Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas LetnikXXII, številka 1, april 2022 Tiskovina
zvon
unovči
Glasilo Občine Trnovska vas
(telik&wciie/ - p^oßtUke!

/
Slovenija kvačka
stran 4
Dogajanje v društvu gospodinj Trnovska vas ..............stran 12
Klub malega nogometa Trnovska vas
................stran 16,17
Spoštovane občanke in občani!
Alojz Benko, župan
Danes, ko pišem te besede, se pričenja pomlad, prebuja se narava in pričenja se novo življenje. Končno smo doživeli vsaj malo normalnega življenja po letu 2021, ki je bilo zaznamovano z življenjem koronavirusa. Umirja se epidemija, pričeli so se občni zbori, končno se prebuja društveno življenje, vendar se proti pričakovanju spet hitro širi med nas nova različica virusa. Priča smo veliki človeški neumnosti vojne v Ukrajini, ki nam lahko zelo hitro spremeni življenje. Samo upamo lahko, da bo čim prej prevladal zdrav razum in spoznanje, kako lepo bi lahko živelo človeštvo z vsaj malo manj pohlepa in nekoliko več razuma. Kljub vsem težavam pa moramo skrbeti za razvoj, blažiti gospodarsko škodo in ustvarjati pogoje za čim boljše življenje. Trenutno stanje je predvsem zaradi cen storitev in materialov zelo negotovo na vseh področjih. Za prihodnji razvoj kraja in nekaterih investicij je pomemben prostorski načrt, s katerim se trenutno zelo aktivno ukvarjamo. Največja investicija v letošnje letu, ki se izvaja v občini, je izgradnja kolesarske povezave v smeri sosednje občine Sveti Andraž in poteka po zastavljenem planu. V mesecu marcu smo izvedli razpis za izbiro izvajalca del na odsekih cest, ki jih imamo v letošnjem načrtu modernizirati ali pa izvesti večja vzdrževalna dela. Ponujene cene so seveda višje od preteklih let, kar je pač posledica trenutnih razmer. Prepričan sem, da bomo uspeli zagotoviti sredstva in v mesecu aprilu z izvajalcem podpisati pogodbo. Precej smo odvisni od sredstev, ki jih pričakujemo od države po pogodbi za sofinanciranje izgradnje kolesarske povezave, saj terminski plan delno sega v leto 2023. Zaradi velikega povečanja cen nalog,ki jih občina zagotavlja na različnih področjih za delovanje javnih služb in gospodarskih javnih služb ter načrtovanih investicij, bomo morali v najkrajšem času narediti rebalans proračuna, da zagotovimo denar trenutnim razmeram. Skupaj z LAS-om opremljamo Simoničevo domačijo s pomočjo turističnega društva. Društvo ljubiteljev stare tehnike pa namešča zbirko za muzej. Skupaj z občinami: Kidričevo, Hajdina, Makovci, Dornava, Destrnik, Juršinci in Trnovska vas peljemo projekt Ustvarjamo turizem. Namen je povezati ponudbo na območju LAS. Posneli bomo krajši film z društvi in drugimi ponudniki, ki ga v celoti financira LAS.
Želim vam prijetno praznovanje velike noči, največjega krščanskega praznika. Spoštovane občanke in občani izrekam vam iskreno čestitko.
Iz 25. in 26. redne seje Občinskega sveta Občine Trnovska vas
1-5
25. redna seja
25.	redna seja je potekala 7. 12. 2021. Občinski svet je obravnaval vlogo JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas za spremembo ekonomske cene programa v vrtcu pri PŠ Trnovska vas za šolsko leto 2021/22 za tri oddelke vrtca in sprejel sklep: Občinski svet Občine Trnovska vas potrjuje novo ekonomsko ceno v vrtcu pri PŠ Trnovska vas.
Ekonomska cena je oblikovana na osnovi normativa + 1 otroka.
I.	Starostno obdobje 1-3 let: 536,11 EUR.
II.	Starostno obdobje 3-6 let: 384,00 EUR.
III.	Kombinirani oddelek in skupina 3-4 leta: 432,03 EUR.
Na podlagi 6. točke, 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje se lahko število otrok v skupini poveča za največ dva otroka. Odbitek za prehrano na dan znaša 2,00 EUR.
Odbitek za prehrano na dan iz 3. člena tega sklepa se za šolsko leto 2021/2022 (od 1.1. 2022 do 31. 8. 2022) ne spremeni.
Nova ekonomska cena programov v vrtcu pri PŠ Trnovska vas se bo začela uporabljati v šolskem letu 2021/2022 (od 1.1. 2022 naprej).
Svetniki so obravnavali nadaljnje aktivnosti glede
prostorov (Mercatorja), ki so v lasti Občine Trnovska vas. Svetniki so se strinjali, da Občina Trnovska vas odda v najem prostore, ki so bili v lasti Mercatorja d.d. (spodnji prostori v zgradbi - Trnovska vas 42). Prostori se dajo v najem podjetjem, ki imajo registrirano mirnejšo dejavnost.
Predsednik Nadzornega odbora Občine Trnovska vas je svetnikom podal poročilo o opravljene nadzoru »Postavitev signalizacije na občinskih cestah v Občini Trnovska vas« in o opravljenem nadzoru »Ravnanje z nepremičninami v Občini Trnovska vas«.
26. redna seja
26.	redna seja je potekala 22. 2. 2022. Občinski svet je obravnaval in sprejel Elaborata o oblikovanju cene storitve 24-urne dežurne službe, letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta LEK in njihovih učinkih. Med drugim so sprejeli sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k. o. Biš in k. o. Ločič in sklep o urjenju lastništva zemljišča za LC 060 063 Strmec-Jiršovci;
Župan je na koncu vseh sej podal informacijo o delu občine, svetniki so podali pobude in vprašanja.
Spoštovane občanke in občani Občine Trnovska vas!
Velika noč je praznik radosti, veselja, upanja in življenja, zato naj velikonočni čas prinese v vsakdanje življenje mir, novo vedrino, pogum in zaupanje!
Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
Župan Občine Trnovska vas Alojz Benko, Občinski svet in Občinska uprava Občine Trnovska vas.
IMPRESUM
Izdajatelj: Občina Trnovska vas Odgovorna urednica: mag. Andreja Krajnc,
Uredništvo: Barbara Masten, Dušanka Škamlec, Tamara Trinkaus, Jasmina Štebih, Simona Mohorič,
Danijela Štumberger in Mateja Korent.
Lektoriranje: Barbara Masten
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, Telefon: 02/757-95-10, Telefaks: 02/757-16-61 E-pošta: andreja.krajnc@trnovska-vas.si
Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 500 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno.
Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in priprava za tisk ter tisk: Kreativna PiKA d.0.0., www.kreativnapika.si, 070/670-740
zzoz [ude
april 2022
Slovenija kvačka
Pod okriljem Zavoda ustvarjalno srce iz Laškega je 211 kvačkaric in 1 kvačkar nakvačkalo 212 grbov občin po vsej Sloveniji. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. S tem dogodkom so želele kvačkarice in kvačkar prisvojiti nov Guinnessov rekord.
V projekt so bili vključeni tudi heraldiki, ki so za vsako občino posebej napisali zgodbo grba in s tem ozavestili zgodovino občin.
Grb Občine Trnovska vas je nakvačkala gospa Gvetka Dolanc iz Hrastnika.
Gospa Gvetka Dolanc je v četrtek, 17. 3. 2022, uradno predala grb Občine Trnovska vas županu Alojz Benku. Ga. Gvetka je za izdelavo grba potrebovala približno 100 ur.
Župan se je ga. Gvetki zahvalil za trud, ki je bil vložen v to umetniško delo. Grb bo krasil prostore v Večnamenski dvorani v Trnovski vasi.
Seznam objav v UV
Uradni vestnik je objavljen na spletni strani Občine Trnovska vas (http://www.trnovska-vas.si/index.php/ obcinska-uprava/uradni-vestnik-obcine-trnovska-vas), na voljo je tudi v sprejemni pisarni Občine Trnovska vas.
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, številka 8/2021, 8.12.2021
1. Sklep o višini ekonomske cene vrtca pri PŠ Trnovska vas.
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, številka 1/2022, 8.12.2021
1.	Sklep o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Trnovska vas za leto 2022;
2.	Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cene 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Trnovska vas;
3.	Sklep o potrditvi cen storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Trnovska vas;
4.	Sklep o neodplačnem prenosu nepremičnin;
5.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k. o. Biš;
6.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k. o. Ločič.
Pomen samooskrbe s hrano
Razmere, v katerih smo se znašli, dokazujejo, kako pomembna je samooskrba s hrano za državo in njeno prebivalstvo. Za predstavo, po statističnih podatkih je bila leta 1970 Slovenija 70-odstotno samooskrbna, ob začetku prejšnje gospodarske krize leta 2008 smo bili samo še 50 odstotkov samooskrbni. In ta številka se še zmanjšuje. Ta podatek lahko pripišemo temu, da slovenski kmetje ne morejo konkurirati uvozu iz velikih plantaž in farm, prav tako Slovenija nima veliko kmetijskih površin zaradi njene geografske lege. Veliko površin pa se tudi zarašča.
Že s tem, da bi imeli svoj vrt, njivo in bi podpirali lokalne pridelovalce, bi lahko hitro postali bolj samooskrbi. S pridelavo lastne hrane preprečimo uvajanje monokultur, ki uničujejo naravno ravnovesje. Razbremenimo družinski proračun, ko ne rabimo vsako stvar kupiti. S tem se upremo uvozu hrane iz velikih plantaž in uvozu mesa iz večjih farm. Krepimo si duševno in telesno zdravje, saj gibanje v naravi nikomur ne škoduje. Dobimo pa zdravo sadje, zelenjavo, meso in jajca, ki niso vezani na dolgo logistično pot.
Mislim, da se bomo v teh časih morali vsi zavedati pomena samooskrbe in začeti podpirati domače pridelovalce in kupovati lokalne pridelke ter izdelke. S
tem pomagamo ohraniti tudi kakšno delovno mesto na domačih tleh. Na podeželju imamo polno potencialov za zelena delovna mesta, od pridelave, predelave, do trženja. S tem pa bo delo kmeta spet vrednoteno in cenjeno, kot je bilo nekoč.
Simona Mohorič
»Ne sprašuj, komu zvoni, komurkoli zvoni, tudi tebi zvoni«
V zadnjem času so me številne takšne in drugačne razprave in vprašanja na temo zvonjenja v naših cerkvah in kapelah vzpodbudile, da sem preštudirala kar nekaj gradiva na to temo, da bi našla prave in verodostojne informacije o simboliki in pomenu zvonjenja. Nekaj zapisov sem zbrala tudi za vas dragi bralci »Trnovskega Zvona«, da boste morda lažje odgovorili na aktualna vprašanja in dileme glede zvonjenja. Ni slučajno, da sem si za naslov pričujočega prispevka izposodila besede pesnika Johna Donne-ja (1572-1631), ki jih je kasneje obelodanil Hemingway, saj se ob zvoku domačih cerkvenih zvonov izven običajnega časa že od nekdaj zdrznem ob misli: »Komu zvoni?«
Slovenska dežela je posejana s številnimi cerkvami, kapelicami, križi in drugimi znamenji, ki niso samo trajen dokaz vere naših prednikov, ampak predstavljajo tudi pomembno kulturno in zgodovinsko dediščino, ki ohranja tradicijo, kulturo in običaje krajev in naroda. To je opazil celo papež Janez Pavel II., ko je 17. maja leta 1996 prvič obiskal Slovenijo, saj so bile takrat njegove prve besede na slovenskih tleh: "Vesel sem, ko prvič prihajam v vašo domovino, to deželo, posejano z zvoniki, s cerkvami in kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah vašega ljudstva."
Simbolno znamenje življenja cerkve ali pa tudi kapele so zvonovi, ki so nepogrešljivi spremljevalci našega
vsakdanjika. Kjer koli živimo, vedno je v naši bližini kakšna cerkev ali pa kapela, ki nas z zvonjenjem opozarja na svoj obstoj. In naš kraj pri tem ni izjema, saj se poleg župnijske cerkve ponaša s številnimi kapelicami, križi in kužnimi znamenji. Mnoge od teh kapel imajo v zvoniku nameščen zvon, ki vaščane vabi k molitvi, delu in pokoju. Kot je zapisal župan Alojz Benko v spremni besedi h knjigi »Sakralno bogastvo župnije Sv. Bolfenka in Občine Trnovska vas« (Krajnc, S., 2006) »je v naši občini marsikatera kapelica ali križ danes v novi preobleki. Tudi danes, ne glede na lastništvo, te znamenitosti ljudje večinoma obnavljajo z lastnimi sredstvi, kar je dokaz velikega spoštovanja naših ljudi do svojih prednikov in teh objektov.«
zzoz [ude
april 2022
g Pomen zvonjenja na ^ slovenskem
Da sta zvonjenje in pritrkovanje dragoceni del slovenske kulturne dediščine nam priča »Slovar zvonjenja in pritrkovanja« ( Ambrožič in sodelavci, 2017), ki zvonove razkriva kot vsestransko glasbilo kulturne, etnomuzikološke, umetniške in v primerih, ko gre za zvonove starejše letnice, tudi zgodovinske vrednosti. V spremni besedi slovarja je zgovoren zapis:
»Zvonjenje je na Slovenskem še vedno vsakdanji spremljevalec življenja, seveda bolj na podeželju kot v mestu, kjer ga v prometnem hrupu skoraj preslišimo, če nismo pod zvonikom, od koder se oglaša. A zvonjenje nas vendarle kljub poplavi različnih ur zvesto opozarja na časovne mejnike, kot so jutro, poldan in večer, vabi krščanske vernike k obredom in razen v središču mest oznanja tudi dokončno slovo njihovih sokrajanov. Glas zvonov je bil vedno in je še danes neizbrisno vtisnjen v zavest in spomin Slovencev, posebej tistih, ki so morali zapustiti dom in rojstni kraj. V njihovi govorici zvonovi pojejo, ko spremljajo praznike, ali jokajo, ko se poslavljajo od umrlih. Enake besede se pojavljajo v delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Z zvonovi je slovenski človek znal muzicirati in to še vedno počenja, ko pritrkava in tako privzdiguje slovesno občutje praznikov. Glas zvonov je bil in je še neločljivo povezan s slovensko dušo, ki je bila globoko ranjena, ko so zvonove v obeh vojnah snemali, da bi jih prelili v topove. Brez zvonjenja je bila njihova vas pustota, slovenska pokrajina pa je izgubljala zvočno podobo tisočletne kulture. S sodobno nestrpnostjo do zvonjenja se nekaj takega lahko zgodi tudi danes.«
Pomen zvonjenja za vernike
V knjigi našega rojaka doktorja Slavka Krajnca »Gostoljubnost liturgičnih sodelavcev na Kristusovi gostiji« najdemo v obširnem zapisu o poslanstvu zvonarjev in pritrkovalcev natančno razlago pomena zvonjenja v cerkvi nekoč in danes. Avtor je o zvonovih in njihovem poslanstvu v knjigi med drugim zapisal (Krajnc, S., 2021): »Zvonovi spadajo med najstarejša glasbila človeštva. Udarec na gong ustvarja glas, ki se razlega v širjave. Ta glas, ki postane simbol pesmi, klica in molitve, se dotakne globokih plasti človekove notranje resničnosti, aktivira vrsto razmišljanj, namigov in nasvetov, zaradi katerih je glas zvona nekaj čarobnega in duhovnega. Širi se kot blagodejna sila, ki aktivira misli, vzdrami srce, objame, oživi in poživi človekovega duha. Zato imenujemo glas zvona Božji glas, glas, ki prihaja iz skrivnosti sveta in govori brez besed, glas, ki prebuja, boža, spodbuja, kliče in prikliče vernike k bogoslužju. Kot glasnik in vabitelj k bogoslužju se uvršča med liturgično opremo in glasbila za liturgično rabo. Je izrazito preprost instrument, katerega glas navdihuje tako verne kot manj verne, preproste in izobražene, pa tudi umetnike, glasbenike in pesnike, ki opevajo njegov božanski zven. Zvonovi služijo za
naznanilo verskih in posvetnih dogodkov. Vernike vabijo k bogoslužju in molitvi, oznanjajo pomembne dogodke, praznične dneve in slovesnosti, pa tudi nesreče in nevarnosti; so tudi izraz veselja, slavja in radosti. Veliko ljudskih pesmi jih nostalgično opeva. Ob njih se spominjajo mladostnih in srečnih časov, njihovega milega zvoka domače cerkve, iz katere so jim bili nenehni sogovornik in klicar k dialogu z Bogom.«
Zanimiv je avtorjev zapis in razlaga zvonjenja, ki »viharjem moč kroti«: »Ker je glas zvonov Božji glas, odganja hude duhove in vse, kar ustvarja gorje. Zato so že nekoč obešali živalim na vrat zvonove, da so se v primeru izgube mogli oglasiti in opozoriti na svoje težave in se tako rešili. Glavni pomen zvonjenja ob viharjih pa je v tem, da nas spodbudi k molitvi in prošnji k Bogu za odvrnitev »treska in hudega vremena«. Tudi danes nas obkrožajo viharji, tako zunanji kot notranji. Zato naj zvonar ne pozabi tudi na sebe; naj zvoni ali pozvoni svoji duši, jo obvaruje viharjev in s poglobljeno vero postane vesel glasnik evangelija.«
Slovenska škofovska konferenca o zvonjenju
V »Smernicah Slovenske škofovske konference o rabi cerkvenih zvonov«, ki so bile napisane že leta 2013, najdemo zapis o rabi cerkvenih zvonov in tudi pravni okvir za zvonjenje. V smernicah je med drugim zapisano (SŠK, 2013): »Raba cerkvenih zvonov je starodaven običaj, ki ima na slovenskem poleg verske tudi posebno kulturno, etnično in umetniško vrednost.
Pri zvoku cerkvenih zvonov gre praviloma za kratkotrajen poseg v okolje, saj običajno zvonjenje traja nekaj minut. Kritična obremenitev
je v bližini cerkva presežena le izjemoma, pa še takrat gre to preseganje predvsem na račun slabega prostorskega načrtovanja, na podlagi katerega je bila izvedena neprimerna umestitev stanovanjskih ali drugih stavb z varovanimi prostori v bližino cerkvenega zvonika. Meritve so pokazale, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritične vrednosti, določene za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom, zato mu škodljivih učinkov na zdravje ljudi ne moremo pripisati«.
V Smernicah je natančno pojasnjen tudi pravni okvir:
»Raba cerkvenih zvonov je v skladu s cerkvenimi predpisi in civilno zakonodajo Republike Slovenije. Cerkveno zvonjenje urejajo nekatera besedila katoliške Cerkve, državni organi pa so s prenosom zakonodaje EU v slovenski pravni red dodali še civilna določila na tem področju.
Z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je bila izdana leta 2005, je Vlada RS skupaj z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (izdana leta 2004) prenesla v slovenski pravni red zakonodajo EU na področju varstva okolja pred hrupom. V skladu z Direktivo 2002/49/ES je hrup opredeljen kot »nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav in ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega«. - Iz tega je razvidno, da v skladu z zakonodajo EU cerkveni zvonovi v okolju ne povzročajo hrupa. Zvok, ki nastaja zaradi zvonjenja cerkvenih zvonov, je torej tak, kot nastaja pri uporabi
drugih glasbil, po frekvenčni sestavi pa je skladen s toni glasbene lestvice, kar za ljudi ni nujno nezaželeno ali moteče, podobno kot tudi zvoki glasbil za ljudi običajno niso nezaželeni ali moteči.«
Za razmislek
V prispevku sem poskušala nanizati nekaj pomembnih dejstev o pomenu zvonjenja nekoč in danes. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti na realnost našega časa: vse pogosteje se tako doma kot v tujini pojavljajo posamezniki ali celo civilna gibanja, ki iz različnih, njim znanih razlogov, izražajo dvom v smiselnost in upravičenost zvonjenja, ali pa mu celo nasprotujejo. Ljudje smo pač med seboj različni, nekaterim je zvonjenje prijetna melodija, del kulturne dediščine ali - najpomembnejše - klic k molitvi, drugim pa predstavlja le nepotreben hrup, četudi zakonodaja pravi, da zvonjenje cerkvenih zvonov (kaj šele zvončka v vaški kapelici) ni nikoli hrup.
Na to temo je pomenljiv zapis ob članku, ki opisuje poskus prepovedi zvonjenja v enih od cerkva v Italiji: »V zadnjih letih, ko krščansko življenje slovenskega naroda ni več
samo po sebi umevno, se najdejo | tudi posamezniki, ki izražajo dvom ^ v smiselnost in celo upravičenost cerkvenega zvonjenja. Ob takšnih dilemah se je potrebno vedno najprej vprašati, kdo je bil prej na določenem prostoru: cerkev ali človek, ki nasprotuje zvonjenju? Če se ravnamo po načelu avtohtonosti, je prav, da vsak, ki se na novo naseli na področju, ki je zaznamovano z določeno kulturno dediščino, to upošteva in se temu tudi prilagodi. V nasprotnem primeru lahko začnejo naše življenje kreirati trenutni občutki posameznikov, kar lahko pripelje do vsesplošnega kaosa.
Kadar oblasti posežejo v tradicije, kulturo in običaje krajev in naroda, je čas, da se resno zamislimo o naši prihodnosti. Danes so na udaru zvonovi, že jutri bo to lahko naš jezik, naše organizacije, naše prireditve. To pa je nevarna smer, pred katero je treba opozarjati, če želi naš narod čez nekaj let še imeti kaj, kar ga bo povezovalo, utrjevalo, in kar bo lahko kot svojo dediščino pokazal zanamcem, tudi tistim, ki zaradi mlačnosti katolikov morda že dolgo ne bodo več vedeli, čemu je zvonjenje pravzaprav izvorno namenjeno.
Ob koncu tega razmišljanja naj vam dragi bralci »Trnovskega Zvona« zaželim, da bi najslovesnejši glas zvonov, ki ga bodo kmalu zopet naznanili »velikonočni zvonovi« pregnal »hudo uro« okrog zvonjenja v naših krajih. Naj »zvon viharjem moč kroti«. Naj namesto »hude ure« nastopi »vesela ura«, da bomo zmogli v razumevanju, dogovorih in medsebojnem spoštovanju sobivati in si med seboj pomagati. Delajmo in mislimo dobro, dokler še imamo čas. Morda tudi nam že »bije plat zvona«.
Odgovorna urednica
mag. Andreja Krajnc
zzoz |ude
april 2022
Poskrbite za svoje zdravje in se udeležite Programa SVIT!
Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto.
Ta uspeh lahko pripišemo državnemu preventivnemu presejalnemu Programu Svit, ki uspešno deluje že 11 let in je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki pri moških in ženskah med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki dve leti.
Sodelovanje v Programu Svit je za tiste prebivalce Slovenije, ki so v ciljni populaciji (50-74 let) in imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, brezplačno, saj stroške programa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Program Svit deluje na način, da pri navidezno zdravih odraslih s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa ali danke razvil rak, oziroma tiste, ki že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo.
V letu 2021 je bila odzivnost v Podravju 60,33 kar je pod državnim povprečjem, ki je bilo 63,35 Pri tem je bila odzivnost v naši regiji veliko višja pri ženskah (65,81 %) kot pri moških (54,56 %), kar je sicer običajno
ftSKOUKA SKRIVA ■DRAGOCENOST,
i/am lahko reši življenje.
Poskrbite zase in se odzovite na vabilo Programa Svit.
\m
Donat
tudi v ostalih zdravstvenih regijah. Celo pod regijskim povprečjem je izstopala Mestna občina Maribor z odzivnostjo, ki je znašala le 58,66 %.
Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi covida-19 še naprej deluje. Sodelovanje v Programu Svit je varno za vse, ki so v njegovo izvajanje vključeni. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu se uporablja vsa potrebna varovalna oprema.
Z udeležbo v Programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa posredno pripomoremo k vzdržnosti in racionalizaciji stroškov zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, močno spodbujamo, da se nanj tudi odzovete.
O vseh morebitnih spremembah in novostih/dogodkih glede delovanja presejalnega Programa Svit je na razpolago spletna stran Programa Svit: https://www.program-svit.si/za-uporabnike/aktualno/ obvestila-in-dogodki/
Pripravil: Milan Stojanovič, dr.med., spec., NIJZ - OE Maribor
Program Svit rešuje življenja
Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem Črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno, A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno.
200
življenj letno.
Do
70%
bolezni odkrijemo v zgodnji fazi.
Obravnavamo
600.000
ljudi.
Team building ŠD Kenguru
Zabavna igra Beer pong
g
g
^5
V	soboto, 29. januarja je bil organiziran družaben večer Športnega društva Kenguru. Na krajšem sestanku v društvenih prostorih je predsednik pohvalil vse člane, ki so sodelovali in se pridno udeleževali preteklih dogodkov. Hkrati pa jih vzpodbudil in nagovoril k udeležbi na prihajajočih društvenih dogodkih in vsakotedenskih aktivnostih.
V	nadaljevanju društvenega sestanka je predsednik predstavil plan dela za leto 2022, ki so ga z dodatnimi predlogi članov dopolnili in tako ustvarili končen plan letošnjega leta. Nadaljevanje je sledilo v sproščenem in športnem vzdušju na lenarškem bovvlingu. Druženje članov Športnega društva Kenguru se je zaključilo na večerji v Gostišču pri Antonu.
Predsednik Vid Murko
V Športnem društvu Kenguru smo v letu 2021 spet pripravili igro Beer pong, ki poteka z metanjem žogice za namizni tenis. Igro sestavljajo nasprotne ekipe po dva igralca. Namen igre je predvsem druženje, saj se igre udeleži veliko članov ter prijateljev tudi iz drugih občin, s katerimi velikokrat sodelujemo z izmenjavo ekip pri različnih dogodkih. Imeli smo se zabavno ob glasbi in prigrizkih, z veliko pozitivne energije. Sponzorja Zombi.si in Wood Superb sta poskrbela za izvirne nagrade najboljšim tekmovalcem.
Tajnica: Jasmina Štebih
Aktivnosti v KORK Trnovska vas
Čeprav še nas vedno spremlja epidemija, se počasi že vračamo v normalno življenje. V naši organizaciji KORK si zelo želimo, da bi čim prej dokončno premagali virus in bi lahko začeli tudi mi delovati in živeti po starem. Kljub epidemiji so ves čas potekale krvodajalske akcije, na katerih so naši člani pridno darovali kri.
Konec lanskega leta smo obiskali starejše občane, ki so stari več kot 80 let, razdelili pa smo tudi koledarje. Upamo, da bomo v letu 2022 lahko nemoteno delovali. Kmalu načrtujemo izvedbo občnega zbora in drugih aktivnosti, ki smo si jih zadali v načrtu dela za to leto.
Za KORK Trnovska vas: Marija Maguša
Med trenutki,
ki se spominjam srečnih dnevov v življenju, mi spomini na velikonočne praznike vedno vzbudijo družinsko srečo.
LV .«s'-
zzoz |ude
april 2022
j 146. občni zbor PGD Biš
♦
V soboto, 19. 3. 2022, smo po dveh letih končno spet lahko izpeljali redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Biš. Sam občni zbor se je odvijal po merilih, ki smo jih bili vajeni pred epidemijo. Videlo se je, da so ljudje komaj čakali, da se lahko začnejo spet družiti, zato smo tudi izpolnili sklepčnost in občni zbor opravili brez problemov. Najprej smo slišali poročila predsednika, poveljnika, tajnika in blagajnika, iz katerih je bilo jasno razvidno, da je društvo v preteklem letu, kljub vsem omejitvam in ukrepom, zelo dobro poslovalo in veliko sodelovalo v kraju pri raznih aktivnostih.
Kasneje smo prešli na bolj vesel del, pohvale in zahvale so namreč najlepši del občnega zbora. Enostavno se v društvu zavedamo, če imamo veliko prejemnikov priznanj, pomeni, da društvo deluje tako kot mora. Tako so v društvu člani, ki so aktivni tudi več let. Podelili smo namreč zahvale vsem, ki so letos obeležili od 10 let članstva in nadalje za vsakih 10 let. Lepo pa je videti tudi, da so v društvu člani, ki so letos obeležili 60-letnico članstva. Zraven teh smo z veseljem podelili še priznanja za aktivne operativne gasilce. Zahvale pa so dobili tudi mlajši člani. S ponosom pa smo letos podelili prav posebne nagrade za lansko leto. Mladinke so na državnem prvenstvu v Celju lani dosegle drugo mesto, zato so si državne podprvakinje zaslužile tudi zlato značko. Tako se zavedamo, da se za prihodnost ni potrebno bati in da se bomo v društvu še naprej trudili ohranjati dobro delo in kar se da visoko stopnjo varnosti v naši občini.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
UO PCD BIŠ
Gasilci PGD Biš posadili lipo
Lipa velja za nekakšen simbol slovenstva. Ker lipe dosežejo pogosto visoko starost in zrastejo v mogočna drevesa, je lip, ki jim pripisujejo večstoletno starost, v Sloveniji kar precej, najstarejše pa naj bi bile stare že kar okoli 700 let. Starodavne lipe ali skupine lip najdemo ob vaških cerkvah, na grajskih dvoriščih, na vaških in mestnih trgih, kjer označuje to drevo prostor družabnega srečevanja in druženja vaške skupnosti. To tradicijo gojimo tudi gasilci PGD Biš, pred gasilskim domom je namreč posajena lipa, ki pa jo je v zadnjem obdobju napadla bolezen in se je drevo posušilo. Zaradi tega smo letos posadili novo sadiko lipe z upanjem, da bo iz te sadike zraslo močno drevo, ki nam bo omogočalo sprejemanje modrih odločitev.
UO PGD Biš
Medobčinska liga 2021/2022 v streljanju s serijsko zračno puško
Prva ekipna zmaga v ligi za SD Cerkvenjak
Po letu dni premora zaradi covida smo na območju Slovenskih goric ponovno izvedli Medobčinsko ligo v streljanju s serijsko zračno puško. V soboto, 26. 2. 2022 smo na strelišču v Trnovski vasi zaključili letošnjo Medobčinsko ligo. Letos je bilo sedem kol, tekmovalo je sedem ekip in 31 posameznikov. Vsako sodelujoče društvo je na svojem strelišču organiziralo po en krog tekmovanja.
V ligi so sodelovala naslednja društva: ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Osek, SD Cerkvenjak, SD Benediški Vrh s po eno ekipo, SD Trnovska vas pa sta zastopali dve ekipi. Prvič je v ligi zmagala ekipa iz SD Cerkvenjak. SD Cerkvenjak v ligi nastopa že deveto leto zapored. Za SD Cerkvenjak so tekmovali: Branko Peklar, Gregor Šeruga, Stanko Vršič, Marjan Kocuvan in Jana Grager. Zmagovalna ekipa je letos dobila vse dvoboje in na koncu zbrala vseh možnih 21 točk. Prav v zadnjem krogu sta se srečali še neporaženi ekipi Cerkvenjaka in Benediškega Vrha. Zmagala je ekipa Cerkvenjaka z izidom 521 : 501 in si tako zagotovila končno prvo zmago v ligi. Ekipa Benediškega Vrha v sestavi Aleksandra Lebreht, Danilo Huber in Maja Mihelak so na koncu zbrali 19 točk in s tem drugo mesto. Sedemnajst točk je zbrala ekipa iz Oseka v sestavi Franc Kurnik, Izidor Gungl, Branko Korošak in Anton Kocbek. Četrto mesto je pripadlo ekipi SD Trnovska vas A (15 točk), peto SD Vitomarci (13), šesto SD Selci (11) in sedmo mesto SD Trnovska vas B (9).
Strelci SD Trnovska vas pa smo med posamezniki letos zasedli naslednja mesta: 9. Roman Maguša (1025 zadetih krogov), 12. Miha Petrič (1006), 13. Marko Banovič (997), 18. Albert Mlasko (949), 22. Miran Kuzminski (834), 25. Dejan Cvetko (505) in 27. mesto Tamara Rola (318). Ob tem moramo omeniti, da zaradi covidnih razmer v letošnji sezoni naši strelci niso nastopili na kar nekaj tekmah, zato so posledično tudi slabše uvrščeni na končni lestvici, tako med posamezniki kot tudi ekipno.
Vse rezultate najdete na www.sdtv.si in na facebook strani Strelskega društva Trnovska vas. Če pa bi se katero društvo ali pa posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kontaktira na naši facebook strani ali na sd.trnovskavas@gmail.corm
A
Med posamezniki je ponovno zmagal Franc Kurnik (SD Osek) s 1084 zadetimi krogi. Na drugo mesto se je uvrstil Danilo Huber (SD Benediški Vrh) s 1074 krogi. Tretji je bil Grega Šeruga (SD Cerkvenjak) s 1073 krogi. Četrto mesto je zasedla Aleksandra Lebreht (SD Benediški Vrh) s 1065 krogi. Peti je bil Ferdo Majer (SD Vitomarci) s 1064 krogi, šesti Branko Peklar (SD Cerkvenjak) s 1054 zadetimi krogi. Skupno je v ligi sodelovalo 31 posameznikov.
Vodja Medobčinske lige Franci Hameršak
Občni zbor Strelskega društva Trnovska vas
Člane društva in vse ostale obveščamo, da bomo v petek, 8.4. 2022, ob 19. uri na strelišču Večnamenski dvorani v Trnovski vasi izvedli že 42. redni letni občni zbor društva. Letos so na vrsti tudi redne volitve organov društva za naslednja štiri leta, tako da vsi lepo vabljeni.
zzoz [ude
april 2022
Dogajanje v društvu gospodinj Trnovska vas
V soboto, 19. Marca, smo članice društva gospodinj v sklopu projekta LAS pogostile člane PGD Jablane na Simoničev! domačiji.
Ponudile smo jim ocvirkov, sirov in medeni krapec pečen v krušni peči, ki je v črni kuhinji. Poskusile smo speči tudi gibanico. Dobrote so jim teknile. Med obiskom so si ogledali peko v krušni peči, nad katero so bili zelo navdušeni. Ta peč ima posebnost, da se dim nad ognjiščem kadi pod strop in po vsem prostoru.
Župan in podžupan sta jim predstavila in opisala podrobnosti prenove in zanimivosti domačije. Ogledali so si tudi kratki filmček, ki je bil izdan ob otvoritvi. Pogostila pa sta jih z vinom, ki je bilo potrgano na lanski trgatvi na brajdah pri domačiji.
Ob prihajajočem prazniku velike noči vam članice društva želimo obilo zdravja, miru in da bi jih preživeli čim lepše, v krogu najbližjih.
Da pa bodo prazniki še slajši, vam posredujemo recept za kvašeno gibanico.
Kvašena gibanca (skutin krapec)
Potrebujemo:
0,5 kg moke, žlička soli, 4 dkg kvasa, 2 jajci, malo sladkorja, mleko za zamesit.
Skutin nadev:
0,5 kg skute pretlačimo, dodamo 100 g sladkorja, 2,5 del kisle smetane, 2 jajci, vanili sladkor, ščep soli. Rabimo še kislo smetano in jajce.
Naredimo kvašeno testo iz sestavin, ga premesimo po 15 min. Nato pa razvaljamo po loparju ali pekaču. Namažemo s skutinim nadevom (lahko mu dodamo pest rozin). Nato še premažemo s kislo smetano in z jajcem ter spečemo.
za društvo gospodinj: Simona Mohorič
Jaslice v naši cerkvi 2021
Človek je simbolno bitje, zato preko znamenj in simbolov doživlja stvarnost, ki ga obdaja. Tako so jaslice vidna upodobitev dogodka rojstva Jezusa Kristusa. Prve jaslice pripisujejo sv. Frančišku Asiškemu, ki je leta 1223 v Asissiju uprizoril Jezusovo rojstvo.
V prvi polovici 17. stoletja so v Sloveniji uprizorili prvo gledališko igro Jezusovega rojstva in tako so jaslice nastale prav iz glavnega igralskega prizora: Jezus - Marija -Jožef nato sledijo še angel miru, ki stoji pred votlino in pastirji ter modri z vzhoda, ki se Mu pridejo poklonit.
Jaslice v naši cerkvi imajo naslov: “Kralja, ki prihaja, pridite molimo”. To je vzklik, ki se ponavlja v adventnem času, še posebej ob devetdnevnici pred božičem. Umestili smo jih v naš kraj. S simboli Trnovske vasi, skozi katero vodi cesta do rondoja. Pred cerkvijo v središču stoji kamen, ki v jaslicah žari, ponazarja pa betlehemske poljane in pastirje ob ognju. Ob jaslicah na desni strani vidimo pastirja in čredo ovac na gmajni (lahko bi bila to Ločka gmajna). Vsredišču ob cerkvi stoji drog, na
kateri je gnezdo s štorkljo, ki domuje že desetletja v Trnovski vasi. A cesta pelje naprej skozi Biš, ob cesti stoje hiše in med njimi kapela. V ozadju stoji trdnjava, kjer je prebival v tistem času kralj Herod. Ob njej lahko opazimo simbol našega najvišjega vrha -Triglav. K jaslicam pristopajo trije kralji, ki so se prišli priklonit novemu kralju, zato mu prineso darila - zlata, kadila in mire, tega, kar je bilo človeku takrat najdragocenejše. A na trdnjavi v
jaslicah plapola slovenska zastava -v modrini, belini in rdečini. In prav te barve prevladujejo v jaslicah.
Hlevček je v beli barvi - simbol Svetlobe, ki prihaja na svet, nas greje. Zato je božič tudi družinski praznik, saj se v družini poraja novo življenje.
Rdeča barva, ki sveti iz Herodove palače, je barva vladarstva in moči, a v jaslicah se spremeni v barvo Ljubezni, ki se je razlila v božiču. Pred jaslicami je 12 zvezd, ki simbolno predstavljajo 12 Izraelovih rodov. V ozadju pa lahko vidimo modrino neba z ozvezdjem, ki se je sklonilo na naš zemeljski relief, da bi simbolno prikazalo, da Bog prihaja na zemljo le, če vstopi v naša srca.
To bistvo lepo opiše božična pesem takole:
Ko stojiš ob jaslicah,
Jezusu odpri srce.
Če se v tebi ne rodi, potem je vse zaman, božiča ni in sreče ni!
Ludvik Krajnc
zzoz [ude
april 2022
Orgelski koncert 26.12. 2021
Božični čas je čas veselja, topline, pesmi, saj SP pravi, da so angeli oznanjali pastirjem: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!”
Tako se je porodila tudi ideja, da ob tem veselem božiču pripravimo orgelski koncert v domači cerkvi.
Na “Štefanovo” 26.12. 2021 so po maši nastopili mladi glasbeniki iz naše župnije, kakor tudi iz naše Občine Trnovska vas. Na začetku je bil pozdrav gospodu župniku Jožetu Škofiču, za tem županu naše občine Alojzu Benku, podžupanu Alojzu Fekonju, svetnikom in svetnici naše Občine Trnovska vas.
Sledil je pozdrav vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da prisluhnejo univerzalnemu jeziku - glasbi, melodiji naših novih orgel, ki nas ne delijo na naše in vaše, ampak nas združujejo v lepoti in ljubezni, vse ljudi dobre volje. Prav dobra volja pa je bila tista, ki je združila naše mlade glasbenike, ki leto za letom obiskujejo ob šoli še glasbene šole. To so bili:
Ela Štumberger - 3. razred Konzervatorija za glasbo Maribor, Nika Viher - učenka 5. razreda Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju, Katarina Jakop - končala Nižjo glasbeno šolo Nocturno v Dornavi, Neža Žugman - 6. razred v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla na Ptuju, Gal Žugman - 4. razred Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju, Zala Arnuga - 8 let zasebne Glasbene šole Nocturno v Dornavi, Nuša Arnuga - končala 9 let klavirja v Zasebni
glasbeni šoli “Nocturno” v Dornavi in Anej Krajnc - 7. razred Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju.
V drugem delu pa je nastopila nam že znana organistka in pevka Anita Kralj - prof. klavirja in orgel na zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla na Ptuju. Koncert pa sta povezovali Ema Žugman in Valentina Muršec.
Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujem.
Ludvik Krajnc
Obeležili smo materinski dan
Tudi letos so se veroučenci ob materinskem dnevu posebej zahvalili mamam ob njihovem prazniku. Vemo, da mame, ne glede na starost, poklic ali izobrazbo, za svoje otroke storijo vse, kar v življenju znajo in zmorejo. Praznik so v besedi in pesmi posvetili obema staršema, tako mamam kot očetom, saj vemo, kako pomembna za otroka je celotna družina. V nekaterih družinah živijo otroci z obema staršema, v drugih le z
enim, z mamo ali z očetom. Nekatere družine so majhne, druge velike. Včasih so del družine tudi babice in dedki. Vse to so naše družne. Ni pomembno, kako velike so, niti od kod prihajajo. Pomembno je, da se člani med seboj razumejo, si pomagajo, se spoštujejo in se drug ob drugem počutijo varno.
Andreja Krajnc
e
EuropaColon
Slovenija
^	..	WORLD PANCREATIC
SKUPAJ SMO V TEM! ^CANCERC0ALT0N
RAK TREBUŠNE SLINAVKE SIMPTOMI
Simptomi raka trebušne slinavke so včasih nejasni. Bodite pozorni na naslednje znake:
O
©o
BOLEČINA V TREBUHU
NEPOJASNJENA IZGUBA TEŽE
IZGUBA
APETITA
0-0
BOLEČINA NA SREDINI HRBTA
O
0
ZLATENICA (porumenela koža in beločnici)
&
PREBAVNE
MOTNJE
fe	Ož
SIVO BLATO,	NOVONASTALI DIABETES OB
TEMEN URIN	NORMALNI TELESNI TEŽI
ZGODNJE ODKRIVANJE REŠUJE ŽIVLJENJA
Več informacij na: www.europacolon.si www.worldpancreaticcancerday.org Facebook: EuropaColon Slovenija
| triglavzdravje
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS
SERVIER
zzoz [ude
april 2022
Klub malega nogometa Trnovska vas
27.	junij 2021
Člani Kluba malega nogometa Trnovska smo vas izvedli 2. redni občni zbor kluba. Sestali smo se v prostorih gostišča Siva Čaplja. Na občnem zboru smo pregledali pretekle projekte in začrtali nove za leto 2022. Glede na leto, ki je bilo podrejeno koroni, smo še kar pridno izpeljali svoje načrte in cilje. Našega občnega zbora sta se še udeležila naša sponzorja, gospod Milan Horvat ml. in Janko Trinkhaus, za kar se iskreno zahvaljujemo.
21.-22. avgust 2021
Izvedli smo prvi športni vikend pod okriljem KMN Trnovska vas.
21.	-22. avgust 2021
Izvedli smo medvaški nogometni turnir z pričetkom ob 16. uri. Vse je potekalo v skladu z navodili NIJZ, zato smo izvedli tudi testitanje s hitri testi pred pričetkom turnirja. Tu velja omeniti, da nam je na pomoč prišla gospa Andreja Krajnc, ki je izvedla testiranje, za kar se ji zahvaljujemo. Sam turnir so zmagali Vrhovci ( Bišečki-Trnovski Vrh), drugo mesto so zasedli Sovjak-Biš-Črmlja, tretje mesto Trnovska vas, četrto pa Ločič.
22.	avgust 2022
Izvedli smo 1. dan odprtih vrat Kluba malega nogometa Trnovska vas. Za naše najmlajše smo organizirali veliko napihljivo igralo Viola, ki ga je postavilo podjetje Veverička iz Lenarta. Velika zahvala gre Občini Trnovska vas, ki nas je pri prireditvi finančno podprla. Na sami prireditvi se je igral nogomet, obiskal nas je poseben gost iz sveta športa, gospod Jure Matjašič,
član prvoligaša NKAluminij!
Na sami prireditvi nas je prišel pozdravit tudi podžupan občine gospod Alojz Fekonja. Obema gostoma se zahvaljujemo. Potekala je tudi prijateljska tekma med zmagovalcem medvaškega turnirja Vrhovci in med člansko zasedbo Kmn Trnovska vas.
Naši fantje (Timi Domjan, Niko Maguša, Gašper Horvat, Gašper Herga, Žiga Benko, Marko Sušnik) so zastopali naše barve kluba v skupni oz. združeni ekipi s ŠD Rogoznica v ligi mlajši dečki 2. razred Vzhod MNZ Ptuj. Skupaj smo se udeležili številnih tekem širom Podravja.
g
^5
Iskrena hvala vsem staršem za trud in voljo in pomoč pri prevozih.
Zaključek leta smo za našo selekcijo U 10 pripravili na prav posebni lokaciji. Zbrali smo se v Veveričkini igralnici v Lenartu. Med 17. in 20. uro so se fantje zabavali na igralih omenjenega podjetja, tudi za hrano smo poskrbeli, jedli smo okusne pice. Kaj je iušno, vedno hitro mine. Fantje so bili veseli zaključka, saj so prav uživali v družbi svojih vrstnikov.
Ker smo vedno veseli novih obrazov, razpisujemo razpis za vpis v našo nogometno selekcijo. Dobrodošli so vsi otroci od 5. leta starosti naprej. Za dodatne
informacije se lahko obrnete na predsednika kluba Danijela Maguša na tel. št.: 031-472-239. Izvajamo redne treninge 2-krat tedensko, v torek in četrtek med 17. in 18. uro. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Pridno se tudi trudimo, da bi sestavili veteransko ekipo, obrisi se nam že kažejo, saj vsako nedeljo pridno treniramo med 17. in 18. uro.
Članska ekipa pod vodstvom Tomaža Rojka in Aiena Sekoia pa nas pridno zastopa v Lenarški Al ligi, ki poteka širom Slovenskih goric.
Predsednik KMN Trnovska vas: Danijel Maguša
zzoz jude
april 2022
Obisk kmetije Mohorič
Topli marčevski dnevi so za vrtčevske otroke bili kot številka in šteti čez sto je tudi za predšolske otroke nalašč za številne dejavnosti na prostem.	veliki matematični zalogaj, da strašnega dejstva, da so
krave in biki - še zlasti za cicibane - ogromne živali, Čeprav je marec mesec, ki ga navadno posvetimo sploh ne omenjamo, pogovoru o družini, mamah in prebujajoči se pomladi,
pa smo tople dneve izkoristili tudi za obisk kmetije Začetni strah med sprehodom skozi hlev so zamenjali Mohorič, kjer so nas toplo sprejeli, pogostili in smeh, veselje, zanimanje ter številna spoznanja, med otrokom pokazali številne živali in stroje, ki jih lahko drugim tudi ugotovitev, da imajo krave zelo dolge najdemo na njihovi kmetiji.	jezike.
Več kot dvesto glav živine je za vrtčevske otroke velika	Zanje: Tadej Urbanija
Pobožnost križevega pota po vaseh
^ ' g
^5
Na četrto postno nedeljo smo se že tradicionalno zbrali vaščani v Sovjaku, kjer je potekal križev pot na prostem. Ob poti smo postavili znamenja - 14 postaj križevega pota. Prisotni so sodelovali z molitvijo, s petjem, z branjem in s premišljevanjem Kristusovega trpljenja. Ob koncu smo se prisotni še zadržali na kratkem druženju, ki smo ga po dveh letih omejitev že zelo pogrešali.
Vse preostale postne nedelje so pobožnosti križevega pota potekale tudi po ostalih vaseh naše občine.
Križev pot je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molijo, ko se spominjajo tega trpljenja. Križev pot poznajo Rimskokatoliška	cerkev,
Evangeličanska cerkev in še nekatere druge protestantske Cerkve. Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se
spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti svetega Frančiška Asiškega in njegovih učencev (Wikipedija).
Andreja Krajnc
Velikonočni zvonovi za velikonočne kristjane
Najslovesnejši glas zvonov razodevajo »velikonočni zvonovi«, ki s svojim mogočnim glasom ob petju slave na velikonočno vigilijo, prepojijo človekovo koprnenje in molitev po odrešenju, ki prihaja po Kristusovem vstajenju v naše življenje. Kakor nam jaslice za božič oznanjajo, da se je Bog učlovečil, se spustil iz nebes, vstopil v naše življenje in naše domove ter nam postal enak v vsem, razen v grehu, tako nam na velikonočno jutro oznanjajo zvonovi, da nas je Vstali, z darovanjem svojega življenja na križu, osvobodil od zla, nas odrešil, poslal Svetega Duha in biva med nami. Še bolj kot navadno zvonjenje, ki pripoveduje o resnosti in minljivosti življenja, pritrkavanje, glas velikonočnega veselja, zmage in odrešenja, glas upanja in slutnje na onstransko slavo. Zato je za velike farne dogodke in praznovanja, kot so velikonočna nedelja, velikonočna in telovska procesija, nove maše, birme itd., pritrkavanje zelo zaželeno, saj mehča naša srca in jih povzdiguje k Bogu.
Velikonočni zvonovi, ki iz tišine velike sobote, zadonijo v spev vesele aleluje, oznanjajo in ustvarjajo v vernikih prazničnost, veselje in zagotovilo večnega življenja.
Poleg tega duhovnega krščanskega oznanila velikonočnih zvonov pa prepoznavamo v glasu zvonov tudi podobo naravnega življenja, ki privre iz teme zemlje in se z močjo kalitve in rasti, vrne na svetlobo in pokrije svet s sijajem. Tako se ponovno rojstvo narave vrača k svojemu poslanstvu prinašanja hrane, življenja in lepote, velikonočni kristjan pa se ob petju velikonočnih zvonov vrača k poglobljeni veri v Vstalega, veselemu praznovanju velikonočnih skrivnosti in k lepoti krščanskega življenja z oznanilom pozdravljanja in odzdravljanja pravoslavnih kristjanov, da je »Kristus vstal, in da je resnično vstal.«
Ob velikonočnih zvonovih, ki opevajo Božjo slavo, pa ne
pozabimo, da vsak od nas nosi v sebi občutljiv in zveneč zvonec. Ta zvonec se imenuje srce. To srce igra in zvoni, vsaj upamo, lepe melodije: melodije hvaležnosti, zahvaljevanja in češčenja Boga in Gospoda, ki vedno premaga melodije sovraštva, nasilja in vsega, kar povzroča zlo na svetu. Zato naj še naprej zvonovi, brez prenehanja, nevsiljivo, a vztrajno nagovarjajo tudi tistega človeka, ki mu je Sveto morda že postalo tuje, saj ga lahko v nekem posebnem trenutku privede nazaj v objem Boga in Gerkve.
(Povzeto iz knjige: Gostoljubnost liturgičnih sodelavcev na Kristusovi gostiji, Slavko Krajnc, 2021)
zzoz |ude
april 2022
Visoke grede: enostavno vrtičkarstvo za vsakogar!
Pri organskem vrtnarjenju nam instant rešitve ne dišijo ravno najbolj. Bližnjice pogosto pomenijo, da se žrtvuje zdravje okolja. Pri visokih gredah pa k sreči temu ni tako. Predstavljajo namreč elegantno rešitev tako za urbane vrtičkarje, kot za klasične vrtičkarje, ki si na travnikih želite samostojnih vrtičkov v visokih gredah. Z njimi boste na višini gojili zelenjavo, sadje ter zelišča, brez vplivov škodljivcev in neodvisno od kakovosti zemlje na vašem vrtu. Takšen način vrtičkanja je prijazen do vašega hrbta, zdravja in tudi okolja.
Visoke grede niso le muhe enodnevnice
V vrtnarjenju se visoke grede uporabljajo že kar nekaj časa. Na zelenicah so alternativa klasičnim gredicam, kjer najbolj trpijo kolena in hrbet. Na urbanih vrtičkih na balkonih pa so odlična alternativa plastičnim koritom. Navada je železna srajca, vendar so visoke grede so za vzgojo zelenjadnic veliko boljša izbira od ostalih balkonskih rešitev. Rastlinam namreč omogočijo razvoj močnega koreninskega sistema, ki se razprostira globlje kot v koritih, ki so ponavadi plitvejša.
Če še kolebate med odločitvijo, vas bo zagotovo prepričalo še tole:
•	Za negovanje so visoke grede veliko bolj enostavne in obvladljive.
•	V njih ni plevela, razen, če ga dostavite s substratom.
Imate popoln nadzor nad kakovostjo zemlje ter pH-jem. Lažji nadzor nad mikroklimo, saj lahko nekatere grede tudi premikate.
Ni treba čakati, da tla odmrznejo. Visoke grede se segrejejo veliko hitreje od klasičnih gredic.
So odlična rešitev, če so vaša tla
kontaminirana oziroma, če živite urbanih okoljih, kjer površine za klasične gredice sploh nimate.
Visoke grede z dnom ali brez?
To vprašanje je povsem odvisno od lastnih preferenc in površine, ki vam je na voljo. V urbanih okoljih boste gredico najverjetneje postavili na balkon ali kakšno drugo površino, ki ni zelenica. V tem primeru je priporočljivo, da ima visoka greda dno. Takšne visoke grede so super, saj jih lahko prosto po Prešernu premikate in nobene nevarnosti ni, da se bodo v njih naselile pleveli ali da jih bodo obiskali zemeljski škratje, kot so krti in voluharji.
Visoke grede brez dna se postavi na zemljo in njihova glavna prednost je to, da bodo v njo prišle vse koristne živalice in mikroorganizmi, ki so prisotni v zemlji pod njo. Pred nevšečnimi obiskovalci se od spodaj zaščitite tako, da na “dno grede” namestite kovinsko mrežo. Od zgoraj pa lahko preprečite škodljivce z zastirko.
Previdno pri izbiri materialov
Visoke grede imajo svojo lastno mikroklimo. Predstavljajte si, da so
kot majhni otočki sredi oceana. Za njih veljajo drugačne naravne zakonitosti, kot pri klasičnih gredicah. Zemlja v njih je pogosto vlažna, zunanjost pa je podvržena marsičemu: visokim temperaturam iz vseh strani, žgočemu soncu, hudemy vetru in tudi zmrzali.
Izdelave visoke grede se lahko lotite sami ali kupite že narejeno. Niti pod razno za visoke grede ne uporabite starih pnevmatik! Te so narejene na osnovi nafte. Če se odločite za nakup plastičnih gred, bodite pozorni, da so narejene iz plastike brez BPA (Bisfenol A je škodljiva kemikalija, ki se uporablja za proizvajanje plastike). Njihova guma se razgradi v vročini in vlagi, kemikalije pa se vgradijo v tla. Predstavljamo vam 2 materiala, ki sta odlična za vzgojo organskih gredic in zmožna prekositi različne vremenske danosti.
Lesene visoke grede
Poiščite surov ali recikliran les. Najbolje se obnese Sibirski macesen, ki je odporen na mraz ali les Cedre, ki je odporna na gnitje. Kupite les brez umetnih barvil ali impregnacij, ki vsebujejo številne toksine. Z njimi lahko hitro pridete v stik tudi vi ali jih pojejo rastline. Za zaščito lesa uporabite naravna olja za les.
HomeOgarden.com
Pravilna raba fitofarmacevtskih sredstev in varovanje čebel
^ ' g
Ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju: FFS) je čebelam in drugim koristnim organizmom potrebno nameniti posebno pozornost, saj imajo le-ti pri kmetijski pridelavi velik pomen. Zaradi navedenega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tudi letos pripravljajo vsakoletne aktivnosti obveščanja in ozaveščanja uporabnikov, o pomenu pravilne rabe FFS. Cilj aktivnosti je tudi zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolje.
Da bi se kmetijski pridelovalci čim
bolj približali cilju zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in okolje, so danes v ospredju okolju prijaznejše tehnologije varstva rastlin, celovito ravnanje s kmetijskimi rastlinami in uporaba metod varstva rastlin z nizkim tveganjem. To pomeni, da FFS uporabimo šele takrat, ko smo izkoristili vse druge nekemične metode varstva rastlin oziroma uporabimo čim bolj specifična in učinkovita FFS glede na namen uporabe, z malo neželjenih učinkov na čebele in druge koristne organizme oz. jih
FFS, ki predstavljajo tveganje za čebele in druge opraševalce, so označena z grafičnim opozorilnim znakom »Nevarno za čebele«.
Na spletni strani Uprave lahko
dostopate do vseh pomembnih informacij v zvezi z rabo fitofarmacevtskih	sredstvih
sredstev v Republiko Sloveniji, kot tudi do seznama FFS, nevarnih za čebele.
S pravilno rabo FFS bomo pripomogli k varovanju zdravja ljudi in okolja, vključno s čebelami in drugimi koristnimi organizmi, ki so eden izmed kazalcev čistosti okolja.
Čebelarska zveza Slovenije
Žan Šteflič je svojo drugo skladbo izdal pri uspešni
francoski založbi
Žan Šteflič iz Trnovske vasi je 23-letnik, ki je svoje veselje našel v glasbeni produkciji, na področju katere ustvarja pod umetniškim imenom Fali The Sky. Pred kratkim je ustvaril svojo drugo skladbo in uspel. Njegovo skladbo z naslovom Falling Deeper je izbrala uspešna francoska založba High Five Musič Records, ki ima na vseh svojih spletnih mestih skupno 4 milijone sledilcev. Na mestu, kjer se trenutno pod njihovim okriljem nahaja Žanova skladba, pa ima založba okoli 1.700.000 sledilcev. »Nisem mogel verjeti, ko sem prejel elektronsko sporočilo založbe.« razloži Žan, ki je po izobrazbi strojni tehnik, a je po očetovi prezgodnji smrti svojo strast odkril v glasbi. »Tudi moj oče se je ukvarjal z glasbo in mislim, da sem občutke za glasbo podedoval po njem.«
Žan že dolgo igra klavir, trenutno pa obiskuje tudi ure kitare, katero ga poučuje Luka Sraka, kitarist Luke Basija. S področjem glasbene produkcije pa se je prvič resneje srečal pred šestimi leti. Njegov zgled sta ameriška DJ-a, duo The Chainsmokers. »Leta 2016 sem se pričel učiti osnov ustvarjanja komadov, res ne gre čez noč. Potrebno se je priučiti programa, najti svojo smer. Moj prvi komad je bil v smeri Tropical House, ki ni najbolj pogost, sedaj pa me bolj vlečeta Future Bass in Pop stil. Na moj prvi nastop v vlogi DJ-a me je leta 2019 povabil znani DJ, prav tako Štajerc, Tirno G, ko sem z njim nastopil na Ormoški poletni noči.«
Obdobje korone pa je Žana vodilo v resne produkcijske vode - leta 2021 je izdal svojo prvo skladbo Taste Of You preko založbe slovenskega DJ-a Avadoxa. Za izdajo pa so skoraj pripravljeni že naslednji »komadi«. »Želim si, da bi mi nekega dne uspelo nastopiti na največjih DJ odrih na svetu in bi s katerim izmed lastnih komadov presegel milijon ogledov. Zaenkrat pa sem zelo zadovoljen, ko majhna nečaka komaj čakata, da jima pokažem kaj nastaja v mojem domačem studiu, pa tudi mama in sestra sta zelo ponosni name.«
Žan v svoje skladbe rad vnaša zvoke narave, ki ga vedno znova navdušuje. Zanj ni lepšega od sončnega zahoda v gorah, kamor se tu in tam odpravi tudi po sveže glasbene ideje.
Aleksandra Papež
zzoz |ude
april 2022
Zimska šola v naravi
V ponedeljek, 6.12. 2021 smo se 7. razredi odpravili v zimsko šolo v naravi. Nestrpno smo jo že pričakovali in se zelo veselili odhoda. Pot je bila dolga, a smo si jo krajšali s petjem. Po dveh urah smo prispeli do Lukovega doma na Kopah, kjer nas je pričakala prava snežna idila. Razveselili smo se bele odeje in kar takoj naredili nekaj kep. V Lukovem domu so nas pričakali s kosilom. Najbolj nas je pri obrokih razveselil ruski bife, saj smo lahko izbirali, kar imamo radi. Hrana je bila zelo dobro pripravljena.
Razdelili smo se v sobe in razpakirali stvari. Vsaki sobi smo nadeli svoje ime in narisali znak. Popoldan smo že opravili smučarsko testiranje in se razdelili v skupine. Smučali smo v štirih skupinah in prav vse so bile najboljše. Veliko novega smo se naučili. Pridobili smo novo smučarsko znanje in nova prijateljstva. Ob večerih smo imeli pravo svojo televizijsko oddajo Luka TV. Nekaj naših oglaševalskih idej, ki so nastale, Vam bomo mogoče predstavili kdaj drugič.
Učenci in učenke 7. razreda
Zimska šola v naravi, Kope, 31.1.-4. 2. 2022
Pa smo jo dočakali! Šestošolci in šestošolke OŠ Destrnik - Trnovska vas in trije učitelji smo se (v malce okrnjeni zasedbi, žal so časi takšni, da je bil tudi v zadnjem trenutku kdo primoran ostati doma za štirimi stenami) z avtobusom odpeljali na Koroško, na eno najlepših slovenskih smučišč - Kope!
Nastanili smo se v Lukovem domu, kjer smo dolgoletni in zelo zadovoljni gostje, saj je osebje prijazno, sobe lepe, hrana pa okusna. In dom je od smučišča oddaljen le slabih 200 m, za kar smo, utrujenih nog po smučanju, hvaležni.
Kakšno vse je lahko vreme v gorah, smo okusili. Jutro v sneženju, čez dve uri pa že sonce. Večerna megla na sprehodu. Veter. Nočna smuka pod zvezdami. Ker pa temperature zdržijo okoli ničle, je smuka čudovita.
Po smuki pa učne ure, kajti navsezadnje smo še vedno šolarji, pa druženje ob spoznavnih in družabnih igrah in projekti, kot so Luka TV, kjer vsak prispeva k povzemanju aktualnih dogodkov tega tedna.
Policist iz Policijske postaje Slovenj Gradec nam je predstavil delo gorskih reševalcev in pravila varnega vedenja na smučišču. Ogled filma s športno tematiko pred spanjem. Žreb štartnih mest za tekmovanje v veleslalomu, ki nas čakal zadnje popoldne, podelitev priznanj za izjemno smučanje ter najlepše pospravljeno sobo in že je tu petek, z njim pa čas odhoda domov.
Tina Jurčak
zzoz [ude
SDS
“Za dostojno življenje in učinkovito državo”
JOŽEF LENART, poslanec
m: 041 447 508, e: jozef.lenart(a>dz-rs.si, www.dz-rs.si
Drage bralke in bralci občinskega glasila »Trnovski zvon«
Za tole »odprto pismo« sem se odločilil, ker so bili meseci, ki so za nami precej drugačni - torej neobičajni. Čeprav sem do nedavnega redno prihajal na vaše kulturne prireditve, na osrednjo proslavo ob prazniku Občine Trnovska vas in druge, smo se v zadnjem letu srečevali redkeje, saj so večino časa veljali t.i. omejitveni ukrepi Covid 19.
No, ne glede na omejitve, pa sem se na povabila ali klice občinskega vodstva vedno odzval ter izkoristil vsako priložnost za to, da spremljam lokalno dogajanje. Prav tako smo se v lanskem letu srečali na otvoritvi prenovljene Simoničeve domačije, po potrebi pa sva se z županom g. Benkom slišala še po telefonu. Na ta naš biser nepremične kulturne dediščine, smo najbrž vsi iz kraja in okolice zelo ponosni.
Vedno sem tudi pripravljen kateremukoli občanu prisluhniti in odgovoriti na vprašanja, če me potrebuje.
Kot veste, me lahko občan Trnovske vasi ali prebivalec iz 9. volilnega okraja doseže v poslanski pisarni Trnovska vas, Rogoznica, ali Vitomarci. V Trnovski vasi sem imel tudi nekaj obiskov iz strani krajanov, toda prehude gneče ni bilo. Včasih sem se zaradi »samote« na uradnih urah v večnamenski
dvorani, odpravil kar v bližnji bar, pa smo ob naključnem srečanju z občani tam »kako rekli«. Prepričan sem, da sem iz te vrste druženja odnesel dobre ideje za poslanska vprašanja in pobude o kmetijskih problemih ter o težavah s socialno varstvenega področja. Okrog teh tematik pa sem tudi postavil nekaj poslanskih vprašanj ministrom prejšnje in te Vlade.
Upam, da ste do sedaj že zasledili tudi moje telefonske in elektronske kontakte. Ti so v obliki javne informacije objavljeni na spletni strani Državnega zbora, pa tudi na mojih straneh na družabnih omrežjih. Če pa jih kdo še nima, jih v ta namen ponovno objavljam v zgornjem levem kotu tega sestavka, v obliki vizitke s podatki za stike. Pišite mi ali me pokličite, ter se dogovorimo za sestanek. Še posebej vesel bom pobud iz strani mladih, ki imate prav tako svoje želje in tudi moderen pogled na družbo in aktivno življenje. Zavedam se pomanjkanja bolje plačanih delovnih mest v celem Sp. Podravju, ter problematike pomanjkanja stanovanj, ki mladim parom onemogoča samostojen začetek. Stanovanja se že gradijo, a potrebam ni mogoče zadovoljiti čez noč. Ko bo na mizi predlog za ustanovitev pokrajin, bo moj glas prvi, ki bo šel v podporo za ustanovitev Spodnje podravske pokrajine. Potem bo lažje odpirati tudi delovna mesta z višjo dodano vrednostjo za mlade, da boste lahko ustvarjali in ostajali v domačem okolju.
Sicer je moje osnovno opravilo v Državnem zboru to, da vas dostojno in korajžno zastopam pri
pripravi, študiji in sprejemanju dobre zakonodaje. To, da ima nek volilni okraj lokalnega poslanca sploh ni samoumevno. Po volitvah v DZ iz leta 2014 je bilo kar 21 okrajev brez t.i. lokalnega poslanca, brez »domačega« - torej poslanca, ki zares živi v svojem volilnem okraju, pa še veliko več. Prednosti za volilni okraj, ki izvoli domačega poslanca, je veliko; ker bolje pozna problematiko in cilje svojih lokalnih skupnosti, lahko predlaga svoji poslanski skupini, ter preko nje DZ-ju, boljše pobude in zakonske rešitve ter pobude za delo ministrom in vsakokratni Vladi. Sam sem »lokal patriot« in sem doma v 9. volilnem okraju kjer sem bil izvoljen. Moj naslov je v Žabjaku, Ptuj. Prav tako sem tudi odrasel na Mestnem vrhu pri Ptuju, zato naš »pecirk« odlično poznam. Verjamem, da v DZ -ju dobro zastopam barve prebivalcev Ptujskega polja, Slovenskih goric in »Trnovske fare« oz. občanov občane Trnovska vas. Trudim se, da bi se Spodnje Podravje lažje in enakomerneje razvijalo. V naše okolje sem povabil in pripeljal na delovne sestanke npr. ministra za okolje in prostor Vizjaka in ministra za zdravje Poklukarja. Z ministrom za kmetijstvo sva si ogledala škodo po pozebi, ki smo jo z interventnim zakonom pozneje tudi sanirali, ali vsaj omilili posledice. Z ministrom za infrastrukturo Vrtovcem pa smo se večkrat pogovarjali o nujnosti in nadaljevanju gradnje cest, med drugim projekta obnove ceste Ptuj -Senarska, ki je kot taka v slabem stanju in precej nevarna. Sredstva za njeno obnovo so zagotovljen s strani DRSI, trenutno se gradi del v
Naročnik: SDS
Naročnik: N.
