Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 1, s. 77-106, Ljubljana 1973 UDK: 634.0.182.21 :187(497 .12) RAZVOJNE SMERI BUKOVEGA GOZDA Z REBRENJAČO (Blechno-Fagetum) Lojze MARINČEK Sinopsis Po kratkem pregledu zgodovinskega razvoja gozdne vegetacije v Sloveniji, so obde- lane razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo (Blechno-Fagetum). Trajni antro- pozoiški vplivi se izražajo v vegetaciji kot regresijski procesi v rastlinskih skup- nostih in v tleh. Razvojna dinamika fitocenoz je bila proučevana posredno tako, da je avtor ugotavljal sukcesijske zveze s proučevanjem in primerjanjem prostorskih nizov fitocenoz. Opisanih in tabelarno (šest vegetacijskih tabel) dokumentiranih je 12 razvojnih stadijev. V tabelah je zbranih 60 opisov konkretne vegetacije iz area- la asociacije Blechno-Fagetum iz vse Slovenije. DEVELOPMENTAL TENDENCIES OF BEECH FOREST WITH SAW-FERN (Blechno- Fagetum) Lojze MARINČEK Synopsis A fter short survey of historical development of forest vegetation in Slovenia, deve- lopment tendencies of beech forest with saw-fern (Blechno-Fagetum) are treated. Permanent anthropozoic influences are expressed in vegetation as retrogressional processes in plant communities and soils. Directional changes of phytocoenosis were studied indirectly in such a manner, that successional connections with exa- mination and comparisan of spatial sequences of phytocoenosis were established. There are twelve described, and in six synthesis tables demonstrated stages of development. In synthesis tables there are collected sixty complete lists of species of concrete vegetation, from the whole association areal of Blechno-Fagetum in Slovenia. 77 Prispelo: 30. 8. 1972 Avtorjev naslov: Lojze MARINČEK, dipl. inž.gozd. Slovenska akademija znanosti in umetnosti biološki inštitut Jovana Hadžija 61001 Ljubljana, pp 323/VI 78 UVOD Tako kot vse v naravi se tudi gozdna vegetacija nenehno spremmJa. To spreminja- nje temelji na sposobnosti gozdne vegetacije, da se hitro odziva spremembam v e- kološkem kompleksu in se jim prilagaja s težnjo, da bi se ekološko ravnotežje čim­ prej vzpostavilo. Ekološki kompleks se lahko spremmJa zelo počasi (spremembe makroklime in tal v dolgih časovnih razdobjih). Analogno temu se zelo počasi razvija tudi gozdna vege- tacija. Če so spremembe v ekološkem kompleksu nenadne (goloseki, krčitve, gozd- ni požari, vpliv strupenih plinov itd.), potekajo razvojne smeri gozdne vegetacije zelo hitro. Lahko jih opazujemo in merimo iz leta v leto. Nenadne oziroma večje spremembe v naravi povzročijo največkrat človek in njego- vi živalski spremljevalci. V želji, da bi prilagodil ekološke razmere svojim bolj ::tli manj kratkotrajnim potrebam, človek že stoletja spreminja podobo naše zemlje in postaja čedalje bolj odločilen dejavnik v ekološkem kompleksu. Z namenom, da bi prikazali del človekovega raznovrstnega vpliva na gozdno vege- tacijo ter vzroke njegovega poseganja v naravo in posledice, smo proučili razvojne poti vegetacije (na določenem rastišču), ki jih je sprožil človek. V ta namen smo izbrali gozdno združbo bukovega gozda z rebrenjačo (Blechno-Fagetum). Gozdove te združbe so že od nekdaj izkoriščali predvsem za pridobivanje gozdne stelje in drv. Posledica specifičnega načina gospodarjenja je bila obilica vegetacijskih oblik, ki smo jih zajeli v dinamičnem aspektu kot stadije. Pri raziskovanju razvoja gozdne vegetacije uporabljamo različne metode. Zelo dob- re rezultate daje metoda stalnih ploskev. Na stalnih ploskvah najbolj eksaktno me- rimo spremembe v strukturi vegetacije v povezavi s faktorji okolja. Pogosto pa lahko ugotovimo razvojne smeri določene gozdne združbe, če proučimo različne fi- tocenoze na istih oziroma zelo podobnih rastiščih ter jih na podlagi ekoloških, flo- rističnih in zgodovinsko-selitvenih znakov razvrstimo v sukcesijske serije. Pri proučevanju dinamike bukovega gozda z rebrenjačo se je pokazalo, da je sled- nja metoda zelo uspešna. Meje med posameznimi stadiji so namreč zelo jasne; po- tekajo po posestnih mejah in gozdnih poteh, kar očitno kaže njihov antropogeni iz- vor. Na podlagi splošno znanih dognanj, da se ob poslabšanju rastiščnih razmer čedalje bolj uveljavljajo rastlinske vrste, ki so naseljevale ta rastišča pred bukovim obdobjem, smo razvrstili stadije v sukcesijske serije. Popisno gradivo za razpravo smo zbrali na celotnem arealu združbe bukovega goz- da z rebrenjačo v Sloveniji. Vegetacijo smo popisovali po metodi BRAUN-DLANQUE- TOVE zuriško-montpelierske šole. Posamezne stadije smo tudi pedološko proučili. Zbrane podatke bo obdelal M. ŠOLAR v posebni razpravi. Ker je to ena prvih tovrstnih razprav v Sloveniji, smo v podkrepitev naših dognanj podali kratek oris zgodovinskega razvoja gozdne vegetacije po zadnji ledeni dobi. Ker posamezni stadiji živo posegajo v nekatere splošno znane gozdne združbe, snto bili prisiljeni zavzeti kritičen odnos (kolikor nam to dopušča skopo odmerjeni pro- stor) do nekaterih gozdnih združb. 79 l. ZGODOVlNSKI RAZVOJ GOZDNE VEGETACJJE Najnovejše raziskave palinologov (ŠERCELJ 1963, 1966, 1969) so pokazale, da je bila drevesna vegetacija na večini ozemlja Slovenije v zadnji ledeni dobi skoraj po- polnoma uničena, Zato nas predvsem zanima kako je potekal razvoj gozdne vegeta- cije v holocenu ter kdaj in kako je postal človek važen, pogosto pa odločilen dejav- nik pri oblikovanju vegetacijske odeje, Kot vemo, so človek in njegovi živalski spremljevalci spremenili podobo celotnih pokrajin, Po njihovi "zaslugi" je degradi- rala gozdna vegetacija na velikih površinah do stanja, v kakršnem je bila pred ti- sočletji. Po zadnji ledeni dobi, v hladnem in suhem preborealu, je prevladalo kriofilno drev- je: rdeči bor, breza in smreka. Njim so se pozneje pridružili hrasti (Quercetum mixtllm). V topli in suhi borealni dobi (4 do 5 tisoč let pred n.š.) pa se je uvelja- vila bukev, ki je ostala do danes vodilna drevesna vrsta, Areal rdečega bora, smreke in delno hrastov se je skrčil na edafsko najekstremnejša rastišča. Bukev je v tem času segla tudi najvišje v gore, saj je bila takrat gozdna meja 200 do 400 metrov višje kot danes (ŠERCELJ). V tem času je bila Slovenija zelo redko nase- ljena. Paleolitski človek, ki se je preživljal z lovom, ni bistveno prizadel gozdne odeje. Tudi v atlantiku, ko je bila bukev na račun jelke in plemenitih listavcev odrinjena, človek še ni dosegel takšne stopnje proizvajalnih sil, da bi lahko bistveno vplival na gozdno vegetacijo. Bukev je dosegla sekundarni višek v topli in suhi subborealni dobi, ko je zopet os- vojila mnogo izgubljenih pozicij, vendar se ni razširila tako zelo kot v borealni do- bi. Višek subborealne dobe (približno 2000 let pred n. š.) pa spada že v neolitik, v bronasto in železno dobo. Takrat so bila že veHka stalna bivališča v ravninskem, gričevnatem in hribovitem svetu, Obširna območja Alp in Dinarskega gorstva so ostala še nadalje zelo redko naseljena. V tem času je začel po podatkih palinolo- gov delež bukve upadati in se je zmanjševal vse do današnjih dni (izjema so obno- vitvene faze v času preseljevanja narodov). Vpliv človeka in njegovih živalskih spre- mljevalcev je bil - kljub temu, da jih je bilo manj kot danes - zaradi slabo razvi- tih proizvajalnih sil zelo ekstenziven. Kmetje so obdelovali zemljo z zelo primitiv- nim orodjem. Zaradi plitvega obdelovanja zemlje in pomanjkanja gnoja, so njive hitro obubožale; zato so bili prisiljeni nenehno krčiti nove površine, često z og- njem, ki pa ga človek ni mogel vedno uspešno nadzorovati. Nastale so velike po- ljedelske površine, Večina gradnovo-gabrovih gozdov (Querco-Carpinetum s, lat,) je bila že tedaj skrčena. V železni dobi, ko so iznašli srp in koso, so začeli tudi kositi steljo v gozdovih. Če so hoteli imeti vedno dovolj stelje, so morali vzdrže- vati redek sklop krošenj. Živina se je prosto pasla v gozdu, teptala tla in objeda- la poganjke. V bližini naselij so prevladovali tako imenovani gaji z redkimi debe- limi grčastimi drevesi. Ko so prišli Rimljani, so se začeli Kelti in Iliri umikati v odročne alpske doline in težko dostopne gore. Posebno ob zgornji drevesni meji, kjer biološko oslablje- no drevje stežka osvaja izgubljene pozicije, so izkrčili za pašnike velike strnjene površine. Po ŠERCLJU (1969) se je drevesna meja že takrat znižala za približno 200 metrov. Uničevanje gozdov, posebno bukovih, je doseglo svoj višek v moderni 80 dobi, ko so začeli na veliko uporabljati les listavcev ne samo za kurjavo v žele- zarstvu in gospodinjstvih, temveč tudi pri izdelovanju stekla (glažutarjenje). V teh časih so pokurili ogromne količine bukovega lesa. Hkrati se je razmahnilo eksten- zivno kmetijsko gospodarjenje (fratarjenje), ki je zajelo velike površine bukovih gozdov. Pozneje so mnoge degradirane kmetijske površine posadili s smreko, ki so jo vse do dandanes nenehno pospeševali na škodo listavcev. Na velikih površi- nah je smreka spodrinila bukev. Na podlagi tega kratkega pregleda zgodovine razvoja gozdne vegetacije lahko ugoto- vimo, da je človek že dobrih 3800 do 4000 let zatiral bukev, pa je le-ta kljub vse- mu še danes naša najbolj razširjena drevesna vrsta. To pomeni, da se klimatične razmere v tem času niso spremenile v škodo bukve. 2. EKOLOŠKE ZAHTEVE IN SOCIOLOŠKE LASTNOSTI REGRESLJSKIH DREVESNIH VRST Za podkrepitev dinamike bukovega gozda z rebrenjačo moramo najprej na kratko opisati ekološke zahteve regresijskih drevesnih vrst, njihov pomen v zgodovinskem razvoju vegetacije ter možnost njihove samostojne gradnje gozdnih združb v naših ekoloških razmerah. 2, l. Rdeči bor (Pinus silvestris L.) je izrazito heliofilna drevesna vrsta, zato lahko uspeva le na mestih, kjer zahtevnejše skiofilne drevesne vrste, ki bi ga s svojo senco uničile, ne morejo uspevati oziroma uspevajo le s težavo. Vendar mu pionirske lastnosti, ki si jih je pridobil kot ena najstarejših drevesnih vrst v dol- gih zgodovinskih razdobjih, omogočajo, da se s človekovo pomočjo lahko hitro raz- širi na okolna rastišča. Po ugotovitvah palinologov (ŠERCELJ 1963) je bil rdeči bor ves pleistocen vodilna drevesna vrsta na Slovenskem, Močno se je uveljavil tudi po koncu zadnje ledene dobe, v suhem in hladnem preborealu. Ko je nastopila borealna doba in so prevla- dali listavci, se je začel areal rdečega bora kričiti in drobiti. Verjetno je v za- četku atlantske dobe, pred množično naselitvijo človeka, zavzemal površine, ki jih ima danes v borovih rastiščih. Po WRABRU (1961): "Kljub premoči življenjskih tekmecev, ki bi ga domala že uničili, pa je začel bor s kulturno zgodovino člove­ štva spet napredovati, verjetno zaradi človekovega upostoševalnega vpliva na gozd, ki je omogočal rdečemu boru kot gozdnemu pionirju razmah. Dandanašnji obseg bo- rovih gozdov je tedaj v precejšnji meri antropogenega porekla in predočuje bolj ali manj trajni razvojni stadij, ker človekov gospodarski vpliv zadržuje napredni razvoj vegetacije in podpira napredovanje bora tudi tam, kjer bi sicer polagoma prevladali listavci." Fitocenološka raziskovanja v Sloveniji so pokazala, da uspeva rdeči bor na najraz- ližnejših rastiščih. Za območje Slovenije so bile ugotovljene štiri asociacije boro- vih gozdov (Genisto-Pinetum Tomažič 1940, Myrtillo-Pinetum austroalpinum Toma- žič 1942, Molinio altissimae-Pinetum Wraber 1956, Pinetum subpannonicum Wraber 1968 in Pinetum subillyricum Schmidt 1933). Te združbe so bile opisane na ekstrem- 81 nih rastiščih, kjer se je rdeči bor obdržal do današnjih dni, Na vsa druga rastiš- ča pa se je rdeči bor razširil posredno ali neposredno s človekovo pomočjo, Za razliko od srl:ldnje in severne Evrope so pri nas posadili rdeči bor le na neznatnih površinah, Svoj areal je v kulturni dobi povečal predvsem zaradi stalne paše v goz- du in vzdrževanja rahlega sklopa zato, da bi se produkcija stelje čim bolj povečala, To je vodilo v splošno degradacijo gozdov in gozdnih rastišč, lahko so se uveljavi- le heliofilne pionirske drevesne vrste. Vse fitocenoze rdečega bora, ki so nastale pod človekovim vplivom (razen monokultur) na rastišču bukovega gozda z rebrenjačo, smo zajeli kot stadije, 2, 2, Tako kot rdeči bor prištevamo tudi graden (Quercus petraea Liebl.) med pionirske drevesne vrste. Ni občutljiv na toplotne ekstreme, vendar zahteva za us- pešno rast dovolj toplote, Zato lahko zadovoljivo uspeva le do približno 900 m nad- morske višine. Dobro prenaša poletno sušo. Glede petrografskega substrata ni iz- birčen, Raste na tleh povrh karbonatnih in silikatnih kamenin, le da so tla dovolj topla, globoka in zračna. Graden je izrazito. heliofilna drevesna vrsta. V naših podnebnih razmerah so njegovi najhujši konkurenti skiofilni listavci in iglavci, ki so ga izrinili na edafično in mezoklimatično specifična rastišča. Graden je bil v naših krajih najbolj razširjen na prehodu preborealne v borealno dobo, ko je začela moč kriofilne vegetacije upadati, skiofilni listavci in jelka pa se še niso uveljavili (Quercetum mixtum). V borealni in atlantski dobi pa se je areal gradna na račun napredujočih skiofilnih listavcev in jelke zelo skrčil. Znova se je uveljavil (podobno kot rdeči bor) tedaj, ko je začel človek intenzivneje pose- gati v naravo. V času ekstenzivnega kmetijstva je bil hrast (dob in graden) najvaž- nejše drevo v srednji Evropi, Človek je z zatiranjem listavcev, predvsem bukve, omogočil hrastom, da so se zelo razširili iz naravnih rastišč na rastišča senco- ljubnih listavcev. Z modernim načinom gospodarjenja je graden zelo izgubil svojo veljavo; listavci so ga začeli zopet potiskati na njegova primarna rastišča. Vendar se je lokalno na mnogih rastiščih listavcev obdržal s človekovo pomočjo še do dan- današnjih dni. V naših podnebnih razmerah ima graden kot izrazito heliofilno drevo, ki pa le s težavo uspeva na edafično ekstremnih rastiščih (presuha ali premokra tla, preveč zakisana, revna, plitva), le majhen maneverski prostor za uspevanje. Na karbonatih zavzema strnjen areal le v nižjih nadmorskih višinah, kjer je z1v- ljenjska moč bukve zelo zmanjšana (Asperulo-Carpinetum Wraber 1968, Luzulo- Carpinetum Wraber 1968), Samostojno združbo (Lathyro-Quercetum Horvat 1938) gradi na apnenčastih toplih pobočjih. Združba ne zavzema večjih površin. V drugih gozdnih združbah (Hacquetio-Fagetum Košir 1962, Querco-Fagetum Košir 1962, Ostryo-Fagetum Wraber 1955) nastopa graden le v posamični primesi. Njegov de- lež je največ odvisen od človekovih posegov, Po golosekih, paši v gozdu in steljar- jenju lahko prevladajo na teh rastiščih čisti gradnovi gozdovi, ki jih obravnavamo kot stadije. Na silikatih se graden v skiofilnem okolju še teže uveljavi kot na karbonatnih. Kot vemo, raste bukev dobro na silikatni podlagi tudi v nižjih nadmorskih višinah, pa tudi na strmih silikatnih pobočjih (Marinček 1970), Zato graden na silikatnih kame- ninah ne gradi samostojne združbe; njegova primes je predvsem povezana s člove- 82 kovo dejavnostjo, Problematična so le ekstremna rastišča, kjer se poleg človeko­ vega negativnega vpliva vključi še erozija ter razvoj v smeri prvobitne združbe ni mogoč. V takih primerih bi lahko govorili o pseudo Quercetumu ali celo o Luzulo- Quercetumu (Quercetalia-robori petraeae), Vendar se je zaradi skromnega floristič­ nega inventarja in nenehnega človekovega vpliva težko odločiti, ali gre za neko stadialno obliko ali pa za gradnovo združbo na silikatih. Za sedaj smo vse te fitocenoze obravnavali kot stadije v sukcesijski seriji bukovega gozda z rebrenjačo. 2.3. Čeprav večina avtorjev (RUBNER 1960, WRABER 1955) navaja, da poteka me- ja naravnega areala domačega kostanja (Castanea sativa Mill,) od Črnega mor- ja h grško-bolgarski meji, proti severu do Sofije, dalje v zahodni oziroma sever- no-zahodni smeri čez Jugoslavijo, kjer prestopi Savo in Dravo ter doseže Gradec, poteka dalje ob jugovzhodnem in južnem robu Alp, doseže Ženevsko jezero in za- vije proti jugu k Sredozemskemu morju, so raziskovanja palinologov (ŠERCELJ 1963, 1966) pokazala, da domači kostanj v Sloveniji ni avtohtona drevesna vrsta. A. ŠERCELJ sicer navaja, da je uspevala pri nas v terciaru Castanea dentata. Castaneo sativo pa od pleistocena dalje pa prav do kulturnih dni ni moči zaslediti. Njegova raziskovanja se ujemajo s polinološkimi proučevanje LUDIJA (1944) v ŠVi- ci, ki je ugotovil, da domači kostanj na območju severne Italije in Tessina v ŠVi- ci od zadnje ledene dobe pa prav do neolitika ni uspeval. S tem je potrdil ugoto- ,- vitve ENGLERJA, ki je predvidel to že v začetku tega stoletja (1901). Verjetno velja tudi za naše kraje isto, ker je ELLENBERG (1963) ugotovil za srednjo Evro- po, in sicer, da izvira domači kostanj iz vzhodnih sredozemskih območij. Na ob- močja južnih Alp so ga prinesli Etruščani (k nam verjetno Iliri), Rimljani pa skr- beli za njegovo nadaljnje razširjenje in poplemenitenje. Da domači kostanj pri nas ni avtohtona drevesna vrsta, kažejo tudi njegove ekološ- ke zahteve ter njegova biološka in sociološka svojstva, Kot navaja WRABER (1955), je domači kostanj mezofit, s to razliko, da potrebuje za svoje uspevanje sorazmer- no več toplote. Občutljiv je na sneg in veter (fiziološko sušenje). Izbira kisla tla, globoka, sveža, rahla, hladna, zmerno kisla, zmerno vlažna, dovolj bogata s hu- musom in mineralnimi snovmi, zlasti s kalijem in železom. Slabo zračna, preveč plitva, revna in suha tla mu ne prijajo. Pod 250 metrov n.m. se v kontinentalnem delu Slovenije le nerad spušča, ker ne prenaša dobro toplotnih ekstremov. Za svo- je uspevanje (da dozori plod) zahteva šest mesecev dovolj visoko toploto. Je acido- filna rastlinska vrsta, ki uspeva predvsem na silikatnih kameninah. Na karbonatih uspeva le, če je na matični podlagi dovolj debela naslaga nanosov, ki eliminirajo vpliv podlage. Kot so pokazala obširna fitocenološka proučevanja in kartiranja v zadnjih 15 letih v Sloveniji, se pojavlja domači kostanj predvsem v bližini človekovih bivališč in okoli vinogradov. Torej povsod tam, kjer ga je človek lahko nenehno pospeševal. Naštete lastnosti domačega kostanja kažejo: 1, Domači kostanj ima v našem okolju mnogo bolj značaj sadnega kot pa gozdnega drevja. 