sedaj splošno znan pe-vodja, kateri jc veliko pripomogel k razvoju "Zarje" in drugih zborov v naselbini in kateremu smemo dati precej kredita za upeljavo pevsko odrskih kompozicij. Sicer ob začetku, kolikor je meni znano, ni bila to njegova iniciativa. Takrat se je šlo za "Kovačevega študenta' , katerega je mislilo vprizoriti kak Poslušajte vsafco nedeljo prvo in naj• itarejio jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Dr. John J. Zavertnik SUROEON PHYSICIAN and 3724 WEST 26th STREET Tel. Cranford 2^12 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Exccpt Wed., Sat and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Exccpt Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridjetvajr Ave. Tel. Crawford S446 If no ansuer — Call . A usti n 5700 vijal in po več letih je pos*al izvežban zbor. "Zarja" si je pridobila v prvih letih po razkolu veliko tukajšnje in starokrajske mladine. Dala ji je v pevski vzgoji veliko pažnje in danes ta mladina zavzema važna pevska mesta. Ti mladi pevci, z dobro šolsko vzgojo, imajo več korajže in so bolj dostopni za odgovorna pevska in druga mesta, kot smo bili mi. Zbor je zadnja, leta uspešen pri podajanju svojih prograrftov l dobrim odzivom od strani občinstva. Kar zbor sedaj potrebuje je več pevcev in pa oja-čenje ozadja zbora. Klub je bil vsa ta leta močna opora zboru, to se šele danes zavedamo, ko je (klub) na ničli in so nam ostali samo stpornini. Sicer ima zbor DO naselbini, med somišljeniki, veliko prijateljev, ima pa premalo moči v svojem zaledju, katero bi moralo biti opora zboru. V prejšnjih letih n. pr. so mu bili v pomoč Milan Medvešek, Louis Zorko in drugi, taki. ki jih ni več med nami. Naši somišljeniki so preveč zaposleni s svojimi skupinami, tako, da nam ne morejo nuditi toliko, kot bi mi potrebovali. Omenil bom samo našega Frank Česna, kako bi ga potrebovali in radi pridržali pri nas. Pa do sedaj se nam ni posrečilo. Čeravno je našega mišljenja, daje drugim skupinam večjo pažnjo kot nam. Zakaj? tega še nismo doumeli. Zbor je zadnja leta veliko storil v pomoč našim ljudem v domovini. V ta namen je zbor dal od treh svojih priredb del prebitka v vsoti nad $750. Sodeloval je pri tem delu tudi z*dru- vjetska unija že nastopila s pred logom omejitve oboroževanja. Ako bi se pokazalo, da je senator Taft v pravem, bo treba novemu kongresu za prvo nalogo izvesti 20-odstotno znižanje davkov na podlagi znižanja vojaških izdatkov. Verjetno je, da bo takoj konec vsega govorjenja o neizogibnosti vojne s Sovjetsko unijo. Skoro vsi vojaški izvedenci so danes prepričani, da ne bi bilo Japonskem. Iz tega namreč sledi. da bi bile tembolj temeljito znižane vse naše druge vojaške sile. Verjetno je, da bodo svojo dobro voljo na polju omejitve oboroževanja prodali za dobro ceno, ter da bodo pogajanja ostra posebno s Sovjetsko unijo, pred vsem kar se tiče znižanja vojaških izdatkov tudi z njihove strani. Vse to bo moglo uspeti, ako se le zastrupljena mednarodna atmosfera nekoliko izboljša, tako da bo zavladalo nekoliko več medsebojnega zaupanja. i 4 ii Ii l PEVSKI ZBOR "ZARJA priredi KONCERT z opereto "ČEVLJAR in VRAG V PROSLAVO 30-LETNICE ZBORA na Zahvalni dan, v četrtek, dne 28. novembra TOČNO OB 4:30 POPOLDNE I v Avditoriju Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO PO SPOREDU PLES - VADNALOV ORKESTER VSTOPNINA: H5c v predprodaji, $1 pri blagajni Spmo za ples — 75c. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD TA. 20-3C1 424 Broad Stre«! JOHNSTOWN, PA. i ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST J PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO $ OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO \ ADRIA PRINTING CO. ^ Tol. MOHA\VK 4707 ' 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS - , # m | , . .ustrezajočih tračnic pa je na- \ihirna — vrorai in riaiiAC rasla za 72»000 in 170'°°ton jiDirijd — včeraj m udiie* Med vojno so v vellktfn obie_ 2e davno pred oktobrsko re-1 narodnem gospodarstvu je za- gradili v Sibiriji elektroteh- volucijo so v Rusiji vedeli, da je v prostrani Sibiriji na vzhodu države največ in najbolj raznovrstnih virov za industrijski razvoj. Sibirija ima bogate, nepregledne gozdove, mnogo izvrstnega in slabšega premoga in mnogo vodne sile. železne rude je največ v Kuzneckem Altaju, v Krasnojarski oblasti in v Angaro-Ilimski oblasti v vzhodni Sibiriji, ki je že iz davnine . znana po svojih zalogah zenu izkopali 29 novih rovov z vzela industrija niiTlo industrijo. V Biisku so V Sibiriji se je v času stalin- zgradili velikansko tovarno kot- skih petletk zelo razvila premo- l°v točim dokončujejo, v Bar- govna industrija. Ze leta 14*37. ,muh «radujo največje tovarne je dajal Kuznecki bazen 13.9'. kotlov v državi. V kresnojar- vsega premoga v Sovjetski zve- sk*m so med voino zgradili o- zi, V primeri z letom 1928 se je grom no tovarno, ki bo izdelova- proizvodnja premoga osemkrat- lokomotive za dolge no dvignila in>je znašala 17 mi- vožnje, te/ka dvigala za metal- lijonov 300 tisoč ton. V tretji urgijsko industrijo in druge petletki <1937—1942) so predvi- j »troje. Med vojno so nastale tu- deli, da bodo v Kuzneckem ba- tovarne traktorjev in kom- bajnov (stroji, ki žanjejo in mla- redkih kovin. Tu so največja ruska nahajališča zlata v pesku, kositra, vol-frama, molibdena, cinka, svinca, niklja in bakra. Zlasti v zahodnem delu Sibirije je mnogo virov poljedelskih in živinorejskih surovin. Žetev pšenice v Sibirij je vedno daleč prekaša- ja in središče za topitev železa, kjer je nastala Stalinova tovarna za topitev železa. Zdaj, v dobi miru, ima sibirska industrija celo vrsto novih zmogljivostjo 13,000.000 ton. V tlM F zrasla tovar- vzhodnem delu Sibirije je po- hu traktorjev, v Krasnojarskem stal največji bazen goriva Ce- Pu tovarne kombajnov, rcmhovski bazen. L 1928. je Tudi druSe Panoge sibirske znašala premogovna proizvod- industrije med vojno niso po- nja v vzhodni Sibiriji približno ^vale, tako n. pr. kemična .in 7,000,000 ton nasproti 896 000 proizvodnja električne sile. tonam v letu 1913. Spet gradijo nove elektrarne. „t , , • , Med vojno so gradili največje ln ,„tr k tre • r Povol zJnatI OJpa Zdo sti za razvoj nestevilnih panog leza in približno 2 militena ton ' 7 ♦ j! u • i ne le težke, temveč tudi lahke i trSnfc . l"dl Prehranjevalno / »n .Ai __• • j lahko industrija, kar ze vse pre- pa tudi prehranjevalne^ indu- Naposled se je v i>asu stalin-1 dvideva novi petltni načrt ki 5 J.. , . skih petletk v Sibiriji zelo raz- je vanj vključena tudi Sibirija Kljub vsemu pa je bila Sibi- vila izdelava strojev. Z največ- kot del velike Sovjetske zve- rjja d" organizacije sovjetske j0 hitrostjo je narasla proizvod- ze oblasti v Rusiji malone pušča-1 nja rudarskih strojevv za indu- Rajsa Uvših, znanstveni sova, redko naseljena in povsem strijo premoga, zlata in drugih . delavec Zavoda za gospodar-zaostala dežela. Le ob sibirski panog, ter prevoznih in kmetij- stVo Akademije znanosti ZSSR glavni cesti se je pred revolu- skih strojev. V zadnjih letih------- — --------- cijo razvilo vaško gospodarstvo. pred vojno so zgradili v Sibiriji 7Rnp "7ADIa" v/ac v/adi kjer so gojili tudi mlekarstvo, tudi velike tovarne stroj^y za tMKJM VM;> VMDI Sibirska industrija je bila pred obrambo Cleveland, O. — Na Zahvalni revolucijo kaj neznantna. Sko- Nadaljnji velik razvoj je si- dan v *ctrtek 28 novembra, nas raj 80', je Upadlo na prehra- j birska industrija dosegla v voj- vabi pevski zbor "Zarja". Po- njevalno industrijo. Največ so ni proti Nemčiji. Industrija je kazal nam bo vse. kar so se nje- izdelovali špirita in žganja. Te- silno narasla, ker so evakuirali 8ovi P°vci naučili skozi minulo žka industrija je bila v Sibiriji j številna velika podjetja iz po- poletje. Na sporedu so poleg le- pred revolucijo zelo slabo raz- dročij vojnih operacij. Tedaj sta Pih slovenskih narodnih in kla- vita. Leta 1913. so izkopali ko- j postali industriji Novosibir^ke stenih pesmi tudi partizanske maj 1.300,000 ton premoga, in Kemerovske oblasti najvaž- Proizvodnjo železa sov tem sto- nejši industrijski oblasti v Sibi- ln nedvomno l>o ena najpri- letju popolnoma ustavili, ker so riji. Ob koncu vojne je bila Si- vlačnejših točk tega koncerta bile prejšnje tovarne tako zasta- birija glede na svoj delež v spevoigra "Čevljar in vrag ', rele, da niso mogle več tekmo- splošni proizvodnji enaka lenin- Torej kot vsako leto na Za- vati s kovino, ki so jo dovažali grajski oblasti predvojne ZSSR hvalni dan nas tudi letošnji č> v Sibirijo z Urala in z juga. To Med vojno je bila najvažnej- trti četrtek v novembru vabi je bilo zlasti potem, ko so zgra-! ša sibirska premogovna indu- "Zarja" na svoj redni koncert. .1,1. < strija. Po začasni izgubi Done- Letos pa ne bo samo redni. ckega bazena je postal Kužne- temveč ob enem tudi slavnost cki bazen največji bazen goriva 1 tridesetletnice zbora. In prepri- ZSSR in oporišče za oskrbo s čan Sem, da nam bo s svojim glavnem so skusala zadostiti po- premogom, ki naj bi se predelal sporedom nudil toliko užitka, da trebam kmetijstva po orodju in v koks za železne metalurgije ne bo nikomur žal, ki pride in opremi, vendar pa je bila ta Sovjetske zveze bo imel popoldne in zvečer na proizvodnja povsem brezpo- Važnost Kuzneckega bazena zabavi res prijeten dan ™mb™: . r.evo,lucij°. i* v vo,ini « Pri hitl^r- Zbor "Zarja" sicer ni posebno 1 , ,Ja, t J dežela,, jevsko Nemčijo je težko oceni-: veUk J je dober £ to jc iJe Tl0 u' ! r1eY?luc,J° Je Do^ki kar šteje Čeprav jih ni mnogo, Z JL n ni L lnaCa,J- bafn dajal 90 '1VS!P p:emoga so pa pevci ter pevke toliko bolj Jh ,uSkrb°Vala ^JVf. bil za korajžne in tudi peti znajo vsi dn^cn indZ^ t1 ' ^ J^P .Ia?uba. Donbasa | dobro. O tem se boste prepri- darsko industrijo, zato pa je bi uničila vse industrijsko živ- In vztraini so nhrirfnaH^trelke t0Varniške in Ifl5«ditev močne j Torej7biščiJ jih 28. novem- obrtne industrije. premogovne industrije v Kusba- bra v JS1()V nar.Jdomu na St. Takoj po oktobrski revoluciji su ob P"cetku druge svetovne clair Ave Spored sc prične ob je sovjetska vlada načela vpra- vojne in uspesno delo te indu- 4 30 šanje industrializacije dežele. striJe med voino Je re*il° dr;a"' Delo ki ga je vršila "Zarja" da se razvije industrija na vzho- ™ nestevilnih nesreč ter je bi- skozi trideset let, ^ kar obsta. du Rusije, kjer so najbolj boga- ^ zcl° vaze" c}mif\} gospodar« ja 2asluži yeč kot le bescdnega ta nahajališča surovih. ?ke zmage Sovjetske zveze nad sovražnikom V stalinskih petletkah ki so odločilni preokret je dožlve-" bile pred to svel0vno vojno, se la sibirska ^dustrija med voj. je tud< s,b.rska .ndustnja zelo no. Proizvajalna Jzmog,jiv^t hitro razvijala. Zlasti lahko re- kuznecke met,lurgijske tovarne eemo to Kuznecko-Alta sko, ^ je mod vojno ^vciala v zve-oblast, kjer so bil, ustvarjen, in- zi z eVakucijo metalurgijsko v industrije iz nekaterih južnih tovarn, Istočasno so v Sibiriji ------ „ ... zgradili nove tovarne in delav- DC • ui ■• «< \r i- dustrijska proizvodnja zahodne niče. Količina *kla v EiHS° Sibirije povečala skoraj za 22 ki met,lurgijski tovarni se je 1. U,di "a p,eSm Mbavl' krat. V petletkah se je gospo- 1943. v primeri z letom 1942. darstvo Sibirije v temeljih spre- povečala za 70,000, leta 1944 menilo. Najvažnejše mesto v pa za 144,000 ton. Proizvodnja HCIV WANTED ■ > t » • fLj L | p VVE NEKD EXPEHIENCED MEN (STEADY VVORK — TOP VVAGES — NIGHT BONUs) FltTERS - LAVOUT MEN A »se »n h le rs (Floor) — Brake Operators (Power> — ProtfMctive Helpers — Main lena nce Mechanics — Heat [reater Help Shear Operators (Power) — Welders — Punch Press «P*r»|«rs Broach Operators — Lathe Operators — Drill Press Operators Apply at Once Employment Office ATHEY PRODUCTS CORP. 5631 WEST 65TH STRECT BEGtNCl IZ NCMClJi:, ki so »e po mnogih letih »ešli s svojci j v Neu Vorku. Takih raibitih drušin je bilo vsled vojne veliko po svetu,.1 a proporeno največ med Židi. * | je na vseh možnih poljih za na- jtoke krvi, in so v borbi za osvo- I predek in ob enem nas že tride- boditev izgubili nad milijon naj-: set let zabava s petjem. boljših sinov in hčera, so vendar f Pa tudi drugih zabav nam nu- ob teh ogromnih žrtvah uspeli. J di Tako n. pr. bomo imeli v če- Iznebili so se domačih in tu-trtek 28. nov. poleg finega Tton-4 jih izkoriščevalcev in končno certnega sporeda postrežbo —; svoje dežele preuredili v državo namreč jedače in pijače najbolj- j z najmodernejšo, progresivno še sorte. In pa kot že rečeno, iz- ustavo. Zato je nič več kot prav, boren orkester. da tudi mi, sinovi in hčere naše- Kdor še nima vstopnice, naj ga rojstnega kraja proslavimo „MIPI,WP. pokliče zanjo spodaj podpisane- zmago onih. ki so tam — za bolj-1 j13 %orth mTy STREET ga 'večnega popotnika" po te- šo bodoččnost kmeta in delavca lefonu, ali pa se naj osebno ogla- v naši stari domovini. To bo do-1' si pri njemu. bro tudi za nas, kajti čimboljše Ako mi glede vstopnic telefo- bo tam zanje, toliko manj bodo nično sporočite, jih vam preskr potrebovali naše pomoči, bim. bodisi da jih osebno prine- Vsi Slovenci — neglede na sem na dom, ali pa pošljem po prepričanje — pridite na slav- pošti. nost obletnice proglasitve jugo- Enako sem na razpolago ako slovanske federativne repubii- niste še naročeni na "Proletar- ke in zedinjenje južnih Slova- caM, ali na "Prosveto". Naroe- nov. — Louis Zorko. nine na ta dva lista rade volje sprejemam. Torej sedaj vsi veste, da vsa naša pota vodijo na prihodnji Zahvalni dan v četrtek 28. nov. v Slov. nar. dom na St. Clair Avenue. • Anton Jankovich. 14214 VVest-ropp Ave., Cleveland 10, O. Swiss Type Automatic Operators and Set-lJp Men HIGHEST PAY FOR FIRST CLASS MAN — STEADY VVORK ALL YEAR ROUND GOOD VVORKING CONDITIONS SWISS AUTOMATIC CO. At DOW MAGNESIUM CO. MARYSVILLE, MICHIGAN GIRLS for GENERAL OFFICE VVORK TYPING ABILITY DESIRED Established Concern - Located West of the Loop 5 DAY VVEEK-—INSURANCE AND HOSPITAL1ZATION PLAN GOOD STARTING SALARY — PLEASANT SURROUNDINGS OPPORTUNITY FOR ADVANCEMENT APPLV IMMEDIATELY TO: VVESTINGHOUSE ELECTRIC SUPPLY COMPANY IIAYmarket 2540—Ext. 102 Help VVanted MEN To VVork In LUMBERYARD STEADY — GOOD WAGES t Wrightwood Mfg. Co. 2248 W. KINZIE ST. Wantod MACHINE HELPERS — LABORi RS — Shert metal factor.v Good pav, Good working conditions Apply HESS HARMING & VEN-T1LAING CO., 1211 So. He^tern 4ve. Phom Mr Larson Seeley 2000 dili sibirsko železnico. Podjetja za izdelavo strojev, ki so bila v Sibiriji pred revolucijo, so bila polobrtniškega značaja. V MEN & WOMEN Steadv work — Good wages Apply SCHLAKE DIE HOEKS, Inc. 4203-1? VVest Grand dustrijski temelji za velikansko Sibirijo. V desetletju 1927-37 se je in- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah priznanja. Napolnimo ji avditorij, da bo njena pesem segala do srca čimvečji množici. Po koncertnem sporedu bo plesna in prosta zabava. In pa Tino večerjo nam bodo pripravili. Igrala bo dobra podba, torej bo tudi plesalcem najboljše ustreženo. Vstopnice so v predprodaji Pišite po cenik PROLETARCU 230! S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS Podpisani še posebno vabi vse prijatelje "Zarja" -— stare in mlade, da pridejo na ta jubilejni koncert. Veliko je.rejakoV tod okrog, ki ljubijo slovensko pesem. Zato naj pridejo 28. novembra ne samo iz st. clairske okolice v Clevelandu, pač pa tudi iz Col-linwoda, Nothinghama, Euclida. z VVest Side, in sploh od povsod tod okrog, kjer živi naš narod. Dostikrat so prišli na koncert "Zarje" njeni prijatelji iz De-trota in upam, da to store tudi sedaj. Pa iz Loraina, Girarda, Barbertona, Akrona, Kenmora itd. — od povsod naj pridejo. ' Veliko prijateljev ima "Zarja" v naselbini Strabane, Pa. Tudi od tam se nadejam udeležencev na njenem jubilejnem koncertu. Zeljen videti Jožeta Irmana iz Akrona (Kenmore), in p« druge svoje znance od tam. Istotako želim na tem koncertu videti Mr. in Mrs. Stolpa iz Tolida ter njuno hčerko. Prepričan sem, da vsi, ki pridete, boste zadovljni, kakor ste bili vsa leta na prejšnjih "Zar-jlnih" koncertih. Zc trideset let "Zarja" delu- T Y P 1 Youn* ladv WTth Renrral office oxperience ConRcnial small office RRAUN BROS. OIL CO. 3900 VVest Devon INDependence 4400 ORDER TVPIST 5 days, 40 hour week — Perm. pos. Interesting and diversified work Good salary —r Apply now GENERAL CHEMICAL CO. 3357 VVest 47th Plaee Virgina 3040 TOP VVAGES FOR A DEPENDABLE VVORKER! i:\PERIENCED PAINTER for Commercial Trucks Don t wait — Apply NOVV 2133 OGDEN — SEE 3467 M AID — GOOD COOK Adults — Rofcrences — Own Room and Bath — Stay or Go Home Nights — Excellent Salary VVELL. 181$„ PROSLAVA PRVE OBLETNICE PROGLAŠENJA REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Chicago, 111. — V nedeljo 1. decembra se bo vršila prva ve- ( Attention— CLERKS — TYPISTS lika proslava obletnice zedinje- ?c4rm P°s with health tgency --r , , , r Intrresting work — Good starting nja vseh Jugoslovanov in usta- j ca]ary _ 5 dav week _ App!y now novitve jugoslovanske federa- R#0an 1301 Fishl,r Building ' tivne republike ( 343 s. DEARBORN ST. Proslava se bo vršila v Pilsen -----—— — —- parku, kjer je v take namene VVe Need a Good velik paviljon. Naslov — 26th r s TEN o G R A P HER St. tik Albinv Ave. -.............. i ? da-v-40 ^alao To proslavo prirejajo vse ju-' c & e. maksiiali CO. goslovanske narodne skupine. 1445 VV. Jarkson Blvd. torej tudi Slovenci sodelujejo. Slednji so v odboru zastopani potom SANSovih podružnic. Spored bo raznovrsten in bogat Slovenski del sporeda bo — ako ga hočemo tako nazivati — nagovor podpisanega, nastop pevskega zbora "France Prešeren" in nastopi tudi en slovenski duet. Imen sedaj ko ta dopif pišem nimam še vseh pri roki zato tudi ne morem podati vseh podrobnosti. Eden izmed glavnih govornikov bo Slavko Zore, ataše pri. jugoslovanskem poslaništvu v VVashingtonu. Druge narodnostne skupine bodo tudi podale nekaj točk v tem sporedu. ■ Glavni govornik bo jugoslovanski ambasador pri ameriški vladi Sava Kosanovič. Vstopnina je prosta. - Program se prične ob 2:30 in sc pričakuje, da bo končan ob 5:30. Potem bo banket, ples in prosta zabava. Za skupno večerjo je pripravljena lepa dvorana, tako da bo v nji možno vsem najboljše postreči. Navzoč bo tudi Slavko Zore. zastopnik pri jugoslovanski ambasadi v VVashingtonu, in več drugih jugoslovanskih reprezentantov, ki se sedaj nahajajo na zborovanju združenih narodov v New Vorku. Cena za večerjo je samo $1.25. Kdor želi vstopnico za k večerji in za govorniški spored, ki bo z njo v zvezi, in pa tudi druge točke bodo vmes—si jo lahko nabavi pri podpisanemu, ali pri Franku Ja"plču in v Slovenskem delavskem centru, 2301 South Lawndale Ave. Priporočam, da sežete po banketnih vstopnicah takoj, ker jih je samo Še malo na razpolago. Ker so narodi Jugoslavije dosegli svobodo izpod okupatorjev, in so se združili kot ie nikdar prej, dasi Jih je to stalo po- lti A I D for Kitchen VVork an^ Serving Dinner for tvvo Persons in a Hotel Apartmcnt Tel. GRACELAND 7794 Bindery VVorkers Experience Not Necessary 45 HOUR VVEEK —- PLENTY OF OVERTIME Exccllent VVorking Conditions NEAR CICERO & DIVISION Apply At Once Apex Paper Box Co. 2318 S. VVESTERN AVE. Experienced Power Sevtfng Machine Operators Beit Jobs — Are at FORMFIT 412 SOUTH PEORIA , * » ^ j* « "America'$ Most Amaiing and Nevvesf Needle Trades Plant" ' See for Yourself High Piece Rates EXPER1ENCED MEN BANK TELLERS COMMERCIAL PAYING and RECFIVING !S! i dav work. Good starting salary Exccllent vvorking conditions First State Bank 7348 MAD1SON Forest Park, Illinois Phone: Forest 376 or Estebrook 2061 MEN! MACHINE OPERATORS VVe will train you to operate our produetion machines in the manu-facture of screvvs, bolts and nuts. VVe have openings on lst, 2nd and 3rd shifts. — Veterans training under G.I. Bili of Rights. 5-DAY VVEEK PHEOLL MFG. CO. 5700 VV. ROOSEVELT RD. Men for Storage and Loading Department STEADY — GOOD PAY MILCOR CO. Service Mechanics VVANTED IMMEDIATELV VVonderful opportunity for service mechanics to get set on a steady, year-round job vvith a good future in an establifhed firm. —40-hour week. — Excellent opportunities for advancement. Verv Good SUrtlng VVage Apply at once! 230 E. Ohio Street — Room SOt TOOL LATHE HANDS MACHINIST APPRENT1CF. Gootl pay and working conditions. 44 hour vveek. Ask for MR. RUSSELL C. L. MOYER CO. 400 South Hoyne Avenue VVORKERS — 1» to S5 v rs. old TO CHECK MAGAZINES" Good vvorking conditions Ask for MK. SPETORT tt7 EAST GRAND AVE. 2nd floor SPREJME SE veščo ravnateljico v oddelku klobukov v eni velikih departmentih trgovin Fina priložnost — Dobra plača in bonus — Zastonjska zavarovalnina Oglasite se pri Miss Goldberg v oddelku klobukov LURIE BROS. DEPARTMENT STORE 3539 VVEST 26TH STREET . 4301 8. VVESTERN AVE . MEN TAILORS Coat Maker and Fitter Steadv VVork — Good Salarv 516 EAST 47TII STREET K EN VVOOD 3101 # Woodworkers • Trim-Sawyers # Belt-Sanders • Router-Hands 49 HOUR VVEEK GOOD VVAGES GIRLS & VVOMEN Ali Shifts — Light Automatic Apply Machine VVork Zml and 3rd Shifts 10' i BONUS Automatic Inereases — Steady PHEOLL MMr. Cb. 5700 VV. ROOSEVELT RD. 4350 N. KNOX AVENUE Coil VVinder Assemblers 75c por hour for beginners. Piece work you can earn up to $1 25 — 40 hour vveek. — 5 days Apply DEAN W. DAVIŠ & CO. 54» VVEST FULTON ST. v RBAL OPPOIM t MTY T Y P 1 S T GENERAL OFFICE - 5 Day VVeek Exp<^rienced or inexperienced. — Good starting salary — Steady advancement Attractive office, pleasant vvorking conditions — Apply novv Ohio Casualty Insurance Co 175 VV. JACKSON BLVD. Room 533 See Mr. Burger ATTENTION MEN' — VVOMEN FOKFMAN — EXPD. Take Complete Charge AUo PANTS OPERATORS — POCKFT MAK ERS-J OI N EKS—PIKC ERS PRE8SERS — OPERATORS Highest pay -r P^id vacationa Mcellent working conditions Steady work — Ali y*»r round CAMPION MANUFACTURING COMPANV 411 SOUTH CLINTON Phom: VVabster 7367 MEN LIGHT FACTORY WORK Good chance for advancement Your best job opportunity! RF.LTRACTION CO. 1R13 VV VVINONA STENOGRAPHER and SVVITCHBOARD OPERATOR 40 hour vveek — Good salary f Fxcellent vvorking conditions RELIANCE LIFE INftDRANCK CO of PITTSBtlRGII .. 111 VV. VVashington St. RANdolph 6588 Drill Preu Hands EXPF.RlENCtD GOOD VVAGES rtblMlE* BROS. «40 N. SACRAMENTO BLVD. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL pa (1 in ena »0 centov — Mary John Stuiich in žena, po $5 Mary krajih) lfcžali tefcki oblaki popar Schuler izrodila $15, katerega pri- Rošel, Frank Udovich in žena. Ma-spevali: Antoni;« Buntek $10 in iy Stcrgar in Anton Vidmar m Joe Vidmar $5 Mary Rodich Je iz-' ženo Fna o»eba je darovala $2 točila $5. dar od Johna Majatrovi- Skupaj poslala $4i 50 Mnry Mu- PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE eden $1.50, štirinjast p a $1 in eden 50c. Skupaj $32.50. Nabiralca Paul Sluiltz, st., in Math Muvrin. SFZNAM ŠT. 12 Gotovina v skladu dne 31. oktobra 1046 $104,331 60. Sprejeto cd 1. da 31. oktobra 1940: CALlFORNlA Podružnica 3t. GT SANS, Les Angele?: John Ercek in žena-$25: Joe Paikcl in Žena $10, Mrs. J. Bartol $5. Skupaj $40. P. sla! Frank Novak. COLORADO: Diuštvo št. 113 KSKJ. RfeVi-r $25; druitvo št. 7 ZSZ, Denver $10; John Rotjcl, D'h ver $10. — Joseph Jaitz, Spivak $10. MINNFSOTA: Podružnica it. 91 SANS. Chis-ho!m» Frank Klune in zenu $10; po $5: Anton Hren in Žena, Silvester Novak In žena ter Max Martz (Buhl), f k upaj $35—Frances Ster-Ic, Eveleth (v rpomin sinu, 2nd Lt. Noifcert J. Ste r le. ki Je 19. novembra 1943 dal svoje življenje za da-movino) $10. MISSOURI: Podružnica št. 23 SANS, St. Louii $313. Theresa Speck $23. Izročila c ha iu žene; Anna Puncer izročila $50. darovali ra: Frank in Mary Sodminaf $20, po $10: Chas. in Jes-s!0 Ct uk in Louis Mar; pa $5: Frank in Theresa Slavec in Frank Koče lic. — Rozio Babich izročila $5, ki i1a jih daiovala Valentin Muci in žena. Joseph T, Turek izročil vsoto 100, katero sa prispevali sledeči: po $a; Mary Zore, Victor Kialy, Frank Zcril, John Hočevar, Anna t avle, Frank Repavž, w. Va ., $5; Frank Fprt in Lauisu slch, ti. j niča *t. 56 RAZNI KRAJI: St. Cathariner, Ontario, Canada po $5: Joseph Primožič, Joseph Progar in Franc dežel, skupaj $15 Poslal Joseph Pogorele. M Zohec, Pori ho! e, Ort., Cana da $10 Fr. Kos, Morley, Colo., $5. DruStvo Št. 475 SNPJ, Ml Clalrc. Albr.nija menua nima vzroka, nji za odstop italijanske dinasti-Jcnostl in v ZeA državah pa se da sc bi vzrujavala rad) tega, je in omajala rumunski prestol, posebej oblaki pesimizma V ampak kaj tko se bi kaj takega dasi se ic rumunski kralj obrnil krajih kapitalističnega tiska bo dogodilo Franciji, ki je od