Domžale, 24. IV. 1989, letnik XXVIII, št. 7-8
ODCIIVKI ,
oročevolec
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale
SZDL na razpotju
Pred dnevom OF
, V zadnjem času se s poglabljanjem vsesplošne .krize uveljavlja prepričanje, da se je treba čimprej ponoviti od enostranskega sistema (monopartizma) in °dpreti vrata za politični pluralizem. Kritičnost Slovencev do tradicionalnih političnih organizacij se stopnjuje in vedno bolj izraža tudi v zahtevah po legaliziranju Politične »konkurenčnosti, ki bi omejevala politični Monopol zvezi komunistov. Vse bolj pa se krepe tudi zahteve po legalizaciji delovanja novih družbenih in Političnih sil, od novih družbenih gibanj, različnih zvez Pa vse do političnih strank. Gre za subjekte, ki so nastali in še nastajajo kot oblika samoorganiziranja ta-Koimenovane civilne družbe in kot odgovor na nespo-sobnost tradicionalnih političnih organizacij, da bi razbere spreminjale. Nesporno je, da so politične orga-ni2ac'je upravičeno kritizirane in da ne morejo imeti 'ključne pravice za »delovanje politike«. . Ob tem pa nismo (niti teoretično ne, za kar smo sicer veliki mojstri) oblikovali modela političnega plu-ra|izrna, oziroma pravil igre političnega življenja v no-Vln pogojih. Zelo radi uporabljamo pridevnike, zato Srno naš politični pluralizem poimenovali »nestrankarski«, kar pove le-to, da na uzakonitev strankarskega Parlamentarnega sistema še ne pristajamo.
y tem nestrankarskem političnem pluralizmu pa [Jai bi imela izjemno pomembno mesto SZDL. Ta naj oi se spremenila v pluralistično politično organizacijo, kl Ugotavlja ves po ustavi dopustni politični plurali-2em znotraj sebe.
Toda v dosedanjih razpravah in razmišljanjih o Prenovi SZDL so se v glavnem odpirale dileme, vpraša in različni pogledi na položaj SZDL v sistemu, ni Pa pravih konsistentnih rešitev. Nekateri menijo, da je Pstoj SZDL nezdružljiv s pravim političnim pluraliz-0rri, da je vključevanje novih zvez v SZDL le stvar [?re.n°dr>ega obdobja) do drugačnega konstituiranja Političnega pluralizma), drugi so prepričani, da je ^-DL lahko le krovna organizacija brez lastnega član-JVa (servis za delovanje zvez, tretji, da naj SZDL po-ia \S Partner ^K k°t samostojna politična organizaci-J ■ veliko je argumentov za in proti posameznim te-arn. najbrž pa bo čas in praksa potrdila pravilnost raz»čnih konceptov.
S?ni°da zaka' ne bi b"a mozna tudi dvojna identiteta sv •  kot avtonomne in pluralistične organizacije s °)irn članstvom in frontnostjo, (zveza zvez in orga-*acij). Večina ljudi ni ne povsem »levo« ali »desno« Merjena, ampak se zavzema za neko srednjo pot in .. J^darle le čuti pripadnost SZDL kot svoji organizaci-k| lahko zastopa njene interese. Argumente za tak-qp° dvojno vsebino SZDL lahko najdemo v izročilu • ki je znala povezati vse tudi politično različno . Merjene sile za osvoboditev slovenskega naroda, v 1^jstvu, da vključitev v eno stranko (ali zvezo) ne iz-Wcuje možnost vključitve tudi v drugo, da SZDL podane le rešuje probleme ljudi in da tekmovanje ko        programov brez mehanizmov sodelovanja in rai°Peracije ni mo9°če. Gre za to, da je politični pluli j|l2ern sposoben zaživeti in preživeti, če ne bo teme-s, samo na razlikah, ampak tudi na nekaterih temeljih kot-'31"1''1 družbenih, političnih in moralnih vrednotah, dostojanstvo človeške osebe, svoboda posa-in        kot P°9°i za svobodo vseh, samoupravljanje I ekonomska demokracija, narodna enakopravnost v ederativna ureditev skupnosti, nenasilje itd. Za tak-S?r.teme''ne vrednote, ki sodijo v politični program 2at    Je mogoče ustvariti konsenz večine Slovencev. SetQ bo v SZDL potrebno v celoti uveljaviti načelo, da * .v SZDL združujejo posamezniki kot nosilci politi-v 'n pravic in svoboščin ter njihove asociacije, kamor eJerrio tako družbenopolitične organizacije (brez g popolnega položaja ali vodilne idejnopolitične ko-| rko|j vloge, ter druge organizacije, gibanja in zveze.
Veda pa bo treba na novo formulirati način dogo-tai<iariJa in usklajevanja stališč in sistem organiziranja
*° v SZDL kot političnega sistema nasploh, ■i. Zato imamo priložnost že v tem trenutku ob iska-hovih rešitev v slovenski ustavi, priložnost, ki je ne Srneli zamuditi.
Maks Jeran Predsednik OK SZDL Domžale
Delovnim ljudem in občanom čestitamo
Ob 27. aprilU -        dneVU OF tef     Družbenopolitične organizacije,
.            ' . -iši Skupščina občine
OU I. majU -       praZniKU dela.       in uredništvo Občinskega poročevalca.
Proslava ob dnevu OF in 1. maju_
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale
in Občinski svet ZSS Domžale ter krajevna konferenca SZDL Ihan bodo pripravili
v torek, 25. aprila 1989 ob 20. uri v domu družbene samozaščite v Ihanu
PROSLAVO.
Slavnostni govornik bo Boris Šalej, predsednik KK Ihan, na proslavi pa bodo podelili tudi priznanja OF slovenskega naroda in srebrne znake ZSS Domžale.
Kulturni program bo izvajal Simfonični orkester Domžale-Kamnik z recitatorji.
Vabijo vse občane, da se te svečane prireditve udeležijo.
VEZENINA
Vsa raskosana,
v prah poteptana
čudežna vezenina:
naskrivaj jo poberem,
jo s solzami operem,
skrbno jo zvijem,
si v nedra jo skrijem,
ob 7ijej se grejem,
se jočem, smejem,
jo božam, se tešim,
da v bodočnost jo rešim
o moja domovina!
1944.
Oton Župančič
Na nekaj mestih so ob priliki volitev 2. aprila poskrbeli za slavnostno vzdušje tudi godbeniki. Na fotografiji Godba na pihala Domžale pred enim izmed domžalskih volišč.
Takole so se izrekali občani Homca in se odločili ZA krajevni samoprispevek.
I Krajevni samoprispevki			
:  Krajevna skupnost	% samo-pri-spev.	% glasov, »za«	Opomba I
| Blagovnica	1,5	64,97	
[ Češnjice	1	73,68	
i Dob	1	44,58	ni
			izglasovan j
\  Simon Jenko Domžale	1	42,42	ni
			izglasovan
■  Vencelj Perko Domžale	1	41,51	ni
			izglasovan I
I  Slavko Šlander Domžale	1	40,80	ni
			izglasovan j
: Dragomelj-Pšata	1	55,40	
: Homec-Nožice	1	50,42	
S Ihan	1,5	61,27	
| Jarše-Rodica	1	54,29	
I Krašnja	1,5	64,68	
f Krtina	1	62,22	
: Mengeš	1	53,78	
: Moravče	1.5	59,83	
; Peče	1,5	68,79	
: Preserje	1	47,20	ni
			izglasovan i
s Prevoje	1,5	58,60	
\ Radomlje	1,5	56,31	
š Rafolče	1	78,57	
: Rova	2	60,70	
: Trojane	1	70,49	
: Trzin	1	49,73	ni
			izglasovan j
:  Velika vas—Dešen	2	69,55	
Toma Brejca Vir	1,5	50,98	
:  Vrhpolje—Zalog	1,5	56,80	
5  Zlato polje	1,5	73,29	
			
Po neposrednem izjavljanju o možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije:
Domžalčani za dr. J. Drnovška!
Po opravljenem neposrednem izjavljanju, dne 2. aprila 1989, je občinska volilna komisija ugotovila po pregledu zapisnikov in glasovnic, ki jih je prejela od odborov, ki so vodili glasovanja, naslednje izide:
delovni ljudje in občani
a) vpisanih v seznam glasovalcev
b) glasovali na podlagi predložitve osebne izkaznice
c) skupaj se upošteva za izid glasovanja (a + b)
č) skupaj glasovalo
d) neveljavnih glasovnic je bilo
e) posamezna možna kandidata sta dobila
1. kandidat MARKO BULC
2. kandidat JANEZ DRNOVŠEK
31.517
57
31.574 27.391 1.224
11.119 glasov 15.048 glasov
Domžalčani smo se tako izrekli za dr. Janeza Drnovška...
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo 0,5 % občinskega samoprispevka po krajevnih skupnostih
Glasovalno mesto E	Vpisanih volilcev	Volilci, ki so na delu v tujini, JLA	Glasovalo s potrd. 2	Volil, upr. -3 + 4	Skupaj glasov	% 6:5	Glasov. ZA	Glasov Nevelj. PROTI glasov.		% 8:5
Češnjice	58	1	_	57	57	100,00	42	11	4	73,68
Zlato polje	161	—	—	161	145	90,06	107	32	6	66,46
Peče	317	6	3	314	304	96,82	201	90	13	64,01
Velika vas-Dešen	223	3	—	220	211	95,91	131	69	11	59,55
Trojane	374	9	—	365	359	98,36	217	134	8	59,45
Rafolče	246	10	1	237	231	97,47	138	90	3	58,23
Blagovica	411	15	1	397	377	94,96	212	145	20	53,40
Krtina	544	14	—	530	492	92,83	276	191	25	52,08
Krašnja	475	23	1	453	408	90,07	234	159	15	51,66
Vrhpolje-Zalog	530	23	—	507	472	93,10	259	196	17	51,08
Moravče	1.829	47	—	1.782	1.651	92,65	905	703	43	50,79
Ihan	1.352	42	3	1.313	1.189	90,56	666	492	31	50,72
Radomlje	1.160	53	8	1.115	1.041	93,36	561	478	2	50,31
Prevoje	647	32	1	616	573	93,02	303	252	18	49,19
Rova	360	18	—	342	321	93,86	162	150	9	47,37
Jarše-Rodica	1.363	58	3	1.308	1.211	92,58	619	564	28	47,32
Vir	2.590	79	5	2.516	2.264	89,98	1.152	1.058	54	45,79
Mengeš	4.377	140	6	4.243	3.822	90,08	1.830	1.857	135	43,13
Dob	1.223	32	—	1.191	1.055	88,58	506	519	30	42,49
S. Jenka Domžale	1.807	49		1.758	1.493	84,93	727	742	24	41,35
S. Šlandra Domž.	4.484	120	9	4.373	3.647	83,40	1.790	1.758	99	40,93
Trzin	1.763	80	4	1.687	1.539	91,23	685	818	36	40,60
V. Perka Domžale	2.500	81	4	2.423	2.010	82,96	955	1.018	37	39,41
Lukovica	750	8	—	742	634	85,44	285	324	25	38,41
Preserje	887	17	~ 2	872	759	87,04	329	415	15	37,73
Dragomelj-Pšata	512	21	—	491	453	92,26	182	250	21	37,03
Homec-Nožice	867	30	3	840	793	94,40	310	440	43	36,90
SKUPAJ	31.810	1.011	54	30.853	27.511	89,17	13.784	12.955	772	44,68
»s S
Poročilo
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih objektov v občini Domžale
Na podlagi 1. odstavka 15. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih objektov v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 5/89) daje Občinska volilna komisija naslednje poročilo:
1. Skupščina občine Domžale je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku, štev. 5/89, razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih objektov v občini Domžale.
2. Občinska volilna komisija je izvedla referendum dne 2. aprila 1989.
3. Od skupnega števila 31 810 v volilnem imeniku vpisanih upravičencev je volilna komisija v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja zaradi služenja vojaškega roka ali zaradi zaposlitve v tujini od navedenega skupnega števila volilnih upravičencev odštela 1011 upravičencev ter ugotovila, da se upošteva pri izidu glasovanja 30853 volilnih upravičencev ob upoštevanju 54 volilnih upravičencev, ki so glasovali s potrdilom pristojnega organa občine Domžale, ker pomotoma niso bili vpisani v volilni imenik.
4. Od skupnega števila 30853 volilnih upravičencev, jih je glasovalo 27 51 1 ali 89,17 %. Za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje družbenih objektov v občini Domžale je glasovalo 13 784 volilnih upravičencev ali 44,68 °/o, neveljavnih pa je bilo 772 glasovnic.
5. Na podlagi navedenega izida glasovanja ugotavlja Občinska volilna komisija, da predlog za uvedbo samoprispevka ni sprejet, saj se je zanj izrekla manj kot polovica volilnih upravičencev.
6. Podroben pregled izida glasovanja je prikazan v posebni tabeli.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Občinska volilna komisija ŠTEVILKA: 00900-5/89-9/11 Datum: 02.04.1989
TAJNIK KOMISIJE Lado GORIČAN, 1. r.
PREDSEDNIK KOMISIJE Helena BELE-VRHOVEC, 1. r.
ČLAN KOMISIJE Brane HEFERLE, 1. r.
j
Posnetek z volišča v Mengšu.
Pravna pomoč za člane občinske organizacije ZSS
Občinski svet ZSS je na razširjeni seji 31. marca letos sklenil, da bo organiziral brezplačno pravno pomoč za člane občinske organizacije ZSS.
Zato je sklenil pogodbo z dvema odvetnikoma, ki bosta članom ZSS dajala pravno pomoč.
Odvetnika bosta članom sindikata dajala pravne nasvete, sestavljala vloge v pravnih postopkih pred samoupravnimi organi in sodišči, stranke pa tudi zastopala in zagovarjala pred sodišči, samoupravnimi organi ozdov, sisov in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Pravna pomoč pri občinskem svetu ZSS se bo zagotavljala in nudila vsem delavcem zaposlenim v družbenem in privatnem sektorju, ki so člani občinske sindikalne organizacije.
Pravno pomoč bo lahko uveljavljal vsak delavec — član ZSS na podlagi napotila občinskega sveta ZSS od 15. aprila 1989 pri odvetniški pisarni Jože ROZMAN in Bojan MAKOVEC, Mengeš, Kidričeva 30 vsak ponedeljek od 13. do 15. ure.
Občinski svet ZSS Domžale
!
Ob obisku iz Čačka
Iz dnevnoinformotivnih oddaj je bilo že moč zvedeti, da seje 6., 7. in 8. aprila na obisku v domžalski občini mudila delegacija občine Čačak.
Namen obiska, ki je bil dogovorjen v stikih občinskih organizacij ZK Domžale in Čačka, ni bil v nikakršnem prepričevanju, dokazovanju ali očitkih kogarkoli, komurkoli; komunisti so želeli le z odkrito besedo, medsebojnim informativnim delovanjem in spoznavanjem obeh okolij ter krepitvijo medčloveških stikov preseči stanje, ki ni dobro in ki nikomur ne koristi. Odprto in ne v zle misli naravnano tovariško vzdušje vse dni obiska je v veliki meri prispevalo k temu, da so lahko ugotovili, kako imamo še vendarle veliko skupnega.
Najdragocenejše ob obisku je bilo spoznanje, da je strpnost in sposobnost brez nevrotičnih reakcij poslušati eden drugega tisti temelj, na katerem bomo lahko gradili novo stavbo razumevanja: ne le komunisti, vsi občani, v vseh okoljih, republikah, koder se nam tačas zdi, da nas veliko več stvari razdvaja, kot pa združuje.
Ob obisku smo povprašali goste iz Čačka o vtisih, ki jih iz naše občine ob koncu obiska odnašajo:
Radiša Jevtović, sekretar Občinskega komiteja ZK Čačak:
Prvič sem v Domžalah in rečem lahko, da nosim s seboj urejene vtise. Vesel sem, da sem spoznal mnoge tovariše, prijazna tovariška okolja in osebno bi bil zelo vesel, če bi lahko še dolgo »drugovali«...
Radovan Marinković, novinar Čačanskega Glasa:
Nisem prvič v Domžalah, kjer se dobro počutim in to se potrjuje tudi tokrat; povem lahko, da sem se počutil kot med svojimi najdražjimi.
Jovica Vučičević, predsednik KS Mršinci: (pobratene z Moravčami)
Že od leta 1983 imamo z Moravčani stalne kontakte. Vsak prihod v Slovenijo me izredno veseli. Jaz sam bom storil vse, da bomo bratske stike in povezave tudi v prihodnje še poglabljali.
Rajko Vujadinović, sekretar OK SZDL Čačak:
25 let že sodelujem v vzpostavljanju pristnih medčloveških kontaktov s Slovenci. V teh četrt stoletja sem spoznal več kot 100 družin in preko mene se tako povezujejo številne srbske in slovenske družine, ki ohranjajo stalne kontakte. To je moj prispevek zbliževanju obeh narodov.
Mihajlo Marić, direktor Komunalnega podjetja NISKOGRADNJE Čačak, član OK ZKS Čačak:
Povem naj vam svoj splošen vtis: Slovenci so zelo delaven narod, saj se od njih lahko samo učimo kako se dela. Razmišljajo pa tako, kot so informirani. Rad bi videl, da bi bili informirani s pravo resnico, tako, kot se v resnici dogaja.
Prejeli smo: Dragi naši...
Koristeći priliku da se putem vašeg lista na ovaj način zahvalimo svima onima koji su učinili sve da naš boravak u Opštini Domžale i MZ Moravče bude nezabaoravan.
Boraveći kod vas mi smo bili kao u svojoj kući brižna pažnja domaćina bila je prisutna na svakom koraku od dolaska naše delegacije pa sve do povratka. Posebno se zahvaljujemo našim domaćinima Članovima Predsedništva Komiteta Sekretaru Simonu Čuretiću, kao Igoru Mlakaru, tu pored nas bila je Danica Zidarič koja na jedan emotivan način daje pečat svim dosadašnjim druženjima.
Mi smatramo da ovakvi susreti još više uvrš-ćaju i produbljuju naše odnose koji datiraju od potpisivanja povelje o bratimljenju MZ-Mršinci i MZ-Moravče od 30. 09. 1983. Od tada do sada mi svake godine naizmenično menjamo delegaciju u oba smera koje će nastaviti i dalje.
S drugarskim pozdravom Jovica Vučićević predsednik Mjesne zajednice MRŠINCI pri Čačku
I
Prijateljski obisk:
Obisk predsednika slovenskih sindikatov Mihe Ravnika v Domžalah:
Delavec ne bo (več) sopotnik...
Miha Ravnik je ob svojem obisku v Domžalah predsednikom sindikalnih organizacij ter navzočim pravnikom predočil vizijo sprememb, ki so v sindikatih pred durmi; le-ti bodo v bistveno večji meri branili interese delavcev na materialnem, socialnem in drugih področjih...
v Domžalah
Predsednik Republiškega sveta ZSS Miha Ravnik je ob obisku uvodoma poudaril, da je prenova nekaj, kar želimo dograjevati z vključevanjem mnenj delavcev v ta proces. Priložnost, slišati tako besedo, pomeni tudi obisk v Domžalah.
Procesi, ki v družbi potekajo, tečejo v kriznih, praktično najtežjih razmerah. Politične in gospodarske okoliščine ustvarjajo nezadovoljstvo, nezaupanje, zaskrbljenost. Ni
drugega izhoda: zaustaviti je treba trende inflacije in rast cene. V takih pogojih so razmere za prenovo sindikatov gotovo dramatične.
Zahteve po temeljiti vsebinski spremembi odnosov v družbi potekajo ob že začetih procesih demokratizacije marsikje, saj je skupna težnja, da pridemo do neodvisne sindikalne organizacije, ki bi na vseh ravneh znala in zmogla braniti interese delavcev tako na materialnem kot socialnem in drugih področjih. Skozi družbenopolitično delo se vsakodnevno kaže zahteva, da bo delavec vendarle postavljen v drugačen položaj.
Papirji nič ne prinašajo!
Miha Ravnik je nato poudaril, da samo z dokumenti ne bomo ničesar spremenili, le učinkovitost spopada z razmerami je merilo uspeha v akciji. Vedeti moramo, kaj bomo v akciji storili sami, kaj bodo storili drugi družbeni dejavniki.
Najti bomo morali poti in načine, da bodo stališča sindikata našla svoje mesto in odločujočo besedo na tistih organih, kjer se sklepa, sicer bo sindikat še naprej sopotnik v družbenih procesih. Ni dovolj če govore vodstveni ljudje, spregovori naj članstvo, če so ponujene spremembe prave.
Izhod ni v tem, da bi naloge sindikatu postavljal nekdo od zunaj. V sindikatih si jih bomo sami naložili. V ospredju naše pozornosti je torej resnična, vsebinska prenova sindikata. Ni se več mogoče lotevati množice vprašanj. Bistvena so vprašanja pogojev, gospodarjenja in dela, samoupravljanje, odločanje in upravljanje.
Če bomo ustrezno za delavca rešili ta vprašanja, potem bo sindikat postal fleksibilna družbenopolitična organizacija, ki bo ustrezala delavcem. To pa bo moč doseči le, če bomo rešili že našteta glavna vprašanja, ob tem pa dorekli vprašanja zaposlovanja v sindikatu, financiranja, kadrovske politike in drugo. To je temelj, na katerem začenjamo znova.
M. Brojan
Naš praznik
prvomajskega jutra
S srcem, strpnostjo in razumom...
V dneh od 6. do 8. aprila 1989 je bila na obisku v naši občini delegacija občine Čačak. Pogovarjali so se o sodelovanju na različnih področjih. Naši gostje so si ogledali DA Agroemona-Prašičereje Ihan, delovno organizacijo Tosama, obrtno cono v Trzinu in nov šport-no-rekreacijski objekt v Mengšu. Obiskali so tudi Moravče, s katerim je pobratena Krajevna skupnost Mršinci pri Čačku. V razgovoru s predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Domžale, so razčistili marsikatero vprašanje, ki je bilo do sedaj odprto.
Vsi smo si edini, da želimo živeti v miru, v skupni res demokratični državi SFR Jugoslaviji, kjer živi 24 narodov in narodnosti, ki govorijo 25 jezikov. Vsi ti narodi in narodnosti so po zakonu in ustavi enakopravni, glede svojega jezika, kulture, navad, ki jih ni mogoče zanikati. Želimo si pravno državo, v kateri so veljavni zakoni za vse ljudi, ki živijo na nekem področju, kajti le tako sožitje je lepo in varno za vse.
Razčistili smo tudi, zakaj je prišlo do izrednega stanja na Kosovu. V razgovorih je bilo to nujno in na žalost, zadnja možnost, da se uredijo in normalizirajo razmere, v tem nesrečnem delu naše domovine, ki je že toliko let sod smodnika. Do sedaj teh razmer nihče ni mogel ali hotel popraviti in urediti. Upamo, da se bo sedaj obrnilo na bolje. Vsi smo obsodili tuji tisk, ki nekatere probleme, v zvezi z nekaterimi vodilnimi, samo razpihuje in žali.
Vsi želimo, da bi na vsakem koraku naše lepe domovine našli sliko goloba, tega simbola miru in sožitja.
Mir, sožitje in delo! To naj nas reši iz zapletenih težav. Ne pa prepiri, zmerjanja, obtoževanja in očitki! To vse vpliva negativno na delovne ljudi. Srbski in slovenski narod imata že mnoga leta tradicionalne, prijateljske vezi.
Vezi srca, ki morajo biti vezi strpnosti in razuma!
Danica Zidarič
Spominska slovesnost
na Kolovcu_
00 ZZB NOV DOMŽALE in KO ZB NOV RADOMLJE organizirata v okviru praznovanj ob občinskem prazniku občine Domžale, 13. maja ob 10. uri, v počastitev 45-letnice tragičnega dogodka v partizanski bolnici TRIGLAV (Lukovi bolnici) na KOLOVCU — spominsko slovesnost.
Vabimo vse preživele, zlasti tiste, ki so se zdravili v tej bolnici in bili priče tragičnemu dogodku, borce in aktiviste, občane občine Domžal, predvsem pa mladino, da se spominske slovesnosti udeležijo v čim večjem številu.
VABLJENI!
Dolgoletna tradicija je že, da tudi v našem mestu vsako prvomajsko jutro pripravimo občanom budnico, ki je včasih bolj svečana, včasih manj — vedno pa steče s povorko v tistem prvem majskem jutru od Avtoservisa proti Kebru in vse naprej do Štude. Tam je končna postaja.
Prvomajska budnica s povorko je lep, tradicionalen, delavski običaj, ki traja že od leta 1948, žal pa se že nekaj let dogaja, da je noč pred jutrom polna hrumenja motorjev, ki nimajo izpušnikov, ceste so tisto noč bolj polne zvečino vinjenih mladih v prometu: žal z maligani v sebi. Namesto praznika se prebuja alkoholizirano preglasno prvomajsko jutro, ki že nekaj časa ni v tolikšno veselje ljudem, kakršno bi lahko bilo ... Storimo kaj — vsak po svojih močeh — da bi se spet vrnilo nekdanje lepo praznovanje.
Tudi letos številni organizatorji v občini pripravljajo posebej slovesno
pričakovanje prvomajskega jutra. V Sp. Lokah bo spet srečanje turističnega društva Pobudnik, na Količevem bo BK Budničar spet postavil mlaj, pripravil srečanje z glasbo in podobnim. Srečanje KS Jarše-Rodica bo spet na Rudniku, prav tako se bodo Mengšani brez poprejšnjega dogovora našli na Gobavici.
V Ihanu, kjer so lani prvič počastili prvi maj, bodo — tako so sklenili — iz lanske prve prireditve napravili tradicijo. Bife Zvonček — to je Janez in Marija Pancar vabita Ihance spet na prvomajski golaž. Obetajo tudi zanimiva presenečenja ...
Izražamo željo večine: napravimo si praznik lep, s čimmanj hrupa, brez veliko alkohola, brez nesreč, ki ga ta prinaša: to doseči je stvar nas vseh. Zaradi ogleda povorke ob budnici objavljamo skico trase, po kateri se bo povorka podala. Izpred Avtoservisa bo krenila ob 6. uri.
1
Za boljše informiranje delavcev — nove oblike Uspel ustni časopis:_
Brali so ustni časopis...
Na eno prvih izobraževalnih srečanj po ustanovitvi aktiva urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu Domžale-Kamnik, je prišla med člane aktiva dr. Manca Košir, profesorica na FSPN. Predstavila jim je številne oblike in možnosti pri obveščanju delavcev. Ko so spoznali na kakšne vse načine je možno motivirati delavce, da se informirajo, se je ojunačila urednica Kamniškega tekstilca iz tovarne Svilanit, Ivana Skamen in predlagala, da bi pri njih poizkusili pripraviti ustni časopis. Prijazna Manca Košir je takoj obljubila svojo pomoč in pomoč svojih študentov. Le za določitev teme in drugih podrobnosti se je bilo potrebno še dogovoriti.
Ta ideja je bila uresničena na prvi letošnji pomladanski dan. Ob pol enih so se v tovarniški menzi, ki je bila za to priložnost še posebej opremljena s plakati, napisi na panojih, zbrali na osrednji prireditvi ustnega časopisa: delavci Svilanita, uredniki glasil drugih delovnih organizacij iz Domžal in Kamnika, predstavniki sindikata — tudi republiškega in izvajalci: dr. Manca Košir, njeni študenti s FSPN in fakultete za tretje življenjsko obdobje, povabljena strokovnjaka za temo »Človek, človeku, človek« dr. Gabi Vo-grinčič-Čačinovič in prof. Rafko Vodeb ter seveda, sodelavci iz Svilanita.
Ustni časopis »Kamniški tekstilec« pa se ni pričel niti končal tega dne. Že vsaj teden pred tem, so študenti Mance
Košir anketirali delavce Svilanita, opravili intervjuja z bodočo upokojenko ter delavko, ki se je ponovno zaposlila pri njih in dosti drugih podrobnosti. Tako so bili delavci pozorni na osrednje dejanje, ki so ga lahko spremljali tudi po ozvočenju v proizvodnih oddelkih. Pred tem so bili pripravljeni tudi panoji in oglasne deske z napovedano vsebino.
Vse to je pritegnilo pozornost delavcev, da so prisluhnili izvajalcem osrednje prireditve. Po uvodnih besedah direktorja in komercialnega direktorja, ki sta, bolj za goste, predstavila dejavnost Svilanita, se je vse osredotočilo na probleme osrednje teme. Ob Manci Košir so za okroglo mizo sedeli še: oba strokovnjaka in šest delavcev Svilanita, iz posameznih oddelkov oz. služb. Vsak je
predstavil svoje poglede na medsebojne odnose v tovarni. Vmes so študenti objavili rezultate ankete, prebrali intervjuje ... V skoraj dveurnem delu okrogle mize se je pred delavci razgalila problematika medsebojnih odnosov, možne rešitve in nešteti razlogi, da bodo o tem razmišljali še kasneje in iskali možnosti, kaj lahko vsak sam naredi, da se bodo bolje razumeli. To pa usodno vpliva na uspešno poslovanje in ostalo. Zelo dobro je bila sprejeta rubrika »Vprašanja — odgovori«, v kateri so delavci na vprašanja dobili takojšne odgovore. Celoten program so popestrili s kulturnimi točkami, humorjem in na koncu z modno revijo.
Ustni časopis »Kamniški tekstilec« je odlično uspel. Za sedanje čase malce nenavadna popestritev informiranja pa ni nekaj novega. Na podoben način so se sestajali ljudje že v »dobrih starih časih«, ko so imeli več časa drug za drugega. Z odobravanjem smo sprejeli odlično pripravljeno »drugo rojstvo« ustnega časopisa. Verjamem, da ne bo le pri tem ostalo in da bodo tudi uredniki in organizatorji obveščanja iz drugih delovnih organizacij posnemali delavce iz Svilanita, njihov uredniški odbor in hrabro urednico Ivano Skamen. Tako kot njim, bo tudi ostalim rada pomagala dr. Manca Košir in njeni študenti.
Matic Malenšek
Sunnj tours je v Videm popeljal družbeni sektor Navzoča Induplati in Razvojni zavod iz naše občine
Naši na tujem
VIDEM, aprila — V začetku aprila je bil v italijanskem mestu Videm enotedenski sejem Hobi, šport in prosti čas. Med približno 300 razstavljala iz Italije, Jugoslavije in Avstrije so svoje izdelke, načrte in storitve predstavili tudi dve delovni organizaciji (Induplati in Razvojni zavod Domžale) in ena zasebna turistična agencija (Sunny tours) iz domžalske občine.
Čeprav se je omenjenega sejma udeležilo le okoli dvajset razstavljavcev iz Slovenije in Hrvatske, je bilo za naše turistične programe obilo zanimanja. Najbolj celovita ponudba je bila vsekakor na razstavnem prostoru koprskega Slav-nika in domžalskega Sunny toursa. Mitji Prosenu iz Sunny toursa, je kot zasebniku!! namreč uspelo na enem mestu združiti kar 16 slovenskih podjetij (z njegovo agencijo vred), kar je vsekakor redkost, če ne celo pionirski poskus v slovenskih razmerah. Tako so se, po vsej verjetnosti prvič, skupaj pojavila skoraj vsa najpomembnejša slovenska zdravilišča, kot so Rogaška Slatina, Radenci, Terme Čatež, Dolenjske in Šmarješke toplice, pa tudi Medijske toplice. Pri tem so Terme Čatež ponujale še gastronomsko ponudbo gradu Mokrice, Krka pa storitve obmorskega zdravilišča Strunjan in hotela Grad Otočec.
Kot že rečeno, pod okriljem Slavnika in organizatorja Sunny toursa, sta se Italijanom predstavila tudi Razvojni zavod Domžale in jarški Induplati. Prvi so bili tam prisotni z namenom, da morebitne italijanske soinvestitorje navdušijo za vlaganje v obnovo gradu Krum-perk. Kaj bo iz tega, je za zdaj še težko reči, toda ena od tamkajšnjih bank (v tujini banke svetujejo svojim vlagateljem, kam naj usmerijo kapital) je za ta projekt pokazala precej zanimanja. Jarški Induplati pa so propagirali (moram reči, da preveč sramežljivo) svoj samono-sni lahki šotor za visoke gore, ki so ga v Himalaji uspešno preskusile naše in avstrijske alpinistične odprave. Agencija Sunny tours pa se ni preskušala le kot organizator, temveč je bil njen namen tudi hitra promocija na italijanskem trgu (po vzpostavljenih stikih sodeč zelo
uspešna).
Sicer pa so, bolj ali manj uspešno, svoje turistične programe predstavili še škofjeloški Alpetour (Italijane je navdušil s trekkingom po Julijcih in avanturističnimi izleti z gumijastimi čolni po Tari in Drini), Mercator turist (možnosti lova po Jugoslaviji), Postojnska jama, Unis tours (prospekte za Međugorje so Italijani razgrabili), Adria Airways, Slavnik Koper (bil je zunanjetrgovinski nosilec za nekaj od omenjenih slovenskih razstavljavcev, ponujal pa je tudi nav-tični turizem ter aranžmaje po Jadranu) in Dokumentarna iz Ljubljane (ponudba propagandnega inženiringa).
Mitja Prosen, ki je na tem sejmu opravil večino organizacijskih in operativnih poslov, je ob zaključku sejma povedal naslednje: »Ker sem ugotovil, da bi bil ta sejem kot
nalašč za predstavitev profesionalne ponudbe slovenskih turističnih podjetij, sem poslal več podjetjem vabilo, naj se udeležijo videmske-ga sejma in nastopijo združeni na skupnem razstavnem prostoru. Na podlagi participacije sem zbral 15 različnih podjetij in agencij. Žal pa je bilo za učinkovito in popolno predstavitev vseh teh podjetij premalo časa. V poldrugem mesecu mi je tako uspelo le na hitro pripraviti razstavni prostor — opremo si je bilo treba sposoditi v Trstu, video opremo pri italijanskemu zasebniku Mattiussiju, sam pa sem moral poskrbeti še za prevode reklamnih panojev v italijanščino (vključno z njihovim tiskanjem). Sicer pa je kljub vsem težavam naš nastop dokaz, da v okviru veljavnih zakonskih predpisov tudi zasebnik lahko poveže, organizira in usmeri ponudbo družbenega sektorja in da skozi njega uveljavi tudi svoje zasebne interese. Ob tem naj rečem še to, da bi se za prihodnje leto veljalo dobro pripraviti (z opremo, video filmi in napravami). Leta 1990 bo namreč prav v Vidmu svetovno nogometno prvenstvo — takšne priložnosti za propagando turizma pa ne bi bilo dobro izpustiti iz rok.«
Janez Petkovšek
Nov domžalski izvršni svet
Nov domžalski izvršni svet. Sedijo z leve proti desni: Janez Kralj, Vera Vojska, Brane Heferle, Anton Preskar, Ivica Gognjavec, Franc Arnuš, Andrej Počivavšek. Stojijo z leve proti desni: Vito Habjan, Janja Zupan, Bogdan Zupan, Leon Štiftar, Ivan Zupan, Marko Rous, Alojz Štepec, Janez Kovač.
Kakšna bo moja, tvoja, naša SZDL?
(s seje OK SZDL Domžale)
»Izglasovani krajevni samoprispevki predstavljajo dobro osnovo za hitrejši razvoj komunalnih in drugih objektov, zlasti v manj razvitih KS«, je bilo poudarjeno na seji OK SZDL Domžale, ko so delegati ocenjevali priprave in samo izvedbo glasovanja za samoprispevke.
Skupni razstavni prostor 16 razstavljalcev iz Slovenije na VI-demskem sejmu. (Foto: Janez Petkovšek).
Neuspeh s priokusom uspeha
Pohvalne besede so bile namenjene vsem aktivistom, ki so v priprave in izvedbo vložili veliko prostovoljnega dela, pa tudi »občinski« komisiji, ki je opravila večji del strokovno-tehničnih opravil tudi za potrebe krajevnih skupnosti. Priprave so potekale dobro, na določeni stro-kovno-kvalitetni višini, ki je morda nismo bili vajeni, pa je že tokrat rodila nekaj uspehov. Občinski samoprispevek sicer ni uspel, so pa aktivnosti okoli njega opozorile na marsikaj, čemur bomo morali v prihodnje nameniti več skrbi: občani se premalo zanimajo za dogajanja v občini, premajhna je njihova zavest o pripadnosti občini, so pa zato navezani na lokalna okolja, skoraj vsi pa prepričani, da samoprispevek ni več primeren vir za financiranje širših družbenih objektov. Ugodno je bilo ocenjeno informiranje, v zvezi s tem je bilo opozorjeno tudi na precejšen prispevek Občinskega poročevalca, več pa bo treba narediti v posameznih temeljnih okoljih. Tu so bile zlasti podčrtane vse tri »domžalske« krajevne skupnosti, ki nas bi tudi na skupni seji vseh treh Predsedstev KK SZDL skupaj s Predsedstvom Občinske konference SZDL Domžale poiskale primernejše poti do občanov. Izglasovanih 20 krajevnih samoprispevkov pa je vendarle uspeh, ki bo ob pomoči širše družbene skupnosti v prihodnjih 5 letih zanesljivo rojeval bogate sadove.
Moja, tvoja, naša SZDL — jutri?
Uvod k točki o SZDL in političnem pluralizmu je podal Jože Korinšek, član 10 Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije, nekaj naših gledanj pa je predstavil Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale. Osnovno izhodišče, ki je našlo svojo potrditev tudi v razpravi je bilo, da mora biti naša družba DRUŽBA, v kateri bo dovolj prostora za vse vrste razmišljanj, SZDL pa tista, ki bo omogočala uveljavljanje teh na osnovi argumentov in odprtega dialoga. V njej mora biti dovolj prostora za predloge, mnenja in ideje vseh, ki so zainteresirani za aktivno sodelovanje pri urejanju vseh družbenih vprašanj. Vsega tega pa brez spoštovanja demokratičnih pravil ravnanja, uveljavitve kulture političnega dialoga in spoštovanja mnenj manjšine in posamezni-
ka na vseh ravneh, ne bo; niti v SZDL niti povsod drugje.
O tem, ali bo ta politični pluralizem (ker je v nastajanju, pravzaprav niti točno ne vemo, kaj na koncu to bo!) strankarski ali nestrankarski, so mnenja različna. Enotno pa je mnenje, da je potrebna takojšnja prenova SZDL v organizacijo, ki bo postala privlačna in sprejemljiva za vsa nova gibanja, zveze, pa tudi za slehernega posameznika. Zato bo potrebno doreči, kakšna bo SZDL jutri: bo' to organizacija posameznikov,
organizacija oz. zveza organizacij in zvez ali pa le »tehnični servis« za organizacije in zveze?
Že sedaj pa nam je jasno, da bo SZDL preživela le, če bo to pomemben in odprt prostor za soočanje, usklajevanja in razreševanje vsakodnevnih problemov in odprtih vprašanj, če bo prostor za dogovarjanje vseh delovnih ljudi in občanov o vsebini samoupravnih odločitev o vprašanjih našega jutrišnjega družbenega razvoja.
Usklajevanje tudi vnaprej
Delegati OK SZDL Domžale so tudi soglašali s predlogom svojega predsedstva, da dogovarjanje v okviru ljubljanske regije ostane. Tako naj bi bil Medobčinski svet SZDL v prihodnje postavljen na neprofesionalno osnovo, v njegovem okviru pa naj bi se 8 ljubljanskih občin usklajevalo predvsem z Mestno konferenco SZDL.
Delegati so brez pripomb sprejeli tudi pregled uresničevanja finančnega načrta za leto 1988, ob predlogu financiranja SZDL za leto 1989 pa menili, oV ga bo potrebno sproti prilagajat'- Vera Vojska
Akcija za večjo varnost v prometu (4.)
Skupaj s SPV vsi v akcijo
O aktivnostih in težavah v našem Občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nam je njegov predsednik mag. Peter Pengal povedal naslednje: »Domžalski svet za preventivo in vzgojo je lani začel delovati v novi sestavi, vendar je zaradi velikega števila članov vedno problematična sklepčnost in zato bo potrebno zmanjšati število na 11 najbolj aktivnih. Dela sveta kot celote zaenkrat še ni dovolj opazno, zato pa so toliko bolj aktivne posamezne komisije v njem. Med najbolj delovnimi je komisija za varnost v prometu, ki jo vodi tov. Marjan Peljhan, nato komisija za vzgojo šolske mladine, komisija mentorjev in komisija za nagrajevanje in odlikovanje.
Žal pa še nt začela z delom komisija krajevnih skupnosti, ki naj bi delovala v svojih okoljih, v KS in delovnih organizacijah, kjer bi bilo potrebno največ dela posvetiti kolesarjem in pešcem. V akcijo pa naj bi se vključil tudi sindikat, ki bi animiral kolesarje za akcijo, ko bi zagotovili za kolesa manjkajočo opremo. Kolesarji bi plačali le stroške nove opreme. Vendar zaenkrat v tej smeri še ni bilo uspeha in zato smo se sedaj bolj posvetili delu komisije za varnost prometa, ki pregleduje morebitne sporne projekte in urbanistično dokumentacijo. Povečano je sodelovanje z Občinsko raziskovalno skupnostjo, s katero bomo v tem poletju zaključili nalogo za varovanje mladostnikov in šolske mladine v prometu. Rezultat te naloge naj bi bil definitivna lokacija po vsej občini ob vseh šolah za najbolj problematične prehode otrok in te prehode bi opremili z dodatno neprometno signalizacijo. Istočasno pa naj bi dobili po anketnem principu odgovor na najboljšo obliko, ki jo predlagamo v treh verzijah neprometnega znaka in bi varoval vzdolžno hojo otrok ob cesti ter bi bil namenjen voznikom. Pri oblikovanju znaka sodelujemo s kamniškim svetom, s katerim imamo zelo konstruktivne dogovore, da bi imeli
enoten znak. Za izdelavo nepr^! metne signalizacije bi poskusil' navdušiti katerega od domžalski* obrtnikov. Ko bi v obdobju štiri"1 let »pokrili« celotno področjf obeh občin, bi bilo morda dovol komercialno za izdelovalca dovoU zanimivo. Manjka nam tudi sign*' lizacija, zarisana po cestiščih ; prečnimi črtami pred prehod1' Vendar žal za to ni sredstev. P' urbanistični strani smo dali v izd«' lavo prometno študijo za celote' Domžale, na Postaji milice P? spremljajo število nesreč v občin) Tako imamo sedaj podatke o šte^' lu in strukturi vozil, tranzitnem '? domačem prometu, pa tudi o štel lu nesreč. S temi podatki bom" lahko napravili konkretne in s & mi svojimi argumenti se bomo 'a' žje dogovarjali z Republiško sku? nostjo za ceste. Ker je za pravo m lovanje sveta premalo sredstev, f ta bolj usmerjen v preventivno 4 braževanje po šolah in v prop9' gandne akcije. Pripravljajo se I nove akcije, vendar o tem kd« kasneje. Vsekakor pa pričakujeP1' odziv na akcijo — lOodstotk^. vseh zainteresiranih občanov, ki 5 s svojimi sugestijami, spoznaj pripombami in ostalo pomo^f prispevali svoj delež k varnosti prometu.«
S. B.
bos ludine
MADŽARI V NAŠI OBČINI
Stran je pripravila Komisija za informiranje in propagando OK ZSMS Domžale.
Ureja: Vanja KOMAZEC
/		1 1 «^
	J.	
	f	
j t fr		
Nastop mengeških folkloristov ob gostovanju madžarskih v Mengšu.
Mengeš, 1. aprila — V Kulturnem domu v Mengša nam je sobotni večer popestrila mednarodna folklorna prireditev, katere organizatorja sta bila delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš in domžalska mladinska organizacija, ki sodeluje z mladinsko organizacijo madžarskega mesta Kormend in tako povabila na gostovanje folklorno skupino »BERI BALOGH ADAM«, ki je tudi mednarodno priznana amaterska skupina plesalcev, ki so nam s plesom predstavili svoje šege in navade ob spremljavi nacionalne madžarske glasbe. Odplesali so nam veliko koreografij, med njimi so posebno izstopale dekliške igre, fantovski plesi, v izvedbi njihovega glasbenega ansambla pa smo bili deležni izvirnih paloških plesnih melodij, ki odražajo življenje v Paloški pokrajini in, kjer se ljudje ob večernih urah že stoletja zabavajo ob poskočnih tonih CARDAŠA, ki je simbol madžarske plesne in glasbene kulture.
Plesalci so, kljub temu, da se s folkloro ukvarjajo amater-
Madžarska folklorna skupina »BERI BALOGH ADAM«.
sko, plesne korake izvedli popolnoma profesionalno, na obrazih pa so izražali naravno odrsko suverenost in različna razpoloženja, ki so ustrezali vsebini plesov. Kontakt madžarskih plesalcev s avditorijem je bil popolnoma nevsiljivo vspostavljen.
Predstave seje udeležila tudi mengeška folklorna skupina, ki seje zelo dobro pripravila, vendar pa plesalcem še vedno primanjkuje nekaj občutka za kontaktiranje s publiko. Stik med plesalci pa je bilo pohvale vredno opravljeno delo.
Cilj te mednarodne folklorne prireditve je bil seznaniti madžarsko plesno skupino z mengeško, ki se bo po dveh mesecih zahtevnega treniranja konec maja odpravila na povratno gostovanje v mesto Kormend, kjer bodo predstavili slovensko folkloro na mednarodnem folklornem festivalu, katerega se bodo poleg slovenskih, udeležili tudi češki, madžarski in avstrijski folklorni umetniki. Zaželimo jim srečno pot na Madžarsko!
Vanja Komazec
Pogovor z Ban Nliklosem, članom predsedstva mladinske organizacije mesta Kormend
Mesto Kormend je majhno Madžarsko mesto ob reki Rabi, Kl Je dobilo ime leta 1979. Da-nes šteje dvanajst tisoč mešča-n°v, ki so nanj zelo ponosni.
Kdaj se je pojavila ideja o ustanovitvi vase mladinske ?r9anizacije in kakšne so va-** funkcije ter ideje katere M|pesničujete?
Ideja o ustanovitvi naše mladinske organizacije se je pojavi-la !eta 1956, po ljudski revoluciji na Madžarskem, ko je partija penila, da so mladi napredni |Judje in njihovo delo potrebni in ■ako se je leta 1957 naša orga-ni2acija res ustanovila.
V zadnjih letih se v mladinski °rganizaciji srečujemo z vprašanji preskrbovanja stanovanj ln prve zaposlitve članov organizacije. Na začetku smo se morali podrejati navodilom parije, leto dni pa smo že popolnoma neodvisni in 21., 22., in f« aprila se naša organizacija Popravlja na državni kongres Gladine, kjer bodo obravnavali vPrašanje novega naziva orga-ni2acije. Ne želimo se več imenovati komunistična mladinska organizacija, bolj bi bili zado-v°ljni z imenom »socialistična mladinska organizacija«.
S seboj ste pripeljali folklorno skupino, katere vodja
?0 KOTA PAL, SIPOCZ FERENC !" KORBACSICS TIBOR. Sode-Nete še s katero drugo mladinsko organizacijo razen s|ovensko?
Sodelujemo samo s sloven-
BAN MIKLOSCH
sko mladinsko organizacijo, leta 1977 smo začeli navezovati stike z organizacijo Murske Sobote. Sodelujemo na področju politike, športa in kulture. Tokrat smo pripeljali folklorno skupino »BERI BALOGH ADAM«.
Koliko članov šteje vaša mladinska organizacija in kakšni so pogoji za sprejem vanjo!
V naši organizaciji je tisočšti-risto članov, ki so različnih starosti. Po štirinajstem letu se lahko vsak, ki želi, včlani v našo organizacijo. Pridružitev je popolnoma prostovoljna, starostne omejitve ni. Naši člani niso vsi komunističnega prepričanja, lahko so tudi versko ali kako drugače usmerjeni.
Kako pa je s prostori, kjer delate, imate težave?
S prostorom nimamo težav, so primerni, predvsem v mestu. Na podeželju pa je težje, vendar vaška mladinska organizacija deluje enako dobro kot tista v mestu. Zelo si želimo, da bi postali takšna mladinska organizacija, ki bi imela boljši družbenopolitični status.
Imamo veliko novih idej, ki jih večinoma vse tudi uresničujemo, čeprav se moramo dostikrat pogajati s starejšimi konzervativnimi člani partije. Naša organizacija je v prvi vrsti, ko dela kaj novega in zelo se trudimo, da bi v tem tudi uspeli.
vanja Komazec
Volitve — kako naprej...
Prvo splošno osebno izjavljanje je za nami. Upamo lahko, da pomeni preobrat v naš praksi in da bomo pridobljene izkušnje upoštevali v novem volilnem zakonu, ki naj bi veljal že ob naslednjih splošnih volitvah.
Če odštejemo zagotavljanje tajnosti na posameznih volilnih mestih, lahko rečemo, da pri samem glasovanju ni odprtih vprašanj. Pojavljajo pa se v zvezi s predhodnimi izločilnimi postopki, ki so jih tokrat opravile kandidacijske konference.
Kje vidim problem? Predpostavljam nadaljnji razmah demokracije pri nas. To lahko pomeni tudi bistveno več kandidatov s svojimi programi. Posebno, če bomo zares ostali pri nestrankarskem pluralizmu. Menim, da ni najbolj pošteno, da to množico kandidatov oklestijo kandidacijske konference. Namesto tega predlagam dvostopenjske volitve vsaj za najvišje funkcije v republiki in državi.
Kakšni naj bi bili kriteriji za kandidiranje? Kandidira lahko vsak, ki ima program in ambicije. Tu bi vključili v postopek formalno oviro, ki bi izločila takoimenovane neresne kandidate. Tako bi njihovo število zmanjšali na razumno mero. Zahtevali bi na primer, da vsakega kandidata s svojim podpisom podpre 500 ali 1000 občanov. Tako zahtevo lahko izpolni praktično vsak, le lotiti se mora stvari. Če ima resen namen, bo to opravil, če pa ga nima, tudi ne bo trosil energije v prazno. Seveda to ni edina možnost. Navajam le primer, ki naj ponazori namen te ovire.
Kandidatom bi omogočili predstaviti njihove programe v sredstvih javnega obveščanja. V prvem krogu bi sodelovali vsi kandidati. Če kdo preseže 50 odstotkov glasov, je zmagovalec in se drugi krog sploh ne izvede. V nasprotnem primeru se v drugem krogu pomerita kandidata, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov. Med prvim in drugim krogom bi bilo na primer sedem ali štirinajst dni.
Naj zaključim tale »prispevek k volilnemu mozaiku« z željo, da bo našemu novemu zveznemu predsedniku Janezu Drnovšku šlo njegovo delo kar najbolj od rok. V njegovo in še bolj v naše zadovoljstvo.
Sandi JERMAN
Mladi in kmetijstvo
Kot vsako leto, je tudi letos 1. aprila na Visokem pri Kranju potekal republiški kviz »mladi in kmetijstvo«. Sašo Kašnik, Roman Klopčič in Jelka Poznič, dijaki četrtega letnika Srednje agroživilske šole v Kamniku, so predstavljali ekipo iz Domžal, ki je na tekmovanju osvojila odlično tretje mesto. Na regijskem tekmovanju, tridesetega marca v Medvodah pa so osvojili prvo mesto. Kaj so nam povedali mladi učenjaki?
Kviza se udeležujemo že tri leta, letos smo prvič zastopali občino Domžale, prejšnji dve leti pa sva z Romanom zastopala Srednjo agroživilsko šolo. Vsak član ekipe je imel svoja vprašanja s področja prakse v kmetijstvu. Predvsem so bila povdar-jena vprašanja racionalizacije oz. zmanjšanja stroškov pridelave.
Kljub temu, da smo dosegli dobro uvrstitev in da smo s kviza odšli dobre volje, lahko rečem, da so bile določene pomanjkljivosti v sami organizaciji tekmovanja. Menim, da vprašanja niso bila dovolj jasna in letos je bila kvaliteta kviza veliko slabša kot lansko leto.
Na kvizu se vsako leto naučimo kaj novega, preverimo svoje znanje, s katerim ne dosegamo samo nagrade, ki jih je letos prispeval Mercator, in visoke uvrstitve, ampak bo to znanje pomagalo tudi kasneje v življenju, ko se bomo praktično srečali z našim delom, za katerega se uspodabljamo,'
"     VANJA KOMAZEC
-v)1*oki invBieJ inimNeT
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost v stanov, gospodarstvu.
OBJAVLJA OSNUTEK PREDNOSTNE LISTE UPRAVIČENCEV ZA POSOJILA ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI
Na osnovi 38. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (Ur. vestnik občine Domžale, št. 2/89), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale objavlja Osnutek prioritetnega vrstnega reda 1. javnega natečaja za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo — nakup stano-
vanj, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 2/89 z dne 1. 2. 1989.
Nosilec javne razprave je Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 76, Domžale, kjer lahko vsak občan da svoje pripombe na prioritetni vrstni red za dodelitev posojil v 15 dneh po objavi v Občinskem poročevalcu.
Prioritetni vrstni red
Priimek, ime, naslov
Štev. točk
Zaprošen     Predlog Št. znesek     odobritve   druž. Delovna organizacija posojila     (izračun) članov
1. Logar Viktorija, Prelog 20, Ihan
2. Marn Andreja, Brezje 3, Dob
3. Avbelj Branko, Ljubljanska 83, Dom.
4. Juvan Irena, Zupančičeva 9, Domžale
5. Stare Igor, V. Vlahoviča 1/B, Dom.
6. Grbec Nevenka, Urha Stanovca 1, Dom.
7. Simič Ljubo, Dermastjeva 8, Mengeš
8. Zupan Janja, Ljubljanska 89, Domžale
9. Šuštar Marinka, Ljubljanska 72, Dom. Agroemona PG, Domžale
Marčen Alojz, Dermastjeva 12, Mengeš
Krajevna skupnost Mengeš
590 80,000.000 80,000.000
569 60,000.000 60,000.000
526 150,000.000 120,000.000
498 70,000.000 70,000.000
479 150,000.000 102.000.000
476 80,000.000 80,000.000
405 80,000.000 80,000.000
399 64,000.000 64,000.000
302 80,000.000 20,000.000 78,000.000 68,000.000
2 Universale Domžale
2 Helios Domžale
3 Papirnica Kollčevo
3 LB Banka Domžale
4 LB Banka Domžale
3 VVO Domžale
4 Filc Mengeš 4 SO Domžale 3 RZD Domžale
ne izpolnjuje razpisnih pogojev — lastnik standardnega stan.
nepopolna vloga prispela po zaključku natečaja
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
30 let Delavske univerze Domžale:
Nove zmogljivosti za izobraževanje šoferjev
Delavska univerza Domžale, ki se je razvila iz nekdanje Ljudske univerze, praznuje letos že svojo 30-letnico delovanja. V tem obdobju je univerza napravila velik razvoj predvsem pri izobraževanju odraslih ob delu. Področja delovanja so se neprestano širila in tudi ožila, ker so se nekatere dejavnosti, kot sta Občinski poročevalec in Knjižnica osamosvojile, oziroma prešle v druge delovne organizacije. Ostala pa je tiskarna in vse bolj razvejano izobraževanje, ki obsega več področij; splošno, strokovno in jezikovno. Ta dva sta se najbolj razširila, sedaj pa so ustanovili cestno prometno dejavnost z avto šolo. Med tujimi jeziki poučujejo trenutno kar v 60 tečajih različnih stopenj, izobražujejo ljudi v šolah za tekstilno, ekonomsko, elektro in strojno smer, delujejo pa tudi v več usmeritvah v številnih oddelkih. Ukvarjati so se začeli še s hobby programi, kot je glasbena šola (kitara, harmonika) in na področju alternativne medicine.
Direktorica DU Domžale Metka Zupanek, ki se je s svojim ustvarjalnim in nemirnim elanom močno angažirala pri ustanavljanju nove avto šole, nam je o njej povedala tole: »Mi se ravnamo po potrebah občanov. Na področju prometne vzgoje obstajajo večje potrebe, kot jih lahko zagotavljajo že obstoječe avto šole. Sugestijo in priporočilo za ustanovitev avto šole pri DU nam je dal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ideja ni več tako nova in o njej razmišljamo že kakšno leto, v organizacijo tega dela pa smo pristopili v začetku letošnjega leta. Z novo dejavnostjo ne želimo iti preveč v širino, ampak težimo
Stane Habe: Od ustanovitve pa do danes
Glasbena šola Domžale skozi čas ...
Da bomo lažje razumeli, zakaj se je v domžalski občini razvilo do take višine glasbeno šolstvo, moramo reči, da je vzrok predvsem v tradiciji. Njeni začetki segajo v leto 1884, ko sta bili ustanovljeni godbi v Domžalah in v Mengšu. Do ustanovitev godb je prišlo predvsem zato, ker sta bila oba kraja v obrtniškem, industrijskem smislu, dokaj razvita ter nista bila odmaknjena od kulturnega dogajanja na prehodu 19. in 20. stoletja.
Dejstvo je, da sta bili obe godbi prvi podeželski na Kranjskem. Moramo pa poudariti, da so bile njihove prve skladbe v močni prisotnosti narodne zavesti.
Tudi na vokalnem (pevskem) področju lahko opazimo razgibano dejavnost. 2e leta 1889 smo imeli v Moravčah za tiste čase odličen pevski zbor. V Dobu je bil leta 1906 tudi kvaliteten zbor v okviru Katoliškega društva. Prav tako je deloval v letu 1919 pevski zbor v Domžalah, ki je imel 70 pevcev, V letu 1924 je samouk Janez Cerar ustanovil moški zbor pod imenom »PRIDAVKA«. V letu 1930 pa je prešel v mešani zbor, ko so se mu pridružile pevke. Pred drugo svetovno vojno zasledimo vrsto na novo ustanovljenih pevskih zborov v Radomljah, Mengšu, Trzinu, Ihanu, Škocjanu in Lukovici.
V letu 1924 se je ustanovila Godba v Moravčah. Poleg tega pa je bil ustanovljen tamburaški orkester v Dobu, Radomljah in v Mengšu. Iz vsega tega naštetega delovanja glasbenega življenja v občini, ni čudno, da se že pred drugo svetovno vojno v letu 1938 začela gojiti sistematična glasbena vzgoja, ko so po daljših pripravah in prizadevanjih šolskega upravitelja Ivana Stenovca in organizacijskega vodje Mihe Štiftana osnoval prvi Harmonikarski orkester, ki ga je vodil samouk in entuziast Tone Sameja, ki je v kratkem času dosegel tako kakovostno raven, da so bili zmožni nastopati v vseh krajih Slovenije.
Med drugo svetovno vojno je delo zamrlo. Takoj po osvoboditvi, pa se je delo nadaljevalo, saj je aktivni Tone Sameja takoj pričel s ponovnim delom. Vse to delo pa je delovalo v okviru Občinskega sindikalnega Domžale. Vsi ti uspehi pa so našli odmevnost tudi pri vseh družbeno političnih forumih in tako je prišlo do pobude za ustanovitev Glasbene šole v Domžalah. Tako je na pobudo Albina Hvastja, Ivana Redenška in Toneta Sameja prišlo do realizacije, ko je občinski ljudski odbor Domžale izdal odločbo za ustanovitev Glasbene šole Domžale z dnem 1. septembra 1950 leta.
V letu 1953 pa je na pobudo Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Mengeš in bogate tradicije glasbenega sodelovanja ob podpori Melodije Mengeš, tovarne glasbil, Krajevni ljudski odbor Mengeš sprejel sklep, da se s 1. februarjem 1953 ustanovi Glasbena šola Mengeš, ta je delovala samostojno do konca šolskega leta 1958/59, ko se je mengeška občina priključila k domžalski ob tem pa sta se združili tudi glasbeni šoli Domžale in Mengeš pod enotnim vodstvom. Šoli pa sta se preimenovali v Glasbeno šolo Domžale — Mengeš. Združitev šol je bilo smotrno, saj so se potrdila pričakovanja, da bo z združitvijo glasbeno življenje na obeh območjih doseglo še večjo strokovno raven. Programska usmeritev je bila predvsem pri vzgoji mladih pihalcev in trobilcev, ki sta jih vedno bolj potrebovali tradicionalni godbi v Domžalah in v-Mengšu. Poleg tega je sama šola začela oblikovati pihalni orkester z učenci v Domžalah in v Mengšu, ki je za tedanje razmere dosegel visoke) kvalitetno stopnjo in se uvrstil med najboljše mladinske pihalne orkes'tre leta 1963, ko je nastopil v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Druga še bolj pomembna naloga šole pa je bila v tem, da bi na celotnem področju občine skrbela za glasbeno vzgojo tako v Glasbeni kot na osnovni šoli. Tako je šola po posameznih večjih krajih občine ustanavljala svoje oddelke.
Tako je že v prvi polovici šol. leta 1959/60 ustanovila oddelek v Moravčah s 60 učenci. V letu 1959 je deloval oddelek Glasbene šole tudi v Dragomlju. V naslednjem letu pa v Dobu in Radomljah. V letu 1963/64 pa se je ustanovil oddelek na Brdu v osnovni šoli Janko Kersnik. Deloval je oddelek isočasno v Krašnji.
Z ustanovitvijo vseh teh oddelkov pa je bila dana možnost glas-Dene vzgoje ne samo v Domžalah in Mengšu, ampak tudi v drugih krajih naše občine.
V letu 1963 se je šola zaradi velikega razmaha dejavnosti v celotni občini preimenovala v Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale. Koncept dela Glasbene šole in njeno delo je dobila s takim načinom dela visoko mesto v kakovosti ne samo v občini ampak tudi v širšem slovenskem merilu. Koncept je bil sprejet na kongresu SVOBOD v Ljubljani, je tako postal za občino programska usmeritev. Zanimivo je to, da je prav domžalska Glasbena šola bila pobudnica za te sprejete programske usmeritve, ki je v slovenskem merilu odprla nova gledanja na glasbeno vzgojo, kot sestavni del osnovno šolskega izobraževanja. Večkrat poudarjamo in razmišljamo o glasbeni vzgoji, da ni sama sebi namen, lahko vidimo v tem, da je šola stalno oblikovala različne instrumentalne skupine, katerih program je presegel ozke okvirje učnega načrta.
Ena takih skupin, ki dosega uspehe ne samo v občini, ampak tudi na mednarodnih tekmovanjih je Harmonikarski orkester. Dokazal je, da ima visoko kvalitetno raven in se uveljavil pod vodstvom Majde Golob na nastopih v Sloveniji in tudi v inozemstvu.
Prav prijetno pa nas presenečata s kvaliteto Harmonikarska orkestra v Mengšu in Dobu.
Druga homogena skupina je godalni orkester, ki zajema vsa godala in služi za razne nastope, je pa obenem tudi nepogrešljiv vir novih kadrov za simfonični orkester Domžale-Kamnik.
Velik pomen Glasbene šole je tudi v tem, da je usmerjala svoje učence tudi v Srednjo glasbeno šolo in Akademijo za glasbo z namenom, da se nekdanji učenci kot glasbeni pedagogi vrnejo med člane kolektiva šole. Tudi to njeno prizadevanje je bilo pozitivno. Marsikateri učenci pa igrajo v raznih profesionalnih orkestrih, pa tudi v raznih domačih zabavno narodnih ansamblih doma in v tujini.
Iz vsega kratkega orisa je razvidno, da je Glasbeni šoli uspelo v celotnem glasbenem izobraževanju. Če se ozremo na prehojeno pot od ustanovitve do danes ko spremljam in sem vodil glasbeno šolo, potem lahko resnično ugotavljam, da je organizirano začeto delo našlo veliko odmevnost pri vseh tistih, ki so se zavedali in razumeli, da se mora napredni družbi, v kateri človek pomeni osnovo dela in napredka v tesni povezavi z vzgojnoizobraževalnim sistemom razvijati in širiti tudi glasbeno vzgojo, ki v mladem doraščajo-čem človeku zbuja smisel medsebojnega sožitja in harmonije, ki je prav v današnjem času še kako potrebna. Zaradi tega ne smemo misliti, da je v naši občini samo naključje pomagalo šoli pri njeni rasti, ampak v prvi vrsti dejstvo, da je bila sprejeta kot neločljiva sestavina v celotnem našem šolskem sistemu. Vsi dejavniki, ki so stali vseskozi ob njej, so se zavedali, da mora glasbena vzgoja, njena neprisiljena govorica postati del vsakdanjega utripa, tisto izrazno sredstvo, ki prodre v notranjost človeka, ki v njem prebuja skrite moči za delovne napore in ki ga skrivnostno umirja takrat, ko ga razdvajajo notranje bolesti in negotovosti ter dvomi.
Z drugimi besedami povedano: težko si danes predstavljamo ob poslušanju različnih skupin in skladb, ki jih leto za letom poslušamo, saj bi nam primanjkovalo, če bi vsega tega glasbenega delovanja in snovanja ne bilo. Tako pa mirno lahko trdimo, da smo uspeli pri vzgoji mnogih glasbenih delavcev, da smo vzgojili kadre, ki nadaljujeio že skoraj pol stoletno tradicijo na tem področju, da smo zavestno prodirali v posamezne kraje na območju celotne občine in da smo postali eden izmed vidnih nosilcev glasbene kulture v občini.
Za vse delo, ki ga je v teh štirih desetletjih glasbena šola opravila je ogromno, čeprav lahko rečemo, da je naša družba dajala vseskozi veliko moralno in finančno podporo, le zadnji dve leti nismo mogli premostiti finančnega stanja, saj morajo starši prispevati več kot polovico finančnega bremena. Ni prav, da je ravno prizadeta domžalska glasbena šola, ki je bila vseskozi vzor slovenskim glasbenim šolam po dejavnosti in kakovosti. Mirno gremo mimo vsega povedanega, če bi le. prišlo do velikega vpisa radi zmožnosti staršev potem bi se šele začeli zavedati, ko bi ne imeli vse te dejavnosti, ki je vsak hip pripravljena sodelovati. To vrzel je lahko občutila sosednja občina Kamnik, ki si je dolga leta prizadevala, da je dejavnost godbe in orkestra ponovno zaživela.
Zato je dolžnost nas vseh, da podpremo to dejavnost, da bo lahko še naprej delovala v zadovoljstvo, staršev, družbenopolitičnih organizacij in vseh ljubiteljev glasbenega življenja v občini.
predvsem h kakovostni ponudbi, ko bo kandidat že pri vpisu lahko vedel, v kolikem času bo v normalnih okoliščinah prišel do izpita. Naši tečajniki bodo imeli še to prednost, da bodo lahko opravili tudi tečaj in izpit iz prve pomoči ter zdravniški pregled pri nas, poleg tega jim bomo po potrebi pomagali s kreditiranjem šolnine za vožnjo. Za tečaj imamo svojo novo učilnico za 35
slušateljev. Prvi tečaj je bil kai na hitro polno zaseden; kmalu bo že končan in tako sedaj že sprejemamo prijave za novega, ki bo v maju. Učna snov obsega 50 šolskih ur in jo podajata dva predavatelja izmenično po temah. Za praktično poučevanje imamo za začetek dva nova avtomobila Yugo Coral 45 prirejena za avto šole, tako da bo poučevanje tako za kandidata, kot tudi za inštruktorja mnogo lažje. Po pravilniku o avto šolah imamo sedaj dva redno zaposlena inštruktorja ter še dva, oziroma štiri pogodbene sodelavce. Naša usmeritev je v izobraževanje lastnega kadra in tako pogodbeno štipendiramo še štiri kandidate za inštruktorje iz Domžal, ki po izobrazbi ustrezajo vsem kriterijem, v šoli na Jezici pa si bodo pridobili še dobro strokovno podlago za poučevanje.«
Naša ustanova je v samem središču Domžal, poleg pošte ter med avtobusno in železniško postajo na Kolodvorski 6. Naši telefonski številki sta: 721-082 in 722-278.
S. B.
Naši šolarji na Krku
Prijavite svoje otroke za letovanje v našem novem počitniškem domu na Krku
Zveza prijateljev mladine občine Domžale bo tudi letos organizirala v času počitnic letovanje za šolarje, ki bo v novem počitniškem domu občine Domžale na otoku Krku v Poratu. Letovanje bo v treh izmenah in sicer:
I. izmena
II. izmena
III. izmena
od 1.8. do 9. 8. 1989 od 9. 8. do 17. 8.1989 od 17. 8. do 25.8. 1989
Cena letovanja za 8 polnih dni znaša 600.000 din po osebi, ki jo lahko poravnate v treh mesečnih obrokih (15. maj, 15. junij in 15. julij) Svoje otroke lahko prijavite do 15. maja 1989 na sedežu Zveze prijateljev mladine občine Domžale, Ljubljanska 36. Ob prijavi boste prejeli: tri položnice, obrazec za pregled pri zdravniku, ki ga mora opraviti vsak otrok pred odhodom in pogodbo o letovanju. Informacije dobite osebno na Zvezi prijateljev mladine Domžale ali po telefonu 721-110 ali 721-350.
Če kupujete pohištvo, poglejte tudi na oddelek POHIŠTVA. Za vse programe nudimo ugodne cene in ugodno potrošniško posojilo. Kupcem svetujemo pri izboru, kupljeno blago dostavimo po dogovoru na dom.
NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU
Kupite pravočasno in ceneje
V vseh naših živilskih trgovinah lahko v mesecu APRILU po UGODNIH CENAH kupite več [vrst keksov, napolitank in bonbonov. Malinov, ribezov, jabolčni ali pomarančni sirup po 13 000 din (redna cena 19 500 din), rum 1 lit. po 16 500 din (redna cena 25 850 din), ribje konzerve po 3605 din (redna cena 4 368 din)
NAŠE VROČE TEME
Se kar naprej: nimamo odlagališča
(zbor KS o odlagališču)
V sklopu sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Domžale je bilo pripravljenih nekaj variant možnih lokacij bodočega odlagališča, ki so bile od prvotnih 7 skrčene na tri. Pri odločitvi, s katero se delegati Zbora KS niso strinjali, so bile upoštevane strokovne ocene in glavni faktorji, ki vplivajo na izbor najprimernejše lokacije. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da je naša občina v pretežnem delu apnenčasta in hribovita — tak teren pa je za kakršno koli odlaganje odpadkov neprimeren, enako neprimeren pa je tudi ravninski prodnat teren, bogat s podtalnicami. Upoštevajoč prostorsko omejenost na območje občine in opravljene raziskave so bile kot najprimernejše določene 3 lokacije, ki pa so bile že od samega začetka s tehtnimi argumenti, katerih skupni imenovalec je varovanje okolja — zavrnjene v KS, v katerih območja posegajo.
Razprava na Zboru KS, kate-re glavni namen je bil vnaprej opozoriti strokovnega pripra-v|jalca (SMELT in Geološki zavod Ljubljana) na vprašanja, ki se zdijo posameznim krajanom, poznavalcem terena, posebej pomembna in jih smatrajo kot omejitven faktor, je bila konstruktivna, tudi čustvena, Predvsem pa je temeljila na že opravljenih razpravah v posameznih KS, kar ni ravno običaj Pri, za nekatere, »manj« pomembnih točkah dnevnega re-oa Zbora KS naše občinske skupščine. Predložena so bila Pismena mnenja prizadetih KS, v sami razpravi pa je bilo opozorjeno zlasti na vsestransko kompleksno osvetlitev problematike, ki je povezana z lokacijo odlagališča v posamezni KS
(prometna povezanost, sedanja obremenitev okolja, bližina turističnih poti idr.).
Vsi delegati so se zavedali, da odločitev ne bo lahka, da bo zlasti težka za KS, v kateri navsezadnje odlagališče bo, zato so opozarjali na nesprejemljivost preglasovanja ob določitvi bodoče lokacije in zahtevali, da se stori vse, da se ob upoštevanju vseh strokovnih in drugih mnenj doseže dogovor. Kajti brez dogovora rešitve ne bo, odlagališče v Dobu pa se 31. 12. 1989 zapira, zato je dobrodošla vsaka pobuda, vsak predlog oz. pripomba. Dogovarjanje in sporazumevanje je pravilna pot, zato se pričakuje aktivno in povezano delo komisij v KS in komisije na občinski ravni, sprotno informiranje, se-
Povsod svinjajo, ali ne!
Verjeli ali ne, čeprav nima nobene zveze z zelo uspešno akcijo PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, me je k pisanju tega prispevka vzpodbudil prav obisk te turistične točke. Zakaj?
Že kar v nekaj številkah smo pisali o varstvu oko-'Ja, o problemih v zvezi z občinskim odlagališčem, ce-10 v republiškem časopisu so nas pohvalili, češ da so naše inšpekcije odkrile (kaznovale, sanirale...) kar 'tekaj novih črnih odlagališč in bile tako bolj uspešne *W prejšnja leta. Pišemo pa tudi — upamo, da ne mislimo resno — da bomo odlagali vsak na svoje, če ne °omo pravočasno našli nove lokacije odlagališča.
ravto zadnje me prav nič ne skrbi, saj mije prav pot na Limbarsko goro dokazala, da to že delamo, pa tudi °biski nekaterih okoliških gozdov pričajo, da kar ve-Sel° odlagamo. Ne sicer na svoje dvorišče, na svoj Vrtiček, malce stran ...
Kdo bi si mislil, da pot na Limbarsko goro vodi mi-1° odsluženih in odvrženih školjk starejših avtomobi-0v< ki ležijo ob poti in pričajo o napredku današnje aružbe. Namesto obiskovalca te pozdravi zarjaveli °dsluženi štedilnik, kup pločevine, ki mu neizurjeno oko obiskovalca le težko določi nekdanjo uporabo, da 0 Manjših odpadkih ne pišemo posebej. In to naj bi °ilo okolje, ki naj ne bi bilo onesnaženo! Le komu se te dalo vso to odsluženo kramo spraviti tako visoko? j° bili to domačini, ali naključni obiskovalci, kijih — v r° sem prepričana — lepote Limbarske gore niti najmanj niso zanimale. Kdorkoli je že bil, sram naj ga bo, a? ni našel boljšega odlagališča. Podobno je še mar-S/"/e in čeprav občinsko odlagališče imamo, črna smetišča cvetijo.
Pa še ena zanimivost! Verjeli ali ne, občinsko ja-vho smetišče sploh ni zaprto, kajti iz same ljubezni do č<stoče, so prinašale! smeti razbijali ključavnico na rampi ali pa iz samega veselja odlagali smeti kar par petrov prej. Saj ne bo na mojem, so si mislili in s poučenimi prikolicami odpeljali nazaj v čisto okolje.
Zato me bolj kot lokacija novega odlagališča skrbi Vaša zavest, ki nujno potrebuje prenovo. Kajti, če ne °omo vedeli in tudi delali tako, da je zdravo in čisto °kolje odvisno najprej od mene, od mojega ravnanja, °d mojega prepričanja, da bodo tudi tisti, ki pridejo za Mano, želeli živeti v zdravem in čistem okolju, toliko ćasa vsa prizadevanja, vsaka beseda zaman.
Zato ne pospravljajte in čistite le do najbližjega 6rnega odlagališča!
OSA
lekcija odpadkov in njihova predelava na višji ravni ter iskanje optimalne rešitve, sprejemljive tudi za plačnike komunalnih storitev.
Ob koncu razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Skupščina občine Domžale sprejema na znanje problematiko vezano na končno dispozicijo odlagališča odpadkov v občini Domžale ter sanacijo odlagališča odpadkov v Dobu.
2. Zbor KS vztraja na enotni strokovni obdelavi po vseh parametrih vseh možnih lokacij za odlagališča odpadkov v občini Domžale, ki so navedene v osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986—2000 in lokacije kompo-starne v studi pri Centralni čistilni napravi ter možnih novih, ki jih bo dodatno predlagal izvršni svet. Dodatno je potrebno obdelati možnosti posameznih lokacij za prehod na druge tehnične rešitve v prihodnosti.
3. Skupščina občine ocenjuje, da bi bilo najprimernejše in najracionalnejše problematiko smetišča za domžalsko občino razrešiti regionalno, skupaj z mestom Ljubljano, zato je potrebno aktivnosti za tako razrešitev problematike pospešiti.
4. Skupščina občine sprejema predlagano obliko sanacije deponije odpadkov v Dobu. Pristojni organi, organizacije in skupnosti v občini Domžale so dolžni spremljati oz. zagotoviti dosledno uresničevanje sana^ cijskega programa.
5. Zbor KS zadolžuje svojo komisijo za komunalne zadeve za pregled vseh dosedanjih in prihodnjih ugotovitev strokovnih institucij pri izboru najprimernejše lokacije za odlagališče odpadkov v občini Domžale ter za spremljanje sanacije odlagališča v Dobu. Komisija lahko k obravnavi pritegne predstavnike prizadetih krajevnih skupnosti.
Vera Vojska
Zakaj tako:
Cesta pa taka!!!
Živim v vasi Zlatenek, ki je kilometer oddaljena od glavne ceste Ljubljana—Celje, spadamo pa pod KS Blagovica.
Od Blagovice proti Češnjicam je speljana makadamska cesta. Do tu je vse v redu in prav. Toda pojavi se velik »žulje, kadar cesto na »novo« posipajo. Takrat dobiš žulj v pravem pomenu besede, če greš le enkrat sam-krat po taki cesti. Cesto pokrpajo s peskom, v katerem je več debelih kamnov, da ne rečem kar celih skal, kot pa je peska s katerim naj bi se ceste urejale. Kdo je odgovoren za tako delo, ne vem! Vendar naj tisti, ki to je, ne misli, da tu živijo pretežno le kmetje, da je zanje vse dobro. Tudi kmet je človek in tudi on bi se ob nedeljah rad sprehodil po lepši cesti proti cerkvi ali vaški gostilni.
Upam, da nisem prezahtevna, želim si le malo boljšo ureditev ceste. Saj o kakšnem asfaltu še besede nisem omenila, ker vem, da so to le dolge sanje, pa čeprav so drugje še veliko bolj zakotni kraji, pa imajo ceste že asfaltirane. Upamo le lahko, da bo tudi naša dolina nekoč zagledala in občutila asfaltno cesto. Do takrat pa naj bo cesta posuta z kakšno skalo manj, pa bomo kar veseli.
Pa srečno na cesti...
Ana R.
Zakaj »ne« za odlagališče v Trzinu?
»Krajani so bili presenečeni nad dejstvom, da je »stroka« ugotovila kot najprimernejšo oz. za Mengšem najboljšo lokacijo v Trzinu. To je majhna, kratka, niti 2 kilometra dolga dolinica, v kateri je novo naselje Trzin z 2500 prebivalci,« je na zadnjem zasedanju Zbora KS naše skupščine povedal Tone Jerovšek, delegat te KS, ki je v nadaljevanju predstavil najpomembnejše argumente, ki so osnova za njihovo nasprotovanje lokaciji bodočega odlagališča v njihovi KS.
Na kratko:
— gre za zaprto dolino,
— za popolno neprevetre-nost,
— za veliko naselje, ki uporablja klasična trda goriva, ki pozimi in jeseni ustvarjajo izjemno veliko komulacijo življenju nevarnih snovi,
— gre za lokacijo, ki je blizu
ogromnim naseljem in ne nazadnje je na tem območju s svojimi vplivi prisotna tudi Obrtno industrijska cona Trzin.
Poleg ugotovitev ponujajo tudi rešitve. Pa jih poglejmo:
— problem je potrebno reševati tako, kot je že predlagano — skupaj z Ljubljano, v kolikor to ni mogoče, pa s kakšno
drugo sredino (sosednje občine!);
— tako občutljivo lokacijo bi morali iskati na drug način npr. stroki naj bi se ponudil v proučitev teritorij cele občine, dveh občin ali pa kar vseh občin v Sloveniji in izbrana naj bi bila najprimernejša lokacija: taka, ki bi najmanj prizadela ljudi in najmanj negativno vplivala na okolje;
— potrebno je upoštevati faktor bližine velikih naselij. Glede tega so v tujini zelo strogi kriteriji, saj odlagališča ni dovoljeno locirati manj kot 3 km od bližine naselij;
— postavlja se vprašanje, ali je v zaprt prostor — dolina, gozdnat teren, ki predstavlja tudi pljuča za del Ljubljane in iztočnico izletniških točk ter bližino Dobena, kjer je zraslo prijetno naselje vikendov — sploh smotrno locirati takšno odlagališče.
Krajevna skupnost Trzin ne odreka sodelovanja, pripravljena je angažirati tudi ljudi in strokovnjake, ki so se pripravljeni spoprijeti z vprašanjem lokacije bodočega odlagališča. To pa se ne sme nikomur vsiljevati brez argumentov za ali proti, čeprav vemo, kamorkoli ga bomo dali, bo nekdo prizadet, vendar smeti so tu.
Za odločanje naj se pripravi predlog lokacij(e), ki bo(do) strokovno naprimernejše, najustreznejše, ne nazadnje najmanj moteče za vso občino Domžale. Delegati se bomo odločali, ko bodo na osnovi stroke in razprave na terenu pripravljene rešitve, ki bodo upoštevale vse vidike, med njimi tudi vse dosedanje pozitivne in negativne izkušnje in večjo družbeno skrb na tem področju.
V. V.
1
I 5 minut za vročo temo!
C15- kdo bo tebe ljubil!
i_____
§fc občine ali pa še eno spalno naselje? To je le
§S ena izmed dilem, ki se odpirajo v ja vni razpra vi
§§ o zazidalnem načrtu C15, ki naj bi bil osnova za
§fc urejanje centra našega mesta. Kateri so glavni
§5 argumenti proti tej gradnji, smo povprašali Ja-
§fc neza Pevca, sekretarja OO ZKS v KS Slavka
§5 Šlandra, kije tudi v okviru Krajevne organizaci-
1
sedaj ne zadoščajo potrebam, trditev o uporabi Sfc etažnih kletnih prostorov za garaže oz. parkirna
mesta pa so občani zavrnili, ker praksa v SPB 1 ^
kaže, da tako parkirani avtomobili ostajajo brez SK gum in posameznih delov. To je tudi vzrok, da
ljudje parkirajo povsod drugje. Odprto ostaja §fc
vprašanje parkirišč za potrebe HELIOS-a, odtod 5§ pobuda, da se zazidalni načrt HELIOS rešuje
istočasno s C15. Sfc
Pomanjkanje zelenih površin in otroških |§&
igrišč je rodilo dva predloga — novogradnja »
naj se premakne proti gla vni cesti in tako zago- §fc
tovi, da bo zelenica med bloki. Za vse občane, §fc
zlasti pa otroke, je nujna graditev večnamen- $S
ske betonske ploščadi, če že ni možnosti za §fc
pravo otroško igrišče. $K
i
se postavlja je,
§S ali ne bo z zidavo tako obsežne gradnje (okoli « 170 stanovanj) prizadeta humanost bivalnega 5§fc prostora, saj ljudje praktično ne bi imeli kam «5 stopiti. Problem Je uvoz iz Kamniške ulice, ki bi sfc življenje v stolpičih naredil neznosno, zato §fc predlog, da se poišče drug uvoz v podzemne ^> prostore nove stavbe. Pomislek o tem, da bo Šfc novogradnja povzročala senco na obstoječem % objektu Kamniška 11—12, bi bil lahko zavrnjen s študijo senčenja, kije kljub dogovoru ni. Par-§fc kirišča so osrednji problem, ki obstoja že brez novogradnje, upoštevajoč prakso, pa kljub zagotovilom ni upanja, da bo dovolj prostora za vse železne konjičke. Sedanje zmogljivosti že
pravo
Kritiziran je bil tudi predlog gradnje detelji ce, ki premalo upošteva ekonomske zmožnosti ^8 občine. Poiskati je potrebno rešitve, ki bodo §fc cenejše in prostorsko manj boleče. Morda bi ^ poskusili z gradnjo večjega križišča ob obstoje- ^> čem križišču Ljubljanska M-10. Dogovora z last- §fc niki zemljišč in individualnih gradenj na ob- $8 močju, kjer bo stal sporni blok C-5 še ni, je pa nujnost. Prav tako občani pogrešajo obljubljeno maketo in predvsem hitrejše reagiranje na odprta vprašanja, ne pa le njihovo ponavljanje, ki često pomeni le prilivanje olja na ogenj.
Do naslednjega zbora je treba pripraviti konkretne rešitve, argumente in trdne dogovore, sicer bo nezadovoljstvo, ki se je zanesljivo delno pokazalo že pri odločanju za samoprispevek, še večje, možnosti za konstruktiven dogovor pa vse manjše.
Vera Vojska
I
Ob otvoritvi razstave Franceta Slane je uvodoma predočil portret razstavljaica Franceta Slane organizator kulture v Zdravstvenem domu Domžale Miran Kraševec.
Razstava Franceta Slane
v zdravstvenem domu_
V že vzpostavljeni kontinuiteti kulturnih dejavnosti delavcev domžalskega Zdravstvenega doma so doslej v jedilnici predstavili že vrsto najuglednejših slovenskih likovnih umetnikov. Tako so se doslej predstavili umetniki jakac, Zelenko, Premrl, Plestenjakova, v petek, 14. aprila pa so odprli še razstavo akvarelov Franceta Slane.
Umetnik je na tej razstavi namenil obiskovalcem približno 20 akvarelov, ki so nastali v daljšem avtorjevem delovnem ciklusu. Prav akvareli so ob oljni tehniki najbolj pogosten način umetnikovega izražanja. Ker so akvareli rezultanta daljšega avtorjevega umetniškega razmišljanja in ustvarjanja, so nemara zato tako slogovno kot motivno dokaj raznorodni. Vsekakor gre s Slanovo razstavo za odmeven kulturni dogodek, ki ga je obogatila ob glasbenem deležu razstavi tudi občutena umetniška beseda dr. Mojce Zajčeve.
Tako pričujočo, kot tudi prejšnje razstave, je organiziral in vodil v predstavitvenem delu otvoritve Miran Kraševec.
Velik uspeh učenke Mateje Rotar in njenega glasbenega pedagoga Igorja sajeta:
Prva nagrada mladi domžalski kitaristki...
Mateja Rotar, učenka oš Josip Broz Tito, sicer gojenka domžalske Glasbene šole je na republiškem tekmovanju mladih glasbenikov v Novi Gorici osvojila eno od štirih podeljenih prvih nagrad v I. kategoriji. Kako se bo odrezala na zveznem tekmovanju v Sarajevu?
V Novi Gorici so se na tekmovanju zbrali učenci in študenti glasbenih šol iz vse Slovenije. Gre za tekmovanje, ki ga organizirajo vsaka tri leta. Letos so se tekmovanja v Novi Gorici iz Domžal udeležili štirje učenci:
— Tina ROŠKAR (glasbeni pedagog Miro Novak), osvojila je pohvalo
— Primož KOVIC (glasbeni pedagog Hervin Jakončič), osvojil je 3. nagrado
— Jure JERANT in
— Mateja ROTAR
Najprej o učitelju ...
Matejin glasbeni učitelj Igor Saje je znan slovenski kitarist,
ki je znan tudi s slovenske koncertne scene. V Domžalah deluje kot glasbeni pedagog že devet let (je diplomant visoke šole za glasbo v Gradcu), v naš kraj pa je prišel po zaslugi tedanjega ravnatelja Staneta Ha-beta. Za republiško tekmovanje je že tretjič pripravil svojega (novega) učenca in vsakič (z drugim nastopajočim) osvojil prvo nagrado. Tako gre v primeru Matejinega uspeha nedvomno tudi za veliko priznanje kakovostnega kontinuiranega pristopa v glasbeno pedagoškem delu Igorja Sajeta.
Talent, delavnost, vztrajnost
Mateja Rotar se kitare uči samo tri leta. Že na samem za-
Mateja Rotar in njen glasbeni učitelj Igor Saje.
četku je po besedah svojega učitelja pokazala veliko nadarjenost, izkazala vestnost in pridnost pri delu.
»Od prvega dne izpolnjuje svoje obveznosti ob inštrumentu v celoti,« pripoveduje Igor Saje, »in to se seveda še kako pozna. Še tako velik nadarje-nec ali nadarjenka ne moreta ničesar storiti brez trdega dela. Učitelj ob učencu v tisti slabi uri dela z njim lahko samo pokaže, kako naj se učenec doma pripravlja. Pri Mateji so se navodila učitelja izšla v ustrezno delo, temu pa je sledil rezultat. Tri ure in več mora Mateja dnevno vaditi, če želi doseči količkaj dobre rezultate. To pa je za otroka, ki je s šolo samo že zelo obremenjen, velika zahteva.«
Tema, ki je ni moč spregledati — prihodnost Glasbene šole
pri temi, ki se ji ni mogoče izogniti: pri pogojih dela Glasbene šole v Domžalah. Žalostno je, kar se dogaja! Morda bi ob tem veljalo poudariti že posebej žalostno dejstvo, da bodo ob povečanju deleža staršev za šolnino lahko Glasbeno šolo obiskovali le otroci premožnejših staršev, ne glede na to, da ne bodo morda niti prizadevni, niti nadarjeni.
Pri tistih manj premožnejših pa posedovanje obojega tudi slučajno ne bo pomenilo vstopnice v svet glasbe ...
Pred »zveznim« nastopom
Matejo čaka od
(19.—22. aprila) nastop na zveznem tekmovanju v Sarajevu. Nastopili bodo tekmovalci iz vseh republik, zato bo konkurenca huda. Mateja bo na tekmovanju s svojo mamico in učiteljem navzoča.
V teh časih smo kajpak brž      Želimo ji vse najboljše
Dober dan, občan:
Ivan Sivec
Pisatelj Ivan Sivec je rojen 1949. leta v Mostah pri Komendi. Po poklicu je novinar v dokumentarno-felj-tonski redakciji Radia Ljubljane, po izobrazbi slavist ljubljanske Filozofske fakultete. Od leta 1972 živi z družino v Mengšu.
Teh nekaj skopih podatkov, ki ne povedo skoraj ničesar o našem današnjem »občanu«, sem si izposodila iz vabila na predstavitev njegove 14. knjige GODEC PRED PEKLOM, v pogovoru pa mi je natresel toliko zanimivosti, da bi jih bilo kar za krajšo knjigo. Vendar o tem — drugič.
Družina na prvem mestu...
Čeprav ga poznam že kar nekaj časa, imam v pogovoru z njim trerno, t<i mine, saj je moj sobesednik prijeten človek, ki si zna čas organizirati in sam zase pravi, da je vsa umetnost v tem, da je med božjim in vražjim, ki obstajata v vsakem človeku, njemu dano ravnovesje. Že od rane mladosti je vajen dela, ki mu najprej pomeni osnovo za preživetje, nato konjiček, zabavo, prijetno preživljanje prostega časa, katerega del nameni tudi svoji ljubezni — planinam.
Prva je pri njem družina. Rad poudari, da je predvsem družinski človek, ki vedno najde razumevanje pri odlični ženi in dveh čudovitih otrokih. Hči Vesna gre po njegovi poti — njene članke lahko preberete tudi v Občinskem poročevalcu — preseneča ga s kvaliteto, le malce več vztrajnosti bo treba. Sin je mlajši, pa velik športnik, vsi skupaj pa radi zaidejo v naravo.
narava je zatočišče ...
Omenila sem že planine, katerim je namenjen marsikateri konec tedna, nasploh pa stik z naravo Ivanu pomeni vse. Zanj je praizvor vseh navdihov. »Nekateri pravijo, da sem čudak, ko
se sam sprehajam po poljih in gozdovih,« se nasmehne in me ob tem spomni, da je tudi na najin razgovor kar peš »priletel« iz Mengša, kjer je trdo delal od zgodnjega jutra. Rad se vrača k naravi, v njej je našel že marsikatero temo za svoje stvaritve.
Delo in še enkrat delo...
Kdor vsaj malo pozna vse njegovo delo, ve, da mora delati veliko in trdo. Zato ga vedno srečaš v tempu, vedno ima nekaj v delu in vedno skuša narediti vse, da bi bilo to »nekaj« kvalitetno. Pravi, da bi rad še dolgo živel in veliko napisal. Predvsem živi za pisanje, ki je prvo po službi. Sam zase meni, da je v njem deset odstotkov talenta, vse ostalo je pridnost, ki ga spremlja od zgodnjih otroških let. O delu razmišlja vedno: zvečer, preden zaspi; zjutraj, ko se zbudi; celo ponoči misli nanj. Tisti, ki ga malo bolje poznamo, vemo, da je to čista resnica!
Novinar biti je težko, vendar lepo ...
Službo opravlja Ivan vestno in predano. To izpričujejo tudi njegovi »izdelki«, ki jim lahko velikokrat prisluhnemo. Njegov prijetni glas nas popelje v različne kotičke naše domovine, kjer so
»ljudje delovni, pametni, politično zreli in vsega spoštovanja vredni,« poudari sogovornik in žal mu je, ker v našem sistemu, pa tudi nenaklonjenem času, vse te vrline ne morejo priti do izraza. Naklonjen je njihovemu razmišljanju o dostojnem življe-
nju in preživetju, pričakuje pa skupaj z njimi kvalitetne spremembe, čeprav kar z 20-letno zamudo. Da bi le izpeljali do konca, si želi! Človek mora biti toliko vreden, kolikor družbi prispeva, poudarja, in naša nujnost je, da pridemo bližje Evropi. Smer je prava, le vztrajati moramo na njej!
Pisateljski gejziri idej...
Na enem izmed srečanj je njegov znanec ugotovil, da izda Ivan knjigo vsake 14 mesecev, da je v njegovih knjigah veliko domačnosti; da so njegova dela zakladi prijetnega branja in vračanja k našim koreninam. In prav je imel, saj ima Ivan Sivec veliko bralcev, ki se v njegovih knjigah najdejo in soočijo z neidealiziranim in pošteno prikazanim vsakdanjim življenjem. Pisanje knjig je njegova največja ljubezen. To začutiš iz njegovega pripovedovanja, ko se mu v očeh zaiskri in ko ti pripoveduje o temah, si pomaga z rokami in iz ust mu kar vrejo besede o tem, kaj
bi še rad napisal. Veliko, veliko! Pred skorajšnjo realizacijo je projekt iz novinarskega življenja; zgodovinski roman o Petru Pavlu Glavarju, tudi mladi lahko pričakujejo novost. Njegova velika želja pa je, da bi v primerni obliki obdelal tudi prvega slovenskega viteza, našega rojaka   Adama Ravbarja.
Morda bi del njegove samozavesti in poguma dobro del vsem nam!
Domačo glasbo ima rad...
Kar preko 1000 besedil je že napisal za različne ansamble, začneva pa pri Francu Fleretu, kateremu je pred več kot 20 leti napisal prva besedila in ne vem, če se bom veliko zmotila, če napišem, da so mu prav ta prva še danes posebno pri srcu. Za Flereta (junaka njegove zadnje knjige) meni, da je pravi ljudski izvirni talent, v katerem ni nič izumetničenega, v njem vidi neko še ne tako davno obdobje, ko so ob harmoniki zaplesali na podih in ohcetih. »Različna besedila pišem,« pravi, »nekatera so res bolj stiho-klepstvo, kar je posledica pomanjkanja avtorjev, ampak kar nekaj deset pa je med njimi takih, na katere je ponosen in se jih v lastni pesniški zbirki ne bi nihče sramoval. Domačo glasbo ima rad, njegova besedila so ljudem blizu in radi jih imajo. Žal mu je, ker to glasbo premalo cenimo, pa bi jo morali spoštovati vsaj toliko, kot jo spoštujejo tujci. In Ivanu lahko verjamemo, saj to področje dobro pozna, ne nazadnje je njegov GODEC PRED PEKLOM »spomenik« tej zvrsti.
Mengeš: pestra kultura malega kraja ...
Ko preideva na to temo, se hudomušno nasmehne in mi zaupa, da ga je že od otroških let vleklo v Men-
geš, kjer se je vedno nekaj dogajalo; tudi občina mu je všeč, saj je malo takih. O Mengšu in kulturi v njem vse lepo; o kulturi sicer pravi, da bi se dalo še kaj izboljšati. Več mladih iz srednje generacije, realizacija novih (morda nenavadnih) idej, tudi za ceno precejšnjega tveganja. Pa čim manj dogovorov brez konkretnih rezultatov! Ogromno ljudi živi v naših sredinah, ki nekaj znajo, ki bi nam lahko koristili in bi radi sodelovali, le pritegniti jih moramo. Pa več zanimivih in inovativnih projektov, v katerih bodo ljudje našli dušo, tudi v kulturo! Vsakemu je treba pustiti njegovo veselje, njegov izbor kulture! Zaradi kriznih časov tudi ljubiteljstvo ni več, kar je bilo, zato bo treba tudi nekaj več denarja vsaj za pokritje najnujnejših stroškov, sicer bo amaterske kulture manj, to pa ne bi bilo dobro. Mengeš ima moj
sogovornik rad, veseli ga njegov napredek. Da pa imajo Ivana tudi Mengšani radi, so že večkrat dokazali!
Namesto konca ...
Še bi se dalo pisati o Ivanu Sivcu, profesorju, pisatelju, novinarju, našem občanu,   prijatelju   in znancu. Spomnite se iskrivih kozerij v DELU, v katerih mimogrede ošvrkne aktualne probleme, pa že kar na stotine člankov v Občinskem poročevalcu, njegovega sodelovanja v različnih dejavnostih in še bi lahko naštevala. Če želite o njem vedeti več, preberite njegove knjige in članke, poslušajte njegova besedila, prisluhnite njegovim pogovorom. Vse to in še marsikaj drugega je Ivan Sivec, naš občan, ki mu želimo, da bi še dolgo živel in kot si sam želi, napisal še veliko knjig!
Vera Vojska
Peklenske slamice
v skladu z naslovom...
Na predstavitvi knjige Ivana sivca GODEC PRED PEKLOM so se organizatorji izjemno potrudili, da bi ustvarili avtentično vzdušje: bilo je vroče, kot v peklu...
»Peklenska« knjiga
Že omenjena knjiga je pritegnila v mengeški »pekel« izjemno veliko število obiskovalcev. Izražamo prepričanje, da za storitve dejanskega pekla ni toliko zanimanja. A, kdo bi vedel...
ve se kdo...
Ko so že vsi mislili, da se je izjemno uspela prireditev končala in je sploh vse kazalo na to, je bila v zadnjem momentu vendarle preprečena katastrofa: do besede je prišel tov. Slavko Pišek, brez katerega prireditev ne bi bila to, kar je bila. Je pa njegov nastop avtor knjige ocenil kot izredno dober. Pa menda ne samo zato, ker je bil izjemno Katek ...
Potencialni kandidati, pozor!
Bralcem, potencialnim kandidatom za Mengšane, sporočamo, da niti slučajno nimajo kaj dosti možnosti, da
bi v doglednem času prišli do uglednega naziva MENCŠAN. Celo Ivanu Sivcu, kije doslej izdal 14 knjig in napisal več kot 500 člankov — izključno o Mengšu — vse to ne zadošča, da bi si pridobil ta laskavi naziv...
Biti Mengšan, še vedno nekaj ve-Ija...
Novi motivi
Na prireditvi je bilo povedano, da motivov za besedilo v narodno-zabav-ni glasbi sicer ne manjka, so pa nekateri zdelani do onemoglosti in se »ponavljajo« po enem in istem kopitu. Z0 osvežitev predlagamo nekaj novih motivov, ki zanesljivo še niso bili obdelani, bi pa zanesljivo »vžgali«. Kje si, moj Ferguson? Pesmica o šenčur-skem semenskem krompirju; Auf biks, pa čreva na plot (gostilniška),; v hribih mi je šla nedolžnost v franže (planinska); dvigalo na Veliko planino,; kravji jogurt idr.
Bralci, pomagajte, računamo va
Kje si, Suzi?
Na prireditvi smo močno pogrešali Suzano Vatovec in njene — kot piše — posebno dolge noge.
Glede na naše kadre v narodno-za-bavni glasbi ima Suzana s svojimi posebno dolgimi nogami v naši občini spet odprt lov. Samo kaj, ko je medtem gospa že nekoliko »dšlesala.«
Nova razstava Vere Terstenjak:
Dinamika divjih barv za globine sveta
V novem, pričujočem opusu, ki ga je akademska slikarka Vera Terstenjak s svojim prvim nastopom v Likovnem razstavišču Domžale predstavila, spoznavamo nekatere nove prvine Verinega dela.
V zadnjem ustvarjalnem obdobju — tako na hitro lahko opredelimo, da gre za zadnje desetletje — se je umetnica obdala z živopisno ubrano barvno paleto, z divjimi, dinamičnimi barvami, ki kažejo na silovita delovna hotenja, moč in prepričanost avtorice, da ravna prav. Njena velika platna, s katerimi v širokih zamahih kaže to Svojo, za žensko prav netipično vehemenco, so dokaz zgornjim trditvam.
, V nadrealističnih, z divjimi barvami zapisanih kompozicijah, se kaže tudi velika vsebinska širina Verinih razmišljanj.
Pohljačasti barvni prelivajoči odtenki vseh barv ustvarjajo prepoznavno aluzijo komunicirati s kozmosom, kar je njena ustvarjalna manira tudi že iz prejšnjih obdobij, iz katerih se spominjamo ciklusov z magmatskimi temami, krompirjem, oceani...
Kompozicije večine njenih platen zaradi tako razumljene prepoznavnosti govore o Verinem policentričnem dojemanju vesolja, iz katerega vse izhaja in se vanj vse tudi VraČa. Vmes pa so kozmične širjave, videnja, interpretacije Vseh možnih oblik in vsebin; zato se zdi, da je Verino delo
Predstavljamo:
Pionirski oddelek Knjižnice Domžale
2 otvoritve razstave akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovičič v Likovnem razstavišču Domžale. O umetnici sta spregovorila likovni kritik Franc Zalar ter predsednik domžalske kulturne skupnosti dr. Miroslav Stiplovšek. v kulturnem sporedu je nastopil kitarist Tomaž Pengov.
resnično v svojih možnostih neomejeno, saj ji taka naravnanost z vsakim dnem odpira nova in nova delovna obzorja, še nekaj velja podčrtati, kar Verinim slikarskim prizadevanjem daje še posebne možnosti, kakršnih naši imetniki, kot se zdi, še niso izrabili. V prepletenosti inte-ekta in čustvene danosti je ob klasični glasbi dosegljiv še r? eruptiven praizvir slikarkinih idej. Iz tega globokega glasbenega studenca črpa prav tako obilico likovnih vzgi-D°v, ki se jim čudimo in jih občudujemo. .. Vera svojega dela ne temelji na pozerskih prizadeva-J,rl biti abstraktna umetnica po sili, pač ker je moderno n za uveljavitev v današnjih časih praktično neobhodno.
2 dokazano predhodno šolo slikarske »obrti«, ki jo je pokazala v ustvarjanju številnih portretov in drugih klasi-n° ustvarjanih slik — seje mogla in smela dokopati tudi o svojega sedanjega likovnega izraza. Ta njen sedanji iz-0,2 je za avtorico v slovenskem kulturnem prostoru že Prepoznaven, kakovostno jo usmerja k vrhu slovenske no-odobne likovne ustvarjalnosti. To je naposled že rezultat Jenega življenja in dela med nami.
M. B.
Na rob občnega zbora nekadilcev v Domžalah
MILIJONKRAT SMO
POVEDALI:
za naše zdravje gre!
Ugotovitve nekadilcev so ničkaj spodbujajoče. Resda je med članstvom mnogo požrtvovalnosti, vendar pravih rezultatov ni in ni. Po šolah pišejo sestavke s to vsebino, plakati so lični in zgovorni, lahko bi našteval predavanja o škodljivosti kajenja: kadi pa se neomejeno naprej povsod in vsak čas. Cilji, ki so jih na zboru postavili, pa ne obetajo, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, nič vzpodbudnega. Boj proti kajenju je potrebno obrniti v druge načine.
Pričeti je potrebno osamitev nekadilcev oz. kadilcev, kadar ti pač kadijo. V ta namen naj bi se obvezno upoštevalo naslednje:
1. Dogovoriti se je treba povsod, doma ali v javnosti, da se sme kaditi le v dogovorjenih prostorih in ponekod tudi v dogovorjenem času.
2. Dogovoriti se je potrebno, da se v javnih prostorih in tam, kjer se zadržuje več kot ena oseba, kadi ali pa se ne kadi.
88
Pionirski oddelek je namenjen obiskovalcem od pred-bralnega obdobja do vključno 8. razreda osnovne šole. Na oddelku čaka pionirje približno 15000 knjig.
Knjige so razdeljene v tri večje skupine: leposlovje v slovenskem jeziku, leposlovje v tujih jezikih in poučne knjige v slovenskem in tujih jezikih.
Leposlovje v slovenskem jeziku je urejeno po treh starostnih stopnjah:
1. Knjige   za najmlajše
bralce: predšolski otroci in učenci od 1. do 3. razreda osnovne šole. Sem uvrščamo slikanice, pravljice, zgodbe, poezijo za otroke . . . Knjige imajo oznako C (cicibani). V posebnem so zbrane slikanice z velikimi tiskanimi črkami, namenjene otrokom, ki šele vstopajo v svet branja.
2. Knjige za srednjo starostno Stopnjo: otroci od 9., 10 do 13. leta oziroma učenci 4. do 6. razreda. Sem uvrščamo povesti in romane za mladino (pustolovske, živalske, zgodovinske ...), poezijo ... Knjige dobijo oznako P (pionirji).
3. Knjige za odraščajočo
mladino: mladina od 13. do 15. leta oziroma učenci 7. in 8. razreda. V to skupino uvrščamo roma-
ne, povesti, poezijo pisano za mladostnike ter izbor leposlovnih del iz klasične in svetovne književnosti. Knjige imajo oznako M (mladina).
Izven starostnih stopenj stoji ljudsko slovstvo, sem uvrščamo zbirke ljudskih pravljic, pripovedk in pesmi vseh narodov. Knjige imajo oznako L (ljudsko slovstvo).
Ločeno je postavljeno tujejezič-no leposlovje. Izbirate lahko med knjigami v srbohrvatskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in češkem jeziku.
Poučne knjige so razvrščene po sistemu UKD (univerzalne decimalne klasifikacije), enako kot na oddelku za odrasle. Sistem je bil že predstavljen (v članku) v Občinskem poročevalcu, zato ga ne bi še enkrat ponavljala. Poudarila bi, da je fond poučnih knjig dokaj bogat, saj vanj uvrščamo mnogo tovrstnih del za odrasle, ki pa so vseeno že dostopni tudi učencem višjih razredov.
Pri iskanju knjig vam z veseljem pomagamo knjižničarji, lahko pa se
poslužujete tudi katalogov. Na voljo so vam: abecedni imenski, naslovni, geselski (za leposlovje), UDK katalog.
Kaj vam poleg knjig še ponujamo na oddelku?
Knjižnica vam poleg knjig ponuja še stripe, kasete s pravljicami in pesmicami, kot najnovejše pa tudi video kasete z otroškimi filmi in risankami. V čitalnici lahko prebirate in prelistavate mladinske liste: Ciciban, Pionir, Kurirček, Pionirski list, Proteus, Tim, Presek in glasila osnovnih šol naše občine. Odprite oči, ko hodite po oddelku. Oglejte si razstavljene novitete, to so najnovejše knjige, ki komaj čakajo, da jih vzamete v roke. Ustavite se pred panojem MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA. Vsak teden eden izmed naših obiskovalcev razstavi svoje najljubše knjige, morda vas bo zamikala, da bi tudi vi prebrali katero izmed njih. Željne reševalce pa vsak mesec čaka nova knjižna uganka. Srečni izžrebanec, ki je praviloma rešil uganko pa prejme knjižno nagrado. Na oddelku pripravljamo tudi različne večje in manjše (priložnostne) razstave. Tokrat vam predstavljamo obsežnej-'šo razstavo prevodov v slovenski jezik iz sodobne jugoslovanske mladinske književnosti in manjšo razstavo Andersenovih nagrajencev.
Starši in pionirski oddelek
Starši pridejo z otrokom skupaj izbirat knjige, lahko pridejo po nasvet v zvezi s kakšno knjigo ipd. Posebej njim pa je namenjen t. i.
»Kotiček za starše«, kjer so
zbrane knjigć, v katerih boste prebrali vse o otrocih, otroški ustvarjalnosti, odraščanju . ..
Vloga knjižnice pri oblikovanju mladega bralca
Naša knjižnica se trudi biti sodobna, zato ne »čakamo« na obiskovalce, temveč se trudimo za pravočasno vključevanje čimvečje-ga števila mladih med svoje člane, kar pomeni, da s posebnimi oblikami dela hočemo prebujati v mladih potrebo po dobri knjigi in informaciji ter seveda želimo te potrebe tudi zadovoljevati. Zato imamo poleg že omenjenih oblik dela (knjižne uganke, razstave) tudi redne pravljične ure, vodene obiske iz W0 in osnovnih šol, srečanja z avtorji mladinske literature, videoprojekci-je, igralne ure . ..
Naša želja je, da se v knjižnici še poveča število članov in poraste obisk, ter da s svojim strokovnim znanjem in delom izoblikujemo otroke v dobre bralce in osveščene uporabnike knjižnice.
Samostojna razstava Maria Petrića
Skoraj poldrugo desetletje je minilo, odkar se je akademski slikar in likovni pedagog Mario Petrić zadnjič predstavil v Domžalah s samostojno razstavo. Kulturna skupnost Domžale mu je sicer ob izdaji kataloga leta 1986 organizirala samostojno razstavo v Re-panškovi galeriji na Rudniku, toda širša domžalska likovna publika se bo z njegovo umetniško ustvarjalnostjo celoviteje seznanila z razstavo, ki jo je avtor obogatil tudi s svojimi najnovejšimi stvaritvam.
Mario Petrić se je rodil 27. julija 1925 v Sisku, kjer je po uspešno zaključeni specialki pri prof. Gabrielu Stupici na ljubljanski Likovni akademiji leta 1953 tudi začel z delom likovnega pedagoga. Sedem let sta bila s soprogo, akademsko kiparko, edina učitelja likovnega pouka v osnovnem in srednjem šolstvu v Sisku. Leta 1961 je prof. Petrić začel s pedagoškim delom na mengeški osnovni šoli in vse do upokojitve leta 1986 je ostal zvest prenašanju svojega likovnega znanja mladini. Njegovo dolgoletno delo pri likovnem osveščanju naše mlade generacije zasluži še posebno priznanje.
Prav velika obremenitev s pedagoškim delom in še druge okoliščine so vplivale, da prof. Petrić ni mogel lastni ustvarjalnosti zlasti v začetnem obdobju po končanem študiju posvetiti tolikšne pozornosti, kot bi želel in hotel. Po nastopih
na nekaj skupinskih razstavah, najprej v rodnem Sisku 1954. leta, je vidna prelomnica na njegovi umetniški poti sredi sedemdesetih let, posebej njegova prva samostojna razstava leta 1975 v Domžalah. Tej je sledilo še 11 samostojnih razstav
3. Dogovoriti se je potrebno, da se v prostorih, kjer so otroci ne sme nikoli kaditi.
4. Dogovoriti se je treba, da se na vseh vabilih na sestanke obvezno napiše, da je kajenje urejeno s posebnimi »čik-pavzami« in jih bomo tudi obvezno izvajali, v za to namenjenih prostorih.
5. Kajenje se mora preprečevati pri začetnikih, ker odvajanje najbrž ni osnovna naloga društva.
6. Društvo naj vpliva s svojimi strokovnimi potezami za spoznavanje nevarnosti kajenja.
7. Društvo naj se zavzema za ohranjanje zdravega (zaprtega) okolja nekadilcev kot kadilcev.
8. Društvo naj poskrbi, da se opremijo vsi javni prostori s potrebnimi etiketami in strokovnimi materiali za boj »CISTO OKOUE ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO CENO«.
9. Društvo mora s svojimi akcijami preprečiti, da se demonstrativno kadi (TV odaje, javna zborovanja v zaprtem prostoru, v predsedstvu sej in podobnih prilikah »reklamah«),
10. Društvo naj bi populariziralo v javnih občilih uspehe ali tudi neuspehe svojih akcij.
11. Društvo naj bi opozarjali na vse nepravilnosti v izvajanju ali indolentnosti posameznih vodstev in skupin.
12. Društva naj bodo akcijsko enotna po vsej S RS; tako časovno kot tematsko.
I. Kranjc
v Kranju, Kočevju, Cerknici, na Bledu, v Rudniku, Sisku, na Jesenicah in v Krapini. V vseh velikih slovenskih likovnih središčih pa je predstavil svoja dela na skupinskih razstavah Društva slovenskih likovnih umetnikov. Tako je število njegovih nastopov na skupinskih razstavah preseglo številko 30. V zadnjih letih zlasti po upokojitvi se mu je izpolnila želja, da posveti vse svoje ustvarjalne cilje slikarstvu in tudi današnja razstava priča, da svoje bogate likovne načrte uspešno izpolnjuje.
Te besede je ob otvoritvi razstave 24. marca povedal predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale, dr. Miroslav Stiplovšek.
O značilnostih Petričevih del pa je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin, ki že ves čas umetnikovega bivanja v Domžalah spremlja njegovo delo.
Slikarjevo ustvarjalnost in njegove najnovejše stvaritve je v prilogi h katalogu ocenil prof. Marjan Tršar, ki je napisal:
Dosedanji dolgoletni slikarski opus akademskega slikarja Maria Petrića je sledil njegovi prirojeni barvni občutljivosti v ostro nabijenih (»hard edge«) organsko stiliziranih likih, ki so po pravilu že vzbu-
jali reminiscence in antropomorf-nost močno fragmentiranih telesnih oblik. Izjemnemu občutku za mrzle/tople kadence teh barvnih polj v dosledno ploskovitm barvnih nanosih, si je gledalčevo oko samo od sebe zaželelo dodati še spremljajoče nijansiranje slikarjeve risbe, tisto »osebno rokopisno« poživitev avtorske poteze, ki tudi ploskovito barvno polje radikalizira z vloženo potezno energijo. Zakaj ob vsej barvni pretehtanosti in oblikovni iz-kristaliziranosti je prav pomanjkanje takšne avtorske potezne fakture dostikrat bolj v estetsko zadovoljstvo, kot pa v izrazno uročnost namerjeno slikarstvo. In prav to novo smer ubirajo najnovejša Petriče-va dela. Razbijanje ostro obrisnih likov in uvajanje sproščenih, potezno primarnih barvnih lis sta značilnosti novih kompozicij, ki so se zdajci osvobodile tudi prejšnjega vnašanja tonske hierarhije v komponiranje izraznega organizma. Petrić se ni odpovedal svoji startni provenienci: še vedno izhaja iz organskih antropomorfnih oblik; še več, v nekaj kompozicijah je celo ostentativno izpostavil žensko telo, a z novim sproščenejšim načinom domišljanja v ritmu rokopisa nastajajočih barvnih lis in likov je dosegel močan, radikaliziran, rekli bi kar »fauvistični« barvni splet. Tega razvija v skladu z zakonitostmi slikovnega polja, ne glede na predmetno barvitost, ne glede na še predmetno ali že abstraktno likovno vsebino. To je slikarstvo, ki je blizu »lirični abstrakciji« fašističnega barvnega kroga, ki pa za svojo notranjo gradnjo še potrebuje/dopušča skeletni red predmetnega sveta, pa naj bo to že omenjeni antropomorfi-zem ali kar koncentrična shematika »barvno-okenske« rozete.
Program ob otvoritvi razstave je še posebej obogatila kitaristka Katarina Malinger.
Pavel Pevec
»Hvala« iz Glasbene šole Domžale
Prošnji Glasbene šole Domžale za pomoč pri nakupu instrumentov so se do vključno 5. aprila 1989 odzvali:
Melodija Mengeš, Počivavšek Andrej, Domžale, Ju-hant Janez, Sp. Jarše, Caric Tina, Radomlje.
Učitelji in učenci GŠ Domžale se za prispevke iskreno zahvaljujejo in sporočajo, da bo akcija zbiranja sredstev za nakup instrumentov trajala do 30. junija 1989. Žiro račun 50120-603-55146 Glasbena šola Domžale z oznako »Nakup instrumentov«.
Hvaležni smo tudi vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditev v okviru kulturnega tedna Glasbene šole Domžale pod naslovom »Radi imamo glasbo«. To so: Simfonični orkester Domžale-Kamnik in dirigent Tomaž Habe, Knjižnica Domžale in tov. direktor Pavle Pevec, Kulturno društvo Domžale, Krajevna skupnost Mengeš in tov. Slavko Pišek, Občinski poročevalec Domžale, Stane Habe, Domžale, Jože De Cecco, Kamnik in Matija Verčnik, Domžale, ansambel Toni Savnik, Srdan Živulovič, Ljubljana, starši nastopajočih otrok.
Ob nastopih so nam številni obiskovalci izrekali čestitke in besede vzbodbude za naše kulturno poslanstvo. Tudi njim prisrčna hvala!
Skoraj kot humoreska:
Pamet prodajamo...
To naše slovensko ljudstvo je neuničljivo! Prav res! Česa vsega se ne spomni. Bolj Hudi so časi, bolj je domiselno, inovatorsko, izumiteljsko ...
Pekov, ki so si že od nekdaj izmislili obrt na zasebnih osnovah in ki so se sploh hoteli iti ta močnat poklic, nikoli niso preganjali. Nemara tudi zato ne, ker kruh v nobenem času ni bil nevaren, pa tudi uprl se še ni nikomur, četudi bi se človeku zdelo, da bi se lahko kdo z njim spri: recimo z belim kruhom ...
Pa se ni! Z enako naklonjenostjo seje ta naš slovenski podjetni duh vrgel v še druge oblike novodobnega zasebnega štacunarstva in ni ga, ki bi mu uspel zavreti silni tok idej. Tako se gremo slovensko zasebno šta-cuno že kar nekaj časa. Resda malo preveč nostalgično, v dušo zadevajoče razprodajamo stari domači okus in sploh zdi se, da gre kljub pomanjkanju denarja najbolje v promet vse, kar nosi oznako, da je domače: uvodoma smo že rekli, da je to kruh, pa klobase so tudi, žganje naj bi sploh ne bilo drugačno kot — domače in podobno.
Še jajca, tista čokoladna iz uvoza, za katerimi so ponoreli Slovenci v zadnjem času in jih prodaja že vsaka tudi najbolj zakotna trafika, ki količkaj da nase, še ta bi najraje — če bi se dalo — proglasili za — domača.
Ampak je vendarle višek pri vsem, da smo se naposled odločili, da prodajamo pamet — in močna je ta — (boste priznali) — da prodajamo tudi nekaj česar nam na vseh koncih tako primanjkuje. Je že res, da nekaj časa tudi že izvažamo ta fiziološko-metafizični nadve-sek človeškega bivanja; ampak tista pamet, ki smo jo
izvozili menda kar za eno univerzo se vrača ali se vsaj lahko vrne...
To, da pa prodajamo nekaj, česar nam motorično iz dneva v dan najbolj primanjkuje, to je tudi za močne živce preveč.
v mojem mestu se posebno v zadnjem času množično odpirajo nenavadne delavnice zasebne obrti, v katerih je na prodaji pamet. Rodile so se obrtne oblike prodaje marketinga, inženiringa, svetovanja, tako-imenovanega »consultinga«, poslovnih metod, možnosti kooperativnih, zadružnih in drugih povezav, prodajajo nasvete kako prodajati izkušnje v organizaciji — denimo dezorganizacije.
Tistih nekaj revčkov, ki so zastali deset let se pa še kar naprej trudijo z računalništvom, silijo se v AOP in podobno. Juriš v nove metode — consulting (konzal-ting), to je nekaj!
Pa ni težava v tem, ljubi moji! Saj se nam navsezadnje tudi dovčerajšnji politik lahko odloči, da bo prodajal svoje znanje: kako prinašati ljudi okoli, farbati ljudstvo, delati meglo ali ustvarjati jasnine, nim-buse in kumuluse — kar tako na suho. Tudi to bi bil imeniten poligon za zaslužek novodobne prodaje pameti.
Ampak priznali boste, da je najmočnejša od vseh ta, da opravlja intelektualne storitve po novem moj soobčan, ki je očitno in evidentno sam potrebuje. Vendar pa, to je bistveno!! — on jo kljub temu prodaja! Ker pa jih je menda že nekaj, ki jim je uspel prodati svoje intelektualne storitve (in za to izstavil delovni organizaciji račun) — potem bi vas ob koncu prosil samo eno:
Za božjo voljo se že enkrat oprimite tistega, v teh časih kar nekako pozabljenega slogana: NIC NAS NE
SME PRESENETIT.! ^ ^
Mednarodna prireditev v Mengšu
Prijeten foklorni večer
V začetku aprila smo si v Mengšu lahko ogledali mednarodno folklorno prireditev, ki sta jo organizirala ZSMS Domžale in DKD Svoboda iz Mengša. V dveurnem programu sta se predstavili Folklorna skupina Beri Balogh Adam iz madžarskega mesta Kormend in mengeška folkorna skupina DKD Svoboda.
Madžarska folklorna skupina se je predstavila z zelo pestrim programom, ki so ga odlično odplesali in odpeli vsi člani skupine. Posebej velja pohvaliti njihove plesne točke, v katerih so pokazali vse svoje ritmično-muzikalne sposobnosti. Vsi izvrstno odplesani plesi so nedvomno sad dobre priprave, vztrajnega dela in brezhibne telesne kondicije. Plese je ves čas
spremljala glasbena skupina Zene-kar. Ansambel se je predstavil tudi s samostojnimi glasbenimi točkami, v kateri so odigrali madžarske plesne melodije.
Se posebej pa se je vmes prilegla mengeška folklorna skupina, ki je razbila enoličnost, ki pač sledi iz takšne folklorne tradicije, ki je nam vendarle nekoliko oddaljena.
Imate radi glasbo?
RADI IMAMO GLASBO je bil moto kulturnih prireditev, katere so konec marca pripravili delavci in učenci Glasbene šole Domžale. Tako so si obiskovalci lahko ogledali razstavo o življenju in delu Glasbene šole Domžale, katere začetek pomeni leto 1950, v letu 1953 pa se ji je pridružila tudi Glasbena šola Mengeš. Leto 1958 pa je mejnik za enotno glasbeno šolo, ki ima danes svoje oddelke tudi v Radomljah, Dobu, Moravčeh in na Brdu. Število učencev — največ jih je bilo v posameznem šolskem letu vpisanih 615 — vztrajno pada in grozi, da bo mladih glasbenikov čedalje manj. S tem osipom pa ni ogrožena le glasbena izobraženost mladih, temveč bo onemogočeno tudi delo vrste ljubiteljskih glasbenih skupin, ki na različnih koncih naše občine s svojo glasbeno ustvarjalnostjo lepšajo delovne dni vseh nas. Kljub hudi krizi bi morali poskrbeti, da bodo ostale možnosti za vsestransko izobraženost mladih ljudi, kajti izhod iz te krize nam lahko ponudi le mlad, vsestransko izobražen ustvarjalec, ki bo v svojem delu vselej in povsod upošteval pridobljeno znanje.
Zato nam ne sme biti vseeno, kaj bo z NAŠO GLASBENO ŠOLO, katere ustvarjalci so že in še bodo (v to sem prepričana) posegali po najvišjih mestih na različnih tekmovanjih, v prihodnje. Kot delegati v zboru uporabnikov Občinske izobraževalne skupnosti Domžale, kot starši otrok, ki to šolo obiskujejo, kot delovni ljudje in občani, ki nam je glasba blizu in jo imamo radi, skušajmo pomagati! Bo to skromen prispevek v denarju (50120-603-55146 Glasbena šola Domžale NAKUP INSTRUMENTOV), dobra beseda na sestanku ali odločna zahteva, se bomo odločili sami.
Ne dajmo, da se tudi v prihodnje dogaja to, kar je povezovalka programa povedala kot anekdoto iz nekega drugega obdobja, pa velja še danes: glasbeniki med seboj se pogovarjamo o poslovno-finančnih zadevah, ko pa smo skupaj s poslovnimi ljudmi, se pogovarjamo o glasbi.
Poskrbimo vsak po svojih močeh in zmožnostih, da se bodo glasbeniki pogovarjali o glasbi, ki je naša skupna prijateljica.
Vera Vojska
Domača harmonika je občinstvo močno poživila, sicer pa Pepca Blejc s svojimi spremljevalci vedno dvigne občinstvo do prisrčnega sprejema. Domača folklorna skupina se je predstavila s sklopom treh plesov (gorenjski, štajerski in poljanski plesi). Skupino že nekaj let uspešno vodi Franc Jerič.
Obe skupini sta bili pri občinstvu (skoraj polni dvorani) lepo sprejeti. Na koncu je predsednik DKD Svoboda Mengeš Slavko Pi-šek vsem nastopajočim podelil šopke, vodja domače folklorne skupine Franc Jerič pa je madžarski folklorni skupini dal v spomin tudi darilo v zahvalo za gostovanje v Mengšu in na Viru.
Folklorni skupini se bosta še srečali in sicer še letos na Madžarskem. Verjetno se bodo tam Meng-šani predstavili z večimi plesi in tako tudi po tej plati vrnili nastope madžarskim gostom. V mengeškem primeru je bilo namreč domače predstavitve kar premalo.
Kljub temu pa je v Mengšu minil prijeten mednarodni folklorni večer.
Vesna Sivec
Ob bregovih Bistrice
Za Homčane tudi Pri Repanšku
V zadnjem času spontano nastajajo tudi nove pobude, ki niso tako ozko utirjene v uradnih organiza-i cijah in društvih, ki včasih celo utesnujejo normalen tok dogajanja. Nekaj takega se je pripetilo tudi v gostilni Pri Repanšku, kjer nimajo posluha samo za običajne zemeljske dobrine, ampak so pripravljeni nekaj iz svojih sredstev žrtvovati tudi za duhovno podobo kraja. Poleg znane prireditve Po domače pri Repanšku, s tekmovanjem ljudskih godcev dveh občin
— letos bo to prvo nedeljo v juliju
— so se odloČili tudi za literarne večere s predstavitvijo avtorjev knjig, ki so zanimive za domačine, iz tega pa mislijo razviti tudi občasne predstavitve slik, fotografij, zanimivih ljudi, na kratko: želijo popestriti kulturni utrip v svojem Homcu. Pobuda je vsekakor hvalevredna in upamo, da bodo tudi dr-
JOŽICASEPOHAR ŽNIDAR
KRANJSKA POT 5 61218 KOMENDA Telefon (061) 841 328
Jožica Žnidar, Kranjska pot 5, Komenda, telefon 841-328
Novo v fitness studiu
VSE MOŽNOSTI ZA PREOBLIKOVANJE IN POLEPŠANJE POSTAVE
— vadba za tiste, ki morajo porabiti čimveč kalorij (pri hujšanju)
— obdelava celulita in maščob 11 i h oblog z elektronskim aparatom
— savnanje in sončenje
Boutique Resnik čestita za 1. maj — praznik dela
V boutique Resnik, ki so ga povečali iz dosedanjega lokala »Čebelica Maja«, svojim strankam nudijo vse vrste metrskega blaga: od svil do volnenih materialov; izredno pester je izbor bombažnih tkanin v vseh barvah. Pripravili so vam tudi vrsto možnosti za cenejši nakup. V boutique »Resnik« želijo informirati svoje stranke o modnih prizadevanjih na več letnih revijah, seveda pa je neobhodno, da si novi lokal ogledate in se prepričate o zgornjih navedbah.
Voščijo vam za 1. maj.
Boutigue Resnik
Mladinski gasilski kviz na Rovih. Ni bilo vse samo v besedah: marsikaj je bilo treba tudi pokazati.
Mladinski gasilski kviz na Rovih!
Gasilsko društvo Rova je letos že četrtič pripravilo gasilski kviz treh sosednjih gasilskih društev. Ker ta mladinski kviz pripravijo vsako leto drugje, so ga tokrat organizirali na Rovih. Na kvizu ne gre le za teoretična gasilska znanja in praktične veščine, pač pa gre v večji meri za zabavne igre in domislice. Letos so zmagali domačini pred Homčani in Radomljani.
Občani Rov in okolice so dodobra napolnili krajevno dvorano v gasilskem domu, ki je bila kar pretesna, da bi sprejela vse, ki so si to zanimivo prireditev želeli ogledati.
Uspelo prireditev je na Rovih pripravil domačin Rajko Novak, ki je prireditev tudi vodil in bil avtor scenarija.
žali besedo. Začeli pa so jo uresničevati s predstavitvijo polihistoria Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice, s posebnim pogledom na homško zgodovino.
Že na prvem kulturnem večeru pri Repanšku (izvedenim izključno v lastni režiji), se je zbralo kar precej domačinov in okoličanov, ki so vsi zapovrstjo ugotavljali, da takšnih prireditev na Homcu močno primanjkuje. Odziv je bil nenavadno velik in zato se v bodoče ni bati še več občinstva, ki vendarle ne hlasta samo za vsakdanjimi potrebami. V ugodu naj še povem, da bodo ti večeri enkrat mesečno, v jesensko-zimskem času, v poletnem pa jih seveda ne bo.
Stane Stražar je podrobno predstavil Homec v vsej bogati zgodovini, od prve poselitve do gradu in poznejšega naselja pa vse do današnjih dni, ko Homec — recimo bobu bob — ostaja preveč ob strani. Precej se je ustavil pri narodni tvornosti, ki je bila na Homcu zelo bogata, prav tako pa ob različnih vladarjih, ki so krojili slovenski vsakdan pod gričem z nekdaj zelo obiskano božjo potjo. Ustavil se je
tudi pri času NOB in pri nekatefl[ drugih prelomnih obdobjih. M1 slim, da je za večerom pri RepaH šku ostala predvsem tale misel, od govorjena na vprašanje, kako gle da Stane na današnji slovenski tre nutek: »Zgodovina me uči, da » noben nasilni zavojevalec, nobet. sovražnik pri nas ni obdržal, zat« se prihodnosti ne bojim ...«
Tudi homško predstavitev Stra-žarjeve knjige je vodil Matjaž Brojan, z poglobljenim uvodnim esejem, glasbeno pa sta ga razšivel* Tomaž Smolej in Niko Zaje. Pred stavitev je trajala več kot dve uri kar tudi dokazuje, da je bilo zaiti; mivo za vse obiskovalce, po uradu1 predstavitvi pa se je odvijalo še n& prej živahno razpravljanje o ten1 kaj bi moralo še priti v knjigo. Vs«j kakor nas je Stane Stražar oboga''' s še eno natančno razlago Hom<* tokrat povedano za najširši krofe tako da je strokovno gradivo predstavi! prav za vse: za tiste, ki s" knjigo že uspeli prebrati in tudi & tiste, ki bodo morda še segli po M obsežni vsezgodovinski publikacij' z naših bregov Kamniške Bistrice Ivan Sivec
Zgodi se pač!
Predsednik komiteja (upravnega organa) hočem biti!
Človeku nasploh ni zameriti, če hoče kvišku. Navzgor, čim više, po lojtrci, na vrh TOPS POPS. Tako je v življenju, tako je v službi še posebej.
Ni pogosto, da se komu sam od sebe izmakne klin, pogosteje je, da mu ga izmaknejo drugi. Še najmanj pogosto-ma se zgodi, da nekdo odide v novo službo sam.
Hopla — pa je mesto prazno! Sedaj pa se nepričakovano začno najprej zasebno naravnani kadrovski obiski, tipanja. Na dan pridejo zasluge in zamere; tudi privatne seveda. Objektivne, na družbene koristi naravnane težnje, pridejo na plan šele kasneje, ko se odprejo in začnejo ustrezni kadrovski postopki v komisijah in organih, ki jih za to imamo na več ravneh: strokovnih, upravnih, političnih. Ti postopki pa stečejo po polževo, saj so stvari v organih, kjer takega predstojnika ali predsednika komiteja sicer rabijo, utečene; referenti vodijo postopke rutinsko, navajeno, uigrano. Pravzaprav predstojnik ta čas niti ni za delo nujno potreben, saj delo poteka normalno, brez zastojev ...
Zato je časa za neformalno kadrovsko delovanje v izobilju, pravzaprav je lahko (in tudi je) vsak sam sebi v tem smislu komisija za propagando ... Tako se v tem smislu na zasebnih obiskih (vendar v službenem času) obiskujejo forumi, DPO, posamezniki, člani kadrovskih komisij in koordinacij — v funkciji predvolilne kampanje in v smislu če me predlagaš in podpreš, ti ne bo žal...
Ti predvolilni kadrovski postopki so se naposled približali tudi bazi, prišli so v krajevne skupnosti; kot neovrgljiv dokaz, da sedaj baza vendarle tudi nekaj pomeni in da njen glas naposled tudi sliši — in upošteva.
Tako so v eni največjih KS naše občine dočakali tak obisk pretendenta za mesto predsednika komiteja.
»Če me predlagate in podprete,« je obljubljal, »vam ne bo žal!«
Pretendent bo še naprej ostal pretendent, tovarišem v KS pa bo moralo biti žal, kajti niso ga niti predlagali, niti podprli. Marsikje pa žal ni tako.
Brojan
Tako je to, ugotavlja Andrej Zaje:
Brez težav ni rekordov...
Odmevnost moje nove stranke v ustanavljanju je dobila neslutene razsežnosti. Vedel sem, da bodo borci na rekorde dvignili svoj glas. Vedel sem tudi, da je Cubertaino-vo olimpijsko geslo: »Višje — hitreje — močneje« vsebolj prisotno med nami. Nisem pa vedel, da vsak za vsako figo "oče zablesteti, češ, da je dosegel, doživel, ustvaril, premaknil, slišal, videl in sploh nekaj storil, česar pred njim Še nihče ni, da je dosegel in presegel vse dosedanje rekorde.
Torej, začelo se je...
Toda, spoštovani in dragi, rekordov željni ljudje. Svoje akcije z lovci na rekorde nisem mislil tako dobesedno, ker Pač nisem pričakoval, da je med nami toliko »naj — naj« rekorderjev. Zato usmerjam sedaj svoje misli in rekorderko privrženost v Preserje: v igriško ulico, ki ima tako ime, kot da tam sadijo samo rožice in ptički pojo otrokom, ki se brezskrbno igrajo po družbenih igriščih in domačih dvoriščih. Med navadnimi ljudmi živijo tam tudi rekorderji- Dirkač, državni prvak na motorju, takšne in takšne kategorije. Domači in ljubitelji motošporta so ponosni nanj. Razumljivo! v Anteni smo brali, da fant namerava v višjo kategorijo in poseči po novih rekordih. Zato veliko trenira. Brez vaje ni uspeha nikjer. Težave so v tem, ker mora trenirati z motorjem, ki strašno ropota. Ropota podnevi, ropota ponoči, v prijetni Igriški ulici, kjer živijo tudi navadni 'Judje, ki dosegajo rekorde v prenašanju hrupa motorja, ki jim para ušesa, para živce in drobovje, para zavest, da tega ne bo konca, ker so napovedani še težji motorji. Kaj storiti?
»Pamet v roke,« bi rekel nekdo, ki ne živi v Igriški ulici, v Preserjah. Temu, na vso moč enostavnemu odgovoru bi Se morda pridružil tudi jaz, če ne bi vedel, da se obe strani stanovalcev v »Igriški« zavedata svojih državljanskih in doveških dolžnosti in pravic.
Kot je dan bel in noč črna, je razumljivo, da dirkač, državni prvak ne vozi le po svojih, temveč tudi po drugih ulicah; seveda lahko s poprečnim motorjem, podnevi in Ponoči s polnim ali pa zaradi dobrih odnosov s sosedi, z utišanim plinom. Ve tudi, da se lahko vozi po dveh kolesih al' pa samo po zadnjem. S sprednjim pa visoko v zraku kot cirkuški konj. Še posebno se zaveda dirkač, državni pr-vak, svojih pravic, če na »prijetni« »Igriški« ulici ni nobe-"ih prometno opozorilnih znakov. Ve tudi, da nenehen n/up motorja v prijetni Igriški ulici, ulico povzroča nevzdr-Zno, da ljudi, ki živijo v njej skrajno moti, jih živcira in do onemoglosti besni.
»Pa kaj potem?« bi dejal najbrž vsak dirkač, še posebno državni prvak. Pa naj si strici in tete nabašejo vate v ušesa ali pa se izselijo, če so toliko »zaštekani«, da jih že vsak motor moti. Mi bomo dirkali naprej!
strici in tete v igriški pa se seveda tudi zavedajo svojih Pravic in dolžnosti, poznajo celo nekaj zakonov, predpisov ln odlokov o varstvu okolja in človečanskih pravicah. Vedo, kaj pomeni sožitje v vasi, še posebno v ulici in čutijo, da napetost, ki je zdaj prisotna, lahko pripelje nekatere do neljubih, celo tragičnih posledic.
Upoštevati bi kazalo star pregovor: »pametnejši odneha«.
Toda, kdo je zdaj pametnejši in kdo naj odneha? Prebivalci in poslušalci ropota v omenjeni ulici, ki so jim živci * do konca popustili, drugega nimajo popustiti; ali pa tnorda dirkač, ki je svojo kariero šele začel, kot rečemo. °a bi nehal trenirati? Ni govora! Vsaj startati mora do-ma, s polnim plinom, seveda domov pa se mora tudi pripajati, se razume: srčna kultura, človečnost, strpnost in Prizadevanje za dobre odnose med sosedi — tu je rešitev.
pa s samoprispevkom zgraditi dirkalno stezo, ne vem kje? Toda na moj »za« ne računati. . O rekorderjih potrpežljivosti in o tistih s konjskimi živ-c' smo doslej sploh malo slišali. Evo, tu jih imamo. Za motoriste, s plinom »do daske« pa bomo najbrž še slišali. Pa ne samo v Igriški. Prvi maj je pred vrati.
če bi se še enkrat rodil, s športno žilico v sebi, bi se zagotovo odločil za podvodni ribolov. Z ribami se še potiho-^a ne moreš pogovarjati, kaj šele naglas. Pri vseh drugih športih pa že prideš zaradi takšnih ali drugačnih glasov brž s kom navzkriž. Tako je, dragi moji!      Andrej Zaje
Na prvi pomladni dan so osnovno šolo Šlandrove brigade obiskali nevsakdanji gostje: operna pevca Sonja Hočevar in Rajko Koritnik, pianist in igralec. Dan je bil deževen in prav nič spomladansko obetaven; v naši avli pa so nam s pesmijo pričarali veselo razpoloženje in umetniško doživljanje. Sami so rekli, da so nam prinesli šopek melodij.
Program je bil pripravljen za eno šolsko uro, vseboval pa je narodne pesmi, operetne melodije in operne speve. Posamezne točke je predstavil in dopolnjeval s pojasnili in recitacijami igralec Jože Logar. Pevca sta pela izmenično in v duetu, povezovalec pa je vsebino prepletal in spletal v venček pesmi in melodij.
Dvakrat zapored so nastopili za
učence od 4. do 8. razreda in na koncu še polovico programa samo za 3. razrede. Žlahtno posredovane pesmi so hitro osvojile poslušalce, prisluhnili so vsebini in melodiji, se s smehom odzivali na komične odlomke, po vsaki točki pa spontano in kultivirano zaploskali.
Razšli smo se zadovoljni in duševno bogatejši. Tudi naši gostje so bili zadovoljni, učenci pa so jih navdušili. Tisti posamezniki, ki so jih prišli poslušat dvakat, in drugič iz lastne želje pa so jim najzgovor-neje potrdili, da so nam pripravili lepo doživetje.
Naslednji dan pa so si učenci od 1. —3. razreda ogledali igrico Salon Expon, ki so se jo naučili učenci iz šole v Ihanu in jo zaigrali v stari kino dvorani. To je sodobna
Pevska kultura v domžalski občini se je v zadnjih letih zelo razmahnila, saj imamo v občini več kot 30 različnih vokalnih in zborovskih skupin. Letno pripravijo več glasbenih srečanj in revij, med njimi je tudi ta, s katere objavljamo posnetek mešanega pevskega zbora Jožef Virk iz Doba. Zbor uspešno vodi zborovodja Karel Leskovec.
Pri slapu Peričniku
V sredo, 12. oktobra 1988 smo ob 7.30 pred šolo sedli na avtobus in se odpravili na ekskurzijo v alpski svet. Na tej ekskurziji smo doživeli mnogo nepozabnih doživetij, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin slap Peričnik v dolini Vrat.
Ko smo se pripeljali do gostilne »Peričnik« v dolini Vrat, smo poskakali iz avtobusa in se nadihali svežega zraka. Z nahrbtniki v rokah smo posedli po klopeh pred gostilno in pomalicali. Potem smo se nagnetli v vrsto pred prodajnim okencem in od tam se nismo premaknili do takrat, ko smo se vsi zadovoljili z razglednicami, pijačo, značkami in drugo ropotijo. Nato so se mnogi odpravili k slapu Peričniku, medtem ko smo mi še pisali razglednice za babice, dedke, mamice in očete.
Ko se je prva skupina vrnila, smo mi že končali s svojimi razglednicami, jih vrgli v po-
štni nabiralnik in se s tovariši-co odpravili k slapu Peričniku.
Vzpenjali smo se med drevesi po ozki potki, ko smo zaslišali glasno šumenje. Takoj nato smo prišli do slapa Peri-čnika. To je bil čudovit pogled. Slap je veličastno padal v globino Triglavske Bistrice. Po steni so se kakor biseri lesketale kapljice, ki so padale in polzele med vlažnim mahom in sivim skalovjem. Nenadoma je majhen curek vode preblisnila mavrica.
Med šumenjem slapa smo se odpravili po mostu nazaj v dolino. Nismo mogli odvrniti pogleda od slapa, ki se je odbijal od stene in v velikem loku padal v globok tolmun pod njim. Čeprav smo stali nekaj metrov stran, so nas močili milijoni drobnih kapljic, ki so pršele od slapa. Očarani smo stopali po vlažnem listju v dolino.
Pri slapu Peričniku je bilo zelo lepo in želim si, da bi ga še kdaj videla.
Katja Paladin, 4. b OŠ Radomeljske čete Preserje
Še enkrat: Občinska stanovanja in krediti:
Modrijanova ima prav...
Popravek odgovora na delegatsko vprašanje, ki ga je postavila delegacija Krajevne skupnosti Dob glede sredstev za reševanje kadrovske problematike
Tovarišica Milojka Modrijan je poslala ugovor na odgovor na delegatsko vprašanje delegacije Krajevne skupnosti Dob o sredstvih za reševanje kadrovske problematike, ki so ga zbori Skupščine občine Domžale obravnavali 28.12.1988.
Po ponovnem preverjanju podatkov, potrjujemo pravilnost njenih navedb, da v navedenem času ni opravljala nobene funkcije v Skupščini občine Domžale in tudi Skupščina občine Domžale ji ni dodelila nobenega stanovanjskega kredita.
Tovarišica Milojka Modrijan se je zaposlila v
upravi Skupščine občine Domžale leta 1970. V letu 1971 ji je bilo dodeljeno enosobno stanovanje v skladu s pravilnikom delovne skupnosti občinske uprave. To stanovanje, ki ga je tovarišica Modrijanova leta 1978 vrnila, je zasedla druga delavka občinske uprave.
Do napake v odgovoru na delegatsko vprašanje je prišlo iz razloga, ker je bila kreditna dokumentacija do leta 1979 nepopolna, kar je bilo v delegatskem odgovoru že navedeno. Stanovanje je kupila Skupščina občine Domžale, delno z lastnimi sredstvi, delno pa s kreditom banke. V to stanovanje se je vselila tovarišica Modrijanova in zato je Skupščina občine Domžale dokumentacijo interno vodila pod oznako »Modrijan«.
Tovarišici Modrijanovi se za napačne navedbe opravičujemo.
Komite za družbeno planiranje
in družbeno ekonomski razvoj
Služba za proračun
pravljica v verzih, v kateri se znajdejo gledalcem dobro znani pravljični junaki: Ostržek, Pepelka, čarovnica, palčki iz Sneguljčice in trije prašički. Vsak od njih ima lepotno oznako, po kateri ga takoj prepoznamo, kar pa jim povzroča težave. Salon Expon vse te neprijetnosti odpravi na prijeten način, pravljični junaki postanejo lepi, brez prepoznavnih posebnosti. Ko se zavedo, da jim je bila odvzeta identiteta, se seveda potrudijo, da jo dobijo nazaj. Po zapletu in razrešitvi pred gledalci spet zaživijo stari pravljični znanci.
Predetova je bila dinamična, glasba in ples sta vsebino obogatila, preprosta scena je zgodbo predstavila realno in moderno. Stare pravljične junake je postavila v sodobni čas računalnikov in zavidljivih tehničnih dosežkov, kjer pa so se počutili domače. Tudi v stehni-ziranem svetu so hoteli ohraniti svoje pravljične osebnosti.
Igralci so se gibali sproščeno, svoje vloge so zaživeli, bili so prepričljivi in simpatični. Besedilo so obvladali, govorili razločno, dovolj glasno in s pravilno dikcijo.
Domiselno so v dogajanje vključili ves prostor in ne samo oder. Igralci — palčki so se porazgubili po dvorani. Gledalci so jim toliko bolj prisluhnili, ker so se v dogajanje na odru vključevali izmed njih. H kvaliteti predstave je pripomogla tudi razsvetljava, ki je poudarila vsebino in posamezne junake.
Učencem je bila predstava všeč, razgibala jim je fantazijo, omogočila srečanje s priljubljenimi pravljičnimi osebami. Preselili smo se v svet pravljic, ki jih iz sveta otrok ne sme in ne bo pregnala še tako vrhunska tehnika. Iz pravljic otrok spoznava realni svet in odnose med ljudmi, moralne vrednote, pravljica mu nudi varnost in toplino. Fantazija je tudi osnovno gibalo ustvarjalnosti na vseh področjih človekovega udejstvovanja.
Na koncu naj igralcem, tovarišici Anici Lenič in vsem sodelavcem, želim še več tako uspelih predstav. Menim pa, da bi bilo ze-io lepo in prav, da bi si igrico ogledalo več učencev domžalskih osnovnih šol.
Ema Novak
PISMA BRALCEV:
Odmev na prispevek:
Ko sem pisala ta spis, sem razmišljala, ali naj napišem dobesedno vse, kar mi pade na pamet, ali ne. Odločila sem se za in takoj je bila tema za vaško besedičenje tu. Pa ne samo zaradi spisa, ampak tudi zaradi na roditeljskem sestanku prebranega idejnega programa o namembnosti gradu Jable. Naj takoj na začetku pojasnim — za velike stvari je potrebno veliko poguma, katerega ne sme omajati nobena »zdrava« kritika. Jaz imam tega poguma dovolj in lahