Travniška kadulja
Trajče Nikoloski in Peter Ribič
Domovina: Srednja in Južna Evropa. Raste ob cestah in njivskih poteh, na suhih travnikih.
Ime: Najpogostejša ljudska imena za kaduljo so babjek, babji trebuh, babkovina, bobjak, divji čisteč, modri žajbelj, ranjenik, starec, šembijč, trebušina, trebušnjak.
Opis: Večletna zelnata rastlina s pokončnim in ne-razvejanim steblom. Listi so v obliki rožice jajčaste oblike, po robovih pa so nepravilno nažagani. Cveti od maja do avgusta, cvetovi so po večini modri ali temno modri. V zgornjem delu stebla so cvetovi nanizani v listnih pazduhah in so podobni cvetom mrtve koprive.
Ker se počasi odpirajo od spodaj navzgor, cvetijo razmeroma dolgo in zelo dobro medijo. Travniška kadulja je idealna rastlina za pusta in nerodovitna tla.	Travniška kaduljo
272 Slovenski čebelar 10/2006 - letnik CVIII f||s
Znanih je več vrst: divja kadulja, vrtna vretenčasta kadulja, gozdna lepljiva kadulja ter drobnocvetna kadulja.
Razmnoževanje: Razmnožuje se s semenom.
Medovitost je zelo dobra, daje zelo okusen in cenjen med. Čebele jo rade obiskujejo, ker na njej dobijo tudi cvetni prah.
Zanimivosti: Sveža je brez vrednosti ali celo škodljiva, kvari kakovost mleka in zavira njegovo izločanje. Tudi v senu je brez vrednosti.
Janežev ožepek
Domovina: Rastlina izvira iz Severne Amerike in zraste do enega metra visoko. V svoji domovini je trajnica, vendar pri nas teže prezimi. Najlepše uspeva na dobro založenih tleh na sončnem delu vrta.
Ime: Najpogostejša ljudska imena za janežev ožepek so izop, ožepek, j. ožepek.
Opis: Pokončna stebla so v prerezu štirioglata in se razrastejo do obsega 60 cm.
Listi so na dnu srčasti, na vrhu pa se končajo z izrazito konico. Celoten rob je žagasto nazobčan, podobno kot pri koprivah. Listi imajo izrazit vonj po janežu, komarčku ali sladkem korenu. Pokončne valjaste cvetne klase sestavljajo drobni modrovijoličasti cvetovi.
Konec avgusta v plodnicah dozori drobno seme. Korenine so šopaste in razrasle. Prenese tudi polsenco. Občasno jo je treba zaliti, vendar ne prenese pretiranega zalivanja.
Razmnoževanje: Razmnožujemo jo s semenom, tako da vzgojimo sadike. Med rastno sezono jo lahko razmnožujemo s potaknjenci, ki jih porežemo z mladih vej. Ob pravilni negi se potaknjenci ukoreninijo v treh tednih.
Medovitost: Zacveti julija, drobni cvetovi v klasu pa cvetijo razmeroma dolgo časa. Na janeževem ožepku čebele naberejo veliko cvetnega prahu. Cvetovi so bogati z nektarjem, zato privabljajo čebele in metulje. S tem dajejo okrasnemu vrtu še dodatno lepoto.
Janežev ožepek
Zanimivosti: Med okrasnimi rastlinami jih je kar nekaj z bolj ali manj izrazitim vonjem po janežu. Ena od njih je janežev ožepek (Agastache foeniculum), ki spada v družino ustnatic (Labiatae). Med rastjo to ni zahtevna rastlina, le zelo mlade radi napadejo polži.
Če na prostem uspešno prezimi, jo spomladi porežemo in pomladimo.
Janežev ožepek je zanimiva okrasna rastlina, primerna za obrobe ali sredino zeliščne gredice. Za okrasne namene je priporočljivo predenj nasaditi še kako drugo, srednje visoko zelišče. Tako prekrijemo orumenele liste, ki se proti koncu sezone pojavijo na spodnjih delih stebla. Primeren je tudi kot lončnica ali rastlina za korita in terase.
Zaradi dolgo časa cvetočih socvetij so vrtnarji razvili celo vrsto okrasnih sort, ki se razlikujejo tudi po barvi cvetov. Tako imata sorti A. f. blue fountain in A. f. blue spike modre cvetove, sorti A. f. album in A. f. albatros pa bele. Okrasne sorte velikokrat nimajo tako izrazitega vonja kot izvorne rastline.
Rastline se uporabljajo tudi za rezano cvetje. Poleg okrasne vrednosti uporabljajo janežev ožepek kot zdravilno rastlino. Uporabni deli za zeliščne pripravke so listi ali celotna rastlina med cvetenjem. Pomaga pri izkašljevanju. Tradicionalno ga uporabljajo tudi za zbijanje vročine in pospeševanje potenja. Krepi srce in prebavila ter preprečuje napenjanje in drisko.
;$H>1 Slovenski čebelar 10/2006 - letnik CVIII 273