ame-, za zaščito na Ameriko in Angli-viliko dcija. Ozračje sc čisti riških ekonomskih stikov izre- 1LLINOIS: Podružnica št 2 SANS. Chicago: Theresa Speck, skupaj $338 Mr. in Mrs. Hrvatin $20; po S10: Jce in Mary Arnež, Johanna in Frank Klanchnik ter Peter in Frances Svvolšak. Po $5: Neimenovana. Rudolph Ross, Luduig JanežiČ, Joe Kern, Leo Matičič. Lluis Grudaii, Martin in Mary Abram, Joe in Fiances Abram, Louis in Hanna Slamnik, Joe Centrich in žena, Albin in Millie Bobnik. Louis Sker-binck. Martin J Vianikar, Michael Kibnikar, Louk- Hren, Joe in Frances Vrcchek, Mike in Angola Koder in Mathias Jemc; dva darova po $2, eden Si.50. dva po $1 Frank Ceglar nabral v rrtrmjfcih Zneskih $8.50. Nabiralci: Jolm Turk, M iry Arnež, Frank Ceglar, Jt>hn Morsi, Ludvvig Kat*. Louis m Anna Volk. Poslal John Turk. Skupaj $156 — Zvonko Nova* in sena $100. * Podružnica št 25 SANS Chicago: Clement Lovišek (Berwyn) $30. John Thaler $20; po $10: družina Valentin Meršol, Frank in Mary Zbašnik in Donald J Lotrich; po $5: Frank Boslic, Wil!iam Zupan, Mr. in Mrs. Arko, Matt Vidergar, Anton Trojar, Leo Smagay. Jos ph Pucel. Anton Dreshar. Frank Ro-baus. Michael Lepej. Louis Hren. Mike difrar, Louis Zorka, John Sla dic hin žena, Andrew Miško, Louis Sever, Thomas Svetlik. Frank Fi-ster in žena. Louis Ulčar; štirje darovi po $3. osejr. po $2, Jn dva po $1. Skupaj S205. Nabiralca Frank Bizjak jn Milan Meeph Kocjan, John Mu-sich. Anton Sobane. Fred Glojek, Frank Hvula, Rczie Yelich, John Oblak in družina ter Jerry Yurkav-š. k, ena eseba $2 50. štiri po $2. štiri pa $1 in ena $1.50.—Mary Va-sil Je izročila $40 Prispevali so po $5: Frank M. Puncer in žena ter Ann Mankoeh, vsak po $5. skuoaj $15. Poslala tajnica društva št. 475 SNPJ. Louisa Ann Mankach. cij^ v Angliji jo skih napovedi. Ampak giede na- hko tako označi. Toda nekatere povedovanja i/.l(i:» zadnjih kon- j dežele, med njimi Poljska in Ce-grelnih volitev v nadi deželi re ho«l »vaška, so vsled nje ob ame-njegovi v r imen * ki taroki* niso ii*ko posojilo, Jugoslavija ga ne kaj dobro znašli. Nekako tako. dobi in tudi Sovjetska unija kakor ve . i pri starodavni slo- ka je potipala zanj dobila venski L-lacnikovi pratiki. dziva. Nedavno j? Stalin od- Jan C. Masarjk (minister vna- j f^voril angleškemu časnikarju, njih zadev CehoslovAŠke) le ob ^ bi Moskva za stvar za po gel nazaj na prestol. Vzlic temu položaj ni obupen, ker ameriško ljudstvo ne želi novo vojne, čeprav bi človek do-Bil iz propagande* proti nji drugačen vtis. Zelo jo le prej omenjeni različni krogi in pa nekateri militaristi in reakcionarni diplomati. Je pa veliko takih ljudi, ki so Gotovina v skladu dne 31. akto- priliki zborovanja združenih na- !®°jilo 17 Amerike! s« interesi r a-, sicer proti vojni, a vendar sma- bra 1946 $109.585 05 Obljubljena vsota (Pledgcs) $33,-000, skupaj $142.585.05. Chicago, 111., 12 novembru 1346. Mirko G. Kuhel tajnik KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) kongresu obljubil sodelovanje. Ker med njegovo in republikansko stranko ni razlike, mu bo obljubo lahko izpolniti. . V Ilsenburgu na Saksonskem so našli 770 zvonov, ki so jih Nemci' pobrali cerkvam v okupiranih deželah. Sedaj jih zahtevajo nazaj. Ampak veliko so jih Nemci med vojno pretopili NEVV YORK: Poiiužntca ŠX. 7 SANS. Little Talls: ChaVles Podboj, poslal Frank GregoVfn $5 — Podružnica Št 93: - , s/z BriH.klvn cm. doh.cVk od i" porabili m .zdelavo orožja veselice $59. Helena Corel $16, po v $5: Mary Aorc, Antoinette Hofer in Neža ViskovtČ. štirje prispevki po $2 in dva po $1. Skupaj "$100 Na-biralka Helen Corel. — Pbmofni cdbar ir SANSove podružnice, Biooklvnr Družina Matija Corel S100, Slovenka iz VVashingtona $50. izročila Anna Krasna znesek $150 po $10 Frank Urbančič in Frieda Urbančič, po $5: Carla Urbančič. Carl Skrlnar, John Marz in Ignac Mikluš, skupaj $40 Vsoto oddal Frank Urbančič Posamezniki da-iovali: Po $10: Frank Košak in Mary Meglieh, Anton PoVh $10 20: po $5: Mary Tauzel, Cyril Habjan in žena, Joseph Petek, Ignac Mu-slch in žena ter Anna Cerar, ena oseba $1 50in ena $1. skupaj 247 70 OHIO: # Podružnica land $1000. Pcdruiniea št. 39 SANS. C le ve- st. 48 SANS, C leve- Toma^ Cukale in žena $10. Izročila Mand * %' " " ' Helena Ki^šar skupno vsoto $252.t>9 Društvo Št. 4 SNPJ. Neffs $5. Društvo štev. 559 SNPJ. Chicago: Mary Dernach $5. ena oseba $2, Preostanek od prireditve angleško in osem po $1, skupaj $20. Nove Z , zelo bo dolgo, predno bodo verniki mogli v izropanih cerkvah nadomestiti nove zvonove: Mrs. Anna Kovach (slovensko Ime, dasi ni Slovenka) je prepozno spoznala, da ni varno imeti veliko denarja v hiši. Gotovo so zlikovci izvedeli, da ga hrani. Nekega nedavnega jutra sta dva potrkala na duri in rekla, da sta poslana od telefonske družbe popravljati naprave. Tako sta bila spuščena v hišo. Bile so v stanovanju tri ženske, ki sta jih zvezala. vse prebrskala in odnesla $25.000 denarja ter za kakih $10.000 vojnih bondov. Ljudje, ki imajo toliko gotovine, bi si lahko' najeli v banki varnostno shrambo, če že hočejo imeti rajše denar namesto ga vložiti v kake druge vrednote. nost Italije v socialistični stran-! ki, toda le. ako ne 1x3 paktirala s komunisti. To je voditeljem stranke poudarjal na obisku v Italiji, pa ga niso poslušali, kajti obe stranki (socialistična in i komunistična) sta se Ztdinili ;a skupni program in v minulih občinskih volitvah sta marsikje imele skupno listo kandidatov. rodov v Nevv Vorku potožil,, da ni prav, ker sc v "zapadnih demokracijah ' označuje tiste dežele, ki glasujejo v večini slučajev skupno 3 Sovjetsko unijo, za 'satelitke \ Čehoslovaška prav gotovo ni noben komet, je neodvisna. jc' demokratična itd. Lahko bi bil — ako se ne bi bal zamere. poudaril, da sc bi veliko1 večino tiitih dežel, ki glasujejo enako kakor Molotov in Byrn:s. | res,sme!o ozn d M t J za ?atelitke\ Ampag anglo-ameriški blok poseduje časopisje in radio postaje širom sveta in zato Jc v propagandi veliko močnejši kakor pa "slovanski blok". la in r. tem je našo "dolarsko diplomacijo zopet potipal. Am- trajo, da je neizogibna, češ, da ameriški kapitalizem in sovjet- V mirovnih pogodbah se gre» ^ . ....... « kajpada MivOČ tt tliSo- Sov-jeUki uniii iUl. Parnik Wilmette, ki je služil vjetska delegacija ščiti sistemi na Velikih socializacije, podržavljanja ali, kakor že hočete to razumeti, nai ameriški mornarici jezerih, največ v čikaskem okro žju. je bil prodan za staro žele- državni tajnik pa zahteva v liol-zo. Ta ladja je znann tudi mno-}«ariji. na Madžarskem, v Avstri-gim našim rojakom Prvotno je ji. v Rumuniji in drugje pravico bila potniška ladja z imenom j svobodnega investiranja in -ob "Eastland". Dne 24. julija 1915! enem* ohranitev pogodb, ki so pak prosil jo ni. Ako hočete, po- ski komunizem ne bosta mogla sodite, če ne, si bomo pa sami že živeti v miru skupaj. Zanašati se je glede ohranitve miru torej na združene narode, toda ta ustanova je še v povojih in sedaj še šibko organizirana. ZBOROVANJE PROSVETNE MATICE BO 24.. NOV. V MILWAUKEEJU Chicago, III. — Vsa društva ter druge organizacije, pridružene Prosvetni matici, so zastopnike že izvolile. Namreč za konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 24. novembra v Reberniskovi (prej Sosta-r i cevi i dvorani, 539 So. 6th St., Milvvaukee. Wis. Prične se ob i 9:30 dop. Apeliram na vse, da se tega j zborovanja tbčno udeleže, ker na dnevnem redu bomo imeli kako pomagali, menijo v Moskvi. dasi bo vzelo dalj časa. In Ztd. državam ne bo to nič v korist. Zed. države center kampanje proti Sovjetski uniji (Nadaljevanje s 1. strani.) rikalne organizacije in pa tisti, ki delujejo za stare sorte Polj-* sko, za odvzem baltiških dežel Katoliška cerkev je proti Rusiji iz ideooloških razlogov in pa ker je konservativna in ena glavnih stebrov starega reda. Rusijo smatra za sovražno cer- kvi In za bosalajsko. Tarna za . , . kUoliško Poljsko in katoliški ™ogo vazn.h zadev. In razpra- ;e je v čikaški reki prevrnila in 812 ljudi je utonilo, Ki so bili jih te dežele imele pred vojno v veljavi. Gre se pač za olje In ru- namenjeni na piknik Bilo je ve- de. za prometna sredstva in ne liko tragičnih prizorov Ladjo so več za demokracijnvrazen koli- ivignili in ji spremenili ime. kor so slednjo besedo m*rabi v ie bi prejšnjega pozabilo Toda propagandne namene sorodnikom žrtev bo ostala v spominu čeprav je nič več ne bo llumoristična revija "Krokodil" v Moskvi se peča s prerokovanjem vremena. V napovedovanju lepih in pasjih dni v izdaji z dne 10 nov. pravi, da bodo priznanje veljavnosti prejšnjih na zapadu (v anglo-ameriskih pogodb, nima tam kaj početi. Mala Albanija je dobila iz VVashington? precej hudo bati-no. Ameriška misija je bila poklicana doltiov in-za vzrok navajajo, da ker se.Albanija to je. njena sedanja vlada, brani pristati v ameriško zahtevo za Poljaki v Ameriki ter v Angliji delujejo 'kolikor morejo, da bi povzročili kak incident, ki bi dovedel vojno z Rusijo. Enako je cerkev nasprotna današnji Jugoslaviji Tito "preganja ' duhovnike in oblast se je predrznila celo nadškofa (Stepinaca) poslati v za por. . . Monarhisti vseh dežel proti Kusiji ve o njih bodo tudi zanimive. Kot sem omenjal že v prejšnjih poročilih, bosta referirala Joško Oven in Milan Medvešek. In imeli be>ste priliko sezna- Tarna*" ker riti se z novo uPraVlico "Prole-tarsa", Mrs. Anne Beniger, ki bo poročala o naših publikacijah, stanju JSZ in o drugih aktivnostih. Vabljeni ste na zborovanje tudi drugi, čeprav niste zastopniki. Vsi ste nam dobrodošli. In Tendenca sovjetske politike poročila ter razprave bodo goto- je dinastije odpravljati. Vrgla jo vo tudi vas zanimale. Petra, pomedla je z bolgarsko Louis Zorko. konferenčni taj- dinastijo, pomagala je v Kampa- nik. ooslujočih društev na kctnvenrlji meseca avguste 1946, izročil d. j Lotrich $5.50 — Joseph Omerza. Berwyn .$25, izročila Helen Kušar, Podružnica št. 54 SANS, Chicago: i Mike Hruška in ž na $5, ena oseba $2. skupaj $7. Društvo št. 115 S N P. J., Joliet: Frances Gerl $10. Ana Princ $3 (prej $2, skupaj $5). skupaj $13. Podružnica št.. 103 SANS. Witt $72. Finey Fork. $5 pf:nnsylvania INDIANA: Podružnica St. 01 SANS, India-napolis: Frances Urbančič $25. Podružnica št. 28 SANS. Con?-l nraugh: Slovensko hranilno ln po sojilno društvo $59. društvo sv. i Alojzija št. 36 ABZ $100 Josrph Turk Skupaj $150. — Federacija društev SNPJ ia okraj VVertmoreland (prej poslano $50>. j zdaj poslal Alex Skerly tExport> $50. — Ciril Wizar. Cornwal $5.— * Ftruštvo št. 326 SNPJ. Uniontoun $1 Poslopje v Gorici, kjer so bili uradi slovensko-italijanske anti- Tašistične zveze, je vzela ameri-šk» zasedbena oblast, češ, da ga potrebuje, in razobesila na nje-i mu ameriško zastavo. Slovenci in protifašistični Italijani so sicer protestirali in poslali k ame-Poslal riškem upoveljniku deputacijo, ki pa je ni hotel sprejeti. Tako je ta incident mržnje domačega prebilvalstva do zasedbene oblasti še bolj povečal. za Rumunjskl oljni vrelci so v 5. — Federacija društev SNPJ ! veliki trojici že dolgo zelo spor-Favette in Green okraja (za j na točka. Vzela jih je Sovjetska unija na račun vojne odškodni- SANS $R9 09), poslal blagajnik fe- Frank Sabotin in žena, George Lu-tar in žena, Ana Bivens, Dorothy StrreniČ, Joseph Klemen, Stanislav stroy ter Romuald Medvešek in1 Žena; dve osebi po $2, fna^$l 50 des^t po 5ft, šedeM po 50c m preostanek prejšnje blagajne $$. Na j biralca V.ilentln Stroj in Steve Skorjanc. Skupaj poslana vsota $90. MICHIGAN: Podružnica St. 1 SANS. Detroit: družina George Marsič $25. Mary Knez $10 (ponovno), skupaj $35. —Podružnica št. 57 SANS, L Anse: po $5: Paul Shalz, st., R »v. F. M. Scherlnger, an dar $2 dva po $2,' VMSCONSIN: Podružnica št. 56 SANS. Milvvaukee: Anton Kastigar izročil $188.50. katere so darovali: Ralph in Mary C haplek $100, po 25. druStvo št 3 JPZS, in Otto Hambergcr; po $5: Jos<'pli Chaplek. - ■ AndrcJtV Miklav cich, Matt Udovc, Frank Chandck. Fred Glojek, Štiri osebe p» 42,r p*4 NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCINESTA JAK Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor obrh knjig je DK F. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Louis Urbančič in Žena $6; po S5: dejacije Louis Domik (Uniontown) ne, ki jo tirja od Rumunije. Frank Snbotin in žena, George Lu^j $87.97 Prejšnji lastniki (Američani in Angleži) hočejo, da se jim jih Skupna slovenska društva. Hel- plača in Bevin je to na konfe-per, Utah in okolici: čisti prebitek renči v New Yorku Rusom pred-plesne veselice dne 24. Julija 19t6. lagal. Toda Molotov mu je je-v korist sklada otroške bolnišnice, zno odgovoril, da bi tO bila dvoj-poslM J. Skerl $400 na cena> Eno je Rusija plačala, ko je vrednost vrelcev kreditirala Rumuniji, sedaj pa. če bi se udala Bevinovi zahtevi, bi pa rrft>rnla nagraditi Še kapitalistične lastne. Zaradi olja bo še veliko sporov in ameriška bojna " maintariCflL 1° v Sredozemskem morju največ radi oljnih ležišč na bltžnjem vzhodu. Švedska je poslala za svojega delegata v organizaciji združenih narodov Oestena Undena, ki slovi za veščaka v mednarodnem pravu In za izrbdno nadarjenega diplomata. Po prepričanju je socialist. Pričakujejo, da bo v naporih med "zapadom" in "vzhodom" zmožen pomirjevalno vplivati. Bilo bi res potrebno, da pride med delegate "združe nih" narodov taka oseba, ki jih bo znala združevati. V založbi družbe G P. Put-nam St Sons v Nevv Yorku bo izšla knjiga z naslovom "Pokret", napisana proti sedanji jugoslovanski vladi in partizanom. Eden rojenih avtorjev je Steven feizic iz Pennsylvanije. Toda knjiga izide le, če bo družba dobila znnjo v naprej dovolj naročil. Zato "Srbobran" poziva svoje čltatelje. naj si jo naroče. Cena Ji je visoka, namreč $4 Srbi bi ta denar lahko vsekakor pametnejše porabili, kajti s to knjigo Jugoslavija ne bodo spremenili. Luiffi Antonini, ki je bil v Evropi v prid "pravičnega miru z Italijo", je dejal, da je bodoč- T tu SftnhjrJj if tbt l*rfest stnglt Hit *n:m*l market m tlx wrlJ. in prehranjevalno središče, kot tudi največji posamezni kiaj—svetovni trg živine.' Produkcija rodovitne gornje missipiške planjave in živina zapadnih rančev—naravno povzdigujejo tri narodno prevozno središče—ustvarjajoč tu glavno točno procesiranje hrane—in eno največjih industrij. Prvenstvo Chicaga te vrste industrije si je postavila kot za prvo produkcijo svežega, govejega, jančevme in prašičjega mesa. kuhane šunke, sveže in suhe klobase in oleomargarine. Ker Je srednji zapad narodna žitnica. je Chicago in severni Illinois velikansko središče Žitne distribucije. Chicago Board of Trade obratuje 86 odstotkov vse narodne trgovine, pšenice, koruze, ovsa. rži, ječmena in soya fižola—bodočnost trga —največji trg na vsem svetu. A Sfrthm 11h mi i 4-H CJ*b M ember snJ lltr Prfct uin*i*K iitrtftrj Sfrrr . Chicago and Northern Illinois /..Center of an Agricnltnral Empire BII.O Je neizbežno, da Chicago postane svetovno središče za prehrano. Tu v severnem Illinoisu se procesira za milijardo dolarjev vrednosti letiK), Tu je stolisoče ljudi zaposlenih samo v tej industriji. štirideset odstotkov ameriškega kmttlj*kffn pridelka v dolarski vrednosti Je produciranega—ali v prekonočni prevožnji—*ver-,nega Illinoisa Vsled tega je Chicago poštnin največje mesarsko S svojo ekonomsko bilanco med industrijami, trgom in agrikulturo, je ta kraj osrčje svetovno najvcčjc\ga zemeljskega cesarstva. Enake naravne prilike, ki so doprinesle važnost procesiranja prehrane, so pomagale zgradili njeno vodstvo v industriji, transportaciji in trgovanju. Nobeno drugo središče ne nudi tako lahkih dotikov ž drugimi velikimi tržišči. Noben drugi distributivni okraj vam ne nudi toliko ohrane na Času in daliavi v poslugo narodu—in za ves svet. • To je nekaj vzrokov, zakaj je ta okraj tnko ugodno pripravljen za bodoč industrijalni napredek. Ako nameravate iskati nov prostor, ali povečati vašo industrijo, tedaj so te neprimerne ugodnosti tega okraja vredne vaše pozorne preiskave. Mi vam z vesoljem pomagamo na vaso željo t vsemi podrobnostnimi podatki in polas-nlli. Vsa ta posluga Je brezplačna. Vbit the "VICr0RY INTERNATIONAL LIVE STOCK EXPOSITION"—November 30-December 7 COMMON WEA L T H EDISON COM P AN T TfRRITORIAI. INFORMATION DEPARTMENT 140 South De ur bom Street. G>'h J, Vtinots—Phone RASJolph 16!7 A Vugoslav Weekly Devoted lo the Interen of tho Workort • OFFICIAL ORGAN OF J. S. P. and It* Educationrl Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P i R A T I V K COMMONWlAlTM NO. 2042. Published W.«klf mt 2301 So. L«wn are oceasionally urged to vote for a good Republican or fjr a candidate bearing theii own label. Not so. hovvever. other parties vvhose independence has goni beyond the limita of deccnt American political behavior. Thc Soeialists for example, vvho are knovvn to distrust both the free-enterprise system and the tvvo time-tried parties. have, through petition. the legal right of getting on the ballot. But the lavv is conveniently framed so that u technical mistake — the vvrong color of ink, the vvronu color ot paper. a single mistake in an asaembly distriet — can invalidate tlie petition Naturally. Democratic judges and lawyers. vvell versed in the lavv and the American way of eleetion. diseover those errors. So Nevv York So cialists, in contrast vvith some miltions of their British, Canadian, Aus-tralian, French, and Scandinavian cousins, vvho talk about building a nevv society, find Eleetion Day a rather dull affair What they don t realize. of course, is that in this country vve ve had our revolution—as any Tammanv chief or daughter ot the said levolution could teli the —The Nation. THE MARCH OF LABOR I IN THE WIND fBN ON vJo&azs ARe CCHčGGDVi WftlTTB/Nf G0U&CT\>/6 SA«6AINING CONTRACTS. feoeRAL COOKKLiL o¥ choftcmes oFCH*&[ JN ITS 1944 ^SSiON R€AFFlRM6DTH6 RiGHT Of lA8fc*1b STRiKE, SUPpoeiWlHE RIGHT WC?RK AT AN L6SS OP CQ€€D 0« AfJV CAUčDItR^GcdO »N CoiUGCT»V6 fkAftGAiNiKG ?* >n t -as \ o Everybody Wins But Uncle Sam OVTOF fOUO. 0A5CS OF VlOUTiOMS ll*CXVM4d VJAGES AMONG M O A/ČVU esiaeusMA*AR ex^M»N6t> ee^use jue ti*Piort.&FAneoTo pav ms -rhe RBQOi«eo AO< pe& HOOH vHC&l THS LAdOtt STAVBAROS ACT. ^r a(Et> •• ^<5 Sufcč THČ HAT Vou BUV f |S UNiOH-MAD6/ LOOk Ifefc THiS UNION LAdBL ^ UHVe&IHSSvfiAJ' avjoof MAT >tO\j Bcnr. Apparently, evtffybody but Uncle Sam is making mori \v on the dis-posal of surplus vvar goods. Hovv the svstem vvorks has beer. brought out by the House Committee on Surplus Property. Its investigations revealed that a Philadelphia junk dealer obtained _______ machinery that cost $346.648 for $5,650 or $16 50 a ton. _ ■ - - m f I The first junk dealer sold the machincry to another junk dealer for / ilG AlOMCIOf© Ofl LODOT $19 a ton, vvho passed it along to a third dealer« at $40 a ton The third dealer sold it to a fourth dealer at S75 a ton. and the latter dispo3ed of the machincs for $224.657.82, Why aH this juggling? Because the War Assets Administration has a rule that materials boughl as junk must be sold as jufik. Hovvever. i the rule applies only to the first dealer VVhere vvas the VVar Assets Administration vvhile ali this vvas gomg on? It vvas right there on the job. seeing that the dealers didn't lose on the transactions. One dealer said that he had purchased the machiner.v on representa- j tion of a W. A A. vvarehouse superintendent that he could se!l it for a I great deal more than he paid for it. He did.—Labor. Open Shop Boom One indirect result of the recent eleetion vvas a boom for the open shop. In Nebraska. South Dakota and Arizona the eleetorate voted for amendments to state constitutions forbidding the closed shop In this lhey follovv Florida and Arkansas (Constitutionality of those provisions is uncertain, and vvill remain that way until there is a test čase that gets up to U. S. Supreme Court. One is in process in Florida. Alabama has a ' right to vvork lavv" that makes the right to vvork independent of union membership. but since closed shop agreements stili remain in force in Alabama, it has provided no test i The vote on these proposals reflects to some cxtent the experience of vvorkers. often of veterans, in trying to get into lines of wo»k vvhere there are high initianiton fees. Some unions have free initiation for veterans, especially for first job after diseharge for service. But many of them find that hundred buck fees to apply trades leamed in the army hits them hard and have objeeted. Even so conservative a uionist as I "stop making noises like a corporation " Bv and lar«e he said. business Senator Bali interprets the eleetion as a mandate to get on vvith the job of passing restrietive labor legislation. There is no doub; that he vvii have lots of company, particularly if the threatened coal strike or any (.ther big vvalkouts take plače Some Kepublicans are beginning to sec that a majority party cannot beat labor about the bush with tne sam. gay abandon as in the da.vs of .»s minority; for labor stili has votes, and a majority is stili maintained by addition, not subtraction. of ballots Nevertheless the pressure for a triumphant legislative chastisement of unions vvill be evident vvhen Congress convenes. Our advice to the authors of that pressure is not to push their luek too lar. Whatever the political consequcnces of restrietive labor legislation might be, it remains that the det p basic causes of industrial strife cannot be removed by hitting unions over the head vvith a statute book Conceivably a harmless bill might be passed vvhich vvould relievc some pent-up feelings But let's not kid ourselves that this is the vvav to sol ve the labor problem • • • « Peter F Ducker makes that point effectively in a trenehant anply- j t.s of industrial conflict in the current Harper's Magazine, Not even thc ( ultimate legal change of socialism. he points cut, eliminates frietion betvveen labor and management. In this countrv, Mr. Ducker finds. the main sources of trouble are: managenal unfairness, or the appearance of it. in handling grievances and other contractural relations; the psy-(hological effects of monotonous assemblv-line vvork, the tendency to trganizc vvork and pay scales in sueh a way as to set vvorker against vvorker. isolatc each from his fellovvs; and, finally, t.ie over.iangmg j cloud of economic insecurity. Al of vvhich gives point to a speech by Charles Luckman. president of Lever Bros., in Chicago the other day. He urged businessmen lo Tobin of the Teamsters puts out advicc in currtnt issue of Teamster that high initiation fees are bad union business. "A union," he says, "is not a country club vvhich restriets membership to the super social brackets." Various erafts have chargcd high initiation fees on tne grounds that they had so improved conditions for the nevv entrant that he should pay something into the union funds for the cost of achieving these conditions. VVith real vvages going dovvn at a time vvhen one could expect them even vvithout uhions to have gone up. it is rather hard to advance sueh an argument. Anyway a union does not vvm its battles vvith its treasury—it vvins them vvith the solidarity and militancy of its members. — Industrial VVorker. WHY ARE WORKERS SO UNABLE TO UNITE THEIR TREMENDOUS POWER ? Union members. * r e M>rkersj non-unionists are tVorkers; farmers are vvorkers. By a majority that could be an overvvhelming iorce for abundance and security the American people are vvorkers. Yet, neither the vvorkers of America nor of any other nation have ever been ablc to unite the tre-mendous povver of their numbers to the end that aH vvho are vvorkers could enjoy the fruits of cooperative labor. If there is one thing that the recent eleetion has demonstrated it is that the vvorking people ot the nation are divided. With millions of people organized in economic groups vvithin these United States, the division of the American people seems like a paradox until the importance of that one vvord, group" is under-stood. People have individual interests, and they vote to advance them. Groups have group interests and they likevvise vote to advance them. But there is no common interest in America. That is demonstrated in every eleetion. It vvas demonstrated vvith unusual clarity in this year's eleetion. VVhether or not he "planned it that way," Franklin D Roosevelt has bequeathed this nation a leg-acy of group antagonisms that are sinister In their implications and possibilities. In the recent eleetion people vvho vvere Democrats voted Republican because other people vvere Democrats. Voters in farm and rural communities vvere more de- determined to defeat the union Party than they vvere to turn back the party's candidates. * T h e y blamed the Democrats 'for controls vvhich they bolieved gave an un-equal advantage to industrial vvorkers — especially to those vvorkers vvho have learned hovv to funetion through a strong union. Farmers and unorganized city vvorkers do not like the fact that industrial vvorkers are permitted to strike and picket. They resent the aggressive aetion of unionists. They object to vvage rises that are promptly passed along to consumers. Their interests are different and they vote differently. That is thc result of Roosevelt s policy of legislating rights for one group th^kt conflict vvith the interests of another group. And that is why the other groups flocked to the polls this year and voted for the Republicans. Leaders of Organized Labor vvere FOR the Democrats; so many organized and unorganized Americans vvho vvere not of the Labor movement vvere AGAINST the Democrats. The American people lack a program that is all-inclusive. This is inevitable under the economy that Roosevelt set' out to preserve in times that called for basic changes. Democratic Soeialists had sueh a program It called — and stili does—for the social ovvnership of the means vvhereb.v the vvealth of the nation is produced and distrib-uted. It declared for the end of the profit system and the distri-bution of vvealth solely as a re-vvard for service, The Socialist program vvould give the vvorking has earned its reputation "of being opposed to evcrything that spells greater security, vvell-being. or peace of mind for thc little guy " Busi-ness can live down the reputation only by full acceptance of collective tjarKarning m špirit as vvel! as in letter. cnly by genuine concern for the little guy's vvelfare. Obviou»ly the svvord cuts both wnys. Unions, too, must t>arKain in fcood faith. A John L, Levvis, vvithholding his vvage demand until vveeks of insincere "negotiation" have reduced the issues to a test of brut? jKjvver. does as much harm to ccllective bargaining as an irreconcilable corporation executive vvho stays avvake nights thinking up retribution for unions. • • • On the currently paramount issue of vvages, there is an offensive arrogance in the attitudc ol those vvho are Wjitchfu)ly vvafling vvith a big stick for labor to "step out of line." It is assumed that labor, having seen the cost of living cut loose, has some sort of motal obligolion to accept meekly the depletion cf its weekly*wage. It is assumed that in čase labor dcclincs to stand stili for this. the unions alone will bear the vvhole responsibility for tlie economic results. But labor did not blovv the lid off prices; its vvage increases last year vvere only a small and by no means the dec i si ve factor in those increases that have taken plače. Let us not lav on labor's shoulders sole rcsponsibility for the excesses of thc national economy as a vvhole. Notvvithstanding aH this, the hard fact remains that vvidespread vvork stoppagcs this vvinter can onlv halt the stream of produetion vvhich is novv. more than ever. the nation's valvation. And they can onlv make absolutely certain the passage of truly harmful legislation. The country looks to both labor and management to avert these evil eonsequences by accepting genuine collective bargaining in a nevv špirit of conciliation and mutual respect. — The Chicago Sun. From The Nation THE VVIND DEVOTES ITSELF thist vveek to a compendium oi worthy utterances. both by men and the institutions.Heading the list is Court Asher, puoosHer of X-Ray, vvho recently referrt»d to General Eisenhovver as a "Svvedish Jew." MEANWH1LE, editor Luka Palav marchuk of the Ukraine's Radyan ska Ukraina told a Nevv York Times reporter that "there is no criticism of Josef Stalin in Soviet nevvspapers, because Stalin never does anything that merits criticism A MAN vvas interviewed by the University of Denver's National Opinion Research Center the other day. He vvas asked: "Do you think Negroes are as intelligent as vvhitc people?" He ansvvered: "No." He explained: "Some Negroes you couldn t learn anything." H W PRENTISS, JR., vvho seems to have earned his ovvn re-grets, said in a recent address: "Unfortunately, freedom and phys-ical luxury seem to be congOn-itally incompatible." Mr. Prentiss, vvho ought to knovv, is president of Armstrong Cork and past president of the N A M A PROCLAMATION by Thomas E. De vve y of Nevv York named the vveek before eleetion as that state's "Apple VVeek." THAT SAME PRE ELECTION VVEEK. the Wayne County (Michigan) Republican Finance Committee exprcssed its fear of a repudi-ation, by the county, of Senator Vandenberg - This," quavered the committee, "could have avve-inspir-ing repercussions." AND THE RESEARCH STAFFS of thriv* California iadustrial-em-ployment comrr.issions have announced breathlcssly to Governor VVarren that unemployment in California dropped in September and that "the chief reason for this rapid decline in unemployment vvas the large expansion in employ-ment." "SO LITTLE." says the Penn-svlvania Railroad in a pamphlet urging raises in freight rates. "has never before meant so much to so many." t A SMALL SQUIB in the Nevv York Herald Tribune announcing the resignation of Victor Emanuel, director of General Aniline and Film Corporation, carried this headlinc: 4 Resigns Dictatorship." CLASSIFIED AD in the Bridge-port (Connecticut) Telegram: 4 A Master Baker sccks a nevv position. Have good bread formula. . . . Can nandlc union and other un-Amer-ican element. Pay-roll padding if desired." SAM GOLDWYN. vvho ought to be used to this sort of thing. spreads tvvo pages of blurb for his nevv movie, "The Best Years of Our Life," in a recent issue of Time, the infallible magazine. "In the beginning vvas the vvord," starts the advertisement, vv i t h an asterisk after "vvord." At the bottom of the page: "*Genesis." MOSCOVV CREATZS NEVV MINISTRIES IN SOVIET EXPANSION l.ondon—(Rruters)—Expansion of the Rusian govemment, involving the creation of several nevv ministrie* and the appointment of 15 ncvv junior ministers, vvas announced by Moscovv radio recently. Duties of the nevv ministrles vvill cover sueh undertakings as food reserves, domestic animai breeding, slik produetion, manufacture of surgical instruments, geology. and the film industry. At the same time, Georgyi Mal-enkov. 45 year old member of the presidium and one of the five sec-retaries of the central committee of thc Communist party, has been appointed a deputy chairman of Stalin « cabinet Malenkov vvas a member of the supreme council (the soviet parliament). people a common interest and en-able them to vvork constructively for the common vvelfare. Safe In Repeating When Egan vvas American minister at Copenhngen, hc made a practice of going through Denmark once a year and lecturlng on American literature^ On night when the Crown Prince and Prin-cess vvere dining at the American Lcrfktion. the Corwn Prince said to Mr. Egsn: "I recive agreeable reports of your lectures in the provinces. Do you use a different lec-ture every time?" "I always use the same one, Your Honor," the minister ans-werd. "But vvhat do you do if people come a second time?" "They never come a second time," was the ansvver. Why Produetion Lags One reason why the ovvners of corporate industry are not so eager to produce as they might be is that produetion is not necessary right r.ovv in order to make profits. Thus vve have a report from the Packard Motor Company that re-veals a profit (net) of $1.387,316 for the first nine months of 1946 The signifiean fact about that profit vvas that it vvas over a quarter-million dollars more than the Packard Company made in a similar *?iiod a year ago on much smaller volume of sales. Sales and billings his year vvere $64.358.312, compared vvith $205,018,074. Hovv does it happen that the Packard ovvners vvere able to get so much profit from sueh grossly-reduced sales? As a matter of fact they didn t make the profits—they just got them. They got them from Uncle jahuny, vvho provided a tax "carry-back" lavv for the benefit of profit-'.akers vvhile the boys vvere too busy looking at Germans to watch what •vas going on at home. VVithout the tax refund lavv the Packard ovvners vvould have rc-•oided a loss of more than $6 million. The difference vvas in the nature ;f a refund out of taxes the company paid in more produetive, and .herefore more profitable, years. VVell, vvorkers vvill get a refund too, one of thcse days. They'll not iet it in millions. but m tlu« doles and handouts that are grudginly be--»tovved upon vvorking people vvhen concerns like thc Packard Company •■»o longer have any use for them. The lopsided consideration of profit needs and human needs vvas ene of the things that vvas "planned that way" by the late President Roosevelt. vvhose signature made tax refunds a lavv of the land. But it's not »vhat vve re inclined to complain about. Our complaint U that the automobile business in general are stili the property of a fevv vvho operate them solely for their ovvn profit instead of for the vvelfare of the i>eople. VVe think they should be ovvned by the people and that the poeple should get ali the benefits of their avvn labor.—Reading Labor Advocate. Apathetic Victors "FAGS" MADE first time in 13 years. FEWER For the produetion of cigarettes shovvs a decline Output during the first six months of 1946 is said to be 2 per cent—or half a billion—less than during the same period a year ago. THE TAIL VVAGS THE DOO American Univcrsity, VVashington, D C., dropped football because it finds ihat the šport has degener-ated into a "human slave market." The school charges that "day by day young men come to the auetion block for sale to the highest bid-der." It says the bidding is "bitter. determined and unserupulous." Corning on the heels of a similar blast from Maj Gen. Maxwell Tay-lor. VVest Point commandant, the charge cannot be ignored. Somcvvhere along the road. the signals seem to have been mixed The tail Is novv vvagging the dog Theoretically, college football is an adjunet to education—a source of relaxation. exercise and training in sportsmanship. Actually, the game has become a big business—an end in itself It has, as American Uni-versity noted, "no more relation to education than bullfighting to agriculture." If the game is to be professionalized, let the colleges be frank about it; let them st^ip away the phony aura of sentlment sur-rounding it.—The Chicago Sun. WASTED EFFOrr Jean—Take my advice and don't marry your boss. Jane—Why not? Jean—You'll just vvork for him for the rest of your life vvithout a salary. Nevvs from the nation's largest city indicates that the apathy w»th vvhich the American people vievv politics is not confined to the "sticks." lhe Nevv York Times reports that Times Square crovvds^vvhich werc smaller than those found at an "Irish fair," observed "dead silence vvhen nevvs of the eleetion results vvas flashed and that even the Republicans didn t find anything to cheer about. Indifference to things politeal may come from a number of causes. Hovvever, vve are convinced that in the present instance the explanation is an utter lack of faith that the eleetion of Republicans U gc*ng to result in any improvement of the lot of the common man. The people didn t vote for Republicans so much as they voted against the party that had been in povver for more than a dozen years They vvere resentiul and they took it out on the Democrats. There s a danger signal in the nevvs from the nation') metropolis. People can t be both angry and hopeless vvithout being a potential threat to the peaee and order of the slatus quo. * Novv that the Republicans have insreased their povver it vvill be up lo them to do something that vvill satisfy the American people and keep them satisficd. If they don't, the least that can happen vvill be that they vvill be kicked out of the offices to vvhich they have been elected and that the people vvill again jump from the frying pan into the fire. But the. tombiriataon of apathy and disgu^t, i^ltU^atply' produecs a social explosidn that blows'fexifctlng forms and cust6mt out of exi-sttmce:-—-Reading Labor Advocate ' 4* HC*' 1 iT - t—-uvil IV ♦ .i.tv» S ♦ Lr--4 ii - AN INVESTIGATION OF THE OVVNERSHIP AND CONTROL OF THE BRITISH PRESS • ■' <. • it'. i ' ' ; "Let the Press look after its ovvn affairs." a Conservative M. P. pleaded, opposing a House of Commons resolution calling for a Royal Commission of lnquiry into the finance, control, management, and ovvnership of the British press. But one reason why sueh an inquiry is needed in Britain. and vvould be equally valuable here, is that the press as an institution has to a large cxtcnt abandoned the practicc of solf-criticifm. In the days vvhen nevvspapers vvere small and personal thcy seldom hesitated to call attention to one another's misdeeds. But novv that publishing has become really big business, vvith huge investments at stake. there is a tacit understanding that dog does not eat dog, and i.ny paper can suppress nevvs vvithout much risk of exposure from its competitors. Freedom of the press, it seems is freedom to diseuss and mvestigate any matter of public interest exccpt the press itself. This being the attitudc. it is not surprising that proposals for a govemment sponsored study of the nevvspaper industrv evoked anguishcd erios in Fleet Street. Titled publishcrs chargcd that thc Labor govemment, re-senting criticism, vvas plotting to abolish freedom of the press. VVorking ncvvspapermen. hovvever. applauded; they knovv hovv much their freedom to report the nevvs accurately had been curtailed by the neces-sity of catering to the ambitions and vvhims of povvor-drunk nevvspaper proprietors. they knevv thg finsecurity vvhich concentration of nevvs-I«aper ovirnership had brought. to th©ir profession. In the House of Commons. journalist members of Parliament moved an seconded the resolution calling for a Royal Commission. In a free vote, vvith the govemment whips called off. it vvas approvcd by 270 to 157, So at last some riay1ight is to be throvvn on the dark recesses of Fleet Street. — The Nation. SENSATIONS EXPECTED IN PROBE OF BRITISH PRESS The British Labor govemment has ordered a "full-dress" investigation by a Royal Commission into the financial control managment and ovvnership of British nevvspapers. Sensational developmcnts are anticipated. The probe vvas approvcd by Parliament after an extended and heated debate. The British National Union of Journalists, 23 of vvhom are members of the House of Commons. initiated the proposal. The matter has long been agi-tated in Britain, but. for obvious reasons, very little attention has been given the controversy by the American nevvspapers An excep-tion is thc Baltimore "Sun," vvhich has a correspondent in London vvho reported rather fully the Par-liamentary debate. Charges hurled against British publishers vvere similar to those vvhich have been brought against our ovvn press. The main complaint is that the nevvspapers have fallen into the' hands of wealthy men, some of vvhom vvere declared to be "mega-lomaniacs" vvho distort the nevvs, suppress vital facts and use their papers to advance their ovvn per- sonal, political and financial interests, vvithout regard to thc rights of readers. Speaktr after speaker asserted that a "free press," with minor ex-ceptions, no longer exists in Britain. As one speaker said: "Hovv can vve have frtedom of the press under a system of com-bines and chain nevvspapers vvhich are mainly interested in profits. and, secondarily, in presenting the particular vievvs of publishers— vievvs vvhich are frequently at variance vvith the air.vs and aspirations of the people?" That s a big question. and it can be addresaed to Americans vvith equal force. ROBOT Like cigarettes and candy bors, rail tickets are novv being sold by machine By Inserting coins and pushing a button, a ticket can be stcured to any or\e of 16 suburban stations from a robot installed in Philadelphia by the Pennsylvania. The machine even makes change and is said to be slug proof The manufacturtr claims the device will Issue 20 tickets a minulo.