8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje ŠTEVILKA 30 LETO XL . 25. JULIJ 2008' CENA 1.35 EUR m GRAFIČNE STORITVE syuniciraf MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU Na trgu 51, Mozirje - BARVN in CB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje ■ vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge...) Tel.: 839-50-80 -izdelava tiskovin Delovni čas: (vizitk, vabil, letakovod ponedeljka do petka - plastificiranje 8.00-1 z.oo, 13.00-16.00 BAK VAL de PETRUS Caffe Mozirje ’è VSAK VIKEND ZABAVA Z GLASBENIMI GOSTI! Odpiralni čas: pon. - čet. od 05.30 do 23.00 PET. OD 05.30 DO 02.00, SOB. OD 08.OO DO 02.00 NED. IN PRAZNIKI OD 08.OO DO 23.OO OSREDNJA JCNJjŽMtCA Tretja stran CELJE Voda - strateška surovina Slovenij a j e bogata z naravnimi danostmi in med ta bogastva spada tudi čista pitna voda. Meritve zadnjih let žal kažejo, da se v Sloveniji od leta 1987, ko se je začel sistematični nadzor kakovosti podtalnice, povečuje njena čezmerna onesnaženost, predvsem z nitrati in pesticidi, katerih letna poraba je bila pri nas že leta 1997 skoraj 8.000 ton, iz leta v leto pa še narašča. Te kemikalije so zdravju škodljive, saj ostanejo aktivne zelo dolgo časa in onesnažujejo vodne tokove. Izsledki pri zadnjem ugotavljanju kakovosti površinskih voda v letu 2005 med drugim kažejo, daje bilo na 73 od skupno 88 merilnih mest dobro, na 15 pa slabo kemijsko stanje zaradi pesticidov, detergentov in mineralnih olj. Analiza biološkega stanja površinskih voda je pokazala, da imamo v Sloveniji dober odstotek močno onesnaženih vodotokov. Voda pokriva več kot sedemdeset odstotkov površine Zemlje. Skupna količina je ocenjena na milijardo in pol kubičnih kilometrov. Večina te vode so oceani in je slana, a ljudje potrebujemo za obstoj sladko vodo, te pa je na Zemlji komaj tri odstotke, pa še ta je večinoma zamrznjena na severnem in južnem tečaju. Zaradi podnebnih sprememb se led topi in meša s slano vodo, tako da se zaloge sladke vode dejansko zmanjšujejo. ZJUTRAJ Uporabna količina sladke vode znaša komaj desetino zalog sladke vode ali približno tretjino odstotka vse vode na Zemlji. Kljub temu poraba vode, ki je temelj za obstoj življenja, narašča. Med vzroki za naraščanje so večanje števila prebivalstva, dvig življenjskega standarda, intenzivno kmetijstvo in pospešena industrializacija. Poraba vode je tudi odvisna od vrste naselij, v katerih ljudje živijo. Povprečna poraba vode na prebivalca na podeželju je 40 do 50 litrov na osebo na dan, v mestih z več kot sto tisoč prebivalci pa je poraba tudi do šestkrat večja. Po podatkih Unicefa dostopa do čiste pitne vode še vedno nima kar 1,2 milijarde ljudi. Ker voda postaja strateška surovina, so se v zahodnem svetu že pojavila podjetja, ki obvladujejo večino trga z vodo. V Združenih narodih menijo, da bi se tretja svetovna vojna lahko začela ravno zaradi obvladovanja vodnih virov. No, če smo optimisti, se kaj takšnega nikoli ne bo zgodilo, zagotovo pa bomo v prihodnosti vodo plačevali bistveno dražje kot danes. ZVEČER IZ VSEBINE: so Tema tedna: Je voda iz zgornjesavinjskih vodovodov (še) kakovostna?.............4 BSH Hišni aparati Nazarje: Polletno poslovanje več kot uspešno.............. 6 Ljubno ob Savinji: »Na Flosarskem balu za vsakogar nekaj...«................... 7 Podvolovljek: Iskanje Marije Mlinar se nadaljuje.....7 110 let PGD Radmirje: Delovanje v službi domovine in v dobrobit sočloveka... .10 Obisk skupine gimnastov iz Danske: Mozirje jim je »zlezlo pod kožo«...19 Rečica ob Savinji: Ameriški nogomet tudi pri nas.. .20 Črna kronika: Najden mrtev v potoku.........22 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 30,25. julij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Teleton: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pašta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 --------------------------------------------------------------------------------------------- Tema tedna V____________________________________________________________________________________________y KAKŠNO VODO PIJEMO? Je voda iz zgornjesavinjskih vodovodov (še) kakovostna? Voda, naj si bo iz pipe ali iz plastenke, je naša vsakdanja pijača, ki jo priročno vzameš s seboj tudi na potep ali izlet. Brez nje vsekakor ne moremo in kar samo po sebi umevno se nam zdi, da nam je na razpolago vedno dovolj pitne vode. Kar nekako zanašamo se, daje ustrezna tudi njena kvaliteta. Pa je temu res tako? NAJBOLJE PRODAJANA PIJAČA NA SVETU Prodaja vode, zlasti v plastenkah, nenehno narašča inježe nekaj časa najbolje prodajana pijača na svetu. Nobenega dvoma ni več, daje zaradi neugodnih klimatskih sprememb voda v resnici strateška surovina tretjega tisočletja. Pa je voda iz plastenk pri nas boljša od tiste iz vodovodnih pip? Kakovost stekleničene vode dolo- ča isti pravilnik kot je v veljavi za pitno vodo. Pravilnik je iz leta 2004 in je usklajen z evropskimi normami. Močno je znižal mejo dovoljene vsebnosti pesticidov, zahteva pa tudi notranji nadzor od vodnega vira do pipe pri porabniku. Voda, ki priteče iz pipe, je sveža, bogata s kisikom, za vodo v plastenkah in steklenicah tega ne moremo trditi. Na območju naše doline za distribucijo pitne vode skrbita dve podjetji, in sicer Komunala d. o. o. Gornji Grad in Javno podjetje Komunala d. o. o. Mozirje, še vedno pa je precej individualnih gospodinjstev, ki imajo lastno napeljavo pitne vode iz različnih izvirov. MENINSKA PITNA VODA JE KAKOVOSTNA V Komunali Gornji Grad je za področje vodooskrbe zadolžen Zdenko Purnat, ki zagotavlja, da njihovi odjemalci pijejo neoporečno in kvalitetno vodo. S pitno vodo oskrbujejo okoli 600 gospodinjstev in letno beležijo približno 110.000 kubičnih metrov prodane vode. Vodo zagotavljajo trije ločeni sistemi, vsa voda r Naša anketa Kakšna je naša pitna voda? Čeprav je voda dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega. Uporablja se v različne namene. Namenjena je pitju, kuhanju, pripravi hrane in za druge gospodinjske namene. Voda se prav tako uporablja v proizvodnji in prometu z živili, vedno pa mora ustrezati minimalnim predpisanim zahtevam. Varna pitna voda nam omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. V Sloveniji imamo za oskrbo s pitno vodo preko tisoč vodovodnih sistemov, ki skupaj oskrbujejo preko 90 odstotkov prebivalstva, imamo pa tudi veliko število majhnih vodovodov, ki oskrbujejo v celoti majhen delež prebivalcev. Mali vodovodi imajo pogosto pomanjkljivosti, ki se odražajo v slabši kakovosti vode. Da bi se izognili nenehnemu preverjanju oporečnosti pitne vode, mnogi posegajo po ustekleničeni vodi. Po kakšni segajo Zgornjesavinjčani? Danica Janžovnik, Loke Kadar sem doma, si najraje natočim kozarec vode iz pipe. Ustekleničene niso po mojem okusu, po njih posegam ie na dopustu in v krajih, kjer ne vem, kakšna je voda iz vodovoda. Sicer pa bi vodo izzajetja morale kontrolirati za to pristojne ustanove. Olga Rihter, Gornji Grad Doma pijemo ustekleničeno vodo, ker se mi voda iz vodovoda ne zdi dovolj dobra in okusna. Prisegam na mineralno vodo. Vodo iz pipe uporabljamo le za kuhanje in pranje. Andrej Pečnik, Žekovec Najboljša je vsekakor doma iz pipe. Prisegam na tekočo vodo, za katero vem, daje neoporečna, žal pa nisem prepričan, da je takšna tudi ustekleničena. Embalirani vodi pogosto dodajo številne dodatke. Različne študije so pokazale, da je voda iz domačega vodovoda še vedno najboljša. Anton Slapnik, Šentjanž Sam pijem bolj malo vode. Če pa že posežem po njej, je to iz domačega vodovoda. Z njo si tudi naredim sok in do sedaj nisem še zbolel. Tudi kadar je klorirana, me ne moti. Fanika Strašek, Varpolje Sama pijem izključno vodo iz pipe, domači pa posežejo tudi po ustekleničeni. Verjamem, da po našem vodovodu iz Letošča teče neoporečna voda. V času, ko kmetje polivajo gnojevko, pomislim kdaj, da bi lahko prišlo kaj tudi v vodo. A do sedaj je bilo za vse poskrbljeno. Jože Mlinar, Šentjanž V Šentjanžu imamo dobro in čisto vodo, imamo tudi ekološke cevi v vodovodnem omrežju. Da je naša voda vedno neoporečna in primerna za pitje, zgledno skrbi mozirska Komunala. Tudi koje potrebno kloriranje, vedno pravočasno poskrbi za to. Zaradi vsega naštetega nimam nikakršne potrebe, da bi posegal po ustekleničeni vodi. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem Zdenko Purnat iz gornjegrajske Komunale zatrjuje, da je voda izpod Menine kakovostna (foto: Marija Lebar) pa izvira izpod Menine. Vododržne plasti so namreč odprte na za-drečko stran, na tuhinjsko z obsežnih pobočij Menine steče le malo vode. Slabostteh virov je kraški svet, kjer se skozi porozne kamenine voda ne prefiltrira dovolj. Včasih se v njej pojavljajo v sledovih tudi fekalne bakterije, kar je po besedah Puntata posledica življenja na planini -predvsem živine na paši in divjadi. Preden gre voda v distribucijo, jo ali na zajetjih ali v vodohranih z UV žarčenjem dezinficirajo in ponekod tudi filtrirajo. Zaradi propustnosti apnenca je namreč voda ob večjih nalivih včasih malo motna, ne vsebuje pa pesticidov ali drugih ostankov kemikalij. Količina vode zelo niha, odvisno od vodostaja v velikih podzemeljskih kanalih Menine. Na vodostaj suša ne vpliva preveč. Kakovost kon-trolirajo na dveh nivojih. Izvajajo notranji nadzor, na državnem nivoju pa kakovost kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Odvzemi vode za analizo so nenapovedani. V letošnjem letu je bilo odvzeto 27 vzorcev vode za mikrobiološke analize, razen tega je bilo opravljenih še osem fizikalno kemičnih analiz. Na gornjegrajski Komunali menijo, da bi bila boljša rešitev za dolgoročno zagotavljanje oskrbe pitna voda iz vrtin, ki bi jih naredili v dolomitne masive. Tukaj je v nasprotju z apnenci, kjer je zadrževalni čas le nekaj ur, ta čas lahko tudi do nekaj let. Tako bi bila odpravljena motnost vode. Vodovodno omrežje še v precejšnji meri sestavljajo azbestne cevi. Ker je voda iz apnenčevih kamenin trda, seje z leti na ceveh naredila obloga, tako imenovan vodni kamen, ki preprečuje vodi neposreden stik z azbestom, zato so taki vodi povsem neoporečni. Tudi sicer so vodi še v dobri kondiciji in v Komunali ne beležijo veliko lomov. Sicer pa se na gornjegrajskem območju zaradi razpršene poselitve okoli tretjina gospodinjstev oskrbuje z vodo iz lastnih zajetij. Tudi tem so na Komunali na voljo za svetovanje in pomoč, če pride do težav. KOMUNALA MOZIRJE PRESKRBUJE VEČ OBČIN Pogodbe o preskrbi s pitno vodo imajo v mozirski Komunali podpisane z občinami Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče in Rečica ob Savinji, delno pa zagotavljajo vodo tudi pre- V suši je pomanjkanje vode predvsem v občini Ljubno, pravi Darja Planinšek iz mozirske Komunale (foto: Marija Lebar) bivalcem na območju občine Gornji Grad in Šmartno ob Paki. Kot pravi Darja Planinšek, je oskrba v vseh občinah v lanskem in delu letošnjega leta potekala nemoteno, razen nekaj manjših napak na sistemu na območjih, kjer je ta že dotrajan in v slabem stanju. V letu 2007 so prodali 552.500 kubičnih metrov vode. V primerjavi s prejšnjimi leti, koje prodaja vode količinsko padala, so lani ugotovili desetodstotni porast, kar gre pripisati temu, da so prevzeli v upravljanje tudi vodovod Šmartno ob Dreti. Vodo dobivajo iz več virov. Vodovodni sitem Letošč zagotavlja preskrbo prebivalcev občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Izvir Letošč se nahaja pod severnim pobočjem Menine na nadmorski višini Matevž Zavolovšek: »Polnilnica bo predvidoma pričela s proizvodnjo v septembru.« (foto: Marija Lebar) 390 m. V preteklem letu glede količine vode ni bilo problemov, saj je tudi v sušnem obdobju zajetje dajalo dovolj vode in omejitve porabe niso bile potrebne. Poleg zajetja Letošč se istoimenski sistem napaja še iz treh manjših zajetij; Kraple in Zlati studenec napajata podsistem Kokarje - Pobrežje, Žegnani studenec pa podsistem Rečica. To so manjši viri, katerih izdatnost močno niha, v primeru večjih padavin pa se radi zakalijo. Nekaj težav se pojavlja pri preskrbi vode v občini Ljubno, kjer največji problem predstavlja izdatnost vodnih virov. Ta v sušnem obdobju ne zadošča za normalno preskrbo z vodo. Občina je izvedla geološke raziskave in poskusno usposobila dve vrtini, od katerih je ena dala kar dobre rezultate. V občini Luče je preskrba z vodo, dobivajo jo iz dveh zajetij nad domačijo Stoglej, potekala nemoteno. Tudi v sušnem obdobju ni prišlo do pomanjkanja vode. JESENI TUDI NOVA POLNILNICA VODE Koje Matevž Zavolovšek na prelazu Črnivec v neposredni bližini gostilne Pri mejašu pričel graditi nov gostinski objekt, je bila potrebna tudi analiza pitne vode. Na Zavodu za zdravstveno varslvo Kranj so opravili raziskave in ugotovili, da je voda zelo kakovostna, strokovnjak iz tujine, ki je tudi opravil raziskavo, pa je ugotovil, da je omenjena voda najbolj harmonizirana od vseh, ki so pri nas trenutno na trgu. Na podlagi te ugotovitve se je Matevžu Zavolovšku leta 2001 porodila ideja, da bi začel vodo stekleničiti. Dve leti kasneje je resneje pristopil k izvedbi zamisli in dal opraviti razširjeno analizo vode. Naredili so tudi ustrezne hidrogeo-loške raziskave tal, merili pretok in pritisk vode. Zajetje je kakih petsto metrov više na pobočju Plešivca. Nekaj težav je bilo pri urejanju ustreznih papirjev in dovoljenj predvsem zato, ker leži polnilnica na meji med dvema občinama in so bila potrebna dovoljenja tako občine Kamnik kot občine Gornji Grad. Vloga za koncesijo na Ministrstvu za okolje in prostorje bila pozitivno rešena in Zavolovšekje dobil dovoljenje za porabo vode 1,16 litra na sekundo. Voda v plastenkah bo nosila ime Voda 902, ime pa je že zaščiteno kot intelektualna lastnina. Z izgradnjo polnilnice so pričeli letos inje že dokončana. Nabavljena je tudi že večina potrebne opreme, vendar ta še ni nameščena. V sklopu polnilnice bo prodajalna, kjer bo vodo mogoče kupiti ceneje, skozi steklene stene pa bo obiskovalcem omogočen pogled na samo proizvodnjo, ki naj bi stekla septembra. Marija Lebar POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD1 Savinjski vai www.radioAldi.si 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 0 BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Polletno poslovanje ve« kot uspešno V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so s poslovanjem v prvih šestih mesecih letošnjega leta zelo zadovoljni. Dosegli so več kot 92 milijonov evrov prodaje in tako za petnajst odstotkov presegli zastavljene načrte. Prihodki so bili do 30. junija glede na lansko obdobje višji kar za 36 odstotkov. Stanje na področju prodaje ocen- jujejo kot dobro, saj so v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih načrtovani promet presegli za 35 odstotkov. Tudi na Hrvaškem, kjer so v januarju odprli novo podružnico, so promet glede na lansko enako obdobje povečali skoraj za polovico. Poleg dobre prodaje tudi na ostalih trgih JV Evrope je znatno poskočila še prodaja povezanim podjetjem. Tu Na kratko V Mozirju asfalt v nekaj dneh Obnova trškega jedra v Mozirju poteka po načrtih, zatrjuje župan Ivan Suhoveršnik, ki se dobro zaveda težav, s katerimi se zaradi rekonstrukcije srečujejo tamkajšnji stanovalci in lastniki lokalov. Izvajalec del, velen- jsko podjetje Mins No. ljevtehdneh mozirsko delovišče okrepil z dodatnimi delavci, ki naj bi v najkrajšem času asfaltirali cestišče, glavnina del pa naj bi bila končana do srede avgusta, kot je bilo načrtovano. Karitas Mozirje pomaga z živili Pred kratkim so na mozirski Župnijski Karitas prejeli zaloge živil iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti. To je letos prva, sicer pa že peta pošiljka tovrstne pomoči. Vsebuje različna živila od testenin do trajnega mleka. Po slednjem je tudi največje povpraševanje, dobrodošla pa bi bila tudi moka, pravi Alenka Brezovnik, vodja mozirske Karitas. Prejeto pošiljko so razdelili med sedemdeset prosilcev. BSH dela tudi med dopustom V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so 21. julija pričeli s kolektivnim dopustom, vendar bodo tudi v tem času potekala nekatera neodložljiva dela. Glavne aktivnosti na področju vzdrževanja bodo potekale na optimiranju in zagonu nove lin- ije za proizvodnjo paličnega mešalnika. Zaradi realizacije naročil bo potekalo delo tudi na nekaterih drugih proizvodnih linijah, pravtako pa bodo organizirali dežurstva v službah, ki so neposredno povezane s proizvodnjo. Ureditev panoramske poti v Lužah V Lučah so se odločili urediti razgledno točko s panoramsko naravoslovno potjo nad Kumrovo njivo. V ta namen poteka nakup potrebnih zemljišč, izvedli so tudi posek gozda. V povezavi z gozdarji pripravljajo projekt poti, ki naj bi jo naj bi bila urejena tudi razgledna točka in postavljene klopi, obnovili pa bodo še stari objekt Strelalnice, v katerem bo večnamenski prostor. Vse to z namenom, da bi izboljšali družabno življenje v kraju, hkrati pa privabili tudi obiskovalce od dru- uredili do Lučkega dne. Do takrat god. Novo krožno križišče v Ljubiji V Mozirju bodo te dni pričeli s pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo regionalne ceste v Ljubiji. Zgradili bodo krožno križišče in hkrati tudi prik- ljuček ceste za Ljubijo. Z deli naj bi začeli 28. julija, zaključili pa naj bi jih v začetku meseca septembra. Marija Lebar so planirano prodajo presegli za dobrih 17, v primerjavi z lani pa kar za 78 odstotkov. Glede na letošnje pozitivne trende in ker prodajno najintenzivnejši meseci šele prihajajo, pričakujejo, da bodo za leto 2008 načrtovane prihodke od prodaje presegli in kljub nenehnim podražitvam vhodnih surovin presegli tudi planirani dobiček. Konec tega meseca bodo v BSH začeli s proizvodnjo nove generacije Siemensovih espresso avtoma- tov TK7. Gre za prve avtomate te vrste, ki so rezultat dela njihovih lastnih razvojnih oddelkov v Traun-reutu in Nazarjah. Za montažo aparatov so postavili novo montažno linijo. Proizvajati bodo začeli štiri modele Siemens TK7 in sicer najvišjega (premium) in visokega cenovnega razreda. V letošnjem letu načrtujejo proizvodnjo 20.000 aparatov, za leto 2009 pa planirajo proizvodnjo 70.000 espresso avtomatov. Marija Lebar OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Pomoči potrebnih je čedalje več Tudi letos bodo v Območnem združenju Rdečega križa (RK) Zgornje Savinjske doline za nekatere osnovnošolske otroke organizirali brezplačno letovanje. Zadnji teden v avgustu bo tako osem otrok bivalo na Debelem rtiču. »Z zapolnitvijo prostih mest v letovišču na Debelem rtiču nimamo problemov,« pravi sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline lika Marolt Kramer (foto: Marija Lebar) Akcijo brezplačnega letovanja na območnem Rdečem križu izvajajo že deset let. Že nekaj let imajo na voljo osem namestitev v poletnih počitnicah in osem vjesenskih, zimskih ali pomladanskih krajših počitnicah. Kot pravi sekretarka lika Marolt Kramer, z zapolnitvijo mest nimajo problemov. Že dolgo sodelujejo s svetovalnimi službami na osnovnih šolah, ki najbolje poznajo domače razmere učencev in predlagajo, kdo naj bi odšel na brezplačne počitnice. Otrokom, ki odidejo v kolonijo, RK zagotovi tudi avtobusni prevoz, sami pa jih poleg staršev tudi spremijo na avtobusno postajo Mozirje in jih tam sprejmejo ob povratku, saj čutijo odgovornost za varnost otrok. Včasih se namreč zgodi, da starši po svoje »počitnikarje« ne pridejo pravočasno. Letos je prvih osem otrokže letovalo v pomladanskih počitnicah, dodatno pa so iz akcije RK Slovenije Peljimo jih na morje v Mozirju dobili še osem namestitev v jesenskih in novoletnih počitnicah, torej bo v vsem letu deležnih kolonije na Debelem rtiču 24 otrok. Razen tega bo zgornjesavinjsko združenje RK tudi letos pomagalo pri nakupu šolskih potrebščin. Lani so za tako pomoč prejeli okoli štirideset vlog. Letos so jih že do zdaj dobili ker precej več. Že nekaj časa ne izročajo denarja, pač pa poravnajo račune, letos pa razmišljajo o nabavi bonov v papirnicah. Marija Lebar LJUBNO OB SAVINJI »Na Flosarskem balu za vsakogar nekaj...« ...je napoved dogajanja na letošnjem, že 48. Flosarskem balu strnila ljubenska županja Anka Rakun. V dneh od 26. julija do 3. avgusta se bodo zvrstili številni dogodki, kot na primer otvoritev mostu in vodovoda, občinska proslava, okrogla miza, etnografski dogodki, precej pozornosti pa bo namenjenega tudi športu in zabavi ter domači kulinariki. Ob tem je treba še posebej izpostaviti pridobitvi, kiju bodo v prazničnih dneh predali namenu in bosta znatno izboljšali vsakdan številnih krajanov. Naselje Juvanje je bogatejše za novi vodovod. Položili so trikilometrski vod do vodovodnega sistema Letošč in bodo ob dogodku tako nazdravili z neoporečno pitno vodo. V Rastkah, kjer so lanske poplave dodobra načele stari most, pa so zgradili novega. Cesta skozi Rastke je pomembna povezava z Goltmi, Smrekovcem in Koroško, predvsem pa je most pomemben za domačine, zato so ti sami zanj prispevali ograjo. V petek, 1. avgusta, bodo na Ljubnem praznovali občinski praznik. Zaslužnim občanom bodo podelili občinska priznanja, imajo pa tudi zlato maturantko in več osnovnošolcev - odličnjakov, ki bodo prav tako prejeli priznanja. Na Ljubnem v času praznovanja pričakujejo več tisoč obiskovalcev, zato so poleg zabave poskrbeli tudi za varnost. Na voljo bo dovolj parkirnih mest, za red pa bo skrbelo dvajset redarjev. Gostinska ponudba bo povsem domača, saj so se nekateri zaselki odločili, da na tak način zaslužijo nekaj denarja za prepotrebni asfalt. Flosarski bai, ki se uvršča med najstarejše slovenske etnografske prireditve, seveda tudi letos ne bo minil brez flosa. Udiranje bo v nedeljo, 3. avgusta. Takrat bodo tudi krstili letošnjega mladega flosarja. Marija Lebar jo a... VZORČNI PROJEKT OGREVANJA V Gornjem Gradu se je uresničilo veliko dejanje. Ob zaključku občinskega praznovanja so se namreč veselili velike pridobitve - pionirske za vso Slovenijo, to je najsodobnejše kotlovnice za sistem daljinskega ogrevanja na podlagi izkoriščanja lesnih odpadkov. Projekt je podprla tudi slovenska vlada, prav tako Evropska unija preko programa Phare in avstrijski ekološki sklad. S kotlovnico so Gornjegrajci zaokrožili prvi del projekta, na vrsti je izgradnja toplovoda, večje porabnike in ožji del naselja želijo s toplotno energijo oskrbeti še pred zimo. GORNJA ALI ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA? Na nedavni problemski konferenci o turizmu, ki jo je v nazarskem delavskem domu pripravila občinska konferenca SZDL Mozirje (kot prva v Sloveniji), je bilo slišati veliko tehtnega in koristnega. V tej rubriki le kanček. Znani turistični delavec prof. Zoran Vudler iz Celja je prisotne med drugim opozoril na uporabo imena Zgornja ali Gornja Savinjska dolina, saj se okrog tega lomijo kopja že vrsto let. Poudaril je, da Gornja uporabljajo turistični in drugi delavci ter časopis Naš čas. Dogovorimo naj se torej, kako bomo pisali. Odgovor je bil seveda nasproten. Po nekajletnih razprtijah naj bi bilo jasno, daje prav Zgornja, da se šolniki in drugi v dolini jezijo zaradi pisanja Gornja, da pa je dr. Matjaž Kmecl dejal, da je prav oboje. Pripravila Tatiana Golob PODVOLOVLJEK Iskanje Marije Mlinar se nadaljuje Drugo julijsko soboto so se člani velenjskega društva jamarjev in policisti podali na ponovno iskalno akcijo pogrešane osebe na področju Planice nad Podvolovljekom in Podvežakom ter Lučke Bele. Tod je namreč pred enajstimi meseci izginila 86-letna Marija Mlinar iz Podvolovljeka. Z akcijo, ki sojo pričeli na domačiji Planinšek v Podveži, so preiskali še ostanek registriranih jam, v katerih bi se lahko končalo življenje Po-dvolovlječanke. Pri tem pa so našli še nekaj jam in brezen, kijih bodo v prihodnje raziskali ter vnesli v karte. Marija Mlinarje lani 21. avgusta odšla nabirat gobe na Planico. Do odcepa Bela jo je pripeljal sin Lojze, naprej pa seje podala sama. Nazaj se ni več vrnila. Za njo seje izgubila vsaka sled, kot da bi se pogreznila v zemljo. Tedaj sojo iskali policijski vodniki s psi, gasilci, gorski reševalci in številni domačini. V akciji je sodeloval tudi policijski helikopter, a po večdnevnem iskanju star-ke niso našli. Marija Mlinarše danes velja za pogrešano osebo. Po besedah vodje velenjske ja- marske reševalne službe Rajka Bračiča so se na teren podali na pobudo policije in razširili območje iskanja. Na zelo strmem in skalna- tem terenu, polnem previsov in prepadov, so se spustili v dvajset registriranih jam različnih velikosti in težavnosti dostopa. Vseh je na tem območju več kot 150, a v njih niso našli nikakršnih sledi, ki bi lahko potrdile ali ovrgle možnost, da se v kakšni nahaja truplo Mlinarjeve. Vodja policijske ekipe Matjaž Kse-Iman, inšpektor na Policijski postaji Celje, pojasnjuje, da oseba ostaja pogrešana, vse dokler se ne najde truplo ali ostanki, ob katerih bi zanal-izo DNK lahko potrdili, da gre za isto osebo.Tudi po 12.julijuzvečer, koso zaključili neuspešno iskanje, primer ostaja odprt. Kselman zagotavlja, da bodo iskanje Marije Mlinar nadaljevali tudi v prihodnje z zbiranjem obvestil, na teren se bodo podali nekje konec avgusta. Pri tem pa policijski inšpektor ne izključuje možnosti, da kakšnih uporabnih sledi v tem času ne bi mogli najti naključni gobarji, gozdarji ali domačini. Marija Sukalo Med iskalno akcijo so našli še nekaj jam in brezen, ki jih bodo v prihodnje raziskali ter vnesli v karte (foto: Marija Šukalo) ODPRAVLJANJE POSLEDIC NEDRJA V OBČINI GORNJI GRAD 250 hektarjev gozdov popolnoma uničenih, socialna stiska prizadetih šele pride Na območju nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je bilo v neurju 13. julija poškodovanih 1.200 hektarjev gozdov, pri čemer je 250 hektarjev gozdov popolnoma uničenih, poškodovanih pa je bilo 200.000 kubičnih metrov drevja. Hudo so poškodovane tudi gozdne ceste in vlake. pa so pripravili posebne obrazce za oceno škode, ki jih je bilo potrebno izpolniti do 25. julija. Naslednji korak bo izdelava sanacijskega načrta in izdaja odločb za »Vodstvo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in gozdarji območnih enot Ljubljana in Nazarje so si ogledali prizadete gozdove. Pregledali so poškodbe, ocenili škodo, se na sestanku dogovorili za ukrepe in naredili osnutek usklajene strategije za odpravo posledic viharnega vetra,« je povedal Marijan Denša iz Območne enote Nazarje, ki vodi sanacijo škode. Zavod je pridobil tudi zračne posnetke poškodovanih površin, ki bodo pripomogli k natančnejšim podatkom. Sodelavci OE Nazarje so skupaj z občinsko upravo Občine Gornji Grad v Novi Štifti le nekaj dni po neurju sklicali sestanek. Udeležili so se ga tudi župan Stanko Ogradi, vodja štaba Civilne zaščite, kmetijske svetovalke in revirni gozdar. Prisostvovalo je še sedem izvajalcev storitev v gozdu in 32 oškodovanih lastnikov gozdov. Na celotnem območju naj bi bilo oškodovanih okoli 180 lastnikov gozdov, vendar so nekatere škode le manjše. Na OE Nazarje so za oceno posledic neurja imenovali komisijo v sestavi Marijan Denša, Slavko Tevž in Marko Arnič, na ZGS Oškodovani kmetje lahko na pristojni davčni urad vložijo zahtevek za zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (foto: Marija Lebar) Uničenih in poškodovanih je tudi okoli 30 ha travniških sadovnjakov posek. V Nazarjah zbirajo ponudbe izvajalcev za dela v gozdu. Zanimanje s strani ponudnikov je veliko, saj se poleg domačinov javljajo z Bleda, Tolmina in tudi iz Avstrije. Seznam ponudnikov bodo posredovali zainteresiranim oškodovancem. Denša priporoča, da vsak naročnik po ogledu terena pridobi več ponudb in se nato odloči za najugodnejšo. Denša pravi, da bo za spravilo lesa iz gozdov potrebnih okoli 8.000 kamionskih prevozov, kar bi, če bi sestavili celotno kompozicijo, predstavljalo 128-kilometrsko kolono. Ves ta tovor bo dodobra uničil že tako načete gozdne ceste, za stroške vzdrževanja pa ni zagotovljenih sredstev. Razen tega je potrebno misliti na varnost, saj so poškodbe pri delu v tako načetem gozdu pričakovane. Da bi se izognili neljubim dogodkom, so na nekaterih gozdnih cestah že namestili zapornice. Apelirajo tudi na vse, ki v gozdovih nimajo nujnega opravka, da se obisku gozdov, zlasti na huje poškodovanih območjih, odpovedo. Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga bo les iz poškodovanih gozdov odkupovala prednostno in tako preprečila pretiran padec prodajnih cen. ZAVAROVANJE PRIDELKOV PRI ZAVAROVALNICAH V PRIHODNJE NUJA Oškodovane kmete so na sestanku seznanili s tem, da v skladu z Zakonom o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane, lahko na pristojni davčni urad vložijo zahtevek za zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upošteva se škoda, kije nastala na pridelkih, živini, gospodarskih in stanovanjskih poslopjih. V primeru, ko izguba donosa znaša 30 do 80 odstotkov letnega katastrskega dohodka, se prispevki zmanjšajo za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka. Če je zmanjšanje donosa višje od 80 odstotkov, se prispevki odpišejo. Med kmete so že razdelili obrazce, ki jih je v ta namen potrebno v petnajstih dneh dostaviti na Davčno upravo Republike Slovenije. Največja škoda po neurju je v kmetijstvu nastala na travniških sadovnjakih. Kdor seje odločil za izvajanje ukrepa SKOP/KOP v travniškem sadovnjaku, je moral izvajati nekatere pogoje, kot je dvonamenska raba, oživitvena rez in podobno, kijih predpisuje Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, zato pa je prejemal določene subvencije. Agencijo je zdaj z dopisom treba obvestiti, da se ukrepi zaradi višje sile ne morejo izvajati. IZPAD DOHODKOV IZ GOZDA BO PO POVZROČIL SOCIALNO STISKO marsikaj uničila se bo škoda po tokratnem neurju kazala bolj indirektno pri izpadu dohodka na daljši rok. V sodelovanju z Občino Gornji Grad bodo sestavili spisek najpotrebnejših in ga posredovali na Rdeči križ Slovenije. Tam bodo glede na prejete potrebe in razpoložljiva sredstva oblikovali razdelilnik za vsa prizadeta območja. Generalni tajnik Škofijske Karitas Celje Darko Bračun je povedal, da so s pomočjo začeli takoj po nesreči. Na terenu so si ogledali škodo in se povezali z župnikom v Novi Štifti in Občino Gornji Grad. Z njihovo pomočjo so preverili vloge za pomoč in 28 družinam namenili 15.000 evrov pomoči. V prvi fazi so pomagali tistim, ki jim je neurje uničilo strehe, torej za zagotovitev ustreznih bivanjskih pogojev. Prve dni so za tiste, ki so pomagali pri odpravljanju posledic, zagotovili tudi sendviče. Na Slovenski Karitas so za pomoč po katastrofi sprostili 120.000 evrov sredstev, sproti pa na sestankih preverjajo porabo in razdelilnike. V naslednji fazi računajo na sredstva od dobrodelnega koncerta, ki naj bi se nabrala v dveh, treh tednih. Prav tako pričakujejo, da bo vlada svoj sklep o nakazilu sredstev čim prej udejanjila. Menijo, da bo socialna stiska marsikje nastopila šele pozneje, ko ne bo dohodkov iz gozda. ZAVAROVALNICE ODŠKODNINO ŽE NAKAZUJEJO V dveh večjih zavarovalnicah, kjer imajo zavarovane nepremičnine občani Zgornje Savinjske doline, so potrdili, da so bili cenilci na terenu takoj po nesreči. Ocena prijavljene škode je narejena, prav tako so bile že takoj prvi teden izplačane nekatere odškodnine. Marija Lebar »Takoj po naravni katastrofi so naši aktivisti odšli na teren, da bi preverili stanje. Denarnega sklada za take primere naše združenje nima. Pomoč je materialna - v obliki prehrambenih artiklov, vendar seje izkazalo, da tovrstnih potreb zaenkrat še ni« je povedala sekretarka Območnega združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline lika Marolt Kramer in dodala, daje med tokratno katastrofo in lanskoletnimi poplavami razlika v potrebi po pomoči. Medtem koje bila po poplavah potreba takojšnja, saj je voda Za spravilo lesa iz poškodovanih gozdov bo potrebnih okoli 8.000 kamionskih prevozov, kar predstavlja 128-kilometrsko kolono vozil (foto: Ciril M. Sem) Poškodovanih je 1.200 hektarjev gozdov, od tega jih je 250 hektarjev popolnoma uničenih; hudo so poškodovane tudi gozdne ceste in vlake (foto: Marija Lebar) Kot pravi vodja izpostave Štefka Goltnik, je po njihovih ocenah bolj ali manj poškodovanih okoli 30 ha travniških sadovnjakov. Svetujejo ponovno zasaditev sadovnjakov jeseni. Težav z nabavo sadik starih sort visokodebelnih sadnih dreves ni. Tudi strošek ureditve travniškega sadovnjaka ne bo velik v primerjavi z večletnim izpadom dohodka. Večina sadovnjakovje bila v polni rodnosti, za ponovno optimalno donosnost pa je potrebno vsaj šest do osem let. Poškodovanih je bilo pet hektarjev hmeljišč in okoli 15 hektarjev koruze, vendar si bo ta še opomogla. Drugače je s krmnimi rastlinami, kot je pesa, s krompirjem, ostalimi poljščinami in vrtninami. Kjer je še ostalo nekaj listne mase, na zavodu svetujejo listno (foliarno) dognojevanje, za varstvo proti boleznim pa kontaktne fungicide. »Niti sadovnjaki, niti poljščine ali vrtnine niso bili zavarovani, zato odškodnine ne bo. Vsekakor bomo v prihodnje morali računati na spremenjene vremenske razmere in bo zavarovanje pridelka pri zavarovalnicah nuja,« pravi Goltnik-ova. Niti sadovnjaki, niti poljščine ali vrtnine niso bili zavarovani, zato odškodnin ne bo 110 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA RADMIRJE Delovanje v službi domovine in v dobrobit sočloveka Za Prostovoljno gasilsko društvo Radmirjeje letošnje leto jubilejno, saj praznujejo 110-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so tretjo soboto v juliju pripravili krajšo slovesnost, na kateri je pot in delo društva orisal predsednik Damijan Nerat. Od Požarne brambe Ksaverjanske do danesje preteklo mnogo let. Vtem času so številni, kijihje silil čut humanosti in potreba po organiziranosti, pomagali ob požaru ali kaki drugi naravni nesreči svojim sokrajanom. Ob tem so se opremljali, gradili gasilski dom, nabavljali novo opremo skladno s časom in napredkom, in se dru- žili. Zgodovinsko pot drušlva, ki deluje tudi na kulturnem področju, so predstavili v biltenu 110 let Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje. Vse do danes se naloge radmirske-ga gasilskega društva niso spremenile. »Resje, daje požarov vse manj, povečuje pa se število naravnih nesreč, ob katerih ostaja človek nemočen. A prav pri odpravi posledic so gasilci tisti, ki s svojo nesebičnostjo priskočijo na pomoč,«je med drugim dejal Nerat, pri tem pa poudaril, da noben gasilec ne opravlja te dejavnosti, da bi bil samemu sebi namen, ampak da deluje v službi domo- Pri vse večjem številu naravnih nesreč so praviloma gasilci tisti, ki prvi priskočijo na pomoč, je ob jubileju poudaril predsednik PGD Radmirje Damijan Nerat (foto: Marija Sukalo) Novo motorno brizgalno sta predala namenu direktor KLS d.d. Mirko Strašek in županja občine Ljubno Anka Rakun vine in v dobrobit sočloveka, ki ga doleti nesreča. Za to pa namenja svoj prosti čas, včasih službo in nemalokrat tudi življenje. Visok jubilej so radmirski gasilci obeležili z novo pridobitvijo. Štiri desetletja staro motorno brizgalno so zamenjali z novo. Za naložbo, vredno skoraj 13 tisoč evrov, je slabo polovico primaknila Občina Ljubno, 1.500 evrov je prispevala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, razliko pa so darovali krajani in različni donatorji. Ob predaji brizgalne v uporabo, ki stajo opravila direktor KLS d.d. Mirko Strašek in županja občine Ljubno Anka Rakun, je predsednik radmirskih gasilcev izpostavil, da bo ta zelo dobrodošla v sušnih obdobjih, ko so tudi hidranti suhi. Tedaj je moč vodo črpati le iz reke ali potoka in v takšnih primerih je motorna brizgalna nepogrešljiva za uspešno gašenje. Neratova želja je, da bi brizgalna služila predvsem za tekmovanja in ne za intervencije. Praznovanja v Radmirju so se udeležili številni visoki gostje, med njim tudi poslanca v Državnem zboru Jakob Presečnik in Zmago Jelinčič Plemeniti. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Nujstarejša motorna črpalka na Pobrežjah Prostovoljno gasilsko društvo Radmirjeje pripravilo tradicionalno tekmovanje veteranov s staro ročno in staro motorno brizgalno. Tretjo julijsko soboto seje tako na travniku pred nekdanjo radmir-sko šolo pomerilo štirinajst desetin iz različnih prostovoljnih gasilskih društev, ki so poskušale v najkrajšem možnem času izvesti vajo gašenja objekta. Pri tem sta bili pomembni tako izvirna osebna op-remljenosttekmovalca kot črpalka, s katero so izvedli vajo. Najstarejšo ročno brizgalno s častitljivo starostjo 132 let so pripeljali Šentjurčani, najstarejšo motorno, ki nosi letnico 1927, pa PGD Pobrežje. Šentjurčani so se lahko pohvalili še z eno posebnostjo. V ekipi sta namreč tekmovala Antona Kukoviča, starejši in mlajši. Oče bo čez dve leti praznoval stoletnico, njegov sin prav tako čez dve leti osem desetletij. Kljub temu, da tekmovalci niso bili več rosno mladi, so bili njihovi rezultati zelo dobri. Med moškimi desetinami so bili z ročno brizgalno najhitrejši Gorn- jegrajci, med ženskimi Šoštanjčanke. V vaji z motorno brizgalno so se najbolje odrezali gasilci Paške vasi. Med ženskami so bile najhitrejše Ljubenke, a so se morale zadovoljiti z drugim mestom, saj so Gornjegrajke imele popolnejšo opremo. Marija Šukalo Veteranska ekipa PGD Pobrežje ni zmagala, se pa ponaša z 81 let staro motorno brizgalno Organizacije, Oglasi GLASBENA ŠOLA NAZARJE Veter muzikalov v UNIFOREST PETROVČE Gozdarski vitel za Družina Matjaž s predstavnico podjetja Uniforest (foto: M P) Nazarjah V nedeljo, 13, julija, je Glasbena šola Nazarje v svoji dvorani pripravila večer muzikalov. Prireditev je organiziral Boštjan Korošec, pevci pa so se publiki predstavili z glasbenimi aranžmaji iz treh priljubljenih muzikalov. Občinslvojetako prisluhnilo priljubljenim melodijam iz muzikalov Chicago, Moje pesmi, moje sanje in Briljantina. Na odru seje izmenjalo šestnajst nastopajočih, vsi pa so bili udeleženci poletne pevske delavnice, kije potekala v okviru Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Boštjana Korošca, mentorice za petje Željke Predojevič, korepititorja Simona Dvoršaka, vodje zbora Andreje Mähen, za scensko dogajanje pa je poskrbela Anka Rener. Nastopajoči so s petjem in igrano mimiko občinstvo vodili skozi melodični svet vedno priljubljenih zimzelenih melodij in ob koncu glasbenega posladka poželi navdušujoč aplavz. TG družino Matjaž iz Nove Štifte saj jim je orkanski veter 13. julija podrl praktično ves gozd (9.000 kubičnih metrov lesa). V težkem položaju jim je z omenjeno donacijo priskočilo na pomoč podjetje Uniforest iz Petrovč. Vodja komerciale Marjeta Podlesnikje povedala, da so želeli Matjaževim s tem vsaj malce olajšati spravilo lesa po uničujočem neurju, hkrati pa upajo, da bo njihova gesta spodbudila ostale proizvajalce in prodajalce gozdarske opreme k podobnemu ravnanju. KF Nastopajoči so popeljali občinstvo v svet vedno priljubljenih zimzelenih melodij (foto: Tatiana Golob) MOZIRJE Podjetje Uniforest d.o.o. iz Petrovč, ki je v lasti Draga Pintarja, seje po neurju, kije prejšnjo nedeljo prizadelo občino Gornji Grad, povezalo s tamkajšnjo občinsko upravo in se na osnovi zbranih podatkov odločilo, da družini Matjaž iz Nove Štifte donira elektrohidravlični gozdarski vitel. Družina šteje šest članov. Zakonca Matjaž imata tri hčere, dve sta osnovnošolki, starejša študira v Ljubljani, z njimi pa živi tudi Antonova mama. Preživljajo se s kmetovanjem; imajo govejo živino - krave mlekarice in gozd. Pravzaprav so imeli gozd, Srečanje upokojencev celjske pokrajine V soorganizaciji Društva upokojencev Mozirje bo v četrtek, 31. julija, v Mozirju potekalo srečanje upokojencev celjske pokrajine. Poleg ostalih visokih gostov bo udeležencem spregovoril tudi minister za obrambo in predsednik DeSUS Karel Erjavec. V Koordinaciji Zgornje Savinjske doline deluje devet društev upokojencev bivše mozirske občine. Ena njihovih najodmevnejših akcijje vsakoletno srečanje zgornjesavinjskih upokojencev. Tokrat so se ga odločili razširiti. V sodelovanju z Društvom upokojencev Mozirje, pokrajinsko zvezo DU Celje in Območno organ- izacijo DeSUS Mozirje bodo priredili srečanje upokojencev celjske pokrajine. Že po tradiciji organizirajo poletno srečanje zadnji četrtek v juliju. Kot pravijo, se jim zdi takšna oblika druženja »pomemben faktor oseb- s ne stimulacije«. Na srečanju priča- | kujejo okoli tisoč petsto gostov. S Program se bo odvijal pred Mozir- ” skim gajem od pol enajste ure dalje. | Po nagovorih bo potekal športni in 'f kulturni program. Med drugimi pride J vgostekantavtorAdiSmolar,zapre- J šerno razpoloženje pa bodo poskr- | beli Krajcarji. | Marija Lebar I KONCERT Ob zaključku Mednarodnega pevskega seminarja prof. Vlatke Oršanić Nedelja 27.7.2008 ob 19.30 uri Cerkev v Nazarjah Nastopajo: Kristina Šuster Josipa Bajinac Biserka Petkovič Iskra Stanojevič Ana Karuza Daniela Perosa Ana Zebič Božimir Lovrič Luka Ortar Boštjan Korošec Program: J. S. Bach, G.F. Händel, F. Mendelssohn... Sanacija vetroloma MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Po sedanjih ocenahje viharni veter s točo, ki je trinajstega julija prizadel gozdove v okolici Kamnika in Gornjega Grada, na našem območju poškodoval najmanj 200.000 m3 drevja. Velika večina teh poškodb je v zgornjem delu revirja Tirosek, v katastrskih občinah Tirosek in Šmiklavž. To je zagotovo ena največjih ujm v slovenskih gozdovih. Zaradi velike količine poškodovanega lesa pri posameznih lastnikih, saj je v najbolj prizadetem predelu lastnikom podrlo v povprečju okoli 3.000 m3 drevja, zaradi velikih koncentracij sečenj, tako v posameznem gozdu kot v poškodovanem območju kot celota, bo sanacija dolgotrajna, nevarna in obremenjujoča za okolje in zlasti za infrastrukturo. Če bi sanacija trajala sto delovnih dni po dvanajst urna dan in bi ves les peljali skozi Gornji Grad, bi v tem času skozi trg vsakih deset minut peljal polno naložen kamion lesa. NA PRVEM MESTU JE VARNOST! Na srečo v ujmi ni bilo veliko poškodb ljudi. Zagotovo si vsi želimo, da bi tako tudi ostalo. Posek in izdelava poškodovanega drevja sta izredno nevarna, zlasti za neizkušene in nepoučene delavce. Zato je pri sanacijah ujm zelo veliko poškodb, nekajkrat več, kot pri redni sečnji. In te poškodbe so resnejše! Podatki iz gozdarsko razvitih držav kažejo, daje pri sanacijah ujm od tri do deset nesreč s smrtjo na milijon posekanih kubičnih metrov drevja. To pa je resno opozorilo! Najbolj nevarna je ročna sečnja. Večji delež lesa se poseka in izdela klasično, torej z ročno motorno žago, večje nesreč. Izšla je dvojna zgoščenka Gorših ljudi na svetu ni: terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje Savinjske doline, ki celostno, strokovno in hkrati poljudno predstavlja bogastvo in raznolikost tradicijskega ljudskega pesemskega izročila Zgornje Savinjske doline. Avtor zgoščenke David Verbuč je med leti 2000 in 2008 na domovih posnel čez sto ljudskih pevkin pevcev oziroma okoli 1.300 ljudskih pesmi, od katerih se jih je 108 znašlo na omenjeni Zgoščenki. Cena zgoščenke Gorših ljudi na svetu nije 18,00 EUR. Naročite jo lahko z naročilnico iz Savinjskih novic, po elektronski pošti savinjske@siol.net ali jo kupite v Osrednji knjižnici Mozirje ali v uredništvu Savinjskih novic. Predstavitev bo v nedeljo, 27.7. 2008, ob 16.00, v kulturni dvorani gasilskega doma Radmirje (v okviru prireditve Flosarski bal): nastop ljudskih pevk in pevcev iz vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Po predstavitvenem programu bodo za zabavo poskrbeli ljudski goda' z Ljubnega, v okviru dogodka pa si bo mogoče ogledati tudi razstavo fotografij, ki se nanaša na ljudsko pesemsko izročilo Zgornje Savinjske doline. Več informacij na: http://gorsihljudi.blogspot.com/ Soizdajatelja: Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Ljubljana in Društvo za raziskovanje popularne glasbe, Slovenija. crr- NAROČILNICA Spodaj podpisani ___________________________ naročam________ kom zgoščenke Gorših ljudi na svetu mi Pošljite mi jo na naslov:_____________________________ 'z____(ime in priimek) I I Poštnino v znesku 2,00 EUR plača naročnik. ' i I 1 Datum:________________________ Podpis__________________________________ j Da bi zmanjšali verjetnost poškodb pri izvajanju del sanacije ujme v gozdovih, smo na Zavodu za gozdove (ZGS) pripravili dve delavnici o varnem delu sečnje in spravila v vetrolomu, prvo v Šmiklavžu in drugo v Tiroseku. Izvajalci teh prikazov so strokovnjaki - demonstratorji s Srednje gozdarske šole. Na delavnico so bili povabljeni vsi lastniki gozdov. Zlasti so delavnice pomembne za tiste lastnike, ki bodo izvajali dela sami. KAJ STORITI NAJPREJ? Najprej je treba zagotoviti delovanje infrastrukture in preprečiti ogrožanje okolja. Ceste do kmetij so bile očiščene v trenutku, sedaj je treba zagotoviti prevoznost cest, ki vodijo v gozdove. To je osnovni pogoj za začetek del. Ceste, ki so v slabem stanju, bo treba usposobiti za prevoze (gramoziranje in odvodnjavanje). Zavedati se moramo, da bodo v naslednjih mesecih te ceste nekajkrat, tudi do tridesetkrat bolj obremenjene, kot so ponavadi. Na to se morajo občina, lastniki gozdov, izvajalci del in ZGS pripraviti že sedaj. Očistiti je treba trase daljnovodov. Prav tako je treba nemudoma očis- Črnivec titi struge vodotokov. V vodotokih je polno različnih delov poškodovanega drevja, in ta lesovina lahko zamaši struge. Spomin na Železnike nas opominja na to. Zaradi skoraj sto tisoč izruvanih dreves na stotinah hektarov površine bo nedvomno prihajalo do erozije, vte gozdove se bo zgrnila velika množica delovnih strojev Vse to je velika grožnja za kvaliteto vode. SANACIJA Podjetniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem del v gozdovih, vedo, da tako velike količine lesa lastniki v razumnem času sami ne morejo posekati. Zato so si že prve dni po ujmi številni ogledali »potencialno delovišče«, začele so deževati ponudbe za izvajanje del. Na ZGS smo zbrali podatke zainteresiranih ponudnikov o tem, katere storitve opravljajo, in jih posredovali lastnikom. Teh podjetnikov je več deset, najmanj petnajstjih ponuja tudi strojno sečnjo. Na srečanju lastnikov gozdov o nadaljnjih ukrepih sanacije, ki smo ga organizirali skupaj z občino, so se mnogi od teh izvajalcev tudi predstavili. Na tem srečanju seje pokazalo, da bodo lastniki gozdov učinkovitejši, če bodo »stopili skupaj«. Mnogi sosedje bodo morali najeti skupnega izvajalca, da bo delo racionalnejše in cenejše, drugi bodo odvisni od sosedove vlake, tretji bodo morali znova najti meje,... Morda je ta ujma priložnost, da aktivno zaživi mlado društvo lastnikov gozdov. S skupnim nastopom na trgu lesa in storitev bi lahko dosegli ugodnejše pogoje. STROJNA SEČNJA V gozdovih, kijihje poškodoval veter, je najbolj varno izvajati dela s specialnimi gozdarskim stroji, harvesterji in forvarderji. Ravno pri sanacijah ujm se pokažejo vse prednosti strojne sečnje. Varnost je velika, učinki so visoki. Tudi izkoristek lesa je večji, saj stroj lažje premika debla, ki so v ujmah naložena drugo čez drugega. Delo je fizično lažje, zato ne pride do utrujanja. Znano je, da se največ nesreč pripeti takrat, ko so delavci utrujeni. Pri tako velikem obsegu napadle lesne mase na posameznega lastnika gozda je strojna sečnja edina pametna rešitev Zlasti zato, ker jo je po ocenah ZGS možno izvajati na okoli 60% poškodovanih površin. 0 drugih ukrepih pa prihodnjič. mozirski majeuci Piše: Aleksander Videčnik V Mozirju je že od nekdaj v navadi postavljanje majev (mlaj, majsko drevo), kar pa seveda ni slovenska posebnost, kot je zapisal Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. Postavljanje maja sodi v predkrščansko dobo. Najstarejše poročilo o njem imamo iz Francije, koje kralj Ludvik Sveti leta 1257 prepovedal »navado postavljati drevo prvi dan meseca maja po križiščih ali pred hišami deklet.« Ta običaj so prevzeli mladeniči v okviru vaške fantovščine, ki so postavljali drevo svojim izvoljenkam. Navada se je kmalu prenesla na Tel-ovo in na nekatere slavnostne dneve: na birmo, žegnanje, primicijo in družinske praznike. Tako postane maj glasnik zgolj glasnik splošnega veselja. Takega so prevzela tudi čisto posvetna slavja naših dni. Da je v Mozirju postavljanje majev »pranavada«, je zapisal tudi Franc Praprotnik v mozirsko kroniko. Seveda se postavljanje maja razlikuje v posameznih predelih Slovenije. V Beli Krajini, kot je zapisal Ivan Plut iz Metlike, so se že nedeljo pred 1. majnikom odpravili v gozd po drevo. To je moralo biti smrekovo in visoko med 30 in 40 metrov. Vasi so se med seboj kosale, katera bo imela višji maj, postavili so ga kje na vidnem mestu in na vrhu namestili slovensko zastavo. Koje bilo drevo postavljeno, so začeli streljati s možnarji in peti ter igrati. Maj so fantje čuvali, kajti prava sramota za vas bi bila, če bi komu uspelo drevo podžagati... Na Koroškem, kjer nastopi vigred pozneje kakor drugod na Slovenskem, seje, kakor poroča M. Majar leta 1851, navada postavljati maj premaknila na Telovo »tedaj ga postavijo fantje zvečer v tihej noči... pred hišami, kjer devojke stanujejo, njim na čest. Tak maj je tenka visoka smreka, vsa omajena, to je čisto olupljena, z zelenjem, cvetlicami i venci ovita in okrašena, na verhu pa lesen petelin.« Po letu 1890, koje 1. maj postal tudi delavski praznikje postalo postavljanje maja tudi delavski simbol. V sklopu raznih shodov in prireditev ni smel manjkati maj. KAKO PA JE V MOZIRJU Posebno slovesno so vsako leto ob 1. maju in raznih cerkvenih slovesnostih postavljali maje na običajnih mestih, odvisno za kakšen praznikje šlo. Najstarejše izročilo o tem imamo iz leta 1878, ko je vodil majevce Franc Breznik. Ti so skrbeli, da so maji stali ob 1. maju in ob večjih cerkvenih praznikih, pa tudi po naročilu so katerega postavili. Tako je bilo vse skozi, je zapisano v trški kroniki Mozirja. Pozneje so prevzeli skrb za postavljanje majev Breclovski fantje z drugimi mozirskimi majevci, celo sloviti Repnek ni manjkal. In še sedaj sta naj-prizadevnejša med majevci prav Breclovska Franc in Jože. Seveda je vsak od sodelujočih pomemben, tako je pri »pivcanju« (pritrjevanju drevesa na deblo) nepogrešljiv kovač Ferdo Korpnik in Hribrov Ivan, za prevoz maja pa je pravi mojster Hudob-reznikov Boštjan. Ko smo se srečali, da bi ohranili pisni spomin na rodove mozirskih majevcev, so bili navzoči glavni pobudniki ohranitve tega lepega običaja - Franc Marolt, Jože Marolt, Franc Breznik in Martin Aubre-ht. Povedali so, da so edini majevci v Sloveniji, ki so povezani v društvo. Leta 1978 so ustanovili Etnografsko društvo Majevci Mozirje. Prej so delovali v sklopu mozirskega gasilskega društva. Sedaj štejejo 22 članov iz različnih sredin mozirskega prebivalstva, tako kmetov kot obrtnikov. Zavezali so se, da ohranjajo lepo navado svojih prednikov - postavljanje majev. Svoj društveni dom imajo na mozirskem sejmišču. Tudi sejmišče so ustrezno uredili, da lahko služi raznim prireditvam. Jože Marolt - Bred se spominja, da je že njegov stric Tone imel prave konje za vleko in prevoz maja. To sta tedaj opravljala skupaj s tesarjem Mrzlakom. Za postavitev maja je potrebnih kakih 20 mož. Najprej pripravijo »žavre«, s temi oprijemajo drevo in ga postopno dvigujejo. Žavre naredijo iz dveh hmeljevk, kijih zgoraj povežejo. Ponavadi rabijo 4 do 5 parov žavrov, pač odvisno od višine drevesa. Ti morajo biti daljši in krajši, daljši pri vrhu in krajši ritini. Jame so nekoč kopali ročno, pod vodstvom »birta«. Sedaj imajo za to delo strojno opremo. Maj je nekoč meril v višino kakih 25 metrov, danes postavljajo višje, najvišji je meril kar 63,5 metra. Deblo ovijejo s kito, od vrha po deblu so dva do trije venci, na vrhu drevesa je slovenska zastava. Posebnost mozirskih majevcev je gotovo tekmovanje v plezanju po deblu maja. To tekmo pripravijo na sejmišču. Deblo označijo po višini, da lahko tričlanska komisija ugotovi, do kam je tekmovalec priplezal. Za varnost plezalcev poskrbijo gorski reševalci, seveda pa so vsi tekmovalci zavarovani za primer nezgode. Majevci poskrbijo za praktične nagrade, ki sijih prislužijo plezalci. Da bi bilo več tekmovalcev v plezanju na maj, je za bodoča tekmovanja mozirski župan Ivo Suho-veršnik predlagal, da bi iz vsake občine prišla skupina plezalcev. Če bo to uspelo, bo tudi to tekmovanje veliko bolj zanimivo. Majevci imajo na skrbi še vsakoletno okrasitev trga ob božiču oziroma silvestrovanju, ki že nekaj let pomeni druženje prebivalcev Mozirja in okolice. Ni odveč spregovoriti tudi o vlogi Mozirja in Mozir-janov v času narodnostnega boja v 19. stoletju, ko so nemški nacionalisti vse bolj uveljavljali mržnjo do Slovencev, tako preko njihovih nacionalno napadalnih društev, kot tudi drugih oblik političnega pritiska, daje Spodnještajerska od nekdaj nemška. Mozirje je že pod narodno zavednim županom Janezom Lipoldom uvedlo leta 1867 slovensko poslovanje na občini, kar je bila posebnost v tistem času in je zahtevala veliko drznosti in pokončnosti. Ves čas do prve svetovne vojne so bili maji s slovensko zastavo trn v peti avstrijskih oblasti in Mozirjeje gotovo s svojim številnimi maji dokazovalo slovensko pripadnost. Hvale vredno je tedaj prizadevno delovanje mozirskih majevcev, ki tako ohranjajo izvirno ljudsko izročilo, da ne tone v pozabo. Nerazumljivo je, da ljudje namesto pristnih običajev naših prednikov pogosto uprizorijo popačene prizore in dejanja, kar seveda ni v čast bogati tradiciji in pestrosti slovenskih ljudskih običajev in navad. V naših krajih jih imamo vse zapisane in torej ni potrebe, da bi sijih izmišljevali po tujih vzorih. Ohranimo naše - slovenske in bodimo nanje ponosni! Mozirski majevci so povezani v društvo. Vsi po vrsti so prizadevni za to, da se stara navada ob mesecu maju in ob drugih slovesnostih ne bi pozabila. OBČINA LJUBNO © Program prireditev ob 48. Flosarskem balu od 26.7.2008 - 3.8.2008 Savinja® SOBOTA 26. julija 2008 ob 19.00 uri do 100 ure - 6. Tradicionalni FLOSFEST, Rock žur z Ribljo čorbo; NEDELJA, 27. julija 2008 ob 14.00 uri - Sv. maša v čast sv. Miklavžu, zavetniku flosaijev, v cerkvi v Ras tkah; ob 15.00 uri - Otvoritev novega mostu v Rastkah; ob 16.00 uri - »Gorših ljudi na svetu ni...«, Radmirje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; PONEDELJEK, 28. julija 2008 ob 10.00 uri - Prednosti in slabosti javno zasebnih partnerstev. Zavod Savinja in Jernej Pintar, Fašunova hiša; TOREK, 29. julija 2008 ob 14.00 uri - Prikaz košnje po starem na kmetiji Globst v Primožu; SREDA. 30. julij 2008 ob 17.00 uri - Otvoritev novega vodovoda v Okonini; L 31. julij 2008 ob 18.30 uri - Otvoritev razstave Fotokluba Flosar, Ljubno skozi fotografski objektiv, v OŠ Ljubno; PETEK, 1. avgusta 2008 ob 19.00 uri - Praznovanje občinskega praznika s podelitvijo priznanj v dvorani Kulturnega doma na Ljubnem; ob 20.30 uri - Družabno srečanje s člani društva Komen in domačimi godci v Vrbju; SOBOTA, 2. avgusta 2008 10.00 - 14.00 - Ogled bolnice Trate, Zveza borcev Ljubno; ob 20.00 uri - Flosarski večer z ansamblom Okrogli muzikanti; NEDELJA, i avgust 2008 ob 15.00 uri • Etnografska povorka skozi trg Ljubno; ob 16.00 uri - Prikaz izdelave ajdneka, žlinkrofov, kuhanje bučnega golaža, prikaz izdelave filca in izdelkov, prodaja spominkov, v Vrbju; ob 16.30 uri - Udiranje flosa, vožnja po Savinji in flosarski krst v Vrbju; ob 17.30 uri - Nastop ansambla Do jutra; ob 18.30 uri - Flosarski večer z ansamblom Golte. Program športnih prireditev: SREDA, 30. julij 2008 %\. .^1 ob 18.00 uri - Odbojkarsko srečanje ženskih ekip OK KLS Ljubno/OK ČRNA v telovadnici OŠ Ljubno; ČETRTEK, 31. julij 2008 t\\ M ob 17.00 uri - Kegljanje za Pokal flosaija v kegljišču Ermenc; ob 21.00 uri - Nočni pohod na Rajhovko. organizator PD Ljubno - zbor v Vrbju. SOBOTA 2. avgusta 2008 ob 9.00 uri - Turnir v odbojki na mivki za Pokal flosaija (moške ekipe ob 9.00 uri, ženske ekipe ob 15.00 uri), Športni center Jakop, Tenis za Pokal flosaija in memorial Franja Jakopa, Športni center Jakop, ob 9.00 uri - Mali nogomet za Pokal flosaija na igrišču na Forštu, ob 15.00 uri - Tradicionalni Binetov memorial, muharsko tekmovanje na ribniku pri ribiškem domu. Ribiška družina Ljubno, ob 16.00 uri - Tekma v smučarskih skokih za Pokal flosaija, Smučarsko-skakalni center v Savini Spremljajoče ponudbe • Nedelja 3. 8. 2008 od 10.00 do 15.00 ure: Zaključek kolonije slikarskih in kiparskih ustvaijalcev Meliše 2008 v Melišu. • Jedi iz jagnjetine na TK Loger, od 28. 7. do 3.8. 2008 po naročilu (031) 743-960. • Ponudba apartmajskih nočitev na TK Bati (031) 676 929. • Koča na Travniku odprta vsak vikend, informacije (041) 863 868. • Ribiški dom, vse dni ponudba ribjih specialitet in zgornjesavinjskega želodca • Flosarska zbirka odprta vse dni od 08.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure. • Razstava Fotokluba Flosar. Ljubno skozi fotografski objektiv, v OŠ Ljubno, odprta v petek 1. 8. in soboto 2. 8. med 10.00 -18.00 uro, v nedeljo 3. 8. med 9.00 - 17.00 uro. B/S/H/ & 100 - let trškega vodovoda Ljubno, 110 - let PGD Radmirje. Ltstes« d.du 5511 nažmji,savinjska «u 4, tel.. 'M Sili TOL Na osnovi določil 23. člena Statuta sklicujemo 18. redno sejo skupščine delničarjev, ki bo v sredo 27. 8. 2008, ob 17.00 uri, v Gostišču Grad Vrbovec. DNEVNI RED: 1) Otvoritev skupščine in imenovanje delovnih teles. Uprava predlaga sprejetje naslednjih sklepov: 1.1. Potrdi se predlagani dnevni red. 1.2. Za predsednika skupščine se imenuje Poznič Jože, za preštevalko glasov se imenuje Mlačnik Ida. 1.3. Za sestavo notarskega zapisa se postavi gospod Avgust Ribič, notar iz Velenja 2) Seznanitev skupščine s sprejetim letnim poročilom za poslovno leto 2007 in s poročilom nadzornega sveta družbe Leskom. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejetje naslednjega sklepa: 2.1. Skupščina delničarjev Leskom d.d.,se je seznanila s sprejetim letnim poročilom za poslovno leto 2007 ter pisnim poročilom nadzornega sveta Leskom 3) Predlog za pokritje čistega poslovnega izida poslovnega leta in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejetje naslednjih sklepov: 3.1. Ugotovljeni čisti poslovni izid po stanju 31. 12. 2007 v znesku - 218.187,81 EUR se pokrije iz prenesenega čistega dobička iz preteklih let, ki ni bil razporejen, v znesku 26.358,44 EUR ter iz drugih rezerv iz dobička v znesku 191.829,37 EUR. 3.2. Skupščina delničarjev Leskom d.d., podeli razrešnico upravi družbe in nadzornemu svetu, za poslovanje v letu 2007. 4) Razno Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjev, vključno z besedilom letnega poročila za leto 2007, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila, bo na voljo na sedežu družbe, Savinjska cesta 4 - Nazarje, vsak delovni dan od 12. do 15. ure v času od 16. 8. 2008 do vključno dneva zasedanja skupščine. Morebitne nasprotne predloge delničarji vložijo pisno najpozneje v sedmih dneh po sklicu skupščine. Pravico udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti delničarji, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 31. 7. 2008 in ki bodo najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine najavili svojo udeležbo, priporočeno po pošti ali osebno, na sedežu družbe. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu družbe. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se skliče nova seja istega dne v istih prostorih ob 18. uri z enakim dnevnim redom. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala UPRAVA Črnivec po viharju Razmišljam globalno, delujem lokalno V minulih dneh smo znova občutili moč in srd narave. Nemočno smo opazovali uničenje, Ki ga naredil viharni veter s točo. Zgradbe, vozila, poljščine, sadovnjaki, gozdovi, vseje bilo poškodovano. Karje človek »gradil« nekaj let, je bilo uničeno v desetih minutah. Poškodb je veliko, škoda je ogromna. Pri nas so najhujše posledice v gozdovih. Podrti so celi sestoji, nekaterim kmetov je ostalo komaj kaj nepoškodovanega drevja. Pospravilo lesa bo dolgotrajno in nevarno. Upamo, da se ne bo zgodila resnejša nesreča. Zavedati pa se moramo, da škoda ni zgolj ekonomska, nastala je tudi velika socialna škoda, saj je dohodek iz gozda oziroma od lesa številnim kmetijam pomenil več kot polovico dohodka. Od prodaje velikanskih količin poškodovanega lesa bodo resda prejeli veliko denarja, potem pa bo nekaj let posek za nekatere mnogo manjši od dosedanjega NASVETI ZA MOTORISTE Vožnja motocikla je svojevrstna umetnost in v tej čudoviti »umetniji« se vedno pojavi kaj odprtega in novega. Podobno kot življenje, ko nastopi neko obdobje in menimo, da vse vemo in vse znamo, nas preseneti nek dogodek, ki nam pokaže, da temu le ni tako. Dež! Dežje »ljubezen« motoristov na prvi pogled, ampak če pogledamo s pozitivnega zornega kota, je dež idealen učitelj. Mokra in spolzka cesta zahtevata popolno koncentracijo voznika in še večjo koordinacijo telesnih gibov, nežno vožnjo, nežno zaviranje in nežno pospeševanje. Vse skupaj z res obilico koncentracije, predvsem pa so zelo pomemben faktor pnevmatike, ki skrbijo za stik med motociklom in cestiščem. Za razliko od avtomobila imajo motocikli samo par pnevmatik, ki z bistveno manjšo površino nalega na cestišče. Osnovna oprema novega motocikla so serijske pnevmatike, ki ali pa ga skoraj ne bo. Kako naprej? Razmislek bo moral biti temeljit. Poleg tega pa je ujma naredila tudi veliko ekološko škodo, zlasti na samem prelazu. Po končani sanaciji ujme bodo na Črnivcu nastale zelo velike površine brez gozda, saj je pa niso vedno najboljše. Z zamenjavo pnevmatik lahko bistveno spremenimo vozne lastnosti motocikla in njegovo vodljivost, karlahko povzroči občutek, kot da imamo nov motocikel. Pri izbiri pnevmatik se vedno odločamo med takšnimi, ki odlično držijo v ovinkih in se hitro obrabljajo, in »touring« pnevmatikami, ki držijo ekološki problem. Čeprav je najbrž večina najprej pomislila na večjo moč vetra, ki bo odslej pihal prek prelaza, ker drevje več ne bo zmanjševalo moči vetra, bo še večji problem voda. Gozd za svoje delovanje porabi približno polovico vode, ki jo malce slabše a imajo daljšo življenjsko dobo. Dandanes so z dodatkom silike in večplastno izdelavo pnevmatike postale boljše, zanesljivejše in sploh odlične za navadne smrtnike, toda šele test pokaže, katere so boljše v suhem in katere na mokri podlagi. Seveda v pnevmatikah ni vse. Vožnja tako na suhi kot na mokri pod- vodna erozija se bo povečala, voda v zajetjih bo najverjetneje slabše kvalitete. Znano je, da gozd blaži temperaturne razlike, zato bo v naslednjih letih na Črnivcu, zlasti na južnih pobočjih, v poletni vročini bolj vroče in pozimi oziroma ponoči bolj mraz. Povečale se bodo temperaturne razlike, kar pomeni tudi več močnejšega lokalnega vetra. Skratka, na Črnivcu smo za nekaj let izgubili klimatske učinke odraslega gozda. Močno se bo spremenil rastlinski pa tudi živalski svet. Namesto dosedanjih monokultur smreke, ki so znane po svoji biotski nestabilnosti in revnosti, se bo najprej razvila bogata »posečna« vegetacija. Maline, borovnice in druge rastline bodo paša za številne živalske vrste. Potem pa se bo ob pomoči gozdarjev začel razvijati mladi gozd. Upamo lahko samo, da bodo pri tem upoštevali naravno sestavo drevesnih vrst in da sestojev ne bodo ponovno usmerjali v smer smrekovih monokultur. Vas lepo pozdravlja, vaš Zeleni Franček! lagi zahteva določeno mero strpnosti in previdnosti. Vse tiste malenkosti, ki nam jih pnevmatika na suhi podlagi širokosrčno odpusti, se na mokrem cestišču z lahkoto končajo v obcestnem jarku. Nikar ne pozabimo na mokre kanalizacijske pokrove, ki so ponavadi zahrbtno skriti sredi kakšnega ovinka in se jih zaradi širine težko na hitro izognemo. Kot led spolzki so lahko tudi prehodi za pešce in črte, da o »bitumenskih« zalivih na počenem asfaltu ne izgubljamo besed. Hudourniki in pesek na cestišču so tako ali tako postali del našega vsakdana v primeru neviht. Če pozornost posvetimo še akva-planingu, potem smo že kar varno na poti. No, vsi se najraje vozimo po suhem in toplem asfaltu, ampak kdor se odpravi na dvo- ali tridnevno turo, mora računati tudi z dežjem in zgoraj opisanimi težavami. Saj veste, kaj pravi pregovor: kar nas ne pokončna, nas okrepi! Igor Pečnik veter naredil ogromno »trato«. V Sloveniji bi težko našli večjo. Več deset hektarjev gozdnih površin brez drevja pa pomeni veliko spremembo v naravi in zlasti velik prejme s padavinami, ostalo polovico pa zadrži in jo počasi spušča navzdol. Sedaj tega vpliva gozda kar nekaj desetletij ne bo, voda bo iz gozda odtekala hitreje in večje bo. so črno zlato ] DRUŠTVO MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE Za domačine in goste bolj prijazno Solčavsko V ponedeljek, 7. julija so člani Društva mladih geografov Slovenije v solčavski osnovni šoli predstavili izsledke delovno raziskovalnega tabora. Nanizali so kar nekaj konkretnih rešitev za večjo prepoznavnost in boljšo informiranost turistov. Okoli trideset bodočih strokovnjakov - študentov oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani - seje v Solčavi mudilo na delovno raziskovalnem taboru. Razdelili so se v pet skupin, od katerih je vsaka delala na svojem projektu. Izsledke in ugotovitve so strnili v enourno predavanje in nanj povabili vse zainteresirane. Skupina, kije delala na oblikovanju predlogov za oblikovanje turistične infrastrukture v sami Solčavi, je prišla do ugotovitve, da sicer je v Solčavi nekaj oznak za turiste, vendar so na premalo vidnih mestih. Table ali panoje s pomembnimi informacijami bi bilo potrebno namestiti že pred krajem samim. Razen tega manjka gostinski lokal za zahtevnejše goste, ki bi turiste zadržal v Solčavi. Predlagajo zgraditev kolesarske poti z navezavo do Logarske doline in možnostjo izposoje koles, s čimer bi omejili tudi premikajoči promet proti Logarski dolini. Za varno gibanje gostov in domačinov bi bil v kraju potreben pločnik, sajje tranzitni promet dokaj hiter. Prav tako so predlagali konkretne lokacije parkirišč. Potrebna je namestitev sanitarij. Solčava naj bi bila v prihodnje bistveni virturističnih informacij. Ker spada Solčavsko v alpski svet, je smiselna sonaravna rekreacija, zato bi bilo potrebno močno omejiti premikajoči promet proti in v sami Logarski dolini. V ta namen je treba zagotoviti več parkirišč že od Luč dalje in v sezoni omogočiti prevoze z minibusi in kolesi, morda celo konji, hkrati pa vstopnino za motorizirane goste bistveno zvišati. Smiselna bi bila vpeljava turističnega vlakca. Menili so, da bi morala biti maksimalna dnevna propustnost v Logarski okoli 300 avtomobilov, za kar je dovolj parkirnih mest. Parkirišča bi bilo treba bolje označiti in jih opremiti s sanitarijami, pitno vodo, klopmi ter info tablami. Skupina, ki seje mudila pod Olševo, je oblikovala predloge za vodno učno pot ob panoramski cesti. Oblikovali so logotip in predlagali enotne lesene smerne table, ki bi pohodnika vodile od mokrišča mimo nekaterih tajhtov (vodni zbiralniki), izvira kisle vode vse do Macesnikovega plazu. Ugotovitve skupine, kije pripravila opis ponudbe na ekoloških kmetijah: večina kmetij bi sedanjo ponudbo, ki je izrazito sezonska, lahko dopolnila tudi z zimsko. Predlagajo razširitev zmogljivosti, ponudbo vodenih izletov, ponudbo za zelo zahtevne (in premožne) goste. Udeleženci tabora so bili na Solčavskem zelo zadovoljni in so se kar težkega srca poslovili. Svoje ugotovitve, predloge in karte bodo strnili v zbornik, ki ga bodo izdali vjeseni. Marija Lebar Na enournem predavanju so udeleženci tabora zainteresiranim predstavili svoje ugotovitve in predloge za izboljšave na Solčavskem (foto: Marija Lebar) DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Veselo druženje s priložnostnim orkestrom Ansobnl Poletje je čas druženja in sprostitve tudi med upokojenci, zato so pikniki kot nalašč za prijateljski klepet. Tovrstno srečanje so sredi julija pripravili tudi člani Društva upokojencev Šmartno ob Dreti in ga popestrili z različnimi dejavnostmi. Hrane, tako za telo kot za dušo, je bilo v izobilju. Zanjo so poskrbeli upokojenci sami in ob tem pripravili zanimiv ter pester kulturni program. V njem so svoj bogat repertoar predstavile ljudske pevke Lipa, pevska sekcija kulturnega društva, ki deluje že eno leto. Vtem času so nastopile tako v domačem kraju kot tudi na drugih prireditvah po naši dolini. Malo za šalo malo za res so na hitro formirali orkester Ansabai, kije za instrumente izbral nekaj uporabnih predmetov iz vsakdanjega življenja. Za spremljavo ljudskih napevov so bili tako dobri kovinska smetišnica, grablje, kladivo, žaga in celo stol za klepanje kose. V celoto je »instrumente« povezal harmonikar, kije z »začinjenimi« anekdo- tami poskrbel za salve smeha. Tudi kislo vreme mandatu predseduje Štefan Turk. Slednji ob odlični moglo pokvariti veselja ob prvem tovrstnem ni udeležbi na pikniku ni skrival zadovoljstva, druženju šmarskih upokojencev, ki jim v novem Marija Sukalo Orkester Ansabai je za svoje instrumente izbral kar nekaj uporabnih predmetov iz vsakdanjega življenja (foto: Marija Šukalo) ZLATOPOROČENCA KATICA IN FRANC GRUDNIK IZ NAZARIJ Pred pol stoletja s kolesom, letos z avtobusom Pet desetletij je minilo od dneva, ko sta se Glojekova Katica iz Savine pri Ljubnem in Mlinski Franc iz Solčave s kolesom podala pred matičarja v Luče, dan pozneje pa še z vlakom na Brezje, kjer sta si tudi pred bogom obljubila zvestobo, doklerju smrt ne loči. Seveda je cerkveni poroki, ko sta se vrnila v Solčavo, sledila gostija, ki so jo jima pripravili Bevškovi v Robanovem Kotu, kjerje Katica služila kot dekla. Pol stoletja po tem dogodku se zakonca Grudnik iz Nazarij v Logarsko dolino, kjer sta v kapelici Kristusa Kralja obnovila poročno zaobljubo, nista podala s kolesom, temveč z avtobusom. Kolesarjenja jima pač zdravje ne dovoljuje več, pa tudi spremstvo je bilo preobširno za to prevozno sredstvo. Na zlato poroko so ju namreč spremljali trije otroci Gusti, Zalka in Sandi z družinami ter sorodniki in prijatelji. Veselje Franca in Katice je bilo nepopisno, saj so jima z organizacijo slavja otroci pripravili prijetno presenečenje, ki jima bo ostalo v najlepšem spominu. Najbolj vesela sta Katica in Franc Grudnik sta danes enako navezana drug na drugega kot pred 50 leti (foto: SK) bila prihoda sina Gustija z družino iz Mehike, ki ni želel zamuditi zlate obletnice svojih staršev. Svoje prvo domovanje sta si Grud-nikova ustvarila v graščinski hiši v Solčavi. Franc je delai na Klemenšk-ovi žagi v Robanovem Kotu in pogosto »olcaril«, Katica pa je pomagala bližnjim kmetom. Trdo delo ju je krepilo, a tudi na družbo nista pozabila. Zabave in veselja, plesa in petja je bilo tisti čas v Solčavi v izobilju. Ko je zgorela žaga, se je Mlinski Franc vozil v Nazarje, kjerje kmalu dobil tudi stanovanje. V Nazarjah si je službo pozneje poiskala tudi Katica in kar prehitro so minila skoraj štiri desetletja, odkar živita v tem kraju. Čas je neutrudno tekel, otroci so si poiskali vsak svojo življenjsko pot. Ko na klopi za nazorskim gasilskim domom, kjer zakonca Grudnik kot hišnika več kot četrt stoletja skrbita za njegovo notranjost in okolico, obujamo spomine, se rada vračata v preteklost, v kateri je bilo vsega po malem. Najbolj pogrešata tisto družabnost, ki stajo občutila v Solčavi. »Ljudje so bili v Nazarjah vedno nekako zaprti sami vase in so se držali bolj v stanovanjih, s Katico pa sva se podajala na sprehode, v preteklosti tudi v planine. Sam sem bil na Triglavu s sinom Sandijem, ko sem imel sedemdeset let, danes pa mi srce ne dopušča več takšnih podvigov,« se razgovori triinosemde-setletnik Franc, ki vsak dan ob devet iet mlajši življenjski sopotnici prepešači par kilometrov. Marija Šukalo TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK 6. FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI legende jugo rocka v Vrbju 6. tradicionalni Flosfest bo letos gostil najbolj atraktivno sestavo glasbenih skupin doslej. Na največjem projektu Kluba zgornjesavinjskih študentov bodo jutri zvečer v Vrbju na Ljubnem ob Savinji nastopili Riblja čorba, LaKostin Kačji pastirji. Letos bo Flosfest prvič gostil tujo glasbeno zasedbo. Na Ljubno prihaja ena najbolj prepoznavnih rock skupin nekdanje Jugoslavije Riblja čorba. Pod taktirko kontroverznega Bore Đorđevića je ta skupina začela pisati zgodovino jugo rocka leta 1978, koje že s prvim singlom Lutka sa naslovne strane zasedla vrhove tedanjih glasbenih lestvic. Riblja čorba se lahko pohvali s 17 studijskimi albumi, ljubitelji rock 'n'rolla pa se srbskega benda najbolj spominjajo po uspešnicah Na zapadu ništa novo, Pekar, lekar, apote-kar, Volim, volim, volim, volim žene, Amsterdam in drugih. Glasbeni repertoar Flosfesta bosta zapolnili še dve zgornjesavinjski rock skupini. Člani skupine LaKost, naslednice skupine Black Summer, pravijo, da je njihov namen ljudem na šaljiv način metati »kosti za glodat« - od tod izvira tudi njihovo ime. Trenutno žanjejo slavo s priredbo Sabrinine uspešnice Boys, ki se po njihovo sliši Lojz. Kačji pastirji se pri njihovem štiriletnem delovanju ponašajo s svojim prvim studijskim albumom. Prvemu singlu s te plošče Povej zakaj so dodali tudi videospot, slišati in videti pa jih je mogoče na številnih radijskih in televizijskih programih po vsej Sloveniji. Najbolj odmevni nastopi so jim uspeli v oddaji TLP TV Slovenija in na Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu. TR P'dloleške igre popestrile veselico Novo vodslvo Turističnega društva Podvolovljek je letos poleg veselice organiziralo vaške igre, na katerih so se ekipe pomerile v opravilih, ki so poleg koristnosti zabavna in smešna. V hoji na hoduljah, vlečenju vrvi, košnji in grabljenju trave ter podobnih igrah sta se pomerili dve ekipi, zmagala pa je sestava dveh P'dloleških pubov, Goričanke in mladenke iz Bele krajine - ekipa Z vseh vetrov. Vaško veselicoje popestril ansambel Viharniki in mladi harmoni-kaši pod okriljem domačinke in tajnice društva Neže Petek. ArtPuk Zmagovalna ekipa Z vseh vetrov pred nastopom na hoduljah 10. NAGRADA ZA ZLATO ČIPKO ŽELEZNIKI 2008 Helešič ponovil uspeh izpred nekaj sezon Športno drušlvo Kamikaze Železniki je pred dnevi pripravilo jubilejni rekreativni kolesarski vzpon na Soriško planino. Za 10. nagrado za zlato čipko se je potegovalo več kot 120 kolesarjev iz različnih klubov, med njimi tudi Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji, ki je z zmago ponovil svoj uspeh izpred parih let. Za progo, dolgo 21 kilometrov, iz Železnikov na Soriško planino z višinsko razliko 822 metrov je Andrej Marovt Helešič, član moštva Scott Sram, potreboval 36 minut in 54 sekund. Drugo mesto sije z enakim časom priboril Goran Ikič iz Žirov, deset sekund za njima pa je na cilj prispel tretjeuvrščeni Simon Alič iz Gorenje vasi pri Poljanah. Marija Sukalo Andrej Marovt Helešič je bil najboljši pri vzponu na najvišji cestni prelaz v Sloveniji ORATORIJ V ŽUPNIJI MOZIRJE Animatorji zavihali rokave Priprava slastnih palačink je lahko zelo zabavna (foto: ArtPuk) TABORNIŠKO DRUŠTVO ROD SOTOČJE NAZARJE Rdeča nit taborjenja letos Indijanci V poletnih dneh večina šolskih otrok kar ne ve, kaj bi s prostim časom, ki ga je v počitnicah več kot dovolj. Poletni tabori in počitniški kampi so pri nas še redkost, že nekaj let pa je mogoče otroke vključiti v oratorij -program za otroke, z namenom približati vero mladim in odraslim. Oratorij kot učno ustanovo je iznašel sv. Filip Neri v Italiji v 16. stoletju. Program Nerija je vključeval razvedrilo, petje, sprehode in versko-katehetske vsebine. V Mozirju se je oratoriju letos pridružilo kar 90 otrok, starih od pet do 13 let. Od ponedeljka do petka so se ob deveti uri zbirali pred mozirskim župniščem, v spremljavi himne izobesili oratorijsko zastavo ter pričeli z aktivnostmi. Letošnja naslovna tema Odpri očije udeležencem v letu svetega Pavla podrobneje predstavila življenjsko pot omenjenega apostola. Dvajset animatorjev seje odločilo, da otrokom vsak dan po koščkih dram- sko uprizori del njegove zgodbe. Igri je sledila molitev in skupna kateheza. Otroci so se razdelili na skupine in na delavnicah izdelovali lutke, zapestnice, se učili kuharskih veščin in merili moči v športnih aktivnostih. Ob dveh popoldne seje dnevni program zaključil s spustom zastave. Ob zaključku srečanja so animatorji otrokom pripravili in izdelali časopis, v katerega so strnili utrinke programa. Posebnost letošnjega mozirskega druženja je bila odsotnost župnika Sandija Korena, vendar so mladi animatorji brez težav sami speljali program do konca. Tako otroci kot tudi njihovi starši so bili s programom zadovoljni, vsekakor pa jim je prijetno preživljanje prostega časa omogočeno tudi zaradi pripravljenosti sodelovanja dijakov animatorjev in primernih prostorskih pogojev, kijih premore župnišče v Mozirju. ArtPuk Taborniki rodu Sotočje Nazarje so šolsko leto zaključili s petdnevnim taborjenjem na svojem tabornem prostoru na Lazah pri Kokarjah. Zadnji junijski teden je okušalo življenje v naravi skoraj trideset otrok od prvega do petega razreda. Medvedki in čebelice, kotse vtaborniškem besednjaku imenuje ta starostna kategorija, so ob bivanju v šotoru in ustaljenem urniku spoznavali drugačen način življenja ter osvajali različne veščine. Na obisku so imeli čisto prave kače, podali so se v lovski dom in obiskali gojitelja rib. V vodovih kotičkih so ustvarjali z različnimi materiali in zaključevali dneve ob tabornem ognju. Letošnja rdeča nit taborjenja so bili Indijanci, zato so veliko časa name- nili prav tej temi. Ob tovrstnih druženjih se porajajo različna globoka prijateljstva. Dve tovrstni so okronali s čisto pravo taborniško poroko. Vsi tisti, ki so prvič skusili čar spanja v šotorih brez staršev, so doživeli tudi krst. Uprizorili so ga zadnji večer taborjenja in nanj povabili tudi starše. Po besedah taborovodje Denisa Hrena je letošnje druženje medvedkov in čebelic potekalo brez večjih težav, tudi vreme jim je postreglo. Otroci so se hitro »vklopili« v timsko delo, pri čemer sta se še posebej izkazala tovarištvo in medsebojna pomoč. Njihova kuharica Kitka (Zvonka Zakrajšek) je s pomočnicami in dežurnimi taborniki poskrbela, da želodčki niso ostali prazni. Marija Sukalo Taborniki so dneve na Lazah zaključevali ob tabornem ognju Šport, Oglasi OBISK SKUPINE GIMNASTOV IZ DANSKE Mozirje jim je »zlezlo pod kožo« Po štiriletnem premoru so v začetku julija Mozirje znova obiskali mladi gimnasti iz Danske, ki so se širši publiki predstavili s prikazom akrobatskih veščin na športnem igrišču v Lokah pri Mozirju. Letošnji obisk je na njihovo željo organiziral Matija Blagojevič, s katerim so organizatorji iz Danske sodelovali že ob prejšnjih obiskih Mozirja. Preko trideset udeležencev, starih med 18 in 22 let, je letošnji, že šesti obisk Mozirja preživelo malce drugače. Prejšnja leta jih je gostila »gozdna šola« v Mozirju, ki joje dolga leta vodila Mozirjanka Pavla Tro-gar. Žal je delovanje poletnega tabora v »gozdni šoli«, kije deloval pod okriljem Športne unije Slovenije, ki je tudi lastnica prostora, pred štirimi leti zamrlo, prostor pa tudi ni več primeren za bivanje. A mladi Danci se niso vdali, Mo-zirjejim je očitno »zlezlo pod kožo«, zato so stopili v stik z Matijo Blago-jevičem, ki je njihov dober znanec, in ga zaprosili za pomoč pri organizaciji njihovega bivanja v Mozirju. Blagojevič jim je priskrbel prostor za spanje v dvorani športnega društva, ki gaje za skromno plačilo omogočilo Športno društvo Mozirje, ves čas pa jih je tudi spremljal pri njihovem programu, jim nudil pomoč in poskrbel, da so si ogledali nekatere znamenitosti Mozirja. Med svojim šestdnevnim bivanjem v Mozirju mladi Danci niso počivali, nasprotno, zadali so si izvedbo napornega programa. V soboto so obiskali Brežice, kjer so nastopili s svojimi brežiškimi prijatelji. V nedeljo je sledil nastop v Termah Topolšica, kjer so tako navdušili, da jim je vodstvo term v zahvalo omogočilo brezplačno kopanje. V ponedeljek dopoldan so obiskali Golte in se nekateri prvič v svojem življenju popeljali z nihalko. Popoldan je sledil nastop v Mozirju, v naslednjih dneh pa so si ogledali še Muzejsko zbirko Mozirje in Mozir-jani, obiskali Mozirski gaj in se podali po Sloveniji. Domov so se odpravili polni lepih vtisov in z obljubo, da Mozirje že prihodnje leto spet obiščejo. Tatiana Golob Predstavitveni nastop mladih danskih gimnastov v Mozirju (foto: MB) Klemnu za 18. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje. Mami, ati, brat ter vsi ostali KOLESARSKI VZPON NA GOLTE V manj kot eni uri tisoč metrov višje Drugo julijsko soboto so se ljubitelji kolesarstva podali na tradicionalni kolesarski vzpon na Golte. Več kot sedemdeset udeležencev iz Zgornje Savinjske doline in od drugod je na startu pred upravnim centrom pozdravil župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik in jim zaželel varno vožnjo. Ob tem je napovedal, da bo cesta do Planinske ravni asfaltirana v bližnji prihodnosti. Tekmovalci so pri vzponu do cilja pri hotelu na Golteh prevozili 16 kilometrov dolgo, delno asfaltirano in delno makadamsko pot, pri tem pa premagali več kottisoč metrov višinske razlike. Med udeleženci tekme je bil kljub poškodbi kolena na dirki okrog Slovenije tudi rekorder proge Erik Rosenstein, kije lani potreboval za omenjeni vzpon vsega 55 minut. Daje bila vožnja za kolesarje znos- nejša, naporen vzpon je namreč dodatno otežila še poletna vročina, so organizatorji, podjetje Golte Slovenija vsodelovanju z Gornjesavinjskim smučarskim klubom Mozirje in Smučarskim društvom Beli zajec, ob progi pripravili osvežitev v obliki brezalkoholnih pijač in sadja. Letošnji zmagovalec Iztok Dogša je do cilja potreboval 56 minut in 45 sekund, 22 sekund za njim je pris- pel Dejan Vračič, poškodovani Rosenstein pa je letos za isto pot potreboval uro in 54 sekund, kar je zadostovalo za tretje mesto. Najhitrejša kolesarka Lucija Ankon je do vrha potrebovala uro, štiri minute in 15 sekund, drugouvrščena Špela Škrajnar dve sekundi več, tretja Natalija Anderluh pa je do cilja pripeljala v nekaj več kot uri in 18 minut. Marija Sukalo Lanskoletni zmagovalec in rekorder proge Erik Rosenstein se je zaradi poškodbe tokrat moral zadovoljiti s tretjim mestom POPOLNIH MESECEV Ob HoncbrH 60-letnici se lahko odločite za izbrano modele, ki smo jih dopolnili s: 60 meseci splošne garancije,* 60 meseci storitve mobilne asistence plus, izbranim financiranjem z obrestno mero Euribor + 0%. Ponudba va||a za modala cMc (S-vialnl In Typ# 8). Jazz In CR-V do razpredla zalog. Pot v Lešje 1. Vojnik Tel.: 03 / 780 00 50 GSM: 031 612 001 Šport, Čestitke RECICA OB SAVINJI Amer! iški nogomet tudi | pri nas Za mnoge še dokaj nepoznani ameriški nogomet ima tudi pri nas svoje privržence. Med tiste, ki si želijo svežih športnih izzivov in hočejo poskusiti nekaj novega, nedvomno sodijo pogumni Gold Diggersi, mladeniči iz Zgornje in spodnje Savinjske doline ter Rogaške Slatine. S prvimi koraki pri tej zanimivi in po pravilih sodeč dokaj zahtevni igri se soočajo s pomočjo trenerja Tima Orača in predsednika kluba Grega Podbregarja ki sta najbolj zaslužna, daje ta šport zaživel tudi v naši sredini. Kot začetnikom pa jim seveda ni lahko orati ledine in največji problem predstavlja sestava ekipe. Še vedno je preveč skeptikov, ki menijo, daje ameriški nogometzgolj groba igra, ugotovitve pa kažejo vse kaj drugega. Je trda moška igra za velike, majhne, močne in suhe, ki morajo na terenu točno vedeti, kaj je njihova naloga. Predpogoj za dobro opravljanje teh nalog in predvsem varno igro je kakovostna oprema ter nenazadnje dobra fizična priprava. Prav zaradi slednje je trening ameriškega nogometa sestavljen iz dveh delov, in sicer fizike oziroma kondici- Zlati kopači vabijo v svojo sredino mlade fante, željne novih športnih izzivov in napredovanja (foto: Franjo Pukart) jskega dela, šele potem pride na vrsto taktična igra z žogo. Najbolj pomembno je, da vsak posameznik natančno ve, kaj dela, obvlada svojo pozicijo inje seznanjen s pravili igre. Teh je toliko, da se jih učijo kar sproti, na podlagi uigranih akcij, tako v obrambi kot napadu. Zelo pomembna stvar na začetku delovanja Gold Diggersov ali po slovensko Zlatih kopačev je njihova promocija in promocija ameriškega nogometa nasploh. Čeprav v Sloveniji nacionalna zveza za ta šport že obstaja, pa še ni državne lige oziroma državnega prvenstva, saj je registriran le eden klub v Ljubljani. Z ustanovitvijo Diggersov in mariborskih Generalsov se situacija bistveno izboljšuje in že v naslednjih sezonah si lahko obetamo domačo ligo, če pa te še ne bo, obstaja možnost sodelovanja v evropski ligi ali CEFL Alpe Adria ligi, kjer bi Savinjčani realno lahko zaigrali že v eni od naslednjih sezon. Za prvo sezono so si zastavili cilj predvsem pridobiti čim več novih članov za sestavo moštva, potrebujejo kar 53 igralcev, spoznavanje pravil, fizično pripravo in trening taktičnih zamisli. Vse to so z vso vnemo demonstrirali na nedavnih pripravah v kampu Menina in na Rečici ob Savinji, kjer so bili s pogoji izredno zadovoljni. Ob tem se zahvaljujejo Občini Rečica, tamkajšnji osnovni šoli in športnemu društvu za brezplačno uporabo travnatega igrišča ter slačilnic. Na tem igrišču izvajajo tudi tedenske treninge, saj na žalostv Žalcu, kjer je bil klub uradno ustanovljen, zanje nimajo pravega posluha. Gold Diggersi vabijo mlade fante, željne novih športnih izzivov in možnosti napredovanja, da se jim pridružijo. Iščejo tudi kadre za strokovno pomoč in fizioterapevte, vse dodatne informacije pa so na voljo na spletni strani www.aold-diaaers.si. Franjo Pukart 5.7.2008 sta stopila na skupno življenjsko pot dragi sin in brat ANICA 22/07/2008 Andrej Mikek Abraham ti letos je najavil svoj obok -te dni že občutila si njegove roke stisk, toplo te je pozdravil, ljubeče te objel m v življenju tvojem vso srečo je želel. in njegova izvoljenka Danjelca Mnogo tega kar zelis si, naj se se zgodi, nenehno čvrsto zdravje iz tebe naj žari! Naj sreča in veselje te spremljata povsod, naj ves čas ljubezen ti osvetljuje pot! Ob tem dogodku vama b vsega srca čestitamo m želimo veliko sreče, zdravja ki ljubezni Rijavčevi Družini Mikek in Venek Šport, Pisma bralcev MEDNARODNA MOTOKROS DIRKA V SRBIJI Petrin kljub težavam odltfen Gašper Petrin iz Varpolj seje pred dnevi udeležil četrte mednarodne motokros dirke za odprto prvenstvo Srbije v Čačku. V peklenski vročini in enkratnem vzdušju, ki so ga pripravili številni navijači, mu je na treningu šlo več kot odlično, saj je dosegel najboljši rezultat proge. Ko je že kazalo, da bo tudi na tekmovanju ostal brez konkurence, mu je žal začel odpovedovati motor. Veliko problemovz motociklom je imel že v prvi vožnji, zato seje moral zadovoljiti z drugim mestom. V drugem krogu mu je vožnjo dodat- no otežila še uničena zračnica, zato seje Gašper Petrin, član celjskega Ferodo, moral zadovoljiti s četrtim mestom, kar pa je glede na mednarodno udeležbo, saj so na dirki sodelovali motokrosisti iz Bolgarije, Bosne, Slovenije in drugih držav, prav tako odlično. Po besedah očeta Marka Petrina, ki je hkrati Gašperjev trener in mehanik, je bila to nova izkušnja mladega tekmovalca, saj je bila proga zelo zahtevna in skalnata. Nova preizkušnja čaka Petrina prihodnji mesec v Bosni. Marija Šukalo Kljub uničeni zračnici je Gašper Petrin odlično odpeljal zahtevno progo (foto: Marija Šukalo) Urejanje infrastrukture v Lučah Že dalj časa ugotavljam, da smo občani iz občine Luče o predvidenih aktivnostih, predvsem na področju infrastrukture, deležni informacije s strani občine le preko časopisa Savinjske novice in to v rubriki »na kratko«. Ker gre za pomembne zadeve, bi morala občina poskrbeti za popolno informiranost občanov. Na enak načinje bila dana tudi informacija v zadnji številki cenjenega časopisa, ki se nanaša na gradnjo pločnika v Lučah in predviden poseg na »Hočevarjevi njivi«. V zvezi s tem sem bil deležen kar nekaj telefonskih klicev, zato sem se odločil, da kot svetnik vobčin-skem svetu posredujem občanom in nenazadnje volilcem nekaj informacij in stališč, ki jih zagovarjam v tem organu. Sem eden izmed tistih, ki na sejah občinskega sveta večkrat opozarjam na nujnost informiranja občanov, naj si boto preko zbora občanov ali večkratnih pisnih informacij v obliki občinskega časopisa, vendar kot ugotavljam tega v Lučah res ni v izobilju. Ker je gospodarjenje s prostorom ena najpomembnejših nalog občine, se mi ravno zato zdi zelo pomembno, da pri odločanju o posegih v prostor sodelujejo tudi občani, še posebej ker smo v Lučah s tem zelo omejeni. Resje, da odločitve sprejema občinski svet, vendar je do določene mere kljub vsemu zavezan mnenju širše javnosti, predvsem iz razloga, da se pri sprejemanju odločitev ne naredijo napake, ki so lahko težko popravljive. Nekaj takšnih bi že lahko naštel. Svetniki smo bili na eni izmed sej seznanjeni s celotnim idejnim projektom za ureditev vasi Luče in se z njim praktično enoglasno strinjali. Ta je prvotno zajemal pločnik po zgornji strani državne ceste na celotni trasi zgornjega dela vasi z javno razsvetljavo, ureditev parkirišča na zemljišču, ki je v lasti župnišča, ureditvijo dodatnih parkirišč, izgradnjo »parkirne hiše« na območju poleg objekta Luče 41 in izgradnjo prostora, ki bi bil namenjen tržnici. V nadaljevanju je bil dan predlog, da se pločnik zgradi na obeh straneh državne ceste. Po vsem tem pa so se začeli dogovori z lastniki zemljišč in tako je bila občina neuspešna pri dogovorih z župnijo za parkirišče (kljub.pisnemu soglasju škofije) in kot smo bili seznanjeni, tudi z določenimi lastniki, kjer bi potekal pločnik. Iz tega razloga smo pristali na točki, ko bi naj pristopili k izgradnji pločnika na spodnji strani ceste le od trgovine do »Kumrove« hiše. Ob predstavitvi takšnega projekta na občinskem svetu smo prisotni imeli pomisleke. Osebno sem opozoril, kakšna bo sploh korist tega pločnika. Brez pridobitve novih parkirišč, lahko pričakujemo, da bo pločnik zaseden s parkiranimi vozili, izgubili bomo še dodatno število parkirišč, nujna pa je predhodna preselitev skladišča gradbenega materiala s strani zadruge. Osebno menim, da bi bilo potrebno izdelati celoten projekt ureditve Luč, ga javno predstaviti občanom, po potrebi razčistiti določene nejasnosti in prepričan sem, da bi se pri nad- aljnjem dogovarjanju z lastniki našel dogovor, ki bi omogočil realizacijo nujno potrebnega projekta, ki bi v prvi vrsti koristil nam občanom, ki tu živimo. Na zadnji seji občinskega sveta smo bili seznanjeni, daje občina odkupila zemljišče na »Hočevarjevi njivi«. Ponovno sem opozoril na racionalno obnašanje pri posegu v ta prostor. Osebno nisem naklonjen posegom, dokler ne bo izdelan celoten projekt za to območje z vsebino, ki bi Lučam dejansko nekaj doprinesla. Svetniki smo se sicer strinjali le s predvideno ureditvijo novega dovoza, za ostale posege ni bilo soglasja. Kje je bil v Lučah že v preteklosti predviden prireditveni prostor pa je Lučanom dobro znano. In nenazadnje, v Lučah potekajo dogovori in tudi določene priprave za izgradnjo obvoznice. Ker se po mojem mnenju tudi v ta projekt premalo vključuje širšo javnost, se bojim, da bo tudi v tem primeru nastal problem. Resje, da smo svetniki sprejeli sklep o varianti »sever«, vendar se sprašujem, če je potek trase optimalen za Luče (z nasipa zavije levo in prečka Prode). Res pa je tudi, da smo svetniki pred obiskom Vlade Republike Slovenije v maju 2007 kar na izredni seji občinskega sveta po hitrem postopku sprejeli predlog idejnega načrta za obvoznico, kije prav tako varianta sever (s predorom), vendarje bilo nadaljevanje trase pov- sem drugačno (določen dei po levem bregu Savinje). Ko pa smo se predstavniki občine udeležili razprave v zvezi z obvoznico na Ministrstvu za okolje pa o tej ideji niso vedeli praktično nič. O lokaciji obvoznice bo sicer potekala javna razprava, vendar bodo že izdelani projekti, ki niso zastonj in če bo večina zahtevala spremembe, se bodo zadeve še podražile in časovno odmaknile. Zato tudi s tega mesta pozivam vodstvo občine, da v zvezi s tem že predhodno opravi širšo javno razpravo. Za uspešen razvoj neke lokalne skupnosti so v prvi vrsti pomembni razvojno naravnani in usklajeni projekti. Projekti, ki niso plod dnevnega razpoloženja posameznikov, temveč izdelani na podlagi pobud zainteresirane širše javnosti. To za Luče ne morem trditi, saj poleg ostalih nerealiziranih postavk v proračunu za leto 2007 ni bila realizirana niti postavka za predvidene projekte. Županje večkrat dejal, da je to mandat priložnosti za Luče. Mandata je polovico mimo, priložnosti pa nam uhajajo. Zagotavljanje javnosti dela organov občine so bili predvolilni povdarki župana in tudi njegovega protikandidata, ki sedaj družno vodita občino. Zato naj bo ta javni prispevek tudi vzpodbuda odgovornima za izboljšanje stanja na tem področju. Jernej Plankl, svetnik Občine Luče Portal Savinjske dolina enm ì> 1CAVSK0 harmonij treh dolin 16. SOLČAVSKI DNEVI 25. - 27. julij 2008 PROGRAM PRIREDITEV PETEK. 25. julij -12.00 Otvoritev razstav ročnih del in zdravilnih zelišč (Občinska dvorana) -12.00 Otvoritev lovske razstave (Lovski dom) -17.00 Turnir v malem nogometu 8. memorial Ipavec - Gregorc: prijave in informacije GSM: 031 600 591 (Miloš) in 051 436 692 (Marjan) -18.00 Multimedijska predstavitev Solčavskega (TIC Logarska dolina) - 20.00 Koncert kvinteta Smrtnik in skupine Klika iz Železne kaple (Cerkev Marije Snežne v Solčavi) SOBOTA. 26. julij - 9.00 Otvoritev razstave domačih jedi (Občinska dvorana) -10.00 Doživljajsko vodenje za otroke po krajinskem parku Logarska dolina: prijave in informacije TIC Logarska, GSM: 041 467 122 (Marko) - 10.00 Turnir odbojke na mivki na kmetiji Gregorc; prijave in informacije GSM: 041 359 958 (Uroš) -14.00 Tekmovanje v razstavljanju in sestavljanju lojtrnega voza na kmetiji Klemenšek: prijave in informacije GSM: 031 671 123 (Daniel) -17.00 Ogied cerkve Marije Snežne v Solčavi (zbirno mesto TIC Solčava) -17.00 Ženski turnir v malem nogometu; prijave in informacije GSM: 051 331 356 (Jasmina) -18.00 Multimedijska predstavitev Solčavskega (TIC Logarska dolina) - 20.00 Zabava z ansamblom ZAPELJIVKE NEDELJA. 27. iulii -10.30 Prijateljstvo ne pozna meja - druženje domačinov in gostov iz sosednjih občin ob kulturnem programu - 11.30 Strokovna delavnica cikastega goveda v obliki razstave v Solčavi - razstava plemenskih živali po odbranih bikih - razstava plemenskih bikov - prodaja plemenskih teličk -13.00 Ustvarjalna otroška delavnica -14.00 Nogometni turnir lovskih družin v lovski opremi; informacije GSM: 041 516 187 (Aleš) - 14.00 »Pregajnanje dougcajta« - zabavne igre pri okrepčevalnici Pod Slapom: prijave in informacije GSM: 041 556 747 (Miha) -15.00 Srečelov -15.00 Zabava z ansamblom ČRNA MAČKA -16.00 Doživljajsko vodenje za otroke po krajinskem parku Logarska dolina, GSM: 041 467 122 (Marko) SOBOTA IN NEDELJA - Zadruga Solčava - Interesna skupina za predelavo volne ovac Jezersko - solčavske pasme - Predstavitev blagovne znamke za polstene izdelke - file »BIČKA« - Prodajna razstava - Prikaz izdelave filca - Turistična kmetija Klemenšek, Logarska dolina 29: Ponudba domače hrane, razstava kmečkega orodja, multivizija, GSM: 041 593 715 (Judita) Vzletišče jadralnih padalcev (možnost poleta v tandemu) VSE DNI PRIREDITVE - Multimedijska predstavitev rastlinstvo, prostoživeče živali in metulji na Solčavskem (J. Debets) - Ogled razstave v gostišču First Potočka zijalka Zdravje bolnikov - Ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini - Ogled ateljeja RINKA v Solčavi - Kuhanje oglja v Logarski dolini - Lokostrelstvo na kmetiji Gradišnik, info: GSM: 041 704 599 (Karli) Urnik razstav: Petek: 12.00-21.00 Sobota in nedelja: 9.00 - 21.00 VABLJENI NA SOLČAVSKO! ČRNA KRONIKA • POŠKODOVANO VOZILO Luce: V noci na 14. julij je neznani storilec preko noči z ostrim predmetom poškodoval lak na osebnem avtomobilu, kije bil parkiran pred stanovanjsko hišo. Za storilcem še poizvedujejo. • VOZNIKA PRIDRŽANA ZARADI VINJENOSTI Mozirje: 15. julija so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila kije moral opraviti preizkus alkoholiziranosti. Slednji je pokazal 1.29 mg alkohola na kg krvi. Zoper njega so policisti odredili pridržanje. Dva dni kasneje so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila, kije opravil preizkus alkoholiziranosti. Le-taje pokazal 0,66 mg alkohola na kg krvi. Tudi zoper njega so policisti odredili pridržanje. • PREPOVED PRIBLIŽEVANJA Volog: 16. julija so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja moškemu, kije fizično napadel ženo in kršil določila Zakona o varstvu javnega reda in miru. Ker moški ni spoštoval prepovedi približevanja in je nadaljeval s kršilvijo, mu je bilo odrejeno pridržanje in izdan plačilni nalog. • TATVINA GORIVA IZ DELOVNEGA STROJA Tirosek: 18. julija so policisti obravnavali tatvino goriva iz delovnega stroja. Neznani storilec je iz rezervoarja izčrpal 200 litrov plinskega olja in s tem oškodoval lastnika za okoli 260 evrov. • MOŠKI SPOLNO NADLEGOVAL OTROKA Mozirje: 18. julija je voznik tovornega avtomobila, s katerimje vršil prodajo izdelkov od vrat do vrat, v Lokah pri Mozirju spolno nadlegoval otroka. Koje bil zaloten s strani staršev, seje s kraja dogodka odpeljal neznano kam. Policisti so storilca, kije z območja UE Kranj, odkrili, kazensko ovadili in privedli k preiskovalnemu sodniku. • VLOM V SKLADIŠČE Spodnja Rečica: V noči na 18. julij je neznani storilec vlomil v skladiščne prostore Javnega podjetja Komunala Mozirje. Iz notranjosti je ukradel delovni stroj »žabo«, ki pa jo je odložil v bližini skladišča saj je bila očitno pretežka za nošenje. • KONJ BRCNIL OTROKA „ Bočna: 18. julija je pri prestavljanju ograje na travniku konj v glavo brcnil otroka, kije bil zaradi poškodb odpeljan v bolnišnico. • NAJDEN MRTEV V POTOKU Spodnja Rečica: 19. julija je občan obvestil dežurnega policista, da v potoku Rečičnica v Spodnji Rečici leži mrtev moški. Policisti so skupaj z zdravnico opravili ogled kraja dogodka, zaradi razjasnitev okoliščin smrti pa je bila odrejena sanitarna obdukcija. • POZABIL DENAR NA BANKOMATU Nazarje: Občan je 19. julija obvestil policiste, daje 14. julija pri dvigu denarja na bankomatu pozabil vzeti iz reže 150 evrov. Ko seje vrnil do bankomata, je ugotovil, da denarja ni več. • TATVINA DENARJA IZ TREZORJA Mozirje: 19. juiijaje neznani storilec iz trezorja v pisarni trgovine v Mozirju med delovnim časom ukradel 300 evrov. Policisti storilca še iščejo. • ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V ŽIVO MEJO Spodnja Rečica: 20. julija je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v živo mejo. Voznik se v nesreči ni poškodoval, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 0.98 mg alkohola na kg krvi, zato so policisti zanj odredili pridržanje od streznitve. ŽIVALI - PRODAM Prodam telico sivko, 8 mesecev brejo; tei, 03/583-52-27. Prodam teličko bp, staro 2 meseca; gsm 031/690-618. Bikca in teličko teden dni stara - prodam; gsm 041/519-507. Telička, bikca, sivca, starega 14 dni - prodam; tel. 584-52-61. Bikca sivca, težkega 130 kg - prodam; tel. 584-54-20. Prodam bikca, sivca, starega 14 dni; gsm 041/968-797. Prodam bikca sivca, težkega 130 kg; tel. 584-16-53. Prodam telico frizijko, brejo 8 mesecev in telička starega en teden; gsm 041/649-539^___ Prodam en teden starega telička; gsm: 041/324-438 Prodam dve telici simentalki, breji 8 mes.; gsm 041 /604-075. ŽIVALI-PODARIM Podarim mlado psičko najdenko. Stari ali novi lastnik naj pokliče 031 / 642-353. DRUGO-PRODAM Prodam posteljo 120 x200 z letvenim dnom; 120 eur; gsm 040/452-678 ali tel. 583-3098. 3000 litrsko cisterno za kurilno olje prodam; gsm 031 /713-353. Oddam smrekova drva; gsm 041 /793-597. Bukova drva, smrekove brune in burske kozliče - prodam; gsm 051/335-751. Prodam zgodnji krompir- neškropljen; gsm 041/216-481. Prodam gajbice za jabolka; gsm 041 / 776-381. Prodam nove gume 7.50 - 16 - 12PR (4 kom.); gsm 041/783-005. Prodam telefonski aparat simens gi-gaset s 1 -hišni isdn - ugodno; gsm 041 / 783-448. Ugodno prodam nov vgradni integriran 1761 hladilnik gorenje; gsm 031/207-269. DRUGO - PODARIM Podarim dve postelji (90x190), z možnostjo sestave v pograd in zakonsko posteljo (180 X 200); gsm 041 / 783431. PODFORSKI MAMI V SLOVO (25.9.1912-20.7.2008) Nedeljsko jutro seje rodilo, komaj sedem v cerkvi je odbilo, takrat ste vi slovo nam dali, za večno ste nam zaspali. V življenju prav lepo vam ni bilo, delo na kmetiji z dneva v danje blo. Tudi vojne grozote skozi dali, za moža in pet otrok se bali. Vse vaše otroke je nesreča srečala, kot da bi družina bla začarana. Vi ste trdni kot hrast bili, ničemur se niste uklonili. Dobrota, skrbi, vera in poštenje, to bilo vaše je življenje. Za vse to, karste nam dali, mama, hvala, imamo vas radi. Vaši otroci Živel za pesem, dom in družino, za delo, za vse kar je lepo. Te vrednote si v življenju izpolnjeval, v naših srcih zapisan večno boš ostal. ZAHVALA Ferdinand BRINJOVC (28.5.1922 - 12.7.2008) Zahvaljujemo se vsem in za vse, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žena in sinova z družinami ^EBr,E ST°R/r^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in babice Terezije JERIČ (1936 - 2008) po domače Ogradnikove Zinke Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se patru Damjanu iz Nazarij za opravljen obred, gospe Marinki za govor ob slovesu, pevcem ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranite jo v lepem spominu Vsi njeni Kako previhariti viharje in stati ter obstati Domača ujma Železna solata Nekaj dni po katastrofalni ujmi na Gornjegrajskem se srečata vaščana. “V zadnjem neurju sem jo pa še srečno odnesel,” reče prvi. ‘‘Kako zdaj? Saj si še včeraj trdil, da imate veliko škode v gozdu.” “Tisto neurje ni bilo zadnje. Zadnje je uprizorila moja žena, ko sem se sinoči vrnil domov v rožicah.” Hugo Mušnik Bočan naleti na Ljubenca. Skoraj se ga prestraši, tako grozljivo zgleda z ranami po obrazu. “Kako da si tako razbit?” “To je od solate." “Bejž no! Solata pa že ne more biti kriva za te kraste!” “No, s kolesom sem se zaletel v voz solate.” Naj dolgo živi vsaka vlada - v opoziciji! Drevo, ki vas obvaruje vsake toče Zmotna pomota Mož viha nosnici: “Žena, kaj tako čudno diši? A spet kuhaš juho po maminem receptu?” “Nehaj me žaliti, mene in moje delo.” “Oprosti." “Vidiš, da likam.” Samo Sprožilec Roža z rožico Fant sreča dekle, ki nosi rožo. “O, kako lepa!” reče. “Sem jo sama vzgojila.” “Koga? A rožo? Aja, pa res. Ona je tudi lepa.” Hugo Mušnik Prvi na cilju Taborniki so na orientacijskemu pohodu. Jožek je prvi, ki se zmagoslavno vrne v tabor s svojo ekipo. Vodja: “Podrli ste rekord. Ali vasje gnala želja po zmagi?” “Ne,” se oglasi Ivo iz skupine, “gnal nas je Jožek, njega pa želja po kosilu.” Blenda Tavrl Murphyjev zakon Kaj se zgodi, ko reče dekle fantu da? Starši se vrnejo domov. 24 __J r > Cvetke to koprive KAVELJCI IN KORENINE Anton Kukovič st., mogoče najstarejši član PGD Šentjur (98 let): »Kako so Ljubenci srečni ljudje, ker imajo tako fejst dekle za županjo.« Anka Rakun, ljubenska županja: »Dragi Anton, kako so šele dekleta v Šentjurju vesela, ker imajo tako postavne in mladostne fante vzrelih letih za družbo!« Anton: »Pa ne samo za družbo. Zakaj pa mislite, da vas božam? PLEMENITI, A NE EDINI Nikolaj Vihar, gasilski poveljnik Savinjsko-Šaleške regije (desno): »Gospod plemeniti, sem slišal, da ste tudi vi prispevali par evrov za gasilno brizgalno.« Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec SNS: »Sem, ampak nisem vedel, da edini. Zdaj so pa menda kar neko staro brizgalno na ročni pogon kupili.« Nikolaj: »Ne, ne, te so namenjene za tekmovanje, novo bodo zdaj zdaj pokazali.« Zmago: »Škoda, torej bodo hvalili tudi druge, ki so prispevali zanjo.« NAJSLAJŠA NAGRADA Tinkara, Erikova žena: »Erik, poljubček zate, ker si na Golte prigonil po tej stari makadamski cesti.« Erik Rosenstein, kolesar: »Ustavite razvoj! Da ne bi komu padlo na pamet asfaltirati cesto na Golte!« ZGORNJI DEL STOPALA STARA JAPONSKA PRESTOLNICA FINSKI SESTAVIL PEPS AMERIŠKI IZUMITELJ ŽARNICE THOMAS ORGANSKE SPOJINE SOL KOSITROVE KISLINE KDOR POKLICNO PEČE KRUH KDOR GOVORI EKAVŠČINO PADEC ROPARSKA POLJSKA PTICA RAZPOKA (STAR.) TEMPERATU MESTO V r\0 IZRAELU STROKOV- NJAK, POZNAVA- LEC USLUŽBENEC KRIMINALIS- TIČNE POLICIJE ODISEJEVA DOMOVINA GOBA S CEVKAMI REKA V INDIJI, DESNI PRITOK GANGESA GAIUS SALUST AZIJSKI POLOSEL, KULAN POLJSKI SLAVIST- KAZIMIERZ (1874-1958) ZELO OKUSNA, IZBRANA JED LJUDSKO GLASBILO IZ STEBEL MOČVIRSKE RASTLINE OKLEPNO BOJNO VOZILO ZELJU PODOBNA KULTURNA RASTLINA KOČA, HIŠA, NAVADNO IZ BRUN PRITRDILNI- CA HOLANDSKA JADRNICA SIDNEY LANIER ŠVICARSKI GEOLOG- ALBERT NEMŠKI PESNIK- FEUX AMERIŠKI METEOROLOŠKI ___ŠfflgUZ____ EMIN ILJAMI PAPIR Z NAGUBANO POVRŠINO UNIČEVAL. ŽELEZA JUGOSLOVANS. LETALSKA DRUŽBA ĆLENONO- ŽEC, STONOGA NEMŠKI PISATELJ-HANS HENNY KARL RADEK ŽENSKA, KI KAJ PRODAJA NA SEJMU ALPSKE REŠEVALNE SANI AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER) JUŽNO- AFRIŠKI ANTROPOLOG RAYMOND ARTHUR VODNA ŽIVAL S KLEŠČI Portal Savinjske doline MINI SLOVARČEK: NITSCH- poljski slavist- Kazimierz AAK- holandska jadrnica VIRK- slovenski esejist- Tomo JAHNN- nemški pisatelj- Hans Henny ESSA- ameriški meteorološki satelit ŽIVALI IŠČEJO DOM BLACK PEARLS (= ČRNI BISERKI) Mali črni navihanki, ki sta se obdržali na tem svetu s pomočjo človeške roke in stekleničke mleka (dudarki) sta pripravljeni na nov dom. Sta navihani in igrivi 10-mesečni mačici, ki se oddajata v dom, kjer bosta skupaj ali posamezno živeli kot izključno notranji muci. Pred časom sta bili že prvič cepljeni. Trenutno se nahajata v začasni oskrbi v Velenju, oddajata se z društveno pogodbo. Kontakt: 041/426-562 (Meloni), 031/370-798 (Andreja) ali toowildcat@hotmail.com Napovednik dogodkov • Petek (25. julij), ob 12.00. Občinska dvorana v Solčavi Otvoritev razstave ročnih del in zdravilnih zelišč______________ • Petek (25. julij), ob 12.00. Solčava Otvoritev lovske razstave_______________________________________ • Petek (25. julij), ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi Turnir v malem nogometu 8. memorial Ipavec - Gregorc • Petek (25. julij), ob 19.00. Galerija Štekl v Gornjem Gradu Razstava slik Tonija Osovnikerja________________________________ • Petek (25. julij), ob 20.00. Cerkev v Solčavi Koncert kvinteta Smrtnik in skupine Klika iz Železne Kaple___________________________________________________________ • Sobota (26. julij), ob 10.00. Logarska dolina Doživljajsko vodenje za otroke po krajinskem parku • Sobota (26. julij), ob 16.00. Šolsko igrišče v Mozirju 17. memorial Viktorja Lukšeta in gasilska veselica______________ • Sobota (26. julij), ob 17.00. Športno igrišče v Solčavi Tradicionalni nogometni turnir za ženske________________________ • Sobota (26. julij), ob 19.00. Ljubno 6. Flosfest ■ Rock žur z Ribjo čorbo____________________________ • Sobota (26. julij), ob 20.00. Prireditveni prostor v centru Solčave Zabava z ansamblom Zapeljivke___________________________________ • Nedelja (27 julij), od 10.00 do 15.00. Solčava Strokovna delavnica in razstava cikastega goveda na Solčavskem in licitacija plemenskih teličk______________________ • Nedelja (27. julij), ob 10.30. Prireditveni prostor v centru Solčave Prijateljstvo ne pozna meja • druženje domačinov in gostov • Nedelja (27. julij), ob 13.00. Prireditveni prostor v centru Solčave Solčavski popoldan ob prijetni glasbi___________________________ • Nedelja (27. julij), ob 14.00. Cerkev v Rastkah Maša v čast zavetniku flosarjev sv. Miklavžu____________________ • Nedelja (27 julij), ob 14.00. Prireditveni prostor v centru Solčave Nogometni turnir lovskih družin v lovski opremi_________________ • Nedelja (27. julij), ob 16.00. Logarska dolina Doživljajsko vodenje za otroke po krajinskem parku______________ • Nedelja (27 julij), ob 16.00. Kulturna dvorana gasilskega doma v Radmirju Nastop ljudskih pevk in pevcev iz Zgornje Savinjske doline • Nedelja (27 julij), ob 19.30. Cerkev v Nazarjah Koncert ob zaključku Mednarodnega pevskega seminarja prof. Vlatke Oršanič_________________ ________ • Torek (29. julij), ob 14.00. Kmetija Globst v Primožu Prikaz košnje po starem_________________________________________ • Četrtek (31. julij), ob 10.30. Pred Mozirskim gajem Srečanje upokojencev Celjske pokrajine__________________________ • Četrtek (31. julij), ob 18.30. Osnovna šola Ljubno ob Savinji Razstava foto kluba Flosar - Ljubno skozi fotografski objektiv • Četrtek (31. julij), ob 20.30. Turistična kmetija Gradišnik Večer s citrami in igrana predstavitev Solčavskega MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p: - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041 / 763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. PRODAJA, SERVIS KOLES Kolesa GT in SPECIALIZED, inovativni in tehnično dovršeni znamki koles od 250,00 eur dalje. Na zalogi gorska, mladinska in otroška kolesa. Gsm 040/431-591 - Filip. PROCES-PDF d.o.o., Brezje 9d, Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč.... pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. INSTRUKCIJE ZA MATEMATIKO Pravočasno si zagotovite inštrukcije za gimnazijce in dijake drugih srednješolskih izobraževalnih programov. Info: 031/642-353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. NAJCENEJŠA KLASIČNA MASAŽA vam pomaga odpraviti bolečine v hrbtu, vratu, ramenih,... Gsm 031 / 895-235. Piki Marija s.p., Volog 15,3341 Šmartno ob Dreti. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! s____________________!__ J Visočnikov javor - drevo leta 2008 Na Zavodu za gozdove Slovenije že trinajsto leto zapored izbiramo drevo leta. S tem želimo seznaniti ljudi s pomembnimi, znanimi ali pa manj znanimi, zapostavljenimi, ogroženimi ali kako drugače zanimivimi samoniklimi drevesnimi vrstami ali posameznimi drevesi, ki rastejo v naših gozdovih. V letu 2008 smo za drevo leta izbrali gorski javor na kmetiji Visočnik v Teru nad Ljubnim ob Savinji. Mogočno drevo raste neposredno ob hiši, na nadmorski višini 1.121 metrov. Skupaj zdrugimijavor-ji, lipami in bresti skrbi za protivetrno zaščito domačije. Ker raste zunaj gozda, drevo ni visoko, v višino meri le 22 metrov. Je pa drevo izjemno debelo, v prsni višini je njegov obseg 522 cm (premer 166 cm). V registru naravnih vrednotje to najdebelejši gorski javor v Sloveniji. Njegova starost je ocenjena na najmanj 150 let. Drevo je bilo leta 1987 razglašeno za naravni spomenik. Lastniki so na javor zelo ponosni, sajje pravi sim- bol domačije in trdega kmečkega življenja nad tisoč metri nad morjem. Kmetija Visočnik spada med najvišje ležeče kmetije na Slovenskem, na Ljubnem je tretja najvišja. Poleg gozdarstva in živinoreje se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Drevo občudujejo številni obiskovalci njihove kmetije. Ne morejo verjeti, da je vsaj 50 let starejše od prelepe stare kašče, ki nosi letnico 1880. V kašči imajo urejeno zelo zanimivo zbirko predmetov na kmetiji, pravi muzej v malem. Največja zanimivost je posestna karta iz leta 1874. Pred leti so se deli drevesne krošnje začeli sušiti. Drevo je že staro, poleg tega pa je bilo njegovo deblo pred leti pri urejanju dvorišča zasuto v višini približno dveh metrov. To je vsekakor zmanjšalo njegovo vitalnost. Zato so na željo lastnika leta 2006 strnili svoje moči Občina Ljubno, Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Nazarje in Zavod RS za varstvo narave ter izvedli strokovno sanacijo (obrezovanje odmrlih delov). S tem so ohranili zdravje, vitalnost in lepoto drevesa. Današnja podoba drevesa kaže, daje sanacija dobro uspela. Sušenje in propadanje drevesa seje upočasnilo. Zato ocenjujemo, da bo ob pozornosti in skrbni negi še dolgo kraljevalo ob domačiji in jo ščitilo pred neurji ter hkrati pričalo o trdoživosti, moči, tradiciji in ponosu gorskega kmeta. Marijan Densa TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si POSEBEN POPUST NA STRESNO KRITINO POLAK ZA VSE, KI JIM JE NEDAVNO NEURJE NAREDILO ŠKODO NA STREHAH! GARANCIJA ZA KVALITETO JE TUDI VEČ KOT 55 LETNA TRADICIJA. ■ ■im« Betonska strešna kritina POLAK je izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah. Lasten prevoz z razkladanjem. Ugodne cene betonskih in opažnih zidakov! 21. julija je praznovala Adrijana En poljub na vsako stran prejmi za svoj 5. rojstni dan srček moj pa ti želi še veliko rojstnih dni Ana Videmšek 21. julija je praznovala 3. rojstni dan slaviš, zato b srca želimo tl vsi zdravja, veselja in breiskrbnih otroških dnL Kadar sonček sveti, skušaj ga posneti, kadar sončka ni, sonček bodi tL Mami, ati in babi To so želje dedija, mame Ide in ostalih, ki te imajo radi. 5000022014,30 www.peugeot.si PRILAGODLJIV IZNAJDLJIV IE V LONIH Celje - skladišče D-Per 7/2008 COBISS o peugeot priporoča Total Oprema navedena v oglasu je lahko opcijska ali serijska, odvisno od nivoja opreme. Partner Tepee - poraba goriva (kombiniran način vožnje. 1/100 km): 5.6 redno obveščali naše pooblaščene prodajalce zato, se glede priprave konkretne ponudbe obrnite na njih. AVTO CELJE d.d. - Ipavčeva 21, 3000 Celje - tel.: 03 426 12 42 • PE PEUGEOT RAVNE - Dobja vas 128, 2390 Ravne na Koroškem -tel.: 02 870 56 80 • AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 • AVTO GOLEČ s.p. - Žolgarjeva 6, 23 10 Sl. Bistrica - tel.: 02 80 55 380 • AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK s.p. - Ločica ob Savinji 49, 3313 Polzela - tel.: 03 700 11 90 - 8.2; CC>2 (g/km): 147 - 195. O morebitnih spremembah speficikacij vozil bomo Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. Si TiP ZA TePeE ALi NiSi? Če ceniš prostornost, prilagodljivost, domiselno zasnovano množico odlagalnih prostorov, možnost izbire med petimi različnimi motorji ter vozne lastnosti, ki se lahko merijo s sodobnimi kombilimuzinami. potem je odgovor preprost: seveda si pravi. Najboljše, da si ga ogledaš v živo v najbližjem Peugeotovem salonu in se dogovoriš za TESTNO VOŽNJO. Toda pozor: zaradi vznemirjenja nikar ne spreglejte ugodne poletne ponudbe ostalih Peugeotovih modelov. Partner ZAVAROVALNICA MARIBOR OSREDNJA KNJ. CELJE