Rogoznici, nadaljuje se skozi Novo vas, skozi Trnovsko vas in Biš pa je že kar lepo urejena.
Vesel sem tudi za vas, da ste kot občina zgrabili za priložnost in se pridružili gradnji kolesarskih povezav. Že tako sva z ženo rada »odpeljala« kakšno nedeljsko kolesarsko turo od Ptuja proti Sveti Trojici ali pa »k Andražu«, ter se vmes ustavila tudi na pijači pri vas. Sedaj, ko bo šlo vso pot po kolesarski stezi, bo to še večji užitek saj bo varneje.
Upam, da ste z mojim delom zadovoljni, ker sem ga vzel resno. V tem mandatu je bilo kljub epidemiji veliko narejenega, veliko pa je bilo tudi dodatnega dela; sej, zastojev in preglavic zaradi omejitev. Zelo sem vesel tudi začetka gradnje
Urgentnega centra na Ptuju, za katerega smo svoje pobude in glasove prispevali tudi poslanci iz širše »spodnje podravske pokrajine«, ki smo prepričali Vlado kaj je za naše okolje prioriteta. Tako, da - da; te projekte se gradi tudi zaradi našega dela in ker pač gredo skoraj vsi državni projekti na naše mize in v glasovanje o proračunu. Tako je bilo tudi z dvigom povprečnin za občine, zaradi katerih so bili tudi vaši občinski svetniki ter občina v dobri finančni kondiciji. Med pomembnimi večjimi projekti, ki so se premaknili v našem okolju, je še gradnja zaščite podtalnice / kanalizacija/,	gradnja
širokopasovnih telekomunikacij, projekti zdravstva in socialnega
varstva. Gradili se bodo domovi starejših. Veliko stvari je še za postoriti, sem pa zadovoljen, da imamo v tem mandatu DZ-ja kaj za pokazati. Sam sem vedno podpiral dobre rešitve za vas, za ljudi ter okolje kjer sem doma in ga imam rad. Naj povem, da je bil zame eden večjih uspehov te Vlade in tega sklica Državnega zbora sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, pri sprejemanju katerega sem skozi Odbor za delo in Odbor za zdravstvo tudi sam veliko sodeloval, in ki bo imel odlične dolgoročne učinke za dostojno življenje naših državljanov v starosti. Vse dobro in ostanite pozitivni.
Vaš poslanec, Jožef Lenart
ŠPELA HOJNIK
Odločno
naprej!
N.Si
Sem Špela Hojnik, rojena sem 6. februarja 1990, doma sem na Polenšaku v Občini Dornava.
življenja v vseh življenjskih obdobjih in o spoštovanju človekovega dostojanstva.
Nemalokrat se znajdejo v revščini in pomanjkanju, pozabljeni od vseh, prebijajo se iz dneva v dan.
Smo njihovi dolžniki, zato si zaslužijo dostojanstveno staranje in brezskrbno starost. Vsekakor bi veliko skrb posvetila tudi otrokom s posebnimi potrebami, saj so prikrajšani za marsikaj in zaradi prikrajšanosti trpijo. Nikoli nobena kriza ne sme biti izgovor, moramo se	zavedati	usodne
zaznamovanosti otrok, ki nas še posebej potrebujejo.
Po poklicu sem magistrica socialne gerontologije in magistrica socialnega dela.
Za kandidaturo sem se odločila, med drugim, ker me zelo jezi in tudi žalosti odnos in način delovanja naših politikov, ki so polni leporečja in praznih obljub in nemalokrat pozabljajo na spoštovanje osnovnih človeških vrednot. Če bom iz vaše strani izvoljena za poslanko, bom poskrbela, da bo v Sloveniji zavladala socialna pravičnost, država pa bo morala dati jasno sporočilo o vrednosti
Kajti prav človekovo dostojanstvo je prevečkrat prizadeto, ko posameznik in njegova družina nimajo osnovnih pogojev za zadovoljevanje svojih potreb, ali so pahnjeni v revščino.
Politiki se morajo zavedati, da si Slovenci ne želimo veliko, le priložnosti za delo, zaslužek za dostojno življenje in eksistenčno varnost zase in za svojo družino. Prav tako so pomemben del nas naši starejši, ki so najbolj modri in najizkušenejši člani naše družbe ter naša najranljivejša skupina.
In, ko bodo ti pogoji izpolnjeni, bomo lahko ponosni na zdravo slovensko identiteto, s čemer bomo utrdili spoštovanje in ljubezen Slovencev do Slovenije.
Z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo računam na vašo podporo in glas, cenjeni občani Občine Trnovska vas.
Špela Hojnik, vaša kandidatka za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, dne 24. aprila 2022.
april 2022
"Bejži zima kurent gre"
"Bejži zima kurent greM
V času pusta smo v vrtcu pri PŠ Trnovska vas, v skupini 2-4 leta, naredili svojega kurenta. Za začetek smo si skupaj ogledali maketo manjšega kurenta ter spoznali, kaj vse kurent potrebuje, nato pa smo se lotili izdelave svojega kurenta. Na vnaprej pripravljeno leseno maketo kurenta so otroci posamezno lepili kose dlake, ter tako kurentu naredili kožuh. Zaradi varnosti, sem sama z vročim lepilom na kurenta zalepila masko, peruti in gamaše, vse ostalo pa so pomagali otroci. Kurentu so na žico zavezali trakove, na vsako stran trakov zavezali rožo, na vrh nataknili peruti, kurentu dali ježevko, na katero so zavezali robček ter seveda nazadnje nadeli zvonce. Tako je nastal naš majhen kurent, ki pa za otroke ni bil tako majhen, saj je bil enako velik kot otroci sami. Otroci so bili radovedni in so v dejavnosti uživali, saj še nekaj takega niso počeli.
Zanje: Tamara Petek
Odtujili smo se. Od ljudi.
Od vsega, kar nam je prej dajalo smisel. Odtujili smo se od stvari, ki so nam prej krajšale dni.
Dvorana je prazna, sameva.
Nihče več v njej ne zardeva.
Nihče se več ne smeji, je sama, brez ljudi.
A ve, da za vogalom čaka pomlad, da prišel bo dan, ko jo nekdo bo spet obiskal rad. Da prišli nazaj bodo ljudje, ne vedoč, da ji smeje, pričarajo najlepši čar in da je zanjo to najlepši dar.
Da lahko ljudi razveseli, da jih lahko razbremeni, da ljudem, ki ustvarjajo za druge, poplača z nasmeški vse ure, ki so vložili jih v nastop in jim da še nov zagon.
Pa ti, boš prišel med nas, v prelepo Trnovsko vas?
Boš prišel se tudi ti smejat, se družit, pomenkovat?
Da spet bo vse tako, kakor je nekoč že bilo.
Valentina Muršec, predsednica KD Trnovska vas
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
SPOMIN
A ^
26. maja bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi
Milan Horvat
iz Trnovskega Vrha 10
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
d
Iz naše občine so se poslovili:
Marija Kramberger iz Biša 17, Marija Širovnik iz Trnovskega Vrha 16, Elizabeta Vrečar iz Biša 13,
Janez Kramberger iz Biša 33, Ivana Topolovec iz Biša 3.
r	^
Vekovečna drugih je bližina.
Smrt je le združitev na večer.
Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
L	^


I
ŽeVS Simfonija in KD Trnovska vas prirejata koncert "Pesem pomladi",
ki bo v nedeljo, 29. maja 2022, ob 16. uri
v Večnamenski dvorani Trnovska vas.
Na koncertu bo sodelovalo tudi nekaj gostujočih vokalnih skupin.
Vabljeni na lep glasbeni dogodek.
Hodim in gledam pomlad, cvetlice, drevesa in ptice, slišim šumenje in klice: “Živeti - živeti - živeti sred zmeraj kipečih naslad!”
Vabimo vse, ki imate željo po udejstvovanju ali organizaciji pri kulturnih prireditvah, da se nam pridružite v društvu. Za vse informacije se lahko obrnete na predsednico društva Valentino Muršec.
Lili Novy
Lepo vabljeni!
zzoz [ude
Pust v vrtcu
»KMALU BOMO KROFE CVRLI, KAKŠNO SMEŠNO ŠE RAZDRLI, VSO OBLEKO BOMO SLEKLI,
SE V PAJACE PREOBLEKLI,
S KRINKO Sl OBRAZ ZAKRILI -ŠEME - V SVET SE ZAPODILI. ŽALOST VSO NAJ ŠMENT POHRUSTA; V TOREK ŠLI SE BOMO PUSTA.« (povzeto po: Danilo Gorinšek)
Na pustni torek, i. 3. 2022, so v vrtec prišle čudovite maškare. Vsi otroci so se našemili po svoji želji. Sledila je pustna povorka po občini in pustno rajanje v telovadnici. Letošnja naloga maškar ni bila odganjati zimo, temveč deliti in širiti dobro voljo.
Ali nas prepoznate?
Zanje: Saška Meznarič