informativni glasilo ravenskih železarjev m Leto XXXIX Ravne na Koroškem, november 2002 št. 11 STISKALNICA IN MANIPULATOR ZA BELGIJSKO PODJETJE WEWELER V belgijskem podjetju Wcweler so strokovnjaki iz Opreme Ravne konec oktobra postavili in dali v pogon stiskalnico z manipulatorjem za prebijanje lukenj na vzmetnih listih. Avtomatizirana linija je bila v celoti zasnovana (od ideje tehnološkega procesa do koncepta konstrukcije in razvoja) ter izdelana na Ravnah, kot največjega podizvajalca pa velja omeniti podjetje SIVIM iz Maribora, kije poskrbelo za elektrifikacijo in avtomatizacijo. Kot je povedal Marjan Kotnik, vodja konstrukcijskega biroja, je kupec zahteval izjemno fleksibilnost stroja, zato lahko le-ta obdeluje zelo široko paleto vzmetnih listov. Prav tako so morali v Opremi upoštevati željo kupca, daje čas prehoda z enega na drugi program oziroma tip vzmetnega lista čim krajši. Pomembno je tudi, da se celotna nastavitev linije izvede avtomatsko - operater (za posluževanje zadošča le eden) v računalnik samo vnese tip lista, nakar se izvrši nastavitev linije. "Operater obvladuje linijo preko poslužcvalnega pulta. Njegova posebnost je vgrajen industrijski osebni računalnik, ki operaterju omogoča vizualizacijo procesa v realnem času. To pomeni, da je na zaslonu simbolično prikazana linija oziroma njeni sklopi, grafično pa so prikazana gibanja, ki sc v tem času na liniji dogajajo," je poudaril Marjan Kotnik. Stiskalnica z manipulatorjem je prvi Opremin izdelek za podjetje Weweler, nekaj podobnih linij pa so Ravenčani že prodali koncernu Styria. Kot zanimivost omenimo, da si jih je belgijski kupec, preden seje odločil za naročilo, tam tudi ogledal. V Opremi upajo, da bodo z Belgijci še sodelovali (zanje pripravljajo še dve ponudbi), sicer pa sta v fazi konstrukcije dve robotski celici za varjenje karoserij za Pal-lnalfo, medtem ko je stroj za krtačenje tirnic za naročnika Knorr že v proizvodnji. Vodja konstrukcijskega biroja Marjan Kotnik je ob zaključku projekta za podjetje Weweler še dodal, da je bil z njegovim potekom zelo zadovoljen, zato se vsem sodelavcem zahvaljuje za osemmesečno ustvarjalno timsko delo. A. Č. Oskrba z energijo v septembru Proizvodnja in distribucija energentov je bila v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja. Izjeme so le pri distribuciji hladilne vode, ki je bila višja za 7,4 %, proizvodnji in distribuciji sanitarne tople vode (višja za 7,2 %) in distribuciji dušika, kije bila višja za 3 %. V septembru je bila distribucija električne energije 11.438 MWh in je za 13,7 % višja kot avgusta. V primerjavi z distribucijo v septembru 2001 je bila le-ta letos nižja za slabih 11 %, v obdobju prvih devetih mesecev pa je bila za slabih 7 % nižja kot v enakem lanskem obdobju. Distribucija zemeljskega plina je bila v septembm (2.936.145 ms3) za 3,9 % večja od planirane količine. Glede na lanski september pa je bila nižja za 3,3 %. V devetih mesecih letošnjega leta je distribucija zemeljskega plina v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 5,3 %. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in za september neobičajno nizkih temperatur smo prav tako kot lani tudi letos morali pričeti ogrevati prostore že v septembra. Kurilna sezona 2002/03 se je tako začela 23. 9. 2002. Proizvodnja in distribucija toplote je bila 1.446 M Wh, od tega je je bilo za mesto distribuirane 883 MWh. Glede na lanski september pa je bila proizvodnja in distribucija toplote za centralno ogrevanje nižja za 18,9 %. Proizvodnja pare (592 t) seje v primeijavi s prejšnjim mesecem povečala za 5,2 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem septembra je nižja za slabih 41 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v septembra 4.057 m3 in je bila večja kot v avgustu (za 15,2 %), glede na september lani pa je nižja za dobrih 5 %. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (370.630 m3) je v primerjavi z avgustom višja za 9,1 %, glede na september lani pa je bila večja za 3,6 %. Distribucija pitne vode je bila v septembra (59.704 m3) nižja za 0,2 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v septembra lani pa je bila prav tako za 0,2 % nižja. V devetih mesecih letošnjega leta je distribucija pitne vode v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 1,6 %. Mesečna proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je že tretji mesec zaporedoma nižja od 4 milijonov mN3. V septembru je znašala 3.997.913 mN3. Glede na prejšnji mesec je višja za 6,8 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta s septembrom 2001 pa kaže na znižanje za 27,9 %. V devetih mesecih letošnjega leta je proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 15,2 %. Distribucija kisika je bila septembra (210.998 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 6,6 %. V primerjavi s septembrom 2001 pa je bila prav tako nižja za 21,6 %. V devetih mesecih letošnjega leta je proizvodnja in distribucija kisika v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 2,4 %. Distribucija dušika (33.509 kg) je v primerjavi s prejšnjim mesecem višja za 3,3 %, glede na distribucijo v septembra lani pa je bila nižja za 9 %. 20.000 15.000 10.000 5.000 o Distribucija argona je v septembru znašala 13.020 kg. Glede na prejšnji mesec je višja za 8,7 %. Primerjava distribucije tega energenta s septembrom 2001 pa kaže na 22,6-%-no znižanje v tem mesecu. V devetih mesecih letošnjega leta je distribucija argona v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 1 %. Tehnični vodja v dražbi Petrol - Energetika Ravne: Anton Vučko Proizvodnja toplote za centralno ogrevanje — p__ L I r :: r i [Ti — p r—i - ’ |[?i 1 In Hi ji liri H h = ni Dj IIH jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 18. oktobra, za delovno mesto poslovodja družbe SŽ Stroji in tehnološka oprema pa je razpis izšel 24. oktobra. Kot je povedal glavni direktor STO Jože Studenčnik, bo v novi družbi Stroji okoli 110 zaposlenih, v Kovanih valjih Ravne bo dela za približno 75 zaposlenih, medtem ko bo v Sistemski tehniki, ki združuje TSD in del Individualne proizvodnje, DML in TORO, torej Toplotno obdelavo in Rezilno orodje, delalo približno 300 zaposlenih. Najbolj črnogledi scenariji so še pred meseci napovedovali tudi več kot 220 presežnih delavcev. Kot pravi direktor Studenčnik, pa po pogovorih z različnimi podjetji kaže, da bo presežnih delavcev okoli 130 do 140. Prva skupina bo odločbe dobila v začetku novembra, drugi pa mesec dni pozneje. Vsi bodo dobili odpravnino, za kar nekaj od njih pa se že kažejo nove možnosti zaposlitve. Metal naj bi prevzel del Individualne proizvodnje. Dva delavca so že zaposlili, pogovori pa tečejo še o trajni rešitvi štirinajstih zaposlenih in o zaposlitvah za določen čas. V družbi Styria Vzmeti bodo potrebovali nove Za program Stroji se zanima podjetje Gorenje iz Velenja. SIT skoraj 11-odstotni lastnik STO, katerega novoocenjena (zmanjšana) vrednost znaša okrog 1,7 milijarde SIT. Ostali upniki bodo dobili 20 odstotkov svojih terjatev, denar pa jim bo izplačan v letu dni. Ob t. i. mami oziroma družbi STO zdaj obstajajo že tri podjetja, in sicer: Sistemska tehnika, podjetje za proizvodnjo namenskih proizvodov in tehnološke strojne opreme; Stroji, podjetje za proizvodnjo stiskalnic, strojnih delov in naprav ter Kovani valji, podjetje za proizvodnjo kovanih valjev. Poslovati bodo začela v začetku novembra, ko bodo po pravnomočnosti nanje iz matične družbe preneseni stvarni vložki, to je nepremičnine in premičnine, poslovanje (kratkoročne pogodbe se bodo zaključile še v okviru STO, dolgoročni posli pa bodo preneseni v nova podjetja) ter večina zaposlenih. Razpisi za direktorje novoustanovljenih družb so bili objavljeni delavce za projekt paraboličnih vzmeti. Odprlo naj bi se od 50 do 70 novih delovnih mest, prihodnje leto pa predvidoma še 50. Po predvidevanjih naj bi bilo deset zaposlenih iz STO takoj premeščenih v družbo Styria Vzmeti (možnost je, da sploh ne bodo presežni delavci), preostali pa preko leta, in sicer vsak kvartal po deset. Kot kaže zdaj, naj bi bilo do konca oktobra prihodnjega leta v Styrii Vzmeteh že 50 sedanjih sodelavcev STO, zaposlovanje v prihodnjih mesecih pa bi bilo odvisno od uspešnosti dela nove investicije. Gorenje Velenje se zanima za Stroje. Končnega dogovora po Studenčnikovih besedah še niso dosegli, a vodstvo STO vztraja, naj bi morebitni kupec prevzel tudi 110 zaposlenih. Po delavcih povprašujejo tudi iz podjetja Nieros Metal Slovenj Gradec. Zaposlili bi jih lahko okoli1 deset. A. Č. Sanacija STO IZGLASOVANA PRISILNA PORAVNAVA Na Okrožnem sodišču Slovenj Gradec so se upniki 23. oktobra letos izrekli za prisilno poravnavo nad podjetjem SŽ - Stroji in tehnološka oprema. Upniki so prijavili za 4,427 milijarde SIT terjatev, predlog o prisilni poravnavi pa so potrdili 95,3-odstotno. Slovenske železarne, d. d. in Metal Ravne sta svoje terjatve do STO spremenila v lastniška deleža. Slovenske železarne so tako postale 89-odstotni, Metal pa s konverzijo svojih terjatev v višini 185 milijonov NOVA TELEFONSKA CENTRALA CENTREX je v železarni zamenjal Sl 2000/024 Iskrina telefonska centrala SI 2000/024 je bila montirana leta 1986, in sicer v stavbi ETS, kjer je (bilo) prvo nadstropje v celoti namenjeno telefoniji. Centrala je začela delovati 1. januarja 1987. Izključili so jo 31. avgusta letos. Centrala je omogočala dva tisoč priključkov, v uporabi pa jih je bilo v povprečju okrog 1300. V prostoru so klimatske naprave, vstop vanj pa je bil omejen. Del nove Telekomove centrale CENTREX Glavni clclilnik — povezava centrale s prehodom na omrežje Usmerniški prostor za napajanje telefonske centrale Soba z osmimi takimi delovnimi mesti za posredovalce telefonskih klicev zdaj sameva. Na novem posredovalnem mestu se operaterka med 7. in 15. uro odzove na 500 do 600 klicev. A. Č. Če je prišlo do izpada električne energije, se je vključil razsmernik in telefonsko centralo so napajale baterije v t. i. akumulatorskem prostoru. INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V OKTOBRU Novo rezervno napajanje predstavljajo ti akumulatorji, ki se neprestano polnijo. 15. 10. 2002 je ob 15.25 prišlo do požara na odsesovalni napravi pri kalilnem bazenu v družbi Styria Vzmeti. Požar v bazenu so delno pogasili delavci z gasilnimi aparati, poklicni gasilci pa so ga dokončno pogasili in pregreto pločevino ohladili z vodno prho. Za družbe so bili opravljeni štirje prevozi, trije zaradi poškodovanih delavcev in eden zaradi obolelega zaposlenega. Drugod so poklicni gasilci posredovali: -5. 10.2002 so odstranili zapuščeno osebno vozilo iz struge potoka v Strojnski Reki, - 18. 10.2002 so po prometni nesreči izvlekli osebno vozilo iz potoka Kotulja, - 25. 10. 2002 so sanirali cestišče po prometni nesreči v Otiškem Vrhu. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org. - men. ZNANJE ZA PRAVILNO UKREPANJE V mesecu požarne varnosti so v Metalu pripravili praktično usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom in za ravnanje ob razlitju nevarnih kemikalij. Tovrstno usposabljanje podjetju nalagajo tudi zakon o varstvu pred požarom, požarni red podjetja in zahteve standarda ISO 14001. Za zaposlene v službi Kontrola in metalurški razvoj so usposabljanje pripravili v Gasilskem zavodu Ravne in podjetju BVD-Ravne. Za stavbo Kemije oziroma OTK so skupaj okoli šestdesetim udeležencem usposabljanja pojasnili, kako ukrepati ob požaru in kako se uporabljajo ročni gasilniki (na CO2 ali prah ABC), kako se omeji širjenje razlitja nevarne kemikalije in kako se uporabljajo absorbcijska sredstva (žagovina, poseben pesek)ter kako poteka odstranjevanje odpadkov. A. Č. Poklicni gasilec Vinko Salčnik je ob simuliranem požaru demonstriral gašenje, potem pa so se v rokovanju z ročnim gasilnikom na C02 poskusili tudi zaposleni. KULTURA V OKTOBRU • Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OE Ravne in Koroški muzej Ravne na Koroškem sta 2. oktobra v muzejskem razstavišču pripravila medobčinsko likovno razstavo koroških likovnikov. Predstavilo seje 19 umetnikov - kiparjev in slikarjev iz Slovenj Gradca, Radelj ob Dravi, Dravograda in z Raven na Koroškem, ki so na ogled (do 16. 10.) postavili vsak po eno delo. O njih je spregovorila kustosinja Simona Javornik, prireditev so popestrili tudi pevci Koroškega okteta. • Potem ko so Prevaljčani Luki Kramolcu, koroškemu ljudskemu vižarju, septembra v Spominskem parku odkrili spomenik, delo S. Kolenca iz leta 1954 (na fotografiji), so Šentanelci 27. oktobra v stari vaški šoli odprli Spominsko sobo Luka Kramolca. • Pesem zbledele zemlje je naslov koncerta, s katerim se je v Družbenem domu na Prevaljah 19. oktobra predstavil MePZ Rož iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom zborovodje Lajka Milisavljeviča. Pevci so zapeli pesmi slovenskih pesnikov (Ivan Minatti, Andrej Kokot, Vanda Šega, Tone Kuntner, Jože Udovič) in indijanske tekste, ki jih je uglasbil skladatelj Bojan Glavina. Koncert je protest proti ravnanju potrošniške družbe z naravo. Organizator nastopa je bil KD Mohorjan Prevalje. VISOKO DRŽAVNO PRIZNANJE ZA RAVENSKE GODBENIKE "Ob 100-letnici uspešnega in zaslužnega delovanja na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti" je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan Pihalni orkester železarjev Ravne odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Visoko državno priznanje so godbeniki prejeli na slovesnosti, ki je bila 14. oktobra 2002 v Predsedniški palači v Ljubljani. • Komedija Čaj za dve avtorja Toneta Partljiča v režiji Roberta Raponje in v izvedbi SNG Maribor je bila darilo Nove KBM komitentom. Ogledali so si jo lahko 17. oktobra v Kulturnem domu na Ravnah. • Na 5. slovenskem muzejskem sejmu, imenovanem Slovenski muzeji v koraku s časom, kije od 24. do 26. oktobra potekal v Narodni galeriji v Ljubljani, se je s temo o varovanju industrijske dediščine na Koroškem predstavil tudi Koroški muzej z Raven. • V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem so 24. oktobra predstavili pesniško zbirko Gregorja Grošlja Neulovljivi trenutki. V kulturnem programu so sodelovali ravenski gimnazijci pod mentorstvom prof. Mirana Kodrina. • V muzejskem razstavišču Koroškega muzeja Ravne na Koroškem so 22. oktobra odprli razstavo Likovna dediščina cerkva Mežiške doline avtorice kustodinje Simone Javornik. Razstava, ki jo je slovesno odprl kanonik Jože Goličnik, direktor Škofijskega muzeja Maribor, bo na ogled do 15. januarja 2003. Ob razstavi je izšla tudi spremna publikacija, v kateri je opisanih 23 cerkva Mežiške doline in okolice, ki so v katalogu predstavljene geografsko, ob toku reke Meže navzgor. Avtorica je cerkve opisala po enotnem pristopu: lega, prva omemba v virih, stavbna zgodovina, svetniški patrocinij in svetnikova legenda, opisi arhitekture, oltarjev in druge opreme ter stenskih poslikav. Ponekod so zaradi posebnosti dodani tlorisi, večinoma pa tudi sodobne ali arhivske fotografije. Namen teksta je predstaviti večino danes dosegljivih informacij o likovni dediščini posamezne cerkve - torej o njeni arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu. Doslej so bile namreč te informacije dokaj razpršene, edini danes ohranjeni topografski vir, ki je vključil tudi sakralne spomenike Mežiške doline, je bila Koroška umetnostna topografija iz leta 1889. Kot poudarja avtorica, je njeno delo, ki je rezultat štiriletnega raziskovalnega dela, neke vrste kompendij ZAČETEK PRENOVE RAVENSKEGA GRADU Letošnji 10. oktober bo v spominu in za zgodovino obeležen kot datum začetka obnove ravenskega gradu. (kratek pregled) in vsebuje, poleg ozko umetnostnozgodovinskega, tudi zgodovinsko in etnološko gradivo, predvsem v smislu ustnega ali pisnega izročila, ki poroča o tem, kako je bila tovrstna dediščina na nek način sestavni del življenjske skupnosti tudi v duhovnem in obrednem smislu. Podružnična cerkev Fortunata v Podgori Razstava in katalog, ki Koroškega muzeja v letu 2002, pa seveda ne pomenita, da sta raziskovanje in promocija sakralne dediščine zaključena; delo v cerkvah "kot galerijah in situ" se bo še nadaljevalo, saj na raziskavo čakajo še različni cerkveni predmeti. sv. Mohorja in sta osrednja projekta Na slovesnosti ob začetku del v grajskem kompleksu sta spominsko tablo vzidali podsekretarka na ministrstvu za kulturo Irena Lozič ter županja ravenske občine Ivana Klančnik. Začetki ravenskega gradu segajo že v 16. stoletje. Po letu 1945 pa se je stavba iz "znamenja tujstva in gospostva" spremenila v "dom kulture in omike", saj so v njej našli domovanje študijska knjižnica, gimnazija, muzej, pa tudi drugi najemniki prostorov. Prve najave korenite obnove gradu segajo že v leto 1997, saj je kompleks propadal, prostorska stiska v sedanji Koroški osrednji knjižnici pa seje povečevala - tu hranijo na primer okrog četrt milijona enot gradiva in imajo 7.000 članov, ki si letno izposodijo okoli 326.000 knjig. Na natečaju za prenovo je bil letos pomladi izbran predlog arhitektke Maruše Zorec iz Ljubljane, in sicer kot rešitev, ki omogoča sodobno knjižnico v okviru obstoječih in novih gabaritov. Delo je nadaljevala projektantska hiša Elea. Izvajalec del je Gradbeništvo Igerc iz Dobje vasi. Za prenovo okrog 3.000 kvadratnih metrov površin (po zaključku del bo knjižnica pridobila okrog 2.000 m2 neto površin) bo potrebnih 800 milijonov tolarjev; polovico jih je zagotovila država s t. i. kulturnim tolarjem, preostalo pa mora priskrbeti lokalna skupnost (zaenkrat se s finančnim vložkom angažira le ravenska občina). Pred gradbinci so teren okoli gradu preiskali arheologi in odkrili ostanke stavbe iz 16. stoletja, ki jih bodo vključili v nov kompleks. Najprej so začeli obnavljati zahodni del gradu, pomladi prihodnje leto pa bo na vrsti osrednja grajska stavba. Obnova bo končana do konca leta 2004, ves ta čas pa bo knjižnica odprta za obiskovalce. A. Č. Začetek prenove grajske stavbe: pred upravo muzeja so odstranili žerjav, muzejski eksponat, ki je bil nekdaj postavljen v prevaljski železarni (zdaj je deponiran v "štauhariji"), potem pa so teren pregledali arheologi in šele nato so se lahko gradbinci dela lotili s polno paro. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET Dravograd in Re!ax Korotan sta izkoristila ugoden žreb v četrtfinalu pokalnega tekmovanja NZS in se uvrstila med najboljše štiri ekipe. Dravograjčani so izločili Nafto iz Lendave (2 : 0 in 2 : 1), Prevaljčani pa Aluminij iz Kidričevega (1 : I in 2 : 1). Po 13 krogih prvenstva v 1. ligi sta bili koroški ekipi uvrščeni na sredino lestvice - z enakim številom točk. Nogometašem Relax Korotana je uspela zmagovita serija od 11. do 13. kroga, ko so premagali Dravograd, Primorje in Šmartno in tako so se z zadnjega pomaknili na šesto mesto. Dravograjčani so v teh treh kolih osvojili le točko doma proti Gorici in padli s tretjega na 5. mesto. Nogometaši Fužinaija so jesenski del tekmovanja v 3. ligi sever zaključili z uvrstitvijo na 12. mesto med 14 ekipami. Uvrstitev ni v skladu s pričakovanji, razlogi pa so v pomanjkanju kakovostnih igralcev. Posebej boleča je bila serija porazov ravenske ekipe od 8. do II. kroga, ko so brez točk ostali v tekmah s Šoštanjem in Kozjakom Radlje doma ter v Brežicah in Rušah. ODBOJKA Odbojkarji Fužinarja Metala so uvodne tekme novega državnega prvenstva odigrali v spremenljivi formi. V prvih štirih tekmah so doma premagali Pomuije in Merkur Bled s 3 : 1, v gosteh pa izgubili proti Svitu v Slovenski Bistrici z 1 : 3 in v Mariboru proti Stavbarju IGM z 0: 3. NAMIZNI TENIS Na 7. turnirju v spomin na Urha Straška na Ptuju sta v članski konkurenci zmagala Štefan Kovač (Kerna Puconci) in igralka Fužinarja Inter diskonta Zala Šetina. Na prvem odprtem tumiiju kadetov v Ljubljani so se igralke Fužinarja uvrstile: Ivana Zera na drago, Manca Fajmut na 3. do 4. in Polona Zupanc na 5. do 8. mesto. Na turnirju mlajših kadetov na Jesenicah sta zmagala Ravenčana Jernej Ošlovnik in Manca Fajmut. Ivana Zera je bila znova draga, Zupančeva pa seje prebila v polfinale. Na turnirju TOP 12 za člane in članice v Lendavi sta bila v prvi kvalitetnejši skupini najboljša Bojan Tokič (Montpellier) ter Martina Safran (Merkur Kranj). V dragi skupini je zmagala Ravenčanka Zala Šetina. Na dragem turnirju kadetov in kadetinj »Ravne Open 2002«, ki je potekal v okviru krajevnega praznika, so se zbrali igralci in igralke iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Zmagala sta Fužinarjeva igralca Jure Dretnik, ki je v finalni igri ugnal Radeljčana Tomaža Kusa, in Ivana Zera, ki je bila v sklepnem dvoboju turnirja boljša od Italijanke Collio. Med najboljših osem sta se uvrstila tudi Ošlovnik in Fajmutova. PLAVANJE Na mitingu v Bergkamnu v Nemčiji je nastopilo okoli 400 plavalcev in plavalk iz treh držav. Ravenčanka Tanja Kumprej je bila med najuspešnejšimi, kajti v absolutni kategoriji je osvojila štiri prva mesta, poleg tega pa še po eno drugo in tretje. Suzana Tahiri je bila med mladinkami trikrat prva in dvakrat druga, Petra Jovan pa je osvojila dve tretji mesti. Med kadetinjami seje Vita Sonjak trikrat povzpela na zmagovalne stopničke in k zmagam pridala še dve drugi mesti. David Kačič in Toni Pori sta bila uspešna med dečki. Fužinarjevi plavalci so nastopili teden dni pozneje, 19. in 20. oktobra, v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem. Kumprejeva je bila med 450 plavalci in plavalkami iz petih držav v članski konkurenci enkrat tretja. V kategoriji dečkov in deklic je bil Damir Dugonjič dvakrat prvi in enkrat dragi, Gabrijela Golob pa enkrat draga in trikrat tretja. Med mlajšimi dečki in deklicami so mesta med najboljšimi osvojili: Rok Sagmeister, David Kačič, Žiga Oto, Luka Topler, Aron Horvat, Anja Novak, Kaja Sonjak, Tjaša Eijavec in Petra Studenčnik. Dečki Fužinarja so osvojili 3. mesto v štafeti 4 x 100 m mešano. Ekipa Fužinarja je na tekmovanju v Tuheljskih toplicah osvojila ekipno 2. mesto med 24 klubi. Priznanje za najboljšega med mlajšimi dečki je prejel David Kačič. ATLETIKA Od tekmovalcev KAK Ravne, ki so nastopili na članskem mednarodnem mitingu v Tuzli, je najboljšo uvrstitev dosegel Rok Šnajder, ki je v teku na 800 m zasedel 2. mesto, z novim državnim rekordom mlajših mladincev 1:51,29. Pavel Pori je bil v teku na 3000 m peti, Blaž Erjavec pa na 400 m šesti. Pavel Pori je v soboto 26. oktobra nastopil na državnem prvenstvu v malem maratonu v Ljubljani in osvojil 2. mesto. Zmagal je Roman Kejžar. ŠPORTNO PLEZANJE Katja Planinc, tekmovalka AK Ravne, si je po šestih preizkušnjah zagotovila naslov državne prvakinje med kadetinjami, Ciril Vezonik pa se vse bolj uveljavlja med plezalnimi upi. Tako je na peti tekmi za DP na Ptuju osvojil 3. mesto v kategoriji cicibanov med 42 tekmovalci in si priplezal končno 3. mesto tudi v skupnem seštevku državnega prvenstva. Na šesti tekmi državnega prvenstva, ki je štela za pokal Ribnice, pa je Vezonik zmagal med mlajšimi dečki. INVALIDSKI ŠPORT Na letošnjem državnem prvenstvu invalidov v kegljanju na Ravnah sta med 60 tekmovalci in tekmovalkami naslove prvakov v svojih kategorijah osvojila člana Dl MD Ravne Edvard Kopmajer in Peter Ozmec. Erika Lesnik je bila druga, Peter Geld četrti in med paraplegiki Srečko Kotnik drugi. ŠAH Hrvaški velemojster Mladen Palač je postal zmagovalec letošnjega mednarodnega turnirja »Ravne Open 2002«, ki gaje ŠK Fužinar Hapro že petič pripravil v počastitev krajevnega praznika Raven. Med 66 igralci je drugo mesto osvojil Vladimir Hrešč (Hrvaška), tretje pa Zvonimir Meštvovič (Krško). Od šahistov domačega kluba sta najboljši uvrstitvi dosegla Vlado Turičnik (7. mesto) in Zoran Pšeničnik, kije bil deseti. Ivo Mlakar ALPINISTIČNI NOVICI Damir Krčmar in Stanko Mihev sta 8. septembra letos v severni steni Pece v dveh urah splezala prvenstveno smer Kamniti vrt (IV+/IV, II-III, 200 m). Prvenstvena je tudi Reševalska smer (IV/III, I-II, 100 m) v južni steni Pece, ki stajo 29. septembra v eni uri preplezala Vinko Močilnik in Stanko Mihev. Stanko Mihev Slovenski železarji v enem dnevu na treh vrhovih Na tretjem planinskem pohodu slovenskih železarjev na Cipcrnik se je med pohodniki porodila želja, da letos organiziramo še četrti pohod. Za organizatorja smo izbrali že prekaljena vodnika: Janka Kralja iz bivšega podjetja Veriga iz Lesc in Janeza Smrekarja iz nekdanjega podjetja Plamen iz Krope. Organizatorja sta takoj pristopila k delu, razposlala sta vabila in izbrala zanimive kraje pohoda, primerne za jesenske dneve. V kombinaciji treh krajših pohodov so bili izbrani še nepoznani vrhovi z lahkim dostopom. Zal pa vodnika nista uspela zbrati nobenih sponzorskih sredstev. Zanimanje za planinski pohod je bilo v vseh delovnih organizacijah slovenskih železarjev zadovoljivo. Vremenske razmere so bile zadnje dni pred pohodom neprijazne, tudi napovedi vremena so obetale padavine. Mnogi so preklicali prijavo ali pa z njo čakali do zadnjega dne. V soboto, 21. oktobra, se je kljub deževju ob 6. uri zbralo 43 pohodnikov in preko mejnega prehoda Holmec, v smeri Celovca, preko prehoda Ljubelj, mimo Bleda, Spodnjih in Zgornjih Gorij prispelo v vasico Krnica. Drugi pohodniki so nas že pričakovali. Opremljeni z dežniki, vetrovkami in s pelerinami smo se podali skozi vas Krnica proti Pokljuški soteski, ki je v jesenskem času in v lepem vremenu vredna ogleda. Avtobusi so odpeljali do smučišča Zatmik, kamor so po dobri uri hoda prišli tudi pohodniki. Kljub dežju in gosti megli je bilo potovanje zanimivo in prijateljsko. Po krajšem počitku so vse pohodnike avtobusi odpeljali po Pokljuški cesti do Mrzlega studenca v smeri Bohinja Naš drugi cilj je bil 1265 m visoki Galetovec, ki slovi po izjemnem razgledu. Vrh nas je zopet pričakal v megli in dežju, ki pa nista ovirala dobre volje pohodnikov, zato so na vrhu zapeli nekaj pesmi. Avtobusi so nas nato odpeljali do vasic Gorjuše in Koprivnik, od tam smo sc podali na Vodnikov razglednik (1017 m), ki pa ni omogočal nobenega razgleda. Vračali smo se zopet po Pokljuški cesti do Zatrnika, kjer je bil zaključek zadnjega planinskega pohoda slovenskih železarjev v letu 2002. V veselem pogovoru in med obujanjem spominov na železarske pohode smo se poslovili z željami, da se v prihodnjem letu zopet srečujemo. Pohoda se je udeležilo 142 železarjev: 44 z Raven, 35 z Jesenic, 37 iz. Štor, 13 iz Celja, 9 iz Ljubljane ter po dva iz Krope in Lesc. Za Organizacijski odbor Ravne na Koroškem Franci Telcer ZAHVALE Ob izgubi naše drage mame in orne TEREZIJE SVETINA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene pisne in ustne besede sožalja ter vsem, ki ste se poslovili od nje in darovali sveče. Globoko smo hvaležni gospe Lesičnik za skrbno nego. Hvala osebju Doma starejših na Fari, prisrčna hvala celotnemu osebju kirurške šok sobe in kirurškega oddelka, posebej dr. Kozarju za dvomesečni trud in požrtvovalnost. Velika zahvala družini Pisar in družini Petrič za neizmerno pomoč. Hvala gospodu kaplanu za obred in sveto mašo, pogrebni službi Log, godbeniku za odigrano pesem in Fantom z Graške gore za odpeto pesem. Hvala sodelavcem oddelka PTV PG in sodelavcem podjetja Petrol-Energetika Ravne ter odboru Plavalnega kluba Fužinar. Še enkrat iskrena hvala. Družina Merzdovnik SREČKO ŠTRUC 1954-2002 Ob koncu "šilita" je bilo drugega oktobra, ko smo izvedeli, da je po hudi bolezni umrl naš sodelavec Srečko Štruc. Usoda se je poigrala z njim ter mu ni dovolila praznovati oseminštiridesetega rojstnega dne. V takem trenutku se človek zamisli in v mislih se mu prikažejo slike iz preteklosti. Vidim ga, kako kot sedemnajstletni fant prvič prestopi prag "fabrike", kako se po svojih najboljših močeh vključi v delovno okolje. V mislih vidim, kako vsako jutro prinese v "kangli" topel čaj za sodelavce; vidim, kako temeljito ureja modelno skladišče; vidim Srečka z igrivim in s hudomušnim nasmehom na licu, pa tudi jeznega in žalostnega, če kakšni težavi ni bil kos. Spomin mi pred oči prikaže Srečka, ki kar žari, ko pripoveduje, kam bo odšel na morje in kako lepo je bilo, ko je bil obdarjen ob novem letu. Spomnim se, kako je po "šihtu" zahajal k sodelavcem, prijateljem in znancem ter jim s svojo močjo in pridnostjo pomagal pri različnih delih. Usoda pa je hotela drugače; ni mu pustila užiti jeseni življenja. Najbrž smo bili do Srečka kdaj tudi krivični. Upam, da nam ni zameril, saj je bila krivica storjena zaradi preslabega poznavanja. V imenu Livarne - Litostroj ulitki OE Težka livarna Ravne izrekam staršem, sestrama, bratu in sorodnikom iskreno sožalje. Obratovodja OE TL Ravne: Gustav Lajmiš, inž. Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica SREČKA ŠTRUCA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebej hvala vsem, ki so Srečku kakorkoli pomagali lajšati bolečine ob njegovi kratki, a hudi bolezni. Njegovi Ob boleči izgubi naše žene, mame, hčerke in sestre ANE KRAUBERGER se vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih, iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Log, gospodu Kameniku in gospe Stres za poslovilne besede ter Pihalnemu orkestru železarjev Ravne, gospodu župniku Gabrijelu Cizlu za opravljeni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter za njo darovali cvetje in sveče. Žalujoči mož Leopold, sin Dani, hčerka Marta, mama, sestra in brata z družinami IGRA NARAVE Na kaj ste najprej pomislili, ko ste pogledali fotografijo? Na majhen kipec iz prazgodovine, ki žensko figuro prikazuje kot simbol rodovitnosti? Oblika dvajset cm visokega in deset cm širokega krompirja res zelo spominja na "obdarjeno" žensko telo. V uredništvo ga je prinesel Leopold Jelen iz Šerpe, izkopali pa so ga na njivi njegove tašče v Črnečah. V bližini "krompirjeve žene" je rastel tudi njen "partner", ki pa so ga, žal, presekali. A. Č. POPRAVEK Iz članka Kje je kdo oziroma kaj na str. 5 v prejšnji številki je mogoče razbrati, da v železarskih družbah delujeta le dva sindikata (SKEI in KNSS Neodvisnost). Seveda pa je aktiven tudi Sindikat delavcev STO, ki pa nima svojih prostorov (o teh pa je bil govor v prispevku). Urednica KADROVSKA GIBANJA V SEPTEMBRU Konec septembra je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.025 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 9. 2002 zaposlenih 538 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.005 STO 641 NOŽI 184 OPREMA 126 ZIP CENTER________________________69 ENERGETIKA 85 STYRIA VZMETI 126 TRANSKOR 49 T. K. RAVNE 7 VOGARD 86 ŠERPA 126 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 45 FLUKTUACI JA Sklenitve delovnega razmerja Septembra je bilo v železarskih družbah sklenjenih 16 delovnih razmerij: v ZIP centru so za določen čas zaposlili 11 delavcev, v Nožih so delo za določen čas omogočili trem delavcem, od tega enemu pripravniku, v STO se je vrnil delavec, ki je zaključil usposabljanje v Slovenski vojski, v Metalu pa imajo odslej novega sodelavca, ki je bil razporejen znotraj koncerna. Od drugih podjetij je do sprememb prišlo le v Šerpi, kjer se je za nedoločen čas zaposlil nekdanji sodelavec STO, in v družbi Styria Vzmeti, kjer so zaposlitev za določen čas ponudili petim interesentom. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 2.060 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Prekinitve delovnega razmerja Septembra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 9 delovnih razmerij: 5 v ZIP centru (trem delavcem je potekla zaposlitev za določen čas, dva pa sta umrla), 2 v STO (obakrat sporazumna prekinitev delovnega razmerja) ter po eno v Metalu (starostna upokojitev) in v Nožih (sporazumna prekinitev delovnega razmerja). Od drugih družb o spremembah poročajo le iz Euresta (en sodelavec je sporazumno prekinil delovno razmerje). Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 84 Nagradna križanka št. 83 - rešitev vodoravno: KALIBR1RANJE, OSTRGOVALNIK, SOHO, GOBA, NG, EL, NAL, ODRA, MALINA, TINN, OKA, RANA, SOK, PSI, PA, KRA, EDMONTON, AB, VS, ABONMA, LIMI TA, ASTAT, ATOL, DIRA, DA, RAŽA, IVAN, AS, Žreb je jubilejno publikacijo PD Ravne na Koroškem namenil: TOMAŽU KRISTANU iz STO, VERI KREVH-LESJAK iz Gasilskega zavoda in LAZU SAVIČU iz STO. Nagradna križanka Št. 84: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 29. 11. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF SREDNJE VELIK PTIČ Z RDEČIM OPRSJEM POZITIVNA ELEKTRODA LOVSKO DRUŠTVO IRSKA REVOLUC. ARMADA FEVDALNA DRUŽBENA UREDITEV MEDMET RDEČI KRIŽ NOBELU BOLEZEN ZARADI OKUŽENOSTI Z IKRAMI ANGLE- ŠKO JOŽE OČE, ATI DRŽAVA NA ZAHODU ZDA O MODERNI SLOV. LITERAT J 13. IN 16. ČRKA RIMSKI POZDRAV NOETOVA BARKA E TENIŠKA IGRALKA KURNI- KOVA ZEVSOVA MATI C, INN JI NO NASELJE SLOV. IGRALKA KRAVA- NJA ORIG. IME ZA OTOK JAVO MADŽARSKI NOG.KLUB J ŽRTVENIKI VRSTA MORS- KEGA RAKA ESTONSKA LUKA V MOMENT IKO LUKA V ČRNI GORI KLICA A ITAL. MESTO LIČINKA OZIRALNI ZAIMEK PRISTAŠ KLASIČNE UMETNO- STI L S OZKA LESENA DESKA OKRAJŠAVA ZA STRAN 4. IN 1. VOKAL A POLIT. ZATOČIŠČE HOLANDSKA JADRNICA A ZAČETNIK i/.'- 'I.'v/ . KOŽNA TVORBA ZAKOLI- ČENE SMERI R A S ARABSKI KON i VRSTA PESNITVE RAJKO GLRIČ LOJZE KOS JEZERO NA JUGU TURČIJE V A ŽUŽELKA Z VELIKIMI KRILI POTOČNA ŽIVAL A K ZELENI NASADI V MESTIH Ime, zapisano v podobo kraja je naslov zbornika, ki ga je ob svoji petdesetletnici izdala Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. V njem je na več kot 80 straneh v besedi in fotografijah izčrpno predstavljeno polstoletno delovanje ustanove, ki pomembno "sooblikuje kulturni in življenjski utrip Koroške". Omenimo le nekaj tem: oris zgodovine knjižnic na Koroškem, predstavitev domoznanske dejavnosti in artoteke, seznam kulturnih prireditev in bibliografij, opis dela društva bibliotekarjev itd. Na reševalce križanke čakajo tri knjige. IME IN PRIIMEK:........ PODJETJE OZ. NASLOV: