S šajkačo čez albanske^ore Predzadnjo nedeljo smo se v daljšem članku spomnili 25-letnice srbskega omika čez Albanijo. Med bojevniki, ki so morali na to strašno Golgoto, je bilo tudi nekaj slovenskih prostovoljcev in pa slovenskih ujetiurfov, ki so se s šajkačami na glavi rajši pridružili srbski vojski kakor da bi iih snet zaiela avstriiska nest. Meri niiroi ip h51 tudi v Vp!rnslav P roti koncu novembra 1915 smo se vlekli lačni in prezebli mimo Struge Ln Ohridskega jezera. Ko smo stopali proti mestecu Strugi po cesti, ki se vije ob bistrem vodovju, smo opazovali nešteto rac. gosi in drugih povodnih ptic. Proti večeru je nekje zvonilo večernico. Meni se je zdelo, da nam zvoni k pogrebu. V bližini se je čulo puškarenje. Struge same si nisrno mogli kaj prida ogledati Bilo je že temno, ko smo prišli tja. Dobili nismo ničesar pod rob, a lačni smo bili. da smo komaj pre- mikali noge Izven Struge smo našli ovčjo stajo za prenočišče Vanj se nas je stisnilo kakih 20 beguncev. Obiskal nas je neki Arnavt in nas nagovarjal, da nas skrivo- ma povede nazaj k avstrijski armadi. Se- veda smo odklonili Avstrijci so tisti čas plačevali po 50 kron za vsakega ujetnika, posebno pa še za one. ki so nosili šajkače In te smo imeli tudi mi. Nekateri so se dogovorili, da bodo stražili, drugi smo po- čepali po tleh in zaspali kakor ubiti. Komaj se je svetlikalo, smo jo mahnili imed gorovje po slabo varovani cesti med skalami. Prvič sem prav iz bližine lahko opazoval krasne planinske orle. ki so po- nosno krožili nad nami. niti 50 m visoko. So že vedeli, zakaj lahko tako nizko po- letavajo nad našimi glavami. Slutili so in čakali, da kdo omaga, pade. izdihne. Umi- ranje je bilo naglo. Arnavti so mrtvece, posebno še lastne žrtve, do nagega slekli in jim pobrali obleko, mrliča samega pa prepustili divjadi, jastrebom in orlom. Strašni so bili prizori, kadar so orli pla- nili na mrliča. Mar jim je bilo bližnjega grmenja topov in prasketanja pušk! Okrog poldne smo koračili pod Ohrid- sk;m jezerom. Od daleč smo čuli zvonenje, morda od Sv. Nauma. Spotoma smo uži- vali brinjeve jagode, tako debele kakor v Istri. Edino z njimi smo si tešili glad. Kljub vsemu ne pozabim prekrasne po- krajine. še zlasti ne pogleda na Ohridsko jezero, ko smo se nekoliko povzpeli. Bo- žanstveni razgledi! Kar pomladili so me. S seboj sem imel še odejo. Na prigovar- janie tovarišev sem v arnavtski bajti za- menjal odejo za projo, za arnavtski ko- ruzni kruh, visok komaj dva prsta, velik pa ko rešeto. Komaj sem ga stlačil v vre- čo. ki mi je služila za nahrbtnik. Spoto- ma sem se ustavil, da se najem proje in da jo delim z dvema tovarišema. Dohiteli pa so me vojaki in kar mimogrede mi je zmanjkalo proje. Le toliko mi je je ostalo, kolikor se mi je je v rokah zdrobHo. Slastno sem pogoltal tiste drobtinice Ne- koliko sem si vendar utešil glad in upam, da so si ga utešili tudi lačni vojaki. Ker je nekaj dni pred našim pohodom močno lilo, so bila pota polna vode, da smo jo bredli do kolen. Koliko kilometrov smo dnevno premerili, ne morem povedati. Niti naših najslabših steza ni mogoče pri- merjati albanskim. Da so bile takrat ne- koliko bolj razhojene, je to storila mno- žica beguncev. Sli smo kar tja v en dan. Dolga, nepregledna procesija. Desno ln levo nam je tvorilo špalir polno mrličev. Sami nagi, oropani siromaki. Kdo bi ve- del. ali so bili pokopani, ali so samo orli, jastrebi in krokarji opravili pogreb. Pogled na mrtvece je bil grozoten, ko je marsi- kateremu mrliču manjkalo ob bedrih me- sa Od kod so bili vsi ti neznani