2, Glede. na njegove življenjske možnosti se domači kostanj kot polskiofit lahko uspešno uvdjavlja v naših podnebnih razmerah, kjer v še precej slabših rastišč­ nih razmerah prevladujejo skiofilne drevesne vrste, le s človekovo pomočjo. 83 3. Domači kostanj je vezan predvsem na silikatno podlago. Pri nas se njegov are- al ujema z rastišči Luzulo-Carpinetuma Wraber 1968, Luzulo-Fagetuma Wraber 1968 in Blechno-Fagetuma Marinček 1970. Na vseh teh rastiščih avtohtone dre- vesne vrste konkurenčno prevladujejo nad domačim kostanjem. Vse fitocenoze domačega kostanja na teh rastiščih lahko obravnavamo le kot monokulture ali pa kot stadije. Pri uvedbi pojma Querco-Castanetum (v novejši dobi uporabljajo izraz Castaneo- Quercetum, kar pa zadeve v bistvu ne spremeni) je imelo važno vlogo nepoznava- nje dinamike gozdnih dzružb, togo razvrščanje združb v fitocenološki sistem ter obširna vegetacijsko slabo raziskana območja. V začetni dobi fitocenologije so pro- učevali predvsem lepo ohranjene gozdove, ki so bili blizu naravne sestave. Pri tem so zbujali posebno pozornost bukovi gozdovi na karbonatih s svojo bogato flo- ristično garnituro. Ko so uvedli pojem "Fagetum", so imeli v mislih predvsem bukove gozdove na karbonatih, Pozneje, ko so nadaljna proučevanja pokazala, da uspeva bukev prav tako dobro tudi na izrazito silikatni podlagi, so vse te bukove fitocenoze, v želji, da bi jih lahko uvrstili v fitocenološki sistem, obravnavali le kot faciese acidofilnih kostanjevih ali gradnovih združb (Querco-Castanetum fago- sum). Pri tem jim je prišel zelo prav domači kostanj, ki naj bi zaradi svoje na- vezanosti na silikatno podlago rabil kot karakteristična vrsta za združbe listavcev na silikatnih rastiščih. Novejša fitocenološka proučevanja (HORVAT 1950, 1962, MARINČEK 1970) pa so pokazala, da gradi bukev tudi na izrazito kisli silikatni podlagi svojo združbo in da so sestoji gradna, rdečega bora in kostanja na rastiščih bukovega gozda z reb- renjačo le trajno antropogeno vzdrževani stadiji. Zadovoljivo rešitev problema Querco-Castanetum je omogočilo tudi spoznanje, da moramo posamezne združbe uvrščati v fitocenološki sistem ne le na podlagi domi- nantne drevesne vrste, temveč predvsem na podlagi celotnega florističnega inven- tarja. Tako so lahko tudi acidofilne bukove gozdove (Fagetum !) uvrstili v druge razrede (v našem primeru v Quercetea-robori petraeael. 3. RAZVOJNE SMERI BUKOVEGA GOZDA Z REBRENJAČO Kisla tla izredno hitro reagirajo na spremembe v ekološkem kompleksu. S tem v zvezi si razlagamo živahne reakcije vegetacijske odeje na razne posege v gozd. Te reakcije se ne kažejo toliko s povečano prisotnostjo rastlinskih vrst (kar opažamo na karbonatih), temveč s povečano pokrovnostjo nekaterih osnovnih graditeljev dre- vesnega, zeliščnega, mahovnega in nekoliko manj grmovnega sloja. V večini oblik bukovega gozda z rebrenjačo (Blechno-Fagetum typicum, Blechno- Fagetum oreopteretosum), ki so blizu naravne vegetacijske sestave, je bukev kon- kurenčno izrazito premočna nad sporadično pojavljajočimi gradni, kostanji in smre- kami. Heliofilnih drevesnih vrst: breze, trepetlike, rdečega bora sploh ni. Izjema so le oblike gozdov z belkasto bekico (Blechno-Fagetum luzuletosum), kjer je živ- ljenjska moč bukve, zaradi sušnosti rastišča močno oslabljena in se uveljavlja v drevesnem sloju tudi graden. Grmovni sloj sestavlja pomladek bukve in delno smre- 84 ke. V pritalnem sloju prevladuje aspekt bukovega listja, skozi katerega se v šopih prebijejo nekatere mezofilno-acidofilne in semi-heliofilne rastlinske vrste: belkasta bekica (Luzula albida), vijugasta masnica (Deschampsia flexuosa), navadni črnilec (Melampyrum pratense ssp. vulgatum), rebrenjača (Blechnum spicant), borovnicev- je (Vaccinium myrillus) in Polytrichum attenuatum. Pri zmernem steljarjenju (občasno grabljenje listja) in zmernih posegih v lesno za- logo poteka razvoj v smeri prvobitne vegetacijske sestave zelo hitro. Če pa gozd dalj časa intenzivno izkoriščamo kot listnjak, pride do veljave mahovni sloj: Polytrichum attenuatum, Leucobryum glaucum, Hypnum cupressiforme, Dicra- num scoparium, Thuidium tamariscifolium itd. Tla so skoraj popolnoma prekrita z mahovi. Z večjim izpiranjem, pogojenim z akumulirano vlago v mahovnem sloju, je že na- kazana negativna težnja v razvoju tal. 3.1. Po nenehnem grabljenju listja in močnejših posegih v lesno zalogo se začne vegetacijska sestava vidno spreminjati. Pri nenehno pretrganem sklopu prevlada v zgornjem zeliščnem sloju orlova praprot (Pteridium aquilinum), v spodnjem pa bo- rovničevje (S-100, P-92). (S - pomeni stalnost, P - pokrovnost, oboje v odstotkih.) Listja ni mogoče grabiti in ljudje začno uporabljati koso. To stanje razvoja buko- vega gozda z rebrenjačo označujemo kot stadij bukve in borovničevja (Fa- gus silvatica - Vaccinium myrtillus st.) - tabela št. l. Orlova praprot, ki je glav- na sestavina gozdne stelje, uspeva bujno predvsem pod močno presvetlenimi gozdo- vi na lesiviranih pokarbonatnih tleh in na kislih rjavih tleh. Če so hoteli kmetoval- ci pridobivati vedno zadostno količino gozdne stelje, so morali nenehno vzdrževati svetel do pretrgan sklop krošenj, kar je vodilo v nadaljnjo regresijo rastišča in gozdne združbe. Odvzemanje hranilnih snovi vpliva škodljivo predvsem na najzahtev- nejšo drevesno vrsto (v ekologiji bukovega gozda z rebrenjačo), to je na bukev. Njeno življenjsko moč slabi tudi spremenjena sestojna klima. Zaradi zelo prerah- ljanega sklopa se povečajo toplotni ekstremi. Transpiracija in evaporacija se po- spešita, vpliv vetra je močnejši. Vse to zmanjšuje zračno in talno vlago. Spreme- njeni edafično-vegetacijski in sestojno-klimatični kompleks je za uspevanje bukve čedalje manj ugoden, posebno v njenih razvojnih fazah. Uveljavljati se začno dre- vesne vrste, ki so bolj odporne proti klimatičnim ekstremom. Delež gradna se ze- lo poveča (S-67, P-3, 7); pojavlja se že tudi rdeči bor. V grmovnem sloju ga sre- čamo zelo poredko, z močno oslabljeno vitalnostjo (tabela 1, popis št. 2). Kljub zelo spremenjenemu fiziognomskemu aspektu nam dobro ohranjena osnovna kombinacija vrst in le redki nakazovalci regresije z majhno pokrovnostjo kažejo, da se rastišče ni bistveno poslabšalo. To so potrdile tudi pedološke analize. 3. 2. Nekoliko kislejši površinski sloj ugodno vpliva na regeneracijo smreke; zato se v tej fazi razvoja bukovega gozda z rebrenjačo množično nasemeni, Če smreko nenehno pospešujemo na škodo listavcev, lahko ta popolnoma prevlada. Sčasoma se pod zastorom smrekovega gozda zelo zmanjša pokrovnost borovnice; do veljave pride vijugasta masnica (Deschampsia flexuosa). Razvije se stadij smreke in vijugaste masnice (Picea excelsa - Deschampsia flexuosa st.). Ta stadij naj- 85 demo na rastiščih bukovega gozda z rebrenjačo, ki so bila večkrat zapored poseja- na s smreko. Še češče pa nastane pri zaraščanju pašnikov s smreko. 3. 3. V svetlih, intenzivno steljarjenih bukovih gozdovih, kjer v občasnih žetvah sproti pokosijo vse listavce, se pojavi pomladek rdečega bora. Rdeči bor zaradi hitre rasti v mladosti uide kosi, počasneje rastoče listavce pa pokončajo. Najlaže se uveljavi rdeči bor, če se močno steljarjeni bukovi gozdovi posekajo na golo. Seme rdečega bora, ki je lažje od bukovega, se lahko razširi na večje razdalje. Rdeči bor laže prenaša surovo posečno mikroekologijo. Razen tega so v nenehno steljarjenih gozdovih slabe možnosti za regeneracijo listavcev. Pomladek rdečega bora nima konkurence, tudi če po nasemenitvi rdečega bora prenehamo kositi ste- ljo. Bukev se uveljavi šele, ko se krošnje rdečega bora toliko strnjejo, da je ustvarjena ugodna sestojna klima za uspevanje bukve. Navadno se razvijejo dvosloj- ni gozdovi rdečega bora (S-100, P-34, 2) v prvem in bukve (S-100, P-31, 8) v dru- gem sloju. Med zelišči prevladujeta orlova praprot (S-100, P-43, 3) in borovničev­ je (S-100, P-53, 3). Zaradi večje odprtosti sklopa se uveljavijo že elementi resav, posebno jesenska resa (Calluna valgaris) (S-42, P-2, 7) in mah (Pleurozium schre- beri) (S-58, P-8,7). Te fitocenoze smo poimenovali kot stadije bukve, rdeče­ ga bora in bor ovni če v j a (Fagus silvatica - Pinus silvestris - Vaccinium myrtillus st.). Floristična sestava je razvidna v tabeli št. 2. Stadij je, razen dre- vesnega sloja, zelo podoben stadiju bukve in borovničevja. Vrste osnovne kombinacije so še vedno močno zastopane; delno zato, ker je vecma popisov narejena na rastiščih osnovne oblike bukovega gozda z rebrenjačo, delno pa zato, ker se talne razmere zaradi ugodne mešanice rdečega bora in bukve bist- veno ne poslabšajo. Nasprotno: tla se lahko zaradi globokih in intenzivno razprede- nih korenin rdečega bora, ki mobilizirajo hranilne snovi iz nižjih horizontov, celo zboljšajo. Ponavadi srečujemo pod stadijem bukve, rdečega bora in borovničevja slabo opod- zoljena rjava silikatna tla s fino prhnino, ki preide po prekinitvi steljarjenja v prh- ninasto sprstenino. Biološka aktivnost tal je še vedno zelo visoka, vendar je opaz- no zmanjšanje populacije manjših razgrajevalcev organske snovi. Na splošno lahko ugotovimo, da se rodovitnost, v primerjavi z gozdovi primarne vegetacijske sestave, ni bistveno spremenila. Ob solidno gojenem polnilnem sloju bukve in ob prenehanem steljarjenju lahko pričakujemo lepe sortimente rdečega bo- ra in tudi bukve. 3.4. Ob nenehnem steljarjenju pa se listavci ne morejo uveljaviti. Razvijajo se čisti borovi gozdovi z gosto spodraščino borovnice in orlove praproti - stadij rdeč ega bora in bo rovni c e (Pinus silvestris - Vaccinium myrtillus st.) - tabela št. 2, popis št. 11, 12; delno tudi tabela št. 4, popis št. 5, 6 in 10. Stalno pretrgan sklop krošenj omogoča večjo prisotnost helio-acidofilnih elementov resav, ki se sicer z oslabljeno vitalnostjo pojavljajo v vseh do sedaj obravnavanih stadijih. 86 3. 5. Pod stalno vrzelastim sklopom prevlada v pritalnem sloju jesensko resje, raz- vije se stadij rdečega bora in jesenskega resja (Pinus silvestris - Calluna vulgaris st.). Ti sekundarno nastali gozdovi rdečega bora so po fiziognomskem aspektu zelo po- dobni acidofilnemu borovemu gozdu (Myrtillo-Pinetum austroalplnum Tomažič 1941). Analiza in primerjava florlstičnega inventarja obeh skupin gozdov rdečega bora nam pokaže, da v stadialnih oblikah z rdečim borom ni značilnih vrst acidofilnega bo- rovega gozda: sploščeni lisičjak (Lycopodium complanatum), Dlcranum undulatum in Dicranum spurium (posebno ta dva mahova ostro ločita sekundarne borovo goz- dove od primarnih, ker sta strogo do izključno navezana na acidofilne borove goz- dove). Brusnica pa se pojavlja v antropogeno povzročenih borovih gozdovih le spo- radično. V stadijih z rd_ečim borom, ki so nastali na rastiščih bukovega gozda z rebrenjačo, zaman iščemo tele vrste smrekovih gozdov (Viccino-Piceetalia): Ptlli- um crista castrensis, Chimaphila umbellata, Pirola minor, Pirola secunda, Pirola rotundifolia, Lycopodium selago in mahove Sphagnum sp. Mejo med naravnimi in antropogeno povzročenimi borovimi gozdovi je težko poteg- niti na rastiščih, kjer so po uničenju listavcev nastopili erozijski pojavi (grebeni, strma pobočja na peščenjakih in brečah). Nastanejo svetli borovi gozdiči (višina drevja je od 8 do 12 metrov). Razvoj v smeri prvobitne združbe pravzaprav ni mo- goč, Ker pa so ti gozdovi nastali pod človekovim vplivom ter ne vsebujejo značil­ nih in diferencialnih vrst acidofilnih borovih gozdov, predlagamo za te fitocenoze izraz pseudo Pinetum (po SCAMONLJU 1966), Kot smo ugotovili, se v stadijih, kjer je bukev vedno, tla bistveno ne poslabšajo, V čistih borovih gozdovih brez polnilnega in grmovnega sloja listavcev pride sča­ soma do občutne degradacije tal. Predvsem se poslabša preskrba tal z vodo. Tla se zaradi odsotnosti stelje hitro izsušijo. Plitva humusna plast, ki je v glavnem sestavljena iz surovega humusa, ima le omejeno možnost konserviranja vode; zato večina padavinske vode odteče po površini, Povečana sušnost zgornjih horizontov vodi k pospešeni mineralizaciji humusa, Mineralni delci se zaradi pomanjkanja čvrstih baz v adsorbcijskem talnem kompleksu hitro izperejo v nižje horizonte. Tla tudi močno izsušujejo in izčrpavajo množično razvite regresijske vrste. Zgor- nji talni horizonti, ki so glavni prehrambeni vir gozdnega drevja, močno osiroma- šijo, Zaradi redko stoječih dreves so tla slabše prekoreninjena. Finih koreninic, ki z vsakolelnim odmiranjem obogatijo tla prav toliko kot vsakoletni napad stelje (SOON 1961), je manj. Bakterije v glavnem nadomestijo glive. Glist in črvov, ki predelujejo odmrlo organsko snov ter mešajo zgornje in spodnje horizonte, je ved- no manj. Tla lahko tako zelo degradirajo, da preidejo sistematsko v drugi talni tip. Konkrelneje: opodzoljena tla degradirajo v podzolasta tla (lokalno slabo izražen A2 horizont) s surovim humusom, kisla do zelo kislih, s slabšo rodovitnos~jo. Drugi regresijski niz na rastiščih bukovega gozda z rebrenjačo poteka v smeri po- polne prevlade gradna oziroma domačega kostanja, 3.6. Največje povrsme zavzema stadij gradna in borovničevja (Quercus petraea - Vaccinium myrtillus st.). Kot nam kaže tabela št. 3 (popisi od 1 do 8), je stadij razvit na rastiščih vseh oblik bukovega gozda z rebrenjačo, Popisi št, 1, 3, 4 in 6 so bili narejeni na rastiščih osnovne oblike, popisa št. 2 in 8 na rastiš- 87 čih oblike z belkasto bekico, popis št. 5 pa na rastišču oblike z gorsko glistovni- co. Vendar zavzema ta stadij največje strnjene površine na rastiščih oblike z bel- kasto bekico. Gozdovi na toplih silikatnih pobočjih, kjer prevladujejo homogene re- ljefne oblike, so bili že od nekdaj le dopolnilo kmetijski dejavnosti. Intenzivno ste- ljarjenje od zgodnje kulturne dobe naprej je povzročilo, da je bukev skoraj popol- noma izginila. Obdržala se je le v jarkih. Stadiji z gradnom so stari že več sto ali celo tistoč let. V tabeli št. 3 je prikazano, kako se bukev s čedalje ekstenzivnejšim gospodarje- njem umika gradnu, dokler ta popolnoma ne prevlada (popisi od 3 do 8, tabela št. 3). V gozdovih, kjer grabijo listje, se poveča primes heliofilnega gradna le po večjih posegih v lesno zalogo. Nastanejo dvoslojni sestoji gradna v dominantnem in bukve v polnilnem sloju. Večina gradnov podleže v boju s skiofilno bukvijo. Pre- živijo le najvišji in najvitalnejši osebki. Akutnejše regresije so vedno v zvezi s kmetovalčevo željo, da pridobi čim več gozdne stelje, V ta namen oblikuje okolje, ki je ugodno za uspevanje osnovnih elementov gozdne stelje: orlove praproti in bo- rovničevja. Pospešuje heliofilno drevje na škodo skiofilne bukve, pod katero se semi-heliofilne in heliofilno-acidofilne rastlinske vrste ne morejo s pridom uvelja- viti. Sčasoma prevladajo svetli gozdovi gradna s posamično primesjo bukve, ki se čedalje bolj umika v grmovni sloj. Smreka se uveljavi le na rastiščih osnovne oblike. Z nenehnim umikanjem gradna se oblikujejo čisti smrekovi gozdovi, zelo podobni stadijem smreke in vijugaste masnice. Vendar smreka zaradi degradiranih tal ne daje zadovoljivih donosov. Za- radi kvarnega vpliva na tla, na tej stopnji regresije bukovega gozda z rebrenjačo, v čistih sestojih ni zaželena. Osnovni aspekt zeliščnemu sloju dajeta polgrmovno razvito borovničevje, ki pokri- va 80 do 100% talne površine in orlova praprot, ki je razvita v zgornjem zelišč­ nem sloju; to pa iz tabelarnega gradiva ni najbolje razvidno, Resnično stanje pri- kazuje predvsem popis št. 6, tabele št. 3. Del popisov je bil narejen zgodaj spo- mladi, ko orlova praprot še ni bila popolnoma razvita. Zaradi heliofilnega okolja in napredujoče sušnosti rastišč je čedalje več regresijskih nakazovalk ter elemen- tov hrastovo-gradnovih gozdov (Quercetalia (Quercion) robori - petraeae). Sporadično se pojavljata tudi vrsti acidofilnega borovega gozda: brusnica (Vaccinium vitis- idaea) in cipresasti lisičjak (Lycopodium chamaecyparissus). Vrste smrekovih goz- dov (Vaccinio - (Piceion: Piceetalia1 nenehno zaostajajo, kar posebno osiromaši os- novno kombinacijo. Rebrenjače ponavadi sploh ni, druge vrste se pojavljajo le red- ko z majhno pokrovnostjo. Izjemi sta trikrpi mah (Bazzania trilobata) in gozdna škržolica (Hieracium silvaticum), ki dosežeta stalnost tudi do 50%, pri zelo majh- ni pokrovnosti. Dolgotrajni specifični nacm gospodarjenja je seveda tudi v tleh povzročil močne po- sledice. Najbolj so se poslabšale talne razmere v stadijih na rastišču oblike z bel- kasto bekico. Tu prevladujejo podzoljena kisla rjava tla s surovim humusom, plit- va, zelo skeletoidna, suha, z izpranimi kremenčevimi zrnci, biološko slabo aktiv- na, s slabšo rodovitnostjo. V stadialnih oblikah na rastiščih osnovne oblike degrada- cija tal, zaradi ugodnejših ekoloških razmer, ni toliko napredovala. Surovi humus se meša s prhninastim, tla so globlja, sveža, biološko še dovolj aktivna, s sred- njo rodovitnostjo. Najmanj so se tla pokvarila v stadijih na rastišču oblike z gor- sko glistovnico. 88 3.7. V bližini naselij, posebno v hladnih legah, pogosto naletimo na stadije doma- čega kostanja in borovničevja (Castanea sativa - Vaccinlum myrtillus st.). Kot kažejo popisi od 9 do 11 tabele št. 3, sta si floristični sestavi gradnovih in kostanjevih stadijev v vseh slojih zelo podobni. Razlike so samo v drevesnem slo- ju, kjer je gradnu primešanega precej domačega kostanja (popis št. 9) ali pa ta celo popolnoma prevladuje (popis št. 10, 11). Domači kostanj kot semi-heliofit se lahko obdrži na rastiščih skiofilnih listavcev (podobno kot graden) le, če se stalno gospodari v škodo skiofilnih listavcev. Tu pridejo v poštev poleg steljarjenja in "kmečko prebiralnih" sečenj tudi sečnje na panj. Zaradi svoje izredne sposobnosti poganjanja iz panja obdrži stalno konkurenčno premoč nad drugimi drevesnimi vr- stami. Po prekinitvi steljarjenja in ob zmernih sečnjah se v stadijih gradna in domačega kostanja z borovničevjem sčasoma uveljavi bukev, ki s svojo senco najprej zamori beli-acidofilne elemente v zeliščnem sloju, pokrovnost semi-heliofilnih acidofilnih elementov pa s čedalje večjim sklopom ustrezno zmanjšuje. Dvoslojni sestoji grad- na in kostanja ter bukve sčasoma preidejo v mešane gozdove bukve s posamično primesjo gradna in kostanja. Hitrost progresivnega razvoja se glede na razne ob- like bukovega gozda z rebrenjačo zelo razlikuje. Najbolj živahen razvoj v smeri prvobitne sestave zasledimo pri obliki z gorsko glistovnico, kjer se bukev zelo hitro uveljavi ter prevlada že v 30 do 50 letih. Nekaj dalj časa traja razvoj v sme- ri primarne vegetacijske sestave na rastiščih osnovne oblike (verjetno ena genera- cija bukve). Zelo počasi pa se regenerira prvotna združba na rastiščih oblike z belkasto bekico. 3.8. Nadaljnjo regresijsko stopnjo v sukcesijskem nizu z gradnom predstavlja sta- dij gradna, rdečega bora in borovničevja (Quercus petraea - Pinus silvestrls - Vaccinium myrtilus st.) - tabela št. 4, popisi od 1-6. Navadno nasta- ne iz stadija gradna in borovničevja po intenzivnih posegih v drevesni sloj. Po svoji vegetacijski sestavi in ekologiji je stadij gradna, rdečega bora in borovničev­ ja zelo podoben stadiju gradna in borovničevja. Tudi tega najdemo predvsem na rastiščih oblike z belkasto bekico, največ po grebenih. Navadno so svetli dvosloj- ni gozdovi rdečega bora v dominantnem sloju in slabo rastočih gradnov v drugem sloju. Če odstranijo polnilni sloj gradnov oziroma kostanjev, se razvije stadij rde- čega bora in borovničevja. V zeliščnem sloju še vedno gospoduje borovničevje (S-100, P-47, 1) in orlova prap- rot (S-10, P-45, 8). Rastoča pokrovnost regresijskih nakazovalk: jesenskega resja (S-83, P-5, 3), trastlkaste stožke (Molinia arundinacea) (S-100, P-12, 7) in mahu Pleurozium schreberi (S-50, P, -8,3) ter prisotnost dlakave košeničice (Genista pi- losa), srčne moči (Potenilla erecta), brinja (Juniperis communis), pomladanske re- se (Erica carnea), gozdnega vrednika (Teucrium scorodonia) in bodičevja (Genista germanica) pa kaže na močno degradirana rastišča. Posebno značilno je pojavljanje trstikaste stožke, ki v do sedaj opisanih stadijih ni bila omenjena. 3,9, Podobno kot graden gradi tudi domači kostanj z rdečim borom in borovničevjem poseben stadij. Kot nam kažejo popisi 7 do 10 tabele št. 4, pa regresija ni zavzela takega obsega, kot pri stadijih z gradnom, rdečim borom in 89 borovničevjem. Glavni vzrok je v tem, da so stadiji s kostanjem pretežno na ra- stišču osnovne oblike, ki je zelo resistentna na negativne človekove vplive, Progresija stadijev gradna oziroma kostanja z rdečim borom in borovničevjem po- teka .v smeri postopne uveljavitve listavcev, ki pripravljajo s svojim opadom in ob- likovanjem ugodne sestojne klime možnosti za uspevanje bukve, 3,10. Po nadaljnjem intenzivnem steljarjenju in pri stalno pretrganem sklopu, tako da je pritalna vegetacija pretežni del dneva obsejana s soncem, pridejo do popolne veljave heliofilne regresijske nakazovalke. Razvije se stadij gradna in jesen- ske r e se (Quercus petraea - Calluna vulgaris st.). Osnovni aspekt zeliščnemu sloju dajejo jesenska resa (S-100, P-50), orlova praprot (S-100, P-43, 6), dlaka- va košeničica (S-100, P-14, 6) in trstikasta stožka (S-67, 23, 1), ki lahko popolno- ma prevlada. Skupaj z orlovo praprotjo je glavni vir gozdne stelje. Zaradi poprej- šnjega ciklusa degradacij in ker so vsi stadiji na rastiščih oblike z belkasto beki- co, je bila bukev popolnoma izrinjena iz drevesnega sloja; pojavlja se zelo redko in z močno oslabljeno vitalnostjo v grmovnem sloju. Mezofilno-acidofilnih vrst sploh ni. Popolnoma prevladajo vrste resav oziroma elementi gradnovo-dobovih gozdov (Quercetalia (Quercion) robori- petraeae). V mahovnem sloju pa se močno uveljavijo lišaji; med njimi je posebno pomemben Beomyces roseus, ki gradi ini- cialne faze v acidofilnem borovem gozdu (Myrtillo· - Pinetum austroalpinum). Tla pod stadijem gradna in jesenskega resja so zelo revna. Prevladujejo plitva, suha, močno skeletna opodzoljena kisla rjava tla s surovim humusom, zelo slabo rodo- vitna. Po grebenih, kjer veter nenehno odnaša listja, so tla erodirana do matične podlage. Fitocenoze gradna na teh rastiščih, kjer regeneracija primarne združbe pravzaprav ni mogoča, bi lahko obravnavali kot pseudo Quercetum. Čeprav imajo te fitocenoze svojstven fiziognomski aspekt ter se njihova ekologija že zelo razli- kuje od ekologije izhodiščnih oblik bukovega gozda z rebrenjačo, jih ne moremo obravnavati kot Calluno-Quercetum, ker resave (Calluno-Genistetum) v naših pod- nebnih razmerah brez nenehnega človekovega vpliva ne morejo uspevati. Poleg te- ga je zelo očiten njihov antropogeni izvor. Meje med stadiji potekajo po gozdnih poteh tako, da je nad potjo stadij gradna in jesenskega resja, pod njo pa stadij gradna in borovničevja, še niže pa stadij bukve in borovničevja. 3.11. Če je v bližini borovo drevje, se razvije stadij gradna, rdečega bo- ra in jesenske ga resja (Quercus petraea - Pinus silvestris - Calluna vul- garis st.). Kot nam kaže tabela št. 6, ni bistvenih vegetacijskih razlik med obe- ma stadijema z jesenskim resjem. Posek preostalih gradnov nas privede do stadija rdečega bora in jesenskega resja oziroma do pseudo Pinetuma. 3.12. Če posekamo preostalo drevje, se razvije stadij jesenskega resja in d 1 a kave k o šeni č i c e (Calluna vulgaris - Geni sta pilosa st.), ki predstavlja sklepni člen regresije bukovega gozda z rebrenjačo. 90 ZUSAMMENFASSUNG Der Verfasser gibt zuerst eine kurze Ubersioht uber die gesohiohliohe Entwioklung der Waldvegetation in Slowenien. Bei dem stutzt er sloh vorwiegend auf dle Forsch- uugen A. ŠERCELJS. Die Buohe war schon lm Boreal eine dominante Baumart. Im Atlantik hat 1hr Are- al teilweise die Tanne elngeengt, um im Subboreal wleder elnen sekundaren Aufs- tieg zu erleben. Anfang der Kulturepoche stookte auoh ihre Entwicklung. Der Ver- fasser stellt fest, dass die Buche trotz lhrer Unterdruokung in der letzten 4000 Jahren eine fuhrende Baumart in Slowenien blieb, woraus er elnen logischen Schluss zieht, dass sich die klimatischen Verhaltnisse der letzten 1000 Jahre nicht zum Sohaden der Buche geendert haben. Der Verfasser beschreibt im weiteren dle okologischen Vorderungeu uud die sozio- loglschen Eigenschaften der Baumarten, die bel den. Regressionen mitwlrken und unter welchen Bedingungen sie in Slowenieu selbststandige Gesselschaften bilden konnen. Pinus silvestris, als die ausgesprochene heliofile Baumart kann in Slowenien, wo die klimatogenen Baumarten skiofiler Laub und Nadelbaume slnd, nur auf den edaphisch extremen Standorten gedeihen (Genisto-Pinetum Tomažič 1940, Myrtillo- Pinetum austroalpinum Tomažič 1942, Mollnlo altissimae-Pinetum Wraber 1956, Pinetum subillyricum Schmidt 1933). Von hier aus verbreltete sie sich mit Men- schenhilfe auf die umgebenen Standorte. Zum Untersohied von Mittel und Nordeu- ropa ist die gemeine Kiefer in Slowenien nur auf gerlngen Flaohen gepflanzt wor- den. Sie verbereitete sioh vor allem Wegen der extenslven Bewirtsohaftung. Quercus petraea als Pionierbaumart mit ausgesprochenem heliofilen Charakter, die aber nur mit Muhe and edaphisch extremen Standorten gedeiht, baut ihre selbstan- dige Gesellschaft nur in den unteren Lagen, die den Warmeextremen ausgesetzt sind (Querco-Carpinetum s, lat.) und auf warmen Kalkhangen (Lathyro-Quercetum Horvat 1938), Einzeln konmt sie in den Laubwaldern der kolinen und submontanen Stufe vor (Querco-Fagetum Košir 1962, Hacquetio-Fagetum Košir 1962, Ostryo- Fagetum Wraber 1955, Blechno-FagetuJTI (Horvat 1950) Marinček 1970, Luzulo- Fagetum Wraber 1955). Nach den bisherigen Untersuchungen baut sie auf Silikat- unterlagen keine eigene Gesellschaft auf. Ireversibile antropogen verursachte Sta- dien behandelt der Verfasser als Pseudoquerceten. Den palinologischen Vorschungen zu Folge und auf Grund okologlsoher Forderungen stellt der Verfasser fest, dass die Castanea sativa als semlheliofile und mesofile sehr ansprochsvolle Baumart, dle lm skiofilen Mllie Slowenlens nur unter standi- ger Vorderung gedeihen kanu und mehr einen Charakter von Obst als von Waldbau- men tragt, in Slowenien keine autochtone Baumart ist und kelne selbststandige Ge- sellschaft bildet (Querco-Castanetum). Deshalb behandelt der Verfasser der Abhand- lung alle Phytozonosen der Kastanie als Stadien oder Monokulturen. Zeletzt beschrelbt der Verfasser die Entwicklungsrichtungen des Buchenwaldes mit der Rippenfarn. 91 In den Naturnahenwalder steht die Buche in allen Subassotiationen des Buchenwaldes mit der Rippenfarn uberwaltigend iiber die anderen Baumarten. Sie kommen erst nach Massnahmen, die eine vermindernde biologische Kraft der Buche zu Folge hat, zur Geltung. Wenn die Bewirtschaftung des Waldes einen standigen Vernichtungscharakter annimmt (Laubrechnen, Streumahd, Waldweide, nachhaltige unzwackmassige Hiebe) andert sich die Vegetationzusammensetzung der Gesellschaft in diesem Sinne, dass statt mesofile-azidofile immer mehr heliofile-azidofile Pflanzenarten in Vordergrund tretten, bis die nicht vollkommen uberhand nehmen. Der Verfasser fuhrt vor allem zwei Entwicklungsserien an. Die Eine verlauft uber die Stadien Fagus silvatica - Vaccinium myrtillus (Tabelle No 1), Fagus silvatica - Pinus silvestris - Vaccinnum myrtillus (Tabelle No 2, Aufnahme 1-10) und weiter in Pinus silvestris - Vaccinium myrtillus und Pinus silvestris - Calluna vulgaris (Tabelle No 2, Aufnahme von 11-12). Antropogen entstandere Kieferwalder mit ireversibilen Charakter bearbeitet der Verfasser als Pseudopineten. Die zweite Richtung der Regressie geht von den Buchenwalder aus uber das Stadium Quercus petraea - Vaccinnum myrtillus (Tabelle No 3, Aufnahmen 3-8) beziehungswiese Castanea sativa - Vaccinium myrtillus (Tabelle No 3, Aufnahmen von 9-11) und weiter in Quercus patraea - Pinus silvestris - Vaccinium mytrillus Stadium (Ta- belle No 4, Aufnahmen von 1-6) beziehungsweise Castanea sativa - Pinus silvestris - Vaccinium myrtillus (Tabelle No 4, Aufnahmen von 7-10) bis zu den Stadien Quer- cus patraea - Calluna vulgaris (Tabelle No 5) beziehungsweise das Stadium Quercus petraea - Pinus silvestris - Calluna vulgaris (Tabelle No 6). LITERATURA Aichinger, E. 1952: Rotfohrenwalder als Waldentwicklungstypen. Angew. Pflanzen- soz. , Heft 6, Wien. - 1952: Rotbuchenwalder als Waldentwicklungstypen. Angew. Pflanzensoz., Heft 5, Wien. - 1956: Die Calluna vulgaris-Heiden als Vegetationsentwicklungstypen. Angew. Pflanzensoz., Heft 12, S. 9-74, Wien. - 1967: Pflanzen als forstliche Standortsanzeiger, Wien. Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie, 3. Aufl., Wien. Ellenberg, H. 1963: Vegetation Mittelcuropas mit den Alpen. Einfurung in die Phytologie, Band IV. Teil 2., Stuttgart, 1963. Engler, A. 1901: Uber Verbreitung, Standortanspruche und Geschichte der Castanea vesca mit besonderer Beruchsichtigung der Schweiz, Ber. d. Schweiz. Bot. Ges. 1901, H. XI. Horvat, I. 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj, Glasn. šum. pok., 6., Zagreb. 92 Košlr, ž. ln coli. 1965: Melioracijska osnova za objekt Ligojna - Log, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. Mlirinček, A. 1970: Razširjenost rdečega bora na območju GG Ljubljana (strokovni izdelek), Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, - 1970: Bukov gozd z rebrenjačo. Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo vol. 8 - S. 93-130, Ljubljana. - 1971: Gozdna združba kot osnova za določanje rodovitnosti rastišč. - Gozd. vest- nik 29 (6-7): 201-207, Ljubljana, Puncert, I., Zupančič, M. 1972: Razvojna pota proučevanja in kartiranja vegetaci- je v Sloveniji. - Gozd. vestnik, 30 (5-6): 153-166, Ljubljana. - šolar, M. 1964: Gozdne združbe g.e. Dobrova, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. Rubner, K. 1960: Dle pflanzengeographlschen Grundlagen des Waldbaues, Berlin, Scamonl, A. 1966: Klefernforsten. - Antropogene Vegetatlon, Ber. Jnt. Symposlum in Stolzenau /Weser 1961: 298-311, Haag. Sonn, S, W. 1961: Der Einfluss des Waldes auf dle Boden, Jena (prevod iz ruščine), šercelj, A. 1963: Razvoj wurmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji. SAZU, razr. prir. med. vede. Razprave 7, Ljubljana. - 1966: Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov Ljubljanskega bar- ja. SAZU, razr. prir, med, vede. Razprave 9, Ljubljana, - 1969: Zur Frage der Waldrelikte in Slowenien, Bulletln Scientifique, Section A - Tome 14, No. 1-2. Tomažič, G. 1942: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. II. Acidofilni borovi goz- dovi. AZU, mat, prir. razr., Razprave 2. Ljubljana. Wraber, M, 1955: Domači kostanj v Sloveniji. Nova proizvodnja, 6: 61-85, 223-244, Ljubljana. - 1960: Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Zbornik ob 150-let- nici Botaničnega vrta v Ljubljani. - 1961: Biljnosociološki prikaz kestenovih šuma Bosne i Hercegovine, - God, Biol. Inst, u Sarajevu XI (1958) (1-2): 139-182. Sarajevo. - 1969: Dle bodensauren Rotfohrenwalder des slowenischen pannonischen Randgebie- tes. Acta bot. croat. XXVIII: 401-409. Zagreb. 93 TABELA ŠT. l Številka popisa 1 2 J 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 Datum popisa v. IX. VI. IX. IX. VIII. v. "U" IX. VI. VI. IX. ·'-• Nadmorska vi•š.ina v m 580 500 460 400 370 610 390 420 400 J8o 450 400 Lega E s VIS E SE s SE sw NE NW NW sw Strmina 15 15 5 15 20 15 Jo lo 15 15 lo 15 Matična podla~a p S+P D D p p P+S p p p P+S p Pokrovnost v 10 I. sloj dreves 80 80 80 9o 80 7o 9o 80 9o 80 9o 80 II. sloj grmov 4o lo 15 5 20 4o 4o Jo 2o Jo 4o 2o III. sloj zelišč loo loo 9o 7o loo 9o 80 80 9o 9o 80 9o IV. sloj mahov Jo lo 2 80 5 lo 15 2o lo 4o lo 2o Srednji premer dreves vom 15 18 2o 2o 15 2o 2o 2o 20 35 15 45 Srednja višina dreves v m 15 17 17 16 12 18 18 14 17 21 15 28 Stadij Fagus silvatica - Vaccinium myrt;nus OSNOVNA KO:ffiINACIJA Fagus silvatica I 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 J.3 3.1 II 1.1 1.1 2.2 + 2.2 2.2 1.1 +.2 1.1 2.2 2.2 1.1 III . + 1.1 + + + . . Bazzania trilobata 2.4 1.4 +.4 3.4 1.4 1.4 +.4 +.4 2.4 1.4 2.4 1.4 Leucobryum glaucum +.4 2.4 +.4 2.4 1.4 2.4 1.4 1.4 2.4 1.4 J.4 Blechnum Spicant (+) 1.1 +.2 + 1.2 1.1 1.1 1.2 REGRES IJSI:E NAKAZOVALKE Vaccinium myrtillus 5.5 5.5 5.5 4.4 5.5 5.5 4.4 4.4 4.4 J.J 4.4 5.5 Quercus petraea I + 1.1 1.1 + 1.1 1.1 + + II + + + + + + + + III + + + Castanea sativa I + + + II + + + + + 1.1 + +.2 + 1.1 Pinus silvestris I ·o (+) (+) + + + + II + . Pleurozium schreberi l.~ 1.4 +.4 Calluna vulgaris + +.2 Erica carnea +.2 Genista pilosa +.2 QUERCION ROBORIS PETRAEAE (MALC, )BR.BL.1932 QUERCETALIA ROBORIS -PETRAEAE TX.1931 Fteridium aquilinum J.3 2.J J.3 + +.2 l.J 4.4 2.3 1.1 1.2 4.3 2.3 Melampyrum vulgatum 2.2 + 1.1 +.2 1.1 1.1 . 1.2 + J.3 1.2 1.1 Deschampsia flexuosa +.2 1.1 + 1.2 1.1 2.2 . 2.2 +.2 Rhamnus frangula II + 1.1 l.i 1.2 +.2 1.1 Polypodium vulgare + +.2 + + Hieracium sabaudum + •. Hieracium laevigatu~ + VACCINIO PICEETALIA BR.BL. 1939 VACCINIO PICEION BR.BL.1939 Picea excelsa I +.2 + 2.2 1.1 + 2.2 1.2 2.2 1.1 2.2 2.2 II 2.2 + . 1.2 1.1 1.3 l.J +.2 + 2.2 III 1.1 + 1.2 + 1.1 . 1.1 + . 1.1 Hieracium silvaticum + + + 1.1 + 2.2 +.2 + Dryopteris Oreopteris (+) + Hieracium Lachenalii + 1.1 + 94 Številka popisa Vaccinium Vitis idaea S PREl.1LJEV:\LL•'. Luzula albicla T.Ielampyrum pl'stem:e Gentiana asclepia~ea Abies alba I 1 1.1 ' ') .. ~ 1.1 + 2 3 +.2 ' '] -.- . .:...... !-.2 +.2 + t- + Gorbus eucup&ria -·-~ Prenanthes purpures ~uzula pilo~~ +.2 +.2 ~arex p1lul1Lera + ;-, gros tis vulE;Eris Iu\lIOVI rn I,::: ., JI Polytrichum attenuatu• 1.4 Eypnum cupressiforrae 1.4 Dicranum scoparium 1.4 Gladonia pixydata +.4 Plagiothecium denticulatum. Thuidium tamariscifolium • Tsothecium myurum · 1.4 Uetzgeria pubescens Radula complanata I!ypnum cupressiforme var .filiforme llylocoDium proliferuč.1 1.4 3artramia oomiforois Cladonia r~n~iferina Brachyteciu• -rotabulum Plagiothecium silvaticur.1 +- .4 1.4 1.4 +.4 1.4 +.4 +.4 +.4 +.4 +.4 +.4 +.4 . +,4 +.4 +,4 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 2,2 1.1 + 1.1 1.2 :-.2 1.2 1,2 +.2 +.2 + +,2 3.4 +,4 1.4 +,4 1.4 +,4 +.4 1.4 +.4 +,4 + 1.2 1.1 +.2 + + + + ~ ') '.~ + + 1,4 1,4 1.4 2.4 1.4 +,4 2,4 1,4 +,4 1.4 1.4 1.4 +.4 1.4 1.4 • 1.4 +,4 +,4 +.4 +.4 +.4 1,4 . +,4 +,4 +.4 . +,4 +,4 +.4 +,4 +.4 +,4- +.4 . 2,4 +.2 2.2 t.2 1.2 1,2 + + 1.4 +,4- +,4 +,4 +.4 +.4 . +,4 + 2,4 +,4 + + . +.2 1.4 1.4 +,4 +.'1 1.4 . +,4 +,4 . . +.4 1.4 + VRSTE, I:I ',i,č,T0PAJ0 LE :]1;13.AT: Eolinia arundinacea 8 (+), ,\nesone nemorosa 7 (1,1), Rubus fructicosus II 12 (+), 1:ephrodium :?ilix nas 2 (+), Populus tre mula I 11 (+), Sorbus aria II 7 (+), Genista tincto1'ia lo (+), Cladonia squamosa 8 (+,4), Trichocolea tomentella 2 (+,4), Plar;iochilla asplenioi- des 2 (+.4), Sorbus torminalis II 7 (+), Cytisus hirrrntus ssp.hirsutus lo (1,1) LOKACIJE POPISOV: 1 - Karanik, 1::r,emen, 2 - nasproti Elel:<;!, 3 - .:martno pri Litiji, Gradišče, 4 - Sela pri Uumberku, Zec;orica, 5 - :_:umberk, Yremenjek, 6 - nad Trojanami, 7 - f'odlipoglav, ,:olnik, 8 - Tihaboj, 9 - med Zavirami in Rovami, lo - Celje, ;~kofja vas, 11 - I:edvode, ?enčica, 12 - nad Trbov- ljami LEG2IIDA K ,IATIČHI PODLAGI: P - peščenjaki, 3+P - skrilsvci in peščenjaki, D - diluvialne ilovice 95 TA-3.ELA ,',T. 2 Številka popisa Datum popisa Hadmorska višina Lega Strmina !Jatična podlaga Pokrovnost v 7; v m I. sloj dreves II. sloj grmov III. sloj zelišč 1 2 VIII. VI. 550 450 lili ,., lo 2o 3 Po Go 60 9o 2 J 4 5 6 VI. VIII. VIII. V. J5o 450 570 530 1.I rr H r-r:1 lo 25 2o Jo :.i+F P 3 P 7 B VI. VI. 410 390 lo s 5 9 VI. 400 E lo P ·rs lo VI. 400 NE 5 '-.!P 11 12 v. v. J8o 500 S N 7 lo S+P P IV. sloj mahov Srednji premer dreves Srednja višina dreves vmn 25 v m 22 9o lo So l5 17 16 Bo Bo Jo 2o loo 7o Jo 15 25 2o 2o 16 7o lo 3o 2o 25 2o 9o 4o Go Jo 25 18 7o 4o 9o 15 Jo 21 So lo 3o lo 35 25 So lo no lo 20 17 7o 20 9o 2D 2D 16 60 2D 9o 4o 20 lo 60 20 loo 4o Jo 22 ~~ tadij OSl!OVITA I:Ol.J3Ii!AC IJ A Fagus silvatica I II EI Bazzania trilobata Leucobryum glaucum Blechnum Spicant ai<;G,LSIJS!ill HAKJ\ZOVf:Llill Vaccinium myrtillus Pinus silvestris I II In uercus petraea I II III Castanea sativa I II III Fleurozium ochreberi Cslluna vulgaris ;:rica car ne a Folygala chamaebuxus Geni.sta pilosa Potentilla erecta CU~l~C:CT.ALTA ~~0:80TTii3 FCT'l,'.3X::; T·-:.19Jl QTJFHC:on ~10D0I1I3 :::_i:s- 'i':J.,:,L, (::ALC.)BH.BL.1932 Fteridium aquilin~m I'Ielampyrum vulgatum ~Jeschampsia flexuosa ilhamnus franc;ula II Dicranella heteromalla I'olypodium vul,,;ore ~rytronium dene cannis Hierac Lum sabaudum Eetulla verrucosa I Fagus-Pinus - Vaccinium myrtillus Pinus- Vaccihium 4.4 4,4 3,J 3.3 2.2 3.4 2.2 2.2 3,J J.J l.J + 3.3 1.1 2.2 1.1 1.2 2,J + + +.2 1.2 -+ • + , • Or) + + +,4 +.4 2,4 T•4 ~,4 2,4 +,4 +.4 +.4 • +.4 +.4 ,i-.4 J.4 l.t, 1.4 1.4 l·,4 1.4 1.4 1.4 1.4 +.4 1.2 +.2 J.3 1.1 +,2 1.1 1,2 + + 5.5 4.4 5.5 J.3 4-~ 4.4 1.1 1.1 2,2 2.2 3,1 3.1 4,.-'.- 3,3 ~2.3 3.2 3,1 3.1 3,3 2.3 3.2 4.2 2.2 + . . + +.2 +.2 + + + + + • + + 1.1 1.1 + + 1.1 + +,2 + + • + +.2 +.2 + +,2 1,1 ·r 1.1 1.1 1.1 1.4 'o + 3.3 + 4,4 3,3 2.4 2.2 + 1.21 + 3.J 1.2 2.2 2.2 3,3 1.1 . +.2 +.2 1.4 2.~ +.4 1.1 + 96 +,2 1.1 . +.2 ·r + + 1.4 (+) + + + + + + + + 1.1 . 1 ,4 4.; 1.2 1.2 + 2 .J + 1.1 +,2 J,3 J,J J.J 4.1 J.3 5.5 1.1 1~2 + 1.1 1.1 1.1 2.2 1.2 2.2 2,2 2,3 1.2 3.J 3.2 +,2 + 1.2 2.2 +.2 +.4 :-.4 -~ + . +.2 Številka popisa VACCIHIO l}ICEET.\LIA l3R.13L, 1939 VACCINIO PICTIION BR,BL. 1939 1 2 3 4 5 6 7 8 Picea excelsa I 2,2 1,2 1.2 1,1 1.1 2.2 1,1 + II III Hieracium silvaticum Dryopteris Oreopteris Hieracium Lachenalii Vaccinium Vitis idsea Luzula &l bids Gentiana ascleoiadea ;ibies elba - I II LI Sorbus sucupariaII Luzula pilose Carex pilulifera I'renanthes pui-pureG / 1ajanther:1um bifoliuo Solidago virgaurca ~olinia arundinacea : }.;-::ovr I;; LI.'.,'\JI 2,2 +,2 + + 1.1 1,1 1.2 + + +,2 + 1,1 + + + 1.1 + + +,2 + +,2 +,2 + 1,2 +,2 + 1.1 +.g + + + + + + + + +o (+) +.2 . +.2 + +,2 +,2 2.3 2.2 1.2 + +.2 + + + + + 9 lo 111 12 + . -1- 1.1 1.1 +,2 • +.2 1.2 1,2 + + + + + +,2 + +.2 + + + . +,2 1.2 + 1.1 1.1 + + +,2 + Hypnum cupressiforne Po10-trichum at te nuatum Jicranum scoparium Lletzgeria pubescens ~2dula complanata I~locooium proliferum +,4 . +,4 +,4 • 1.4 +,4 +.4 1.4 . 1.4 1.4 1.4 +,4 +.4 1,4 +.4 +.4 +.4 +,4 • +.4 +,4 2,4 +,4 +.4 +.4 • +,4 1.4 1.4 Cladonia pixydata ~ }lagiothecium denticulatum+,4 Hypnum cupressiforme var. filiforme Dicranodontium sp. . +,4 +.4 +,4 +.4 . 1.4 . +.4 1.4 +,4 . +.4 +.4 +.4 +.4 +.4 +,4 +,4 . 1,4 +.4 +.4 +,4 +,4 V:L'.T,i, 1:r L.~; 'i:'Ori,JO LE EITKRAT: Aneuone ne r.10rosa lo (:-), Acer pseudoplata- nus II 1 (+) Prunus avium II 1 (+), Plantanthera bifolia lo (+), ,;orbus aria II 1 (+~, Calanagrostis arunclinacea 4 (1.1), Sieglingia decumbens 9 (+), Digitalis ambigua lo (+,2), Thuidium tamariscifolium 6 (+,4), Bar- tramia pomiformis 6 (+,4), Cladonia rangiferina 6 (+,4), Brachytecium ro- tabulum 6 (1.4), Hylocomium triquetruu, 6 (+ ,4), Sphagnum acutifolium 5 (+.4) LOl:ACIJE POPWOV: 1 - nad Blagovico, 2 - ::;alec, proti Zavrhu, 3 - Podli- poglav, i,Iolnik, 4 - Vače, l3litiče, 5 - Bla:.;ov:i,ca, I!ali Jelnik, 6 - Kam- nik, Loke, Kremen, 7 - I.,oravče, IIodruša, 8 - ;_,martno pri Litiji, Teneti- šče, 9 - Grosuplje, Repče, lo - Grosuplje, nad Hepčarai, 11 - Dobrova, nad Brezjami, 12 - :.Ioravče, Gvine L,•;G,clIDA K ;;:,.'rI/;HI PODLAGI: s - permkarbonski akrilavci, 'J+P - permkarbon- ski skrilavci in peš5enjaki, P - permkarbonski pe~5ecjaki, \~ - ~erfenski skrilavci, ':fP - nerfenEki peščenjaki, I'o - porfirit 97 T.ABELA ;;T. 3 t,tevilka popisa - 1 2 .3 4 5 6 7 8 9 lo 11 Datum popisa v. VI,YIII,VI,VIII, .. v. v. vrrr. VI. Ix. l!ridmors ka vi:'.iina v m 600 520 350 530 350 510 600 450 690 500 .-670 Lega IP ~'.3 IT 1::r 1·:_.~ -,-r l, .~ c1--r E \7 N ,.J,, Strmina 17 15 5 5 lo 15 5 5 15 lo 5 !Iatična podlaca 1' p D 1'['; ~)+}: ? r r Pg p p Pokrovnost v c' ,) I. sloj dreves 9o 9o Go 9o 7o 60 80 9o Go 60 80 II, Bl:ij grmov Jo lo 15 40 3o 25 lo 5 lo Jo lo III, sloj zelišč 2o 'Jo Go 9D 80 loo So loo 9o loo 80 IV, cloj riahov 15 5 2o lo 9o Go lo 7o 5 5 :3rec1nj i premer dreves v cm :; o 2o Jo 15 17 17 35 2o 23 lo 2o ,,rednja višina dreves v m 27 14 21 lo 11). 16 ;.:'4 17 17 lo 18 f: tadij •uercus petraea - ·Jacc ini- Uastanea sativa- Ur.t r.iyrtillus Vacc.myrtillus Q;;i;ovtTA 1=0:0r=~~·~crJA J.?ngus silvatica I 5.5 5,5 2.2 + . 1,2 II , "' , __ .c.. 1.2 1.2 + 1.2 1.1 1.1 ;-T + . Leucobryum glc,ucum 2.4 1.4 1.4 3.4 2,4 :-.4 +.4 1.4 . llazzania trilobata +.4 2,4 1,4 t-.4 +,4 :Jlechnum ;; picsnt 2._2 l{~G;\~~0 IJi:! 1'3 :: .. ·~:,:.i:1.ZOY;:.LI=.8 Vaccinium myrtillus 2.2 .5 5.5 3,4 J.J ·'. .1 '} '} _.,,_., ,;_ .4 5,5 4,4 4,4 :uercus petraea I r~ .2 .2 4,4 4,4 J„ J, 4 .,i 5,5 5.5 3,3 +,2 t- -~I 2.J ,1 1.1 + + +,2 :·:T :?. .2 1.1 1.1 " ., '--•.J ., , .).;; + + Cnstane2 sativa :.2 ,, ,., L.•'- 3,3 4.4 II + 1.1 T + ., < .,, . .,, 1.1 +,2 --r---:-- 1.1 1.1 t-.L . . I'leurozium ochreberi +.4 1.4 -=. :;. +.4 ,1 1.4 +.4 -,-.,.- Calluna ·rnlgaris t + +.2 +.2 1.2 Pinus silvest1'is I + +,2 + ITI 1- . Genista pilosc 1.2 + ?otentilla erecta =rica ccrnea T Lycopodium cb_r;_nr-: e c1rl1.r~ris:111_8 .;.,2 w::ncron HODO~.;.I3 p_2_;~1t~~=J.E (:.~'\LC ,)BR,BL,1932 (:JCTIGC:GT;\LIA .10:co:n:; r.=:1l:1A.:~;it2 '.CX.1931 Pteridium aquilinum + 1,2 1.2 2.2 1.2 4,4 1.1 0 ') L •l- 3. ,3 2,3 2,3 I.:e lar.tpyrum vulgatum 1,1 1,1 2.2 + 1.1 3,3 l.l 1.1 1.1 Deschar1psia flexuosa + 1.2 2.2 1.2 J.J 2.2 :,hamnus frangula II . 1.1 + -;-.2 + + + '.'Jicrane lla heteromalla +,4 +,4 +.4 +.4 Teucrium scoroc:onia + + ?olypoc1ium vulgare + + +.2 Hieracium sabaudur.t + +.2 VACCIIUO rrc=·~:CTi·~11A :JR.:31. 1939 VACCIHIO PICEION BR.BL,1939 Hieraciur.1 silvaticum + + + + 1.1 1.1 +.2 98 Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 Picea excelsa I + +,2 + 1,2 1,1 2.2 II 1.3 + + + + III + . + + + Hieracium Lachenalii . + 1,2 + . Dryo[teris Oreopteris 2,3 +,2 Vacc nium Vitis idaea + + S PREt1LJEVALKE Luzuia albida 1,2 2.2 2.2 1,1 1.1 +.2 2,2 3,3 1,2 +,2 +.2 1Luzula pilosa 1.1 +.2 + + +.2 + Melampyrum pratense 1,1 +,2 . 2.2 1.1 J>renanthes purpurea 1.1 1,1 1.1 + . Gentiana asclepiadea .+.2 +.2 + Sorbus aucupariaII + + + Solid:ago virgaurea + + MAHOVI ni LIŠAJI Polytrichum attenuatum 1,4 1,4 1,4 2,4 2,4 3,4 +.4 4,4 1.4 1.4 +.4 Hypnum cupressiforme 1.4 +,4 +,4 +,4 . 1,4 +,4 +,4 . +,4 . Dicranum scoparium +.4 +.4 +.4 +,4 1.4 1,4 +,4 +.4 +.4 Thuidium tamariscifolium +,4 +.4 +.4 +, 4 Hypnum cupressiforme var ,filiforme +.4 . +,4 +.4 Plagiothecium denticulatum +,,4 +,4 +,4 Hylocomium proliferum +,4 +,4 Lletzgeria pubescens +,4 . . +,4 Cladonia rangiferina +,4 +,4 VRSTE, KI iL'lSTOI'AJO LE ElTJGAT: Hieracium umbelatum lo (+,2), Abies alba II lo (+) lfajanthemum bifolium 9 (1.1), 3orbus aria II 2 (+), Carex pi- losa 2 (+), Corallorrhiza trifida 9 (+), Eurinchium striatum 2 (+,4), Isothecium myurum 5 (+.4), Dicranum undulatum 5 (+,4), Scleropodium pu- rum 6 (+,4) Plagiothecium silveticum 11 (+,4), Plagiochilla asplenioi- des 11 (+,4), Scapania nemorosa 11 (+.4), Rhytidiadelphus loreus 11 (+,4), Marchantia polymorpha 11 (+,4) LOKACIJE POPI'.JOV: l - Dobrova, Ključ, 2 - Želimlje, Hudi Rogatec, 3 - Za- gradec, 4 - Bed vode, pod Tehavcem, 5 - Zagradec, 6 - :•)ob rova, Brezje, 7 - Dobrova, Kopast:j, vrh, 8 - Dobrova, Babna gora, 9 - Trojane, lo - Laško, nad Jagočami, 11 - Cokofja Loka, Plečakov vrh LEGENDA K l:IATii:EI PODLAGI: P - permkarbonski peščenjaki, D - diluvialne ilo- vice, Pg - gr!Sdenski p~ščenjaki, D+P - diluvialne ilovice in pe:ičenja ki 99 TABELA jT. 4 Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 B 9 lo Datum popisa X.VIII. X. x. x. v. VI. VI, VI. IX, Nadmorska višina v m 570 230 300 400 350 400 500 400 520 J5o Lega plato SW w s s plato N s N s Strmina 2 lo 25 27 15 5 15 lo 5 25 Matična podlaga p p P+S p P+S P+S Pm s p s Pokrovnost v% I, sloj dreves Bo 7o 5o 60 60 Bo 7o Bo Bo 5o II. sloj grmov 2o 4o 2o 4o 15 60 5o 5o 4o lo III. sloj zelišč loo 9o loo Bo 9o loo 9o 7o 7o Bo IV. sloj mahov . lo 15 .5 20 lo 60 2 3o 2 Srednji premer dreves v cm 22 24 25 22 25 15 2o 25 22 27 Srednja višina dreves v m 16 19 19 16 19 15 16 19 18 21 Stadij Quercus - Pinus - Vacci- Castanea - Pinus- nium myrtillus Vacc. myrtillus OSNOVNA Irn!:!BINACIJA Fagus sil vatica I . +.2 + 2,2 + + + II . . 1.1 . +.2 . 1.1 + . Leucobryum glaucum 1,4 1.4 1,4 +.4 1.4 +,4 +.4 +,4 1.4 Blechnum Spicant + + (+) +.2 1.2 Bazzania trilobata +.4 1-, 4 +.4 +,4 1.4 REGRESIJ,3KE HAKAZOVALKE Vaccinium myrtillus 4,4 2,3 3,3 3.3 3,J 5.5 5,5 4,4 2,3 J.3 Pinus sllvestris I 1.1 1.1 2.1 3.1 3,1 4.1 3,2 3,2 2.1 3,1 II +,2 + III 1.1 r . + + . + Quercus petraea I 4,4 4 •'f 3.2 2.1 1.1 2.2 1.1 + II +.2 2.2 1.1 1.1 + t- .2 + + III + 2,3 + t- r + Castanea sativa I + t- t- + 3,3 3.3 2.2 1.1 II 1.1 + + 1.1 1.2 1.1 . III . . + + 1.1 + 1.1 1.1 Calluna vulgaris 1.2 1.2 1.2 +.2 +,2 1.2 + Llolinia arundinacea +,2 1.2 4 .,i +,2 +.2 + .2 . . 1.2 Pleurozium schreberi 1.4 2,4 2,4 5,4 2,4 Genista pilosa + +.2 +.2 Potentilla erecta +.2 + + Juniperus communis II + + + . Polygala chamaebuxus +.2 1.2 Erica carnea + + Genista germanica 1.1 QUERCETALIA ROBORIS PSTRAEAE TX, 1931 QUEHCIOlf ROBOHIS PETilA- EAE (ll/\LC. )BR,BL,1932 Pteridium aquilinum 3,3 3.3 3.3 4,4 3,3 4.4 4.4 3,3 1.2 5.5 ~eschampsia flexuosa +,2 +,2 1.2 1.2 ') ') 2.2 3,3 2.3 2,3 2.2 LoL Lielampyrum vulgatum + 2,3 1.1 + 1.1 1.2 2.2 1.1 2.2 1.1 Rhamnus frangula II 1.2 + +.2 +,2 1.1 1.2 1.2 1.2 Teucrium scorodonia + + + llieracium sabaudum + 1.1 . . Dicranella heteromalla 1.4 i-.4 Betula verrucosa I + + II + . Hieracium laevigatum i-.2 +.2 100 Številka popisa VACCINIO PICEETALIA BR.BL.1939 VACCINIO PICEION BR.BL.1939 Picea excelsa I II III Hieracium silvaticum SPREMLJEVALKE Luzu.la albida Gentiana asclepiadea Sorbus aucuparia II Luzula pilosa Carex pilulifera Melampyrum pratense Prenanthes purpurea Solidago virgaurea Abies alba II III HAHOVI IN LIŠAJI Hypnum cupressiforme Polytrichum attenuatum Dicranum scoparium Cladonia pixydata Hyloc omium pr oliferum Thuidium tamariscifolium 1 + +.2 + 2 + 1.2 + 3 + 4 5 +.2 + + + + + 6 + + 7 8 9 lo . 2.2 + 2.2 1.3 + + + , 1.2 + + .2 1 .2 + ,2 1.1 +.2 + + 1.2 1.1 , + +,2 1.2 . + . 1.2 1.2 +.2 +.4 +.4 1.4 2.4 . +.4 +.4 . +.4 + 1.4 +.4 +.4 +.4 + + +.4 1.4 +.4 1.4 +.4 2.4 • +,4 • +.4 •. 1.4 +.4 +· +.2 +,2 1.2 + . +.2 1.2 + + . 1,4 +.4 + + + V?1'.3TE, EI IlASTOPAJO LE ElW.RAT: Hieracium umbelatum J (+), Majanthemum bifolium 9 (+,2), Calamagrostis arundinacea 1 (+), Populus tremula II 2 (+), Planthanthera bifolia 2 (+), Alnus incana II 5 (+), Convalaria majalis 6 (+), Tiubus fructicosus II 8 (+.2), Pirus communis II lo (+), ·Acer pseudoplatanus II 9 (+), Hypnum cupressiforme var.filiforme 4 (+.4), Flagiothecium denticulatum 9 (2 .4), l\1etzgeria pubescens 9 (+.4), Cladonia rangiferina 4 (+.4), Tortella sp. 4 (+.4) LOJ:ACIJE POPIGOV: 1 - Lipoglav, pogled, 2 - Novo mest o, Cikava, J - Do- brova, blizu Zdešarja, 4 - Dobrova, :,rezje, 5 - Dobrova, r.ied Brezjem in Petrovcem, 6 - Podlipo~lav, 7 - L!oravče, Zgornji Tuhštajn, 8 - r,Iorsvče, nad Jelšami, 9 - !.!orsvce, pod spodnjim Javorščkom, lo - Ljubljana, Urh. r,:~G2HDA K I.:J.TIČITI PODLAGI: P - permkarbonski peščenjaki, P+S - permkar- bonski peščenjaki in skrilavci, Pm - miocenski peščenjaki, S - permkar- bonski skrilavci 101 TABELA ŠT. 5 Številka popisa Dat1.1m popisa Nadmorska višina Lega Strmina v m Matična podlaga Kamenitoert v % Pokrovnost v % I.sloj dreves II.sloj grmov III.sloj zelišč IV .sloj mahov premer dreves v cm višina dreves v m srednji srednja Stadij OSNOVJ:iA KOW3INACIJA Fagus silvatioa I II III Leuoobryum glaucum Blechnum Spioant Bazzania trilobata RI<'.GRES IJSKE MAKAZOVALKE Querous petraea I II III Calluna vulgaris Vaocinium myrtillus Genista pilosa Molinia arundinaoea Pinus silvestris I II III Castanea sativa I II III Potentilla erecta Polygala chamaebuxus Juniperus communis II Pleurozium schreberi Beom,yoes roseus Eri.os Garnea 0UERCETALIA ROBORIS :PETRAEAE TX,19Jl OUERCION ROBORIS PETRAEAE (fJALC, )BR .BL,1932 Fteridium aouilinum Desohampaia flexuosa Rhamnus f ra ngula II Hieracium sabaudum Melamp;vrum vulgatum Teucrium scorodonia Betula verruoosa I Genista germanica Lathyrus montanus 1 VI. 430 SW 35 p . 7o 5 9o 2o lo lo 2 x. 580 ssw 35 p . 50 2 loo 2 lo 9 3 x. 450 s 25 p . 5o 20 9o 5 18 12 4 VI, 500 sw lo s . 7o 5o 9o 1 17 16 5 VIII. 370 E 5 p 6; lo 80 7o 15 '11 Querous petraea - Calluna vulgaris + + . +,4 4.2 J.J + + + 1.1 3 .2 4 ,4 2 ,J + ,2 1 .2 1 .2 J.2 J,3 1.1 + + + + +.2 3,3 + .2 + .2 + + . +.2 102 +.2 + . +,4 4,2 +,2 + 3.J +.2 1.1 4,4 + + + + + + +,2 . +,2 + 2,2 4,2 J,3 . 3,4 1.2 J,3 + + 1.1 + J.3 1.1 . 1,1 . J,4 4,2 . 2,2 4.4 1,2 1.2 + + . +.2 3,3 1,2 + + 2,3 t- 6 x. 580 w 27 PB . 5o 15 loo lo. 18 12 + . 1,4 J,3 + + 4,4 +,2 1.1 +,2 + + + + . 1.1 +,2 +,.2 . 1,4 1,2 5,5 1,2 1,1 + +.2 (+) + Številka popisa VACCINIO PICEETALIA BR.BL. 1939 VACCINIO PICEION BR.BL.1939 Picea excelsa I II III Hieracium silvaticum Hieracium Lachenalii SPREMLJEVALKE Luzula albida Carex pilulifera Gentiana asclepiadea Prenanthes purpurea Cytisus hirsutus ssp.hirsutus Sorbus aucuparia II Sieglingia decumbens Hieracium umbelatum Genista tinctoria MAHOVI nT LIŠAJI Cladonia· pixydata Polytrichum attenuatum Hypnum cupressiforme Cladonia rangiferina Isothecium myurum Hypnum cupressiforme var .filiforme Dicranum scoparium 1 + + +.4 +.4 2 + + + + + +.4 . 1.4 +.4 +.4 +.4 3 +.2 + + +.2 +.4 +.4 1.4 . +.4 4 + + + +.4 +.4 5 + 1.1 1.2 1.1 + . +.2 1.4 2.4 +.4 +.4 6 + . +.4 LOKACIJE POPISOV: l - Horavče, Gradišče, 2 - Dobrova, pod Ključi:i,m, 3 - Dobrova, pod Ključem, 4 - Doborova, Visoki hrib, 5 - Zagradec, Sumberk, Kremenjek, 6 - Lipoglav, Pogled LEGENDA K IIATIČNI PODLAGI: P-- permkarbonski peščenjaki, S - permkarbon- ski skrilavci, PB - permkarbonske breče 103 TABELA ŠT. 6 Številka popisa l 2 3 4 5 6 7 8 9 Datum pooisa x. v X. X. x. VI, IX. x. x. ~l... Nadmorska višina v m 530 360 400 470 460 550 350 450 520 Lega SE s C' " (> ,:) SSW s s SE SSE Strmina· 35 2o Jo 15 35 lo 15 15 35 l:Iatična podlaga PB s B p p p s p p Kamenitost v% 20 Pokrovnost v % I, sloj dreves 60 60 5o 7o 55 60 60 5o 5o II, sloj grmov 15 2o 5 25 Jo lo 20 4o 2 III, sloj zelišč Bo 9o 80 7o 80 7o 80 90 80 IV. sloj mahov lo 5 2 5 2 2o 4o 20 . Srednji premer dreves van Jo Jo 2o 16 17 lo 16 18 Jo Srednja višina dreves v m 14 2o 15 14 12 8 13 15 12 :Jtadij uercuFJ-I'inus - Cnlluna vulgaris OSH'OV11A KOEB INA C IJA l<'agus s1lvat1ca I +.2 + (+) + II + -· +,2 III . t- + • o . . . . Leucobryum glaucum 1.4 .t-,4 +,4 +,4 +,4 +,4 3,4 +,4 +,4 Blechnum Spicant Bazzania trilobata REGRE;] IJ;JY,E NAKAZOVALYE Quercua petraea I 2.2 1.1 1.1 2.2 2.2 3. 3 3,J 3,3 3,3 II ·r t-,2 1.1 1.1 +.2 1,1 ITI + 1- . +,2 1.1 . Ll 1.2 + Pinus silv€stris 7 3,1 J,l J,l 3,1 J.2 2.2 3,2 2.2 2,2 II ·t- t- t +,2 1.1 + + III . 1- ·• . . . . + . r:alluna vulgariB 1.2 2 .J ~~ .3 2.J 3,3 4,4 3,3 4,4 4,4 Vnccinium myrtillus ?,3 3.J 1.2 +.2 +,2 + + 1.1 +.2 Genista pilosa 1- 1,1 1.2 ,,2 2,2 2.2 . 1:olinia arundinacea 1 ') " 1. - J,J . 1.2 4,4 +.2 1.2 rotentilla erectR . 1-.2 + t-,2 2,2 +.2 I'olygnla chr1r.1aebuxuri +,2 +,2 +.2 Juniperus cor..munia TT +.2 l· i,rica carnea . 1.2 + Gaotiinea sntiva r r • ~? + IT + + + + + III + + 1.1 J·leurozium schreberi 1,4 . Deom.vces roseus +.4 OU1mc,,;TALIA ROBORIS PETHAE.'J~ '1':X:.1931 QUERCJON ROBORJS PETRAEAE (MALO, )BR ,BL, 1932 Pteridium acu111num 4,4 3,4 3,3 :i .3 3.3 + 4,4 3,3 + Rhamnus frangula II + ;-.2 + 1.1 + 2.2 1.2 +.2 Deschamnsii:t flexuosa +,2 1.2 +.2 ;-. ') . +.2 +.? Melamn;1rum vulgatum 1.1 l· 2.2 1.2 Betula verrucosa I 1.1 + + II + + Dicranella heteromalla 1,4 +,4 t,4 Geniata germanica +.2 Hieraciun sabaudum + 104 Številka pooisa SPREMLJEVALKE Carex pilulifera Luzula albida Gentiana asclepiadea S1eglingia decumbens Sorbus aucuparia II Rubus fructicosus II Soliqago virgaurea Convalaria majalis MAHOVI IN LIŠAJI 1 Cladonia pixvdata 1.4 Hypnum cupressiforme +.4 Polytrichun attenuatum Cladonia ran'giferina Hypnum cupressiforme var. filiforrtl'l H,vlocomium oroliferur.i Brachvtecium rotabulu• Dicra.nodontium sp. Plagiothecium denticulatum Dicranum spurium 2 + + + + h4 +.4 . +.4 .3 . j. .4 4 1.2 + + . l-,4 h4 5 + +.4 1,4 +,4 +,4 6 7 + + + + 2.4 1.4 1.4 +.4 . +.4 +.4 . +,4 1.4 8 1.1 + +.2 j- +,4 1.4 +,4 9 LOKACIJE POPISOV: 1 - Lipoglav, Sela pri Pancah, 2 - Ljubl,jarra, Urh, 3 - Podlipoglav, 4 - Dobi·ova, l3rezj e, 5 - Dobrova, Ključ, 6 - Gra- dišče, :·oravče, 7 - i;martno ori Litiji, 8 - Uokronog, Tihaboj, 9 - Li- pogl0v n'