mučeniki? Kje so njihovi svojci? Vsako leto na Ver- nih duš dan se spominjam teh svojih po- kojnih tovarišev, ki jim nihče ne vč groba jn jim nihče ne more prižgati lučke. V noči na 30. novembra smo >ložirali« v gorovju desno nad Lini, na planini Mo- kri, koder danes spet besnijo borbe na nož. Bil sem bos, ker sem že teden dni prej zamenjal čevlje za projo. Noge sem si ovil z žakljevino, da me ni zeblo. Na Mo- kri je bilo čez pol metra snega. Spali smo na nekakšni verandi boljše arnavtske hiše. Gotovo je bilo ponoči najmanj 8 stopinj Hiiaza. Že dva dni nismo ničesar jedli, nikjer ni bilo mogoče ničesar kupiti, vsa pokrajina je bila zasnežena. Kljub lakoti in mrazu smo vendar ostali živi. Frvega decembra smo premrli vstajali. Tovariš Lojze Fajdiga je zanetil v gozdu med skalovjem ogenj. V posodah smo raz- topili sneg. Zajtrkovali smo toplo snežnico. Samo, da je bilo nekaj toplega. Potem smo nadaljevali pot V dolinici smo za groš kupili lubenico, ki je bila na pol ismrzla. Ko smo pod večer prišli do ne- kega muslimanskega pokopališča, smo si lubenico spekli pod platano in smo jo slo- vesno povečerjali. Poleg Fajdige mi je bil zvesti tovariš France Dolenc. Ko smo po- hrustali pečene koščke lubenice, pristopi neki Rumun, milo proseč, če se sme za dinar odškodnine greti ob našem ognju in da si obenem speče nekaj mesa. Se- veda smo mu brez vsega dovolili, da bomo meso vsaj vohali. Tovariš Rumun ni bil vrrazan, vsakemu je odrezal košček Na K* očke smo nabodli meso in ga imenitno opekli. V zameno smo nato Rumunu po- stregli s posled •> jim koščkom pečene buče. Kc smo domala že vse pospravili, mi pra- vi prijatelj Lojze: »Kaj praviš, kakšno je neki to meso? Ali se ti ne zdi. da ni ne kislo ne sladko, marveč tako kislasto sladko?« Odgovoril sem: Meso je meso! Najbrž je kakšna mrhovina Pasje ni in konjsko tudi ne, to vem. Morda je oslov- sko. Saj vendar veš, kakšno mrhovino smo že žrli!« Dolenc je začel Rumuna izpraševati. od- kod mu meso Našteval je vse vrste, toda Rumun je v odgovor gonil samo eno: »Ne vem pa ne vem!« . Polagoma se ie začel v nas zgoščevati sum kaj pa.. če smo ljudožrci?... Na mah se je Lojze straho- vito razburil nad Rumunom Kar pobiti ga je hotel. Naposled smo se vendar po- mirili, ujc-nih prehudih posledic niso tr- peli želodci. Pod platano smq po vrsti za- spali. Pozno ponoči nas zbude od nog do glave oboroženi Arnavti, Malisori. Pregnati so nas hoteli s pokopališča, da bi nam skraj- šali žVienje. Toda mi smo hoteli še ži- veti. Dobro smo vedeli, da nas na poko- pališču. ki je tudi njim sveta zemlja, ne bodo ubili. Trdili so svojo, da smo iim ukradli gosi in ne vem kaj še vse Mi pa smo gladko vse zanikali in se . podvrgli preiskavi. Pokazali smo jim da nimamo ničesar sumljivega pri sebi. Ker sem ve- del, da so muslimani, sem jih rotil pri Alahu in Mohamedovi bradi, naj nas pu- ste v miru. To je pomagalo. Alaha in Mo- hameda so se bali in nas zapustili. Spanja je bilo seveda konec. V strahu smo ob ognju čakali jutra. Ze je sonce sijalo na obzorju. Trume beguncev so se vlekle mimo groblja. Mi pa le še nismo hoteli odtod. Zjutraj sem še enkrat trdo prijel Rumuna, naj mi pove resnico o tistem mesu. In je priznal, in prikimal.. . Bili so strahotni občutki, ki so prevzemali nas tri Slovence. Toda vdani v usodo smo se to- lažili: kar je, je. Glad je glad. Naše raz- položenje je bilo takšno, da )e Rumunu kazalo brž izginiti in ga nismo videli ni- koli več. Sestopali smo z Mokre planine v dolino. Spotoma smo zobali brinjeve jagode. Pa še nekaj več. natrgali smo robidovega listja, ki je bilo sicer še zeleno, a vendar: kako nam je teknil robidov čaj' Se danes, kadarkoli grem v planine ne nesem čaja s seboj Natrgam si robidovih listov, v odo z njimi in k ognju. Kadar ga srebam, se spomnim Albanije. Razgled s planine Mokre v ravnino okrog Elbasana in na samo mesto je očar- ljiv Za nami sneg. mi pa stopamo iz zime v pomlad. S snežnih planjav gremo med zelenje Za nami je nahuiše trplienle Spet nas poživlja narava, nič več ne čutimo gladu. Komaj je preteklo nekaj ur smo se že spustili izmed snežrega oklepa v elbasansko ravnino in smo sredi decem- bra prišli v pomlad med zelenje in cvetje. Videli smo mnogo narcis in rožmarina. Kako je bilo v Elbasanu in kako se je končalo naše žalostno romanje, o tem pa kdaj drugič. Jaz Vam varujem kožo! Rdeča, hrapava ln spokana koža dokazuje, da Vaša ko- ža nima dovolj odporne sile, da Je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate, in sicer z NIVEO. Kajti NI- VEA vsebuje »Eucerit« ln prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvi- šuje odporno silo. Zato upo- rabljajte redno NIVEO. da bi Vam ostala koža nežna, mehka ln gibčna kljub vlaž- nemu in hladnemu vremenu. cKaj papesem opreji ? Stari vodnjak v Zvezdi C ij im je pred 50 leti pritekla zdra- va, pitna voda po vodovodnih ceveh iz Kleč prvič v Ljublja- no, so zaživeli tedanji mestni očetje v uvero, da so potrebam našega mesta zadostili v polni meri. Do tega iih je pripravilo dejstvo, da je pri- tekla voda v sleherno hišo, da skoraj v sleherno stanovanje. Ali prav iz tega se jim je rodila velika napaka, da za vse do- tedanje javne mestne vodnjake niso dali nobenega nadomestila. Spričo te odlike ni čudno, da so se ob vodnjaku gnetle dan za dnem služkinje s svitki v rokah, a s škafi pod pazduho ln čakale, da so mogle nastreči polno posodo te slavne vode. Se do danes pa se je ohra- nilo med starimi Ljubljančani ustno Iz- ročilo, da so semkaj hodili po vodo vse- lej, kadar je bilo treba streči znamenitim gostom, kakor cesarju in sličnlm. Na pokrov vodnjaka so naleteli letošnjo pomlad. Obod ima tri odstavke zgoraj ima 1,60 m premera, na dnu. ki leži 14.8 m Javnih vodnjakov je bilo dvanajst: pred mestno hišo, na Šentjakobskem trgu, pri Sv. Florijanu, v Hrenovi ulici, v Kladeznl ulici, na Cojzovem grabnu, sredi Zvezde, v Kolodvorski ulici, na Resljevi cesti, na Krekovem trgu, na Vidovdanski cesti in na Spodnjih Poljanah. Ob njihovem za- trt ju so napravili izjemo le pri dveh pri- merih. Prvič pri Robbovem vodnjaku, ve- ličastnem spomeniku, posvečenem trem glavnim rekam bivše kranjske dežele, Sa- vi, Ljubljanici in Krki, ni kazalo drugo, ko da so dali napeljati vodovodne cevi tu- di vanj. (Pozneje so postavili na Krekov trg, tja pred Mestni dom, basen s kom- binacijo vodometov, a so ga kmalu spet odpravili. V najnovejšem času pa je po- stavila občina na Šentjakobski trg vod- njak, ki pa je žal takšen, da bi mogel slu- žiti le kot napajališče živine.) Bila pa je še ena točka, ki je 1. 1880. prav tako ni- so mogli popolnoma zanemariti, namreč v Zvezdi. Tamkaj stoječi stari vodnjak so spomla- di 1890. sicer pokrili, ali tik poleg njega postavili izlivko, ki stoji še danes, a ne bi mogla biti v okras nobeni naši vasi. Kdor je le enkrat pri njej pil, ga je mi- nilo veselje, se ji še drugič približati, tako si se zmočil ob njej. Ta vodnjak je bil prvotno last očetov kapucinov. Napravili so si ga ob istem ča- su, ko so zidali samostan s cerkvijo, to- rej pred L 1608., napravili so ga tik za samostanom tako da leži v današnji Zvezdi blizu gornjega vogala zelene ruše — sam Bog ve, kako dolgo jo bomo še uživali, — med hodnikoma ki držita od Izhoda Wol- fove ulice, oziroma Matice Slovenske proti nunam. Vodo tega vodnjaka so uživali očetje kapucini. dokler jih ni razpodil cesar Jo- žef II. Potem so samostanska poslopja stala do 1 1817., v teh mesecih s koreni- nami vred populjena Zvezda drevja — 30 m. m je omahnil poslednji divji kostanj — pa je bila prvič zasaiena na bivših samo- stanskih tleh šele !. 1824. Največji dobi- ček v očeh tedanje Ljubljane pa je bil ta, da je postal dostopen javni uporabi kapu- cinski vodnjak. Voda lz večine zasebnih vodnlakov je bila namreč silno nesnažna. Naši pred- niki so z vsakim požlrkom vode popili tu- di velike porciie gnojnice ki se 1e odcejala in mešala v slabo urejene vodnjake Od teh vodnjakov pa se je ločil po svoji čisto- sti in snagi. To je spoznal že mestni fizik Fr. V. Linlč. ko je analiziral Ljubljanico in vodo iz našega vodniška. Polivam ga je že 1. 1831. tri leta pozneie pa niše v svoji znameniti knjigi o Llubliani takole: »Za naiboljšo nltno vodo tph tal ln Liub- Ijane soloh veHa voda javnega vodniaka na trompo na Komrresnem tr«ni. Jaz sem »a zato večkrat preizkusil « Potem posve- ča podrobni analizi te vode celih sedem strani svoje knjige. pod površjem pa 90 cm. Do globine 8.80 m je obod lz rezanega kamna, niže pa na že- lezne obroče in plohe. Vodna gladina stoji nad 6 m visoko in ko so jo izsesali, se je do te lege zopet v 12 urah napolnil. Do- tekajoča vodna žila leži v globini 8 m, da- je pa okoli 46 litrov vode na uro. Zgornji del oboda je, kakor rečeno, lz L 1608., spodnji pa iz 1.1875., ko je bil vod- njak na predlog komisije za pregled vod- njakov popravljen in poglobljen. Danes je vodnjak sicer zopet zakrit vendar imajo pri občini resen namen, da ga spravijo do veljave po načrtih inž. Kobeta. Sicer je . treba reči, da vodnjak večjega stila tukaj, j pred licem kraljevega spomenika, po na- čelih estetike ni potreben. Krvava potre- | ba pa je da dobimo tukaj, a razen tega še 1 na številnih točkah našega mesta prepro- ste. a moderne in higienske vodovodne na- prave, pri katerih bi si mogli pasanti pri- i voščiti vsak trenotek požirek čiste vode. an, ena najstarejših kulturnih rastlin, je bil nekoč bogat vir dohodkov Lanena industrija je zlasti v Nemčiji prinesla mno- gim pridelovalcem veliko pre- moženje. Pa ne le v Nemčiji, tudi pri nas v naših krajih je bil lan važen kmetijski pridelek in nI je bilo skoraj kmetije, kjer bi vsaj za domače potrebe ne sadili lanu in ga predelavah tudi za prodajo. Naše narodne pesmi spominjajo na lepe čase in tudi naši narodni pripovedniki so v svojih delih pogosto opisovali veselo delo v zim- skem času ko je bila preja eden najvaž- nejših ln najveselejših del v dolgih zim- skih večerih h katerim so se zbirali stari ' in mladi. Na preji so se vrstili pomenki | o vseh mogočih stvareh. Strahovi in ča- rovnice so bili večkrat glavni predmet i takšnih pomenkov. Odkar pa so začeli uva- žati bombaž v večjih množinah, je pričelo pridelovanje lanu pešati, dokler ni pone- kod sploh prenehalo. Gojenje lanu ni danes več dobičkanosno, sejanje te rastline pa je vsaj za domače potrebe še vedno zelo pomembno. Naša kmečka gospodinja bi morala smatrati go- jenje lanu za važno dolžnost Naj bi ga pridelala vsaj toliko, kolikor ga potrebuje za hišno in posteljno perilo, za vreče in prte. Domače platno, za katerega se pri ročni preji uporablja vlakno v vsej dolžini in tkanini je Izredno trpežno in mu tudi beljenje na trsti ne škoduje. Razen vlaken pa koristi lan tudi s semenjem. Iz seme- nja se iztiska olje, ki bi se lahko uporab- ljalo kot jedilno olje. Oljčne tropine so prav dobra krma za živino. Platno domačega izdelka je trpežno in Je za domačo uporabo mnogo bolj pripo- ročljivo kakor tuji izdelki. Kakor je ne- kdaj vsako kmečko dekle znalo treti, pre- sti in ravnati z vsemi deli. ki so potrebni pri izdelovanju domačega platna, tako bi kazalo zopet pričeti s tem delom, ki je za domačo stvar vedno potrebno. Zato bi bilo prav, da bi se naši kmetje zopet pri- čeli ukvarjati s pridelovanjem lanu v večji meri. kakor se to dandanes dogaja. Lan dobro uspeva povsod, kjer se me- njavata vlaga in toplota. Zoh^eva svežo, peščeno ilovnato zemljo. Zelo dobro uspe- j va po dobro kultivirani detelji, po rži ali pšenici, ovsu in tudi na novo preoranih njivah po močni travi. Nasprotno pa ga ni sejati po krompirišču ali po repi in ječ- menu. Kjer je rasel enkrat lan, tja se ga ne sme potem najmanj osem let več sejati. Njivo na katero se vse je lan. je treba prej dobro očistiti vsega plevela in ga uničiti s tem. da se plevel še pred zimo globoko podorje po dolžini ln širini. S tem odpade spomladi pletje lanu ali se vsaj deio izdat- no olajša. Lanu se ne sme gnojiti nikoli s svežim hlevskim gnojem. Uspešna so umetna gno- jila, kakor kostna moka, gnoji se pa lahko tudi s kompostno prstjo, premogovnim pe- pelom tudi z gnojnico, kateri je dobro, če ji primešamo nekoliko kuhinjske soli. Do- bro je tudi. če njivo polijemo z gnojnico in posujemo z mešanico žveplenokislega kalija in superfosfata v razmerju 4 :1. Gnojiti moramo vedno v jeseni. Spomladi je njivo zrahljati največ do 30 cm globoko, da ostane zimska vlaga v zemlji nato pa njivo po dolžini in širini dobro pobranamo in zvaljamo. Setev je najboljša zgodnja v mesecu marcu ali v začetku aprila. Sejati je najbolje proti ve- čeru, in sicer tako, da vsejemo po'ovico semena po dolžini, drugo polovico pa po širini, ln to enakomerno. Zjutraj pred sončnim vzhodom pa njivo pobranamo in zvaljamo. Kakovost lanenih vlaken je odvisna od semena. Nizkostebelni lan da manjšo, meh- kejšo in svetlejšo nit. visokostebelni pa da boljšo, debelejšo in močnejšo prejo. Koli- kor gosteiše se seje. tem tanjša in daJ ša je nit. Zato je potrebno debela vlakna se- jati redko, taniša pa bolj gosto. Na 25 arov veliko njivo vsejemo navadno 100 1 n:zko- stebelnega semena, visokostebe'nega pa samo 80 1. Seme ne sme biti sveže, temveč že nekaj let (3 do 4 leta) staro ter mora imeti dober vonj. Lan Je treba pridno pleti, kakor hitro zrase do 10 cm. Pri pletju morajo b:ti p'e- vice previdne, da stebelc ne polomi'o. Pu- liti ga je ob pravem č^su. Prezgodai po- puljen lan ne more dati trpežnih vlaken, prepozno puljen pa se rad "lomi. Lan, ki ga pulimo zaradi vlakna, se puli. ko od- padejo spodnji listi in zgornji venejo. če je pa namenjen za seme. mora popol^o-na dozoreli Taka vlakna se dajo porabiti le še za debelejšo pre:o. Pulijo ga navadno, kadar je zemlja Se vlažna, da ga lahko pulijo s koreninami. Sušimo ga na soncu. Poleg lanu bi kazalo sejati zopet tudi več konoplje. Glas iz Madžarske Zgledov, kako naj bi se to uredilo Je po svetu dovolj. Pojdite n-. pr. v bolgarsko Sofijo, pa se vam bo kar milo storilo, ko boste videli, kako lepo se kultlvira tam voda. Pri tem bi bilo umestno, da se kom- binirajo izlivke po zgledu lz kopališča Ili- rije z tzlivki, kakršne si je uvedla šolska poliklinika. V teh izlivkih bi bil uporabljen seveda mestni vodovod. Ker pa leži tam tudi sta- j rt vodnjak pitne izdanje vode, bi bilo do- j bro, da pomislijo naši lnženierji še malo [ naprej. Pomislijo naj na slučaj, da M bil , mestni vodovod v popravilu ali slično. V tam primeru bi utegnila pitna lzdanja vo- da našega vodnjaka postati znova nepre- cenljiva dobrota za velik del današnje Ljubljane. Dr. Jote Rus Bud''mpešta, decembra. ^ elika troboinica, ki vihra v \ / Bud:mpešti na Trgu svobode \/ ln spominja Madžare na okle- V ščeno domovino, je še vedno *•• razvita, dasi so se ravno v zadnjih časih vrnile k Madžarski pokra- jine, s katerimi se je znatno povečal od- stotek nemadžarskega prebivalstva. Raz- vita zastava, pred katero se vsak Madžar pobožno odkrije in ki jo pokažejo vsakemu tujcu ter mu razlože nje pomen, je tedaj znamenje, da revizionistične želje še niso potolažene. Po razburjenju zadnjih mese- cev, ko so se v Budimpešti vrstile narodne manifestacije ena za drugo, je mesto na- posled zopet dobilo svojo običajno mirno sliko. Kar tujca najbolj preseneča, je raz- meroma veliko števI'o avtomobilov, ki še vedno švigajo po bud-mpeštanskih ulicah O zatemnitvi v Budimpešti ni nikakega sledu. Vse ulice, trgovine in razna pod- jetja so sijajno razsvetljena, svetlobna re- klama deluje kakor v normalnih časih. Ho- teli so dobro kurjeni in pravijo, da se tudi v zasebnih hišah ni bati mraza. Prebival- stvo je obilno preskrbljeno s kurivom. Po- zna se, da je Madžarska z novimi mejami pridobila ogromno gozdno bogastvo v Slo- vaški, Podkarpatski Rusiji in v Erdelju. Drva so se znatno pocenila. V ostalem pa ljudstvo nI nič kaj zadovoljno z letošnjo letino. Hudi zimi je sledilo deževno poletje, žetev nI bila zadovoljiva, zlasti se Je slabo obnesla trta in sadje. Trgatev je dela ko- maj četrtino običajne količine, tako da ne bo pokrila niti lastnih potreb. Madžarska že 50 let ne pomni tako slabe vinske letine ln letošnjo nesrečo primerjajo z onimi leti, ko Je trtna uš uničila madžarske vinogra- de. Isto velja za sadje, ki tako slabo ni obrodilo že 40 let. Grozdje, vino in sadje je luksuzno blago, ki si ga zaradi silno viso- kih cen lahko privoščijo samo najir.io- vitejši. Cene nekaterih živil so se tudi znatno zvišale, priznati pa se mora, da vlada skrb- no pazi na to, da v korenini zaduši vsako samovoljno podraževanje. Zato se v me- ščanskih gostilnah dobi doher obed š? za poldrug pengo, v odl!čnejš;h lokalih pa tudi ne stane več ko 2 ali 3 peng3. Ma- džari imajo tri brezmesne dneve, toda v teh dnevih je vsakomur v obilici na raz- polago perutnina ribe. divjačina in suho meso. Moke je očividno dovolj, rac'on i rana sta izmed važnejših živil le sladkor ln mast. V mestu se je pojavila množ'ca no- vih katarn »Esoresso«, kjer se dobi izvrst- na črna kava za pol pen ga kar ni preveč poceni, zato pa ti postrežejo ze1© poceni z obloženimi kruhki, z gnjatjo, klobaso itd. Velike trgovine in trgovine z luksuznim blagom so še polne blaga in se nikjer še ne opaža pomanjkanja. Razen domačih iz- delkov se dobi še izvrstno angleško sukno, fino perilo, dobra obutev, italijanski in francoski parfeml skoraj po istih cenah kakor lani. Gledališča, varieteii ln kine- matografi poslujejo s polno paro ter so skoraj vedno razprodani. Madžarska jav- nost se pač raduje svoiih političnih usne- hov, ki so državi brez žrtev vrnili obsedne in bogate pokrajine. Najbolj popularen je film »Proti vzhodu«, ki privablja že tedne In tedne silne množice meščanov. Predstav- lja namreč pohod madžarske vojske na vzhod ob zasedanju gornje polovice Erde- lja. Občinstvo navdušeno ploska slikam in vzklika madžarski vojski A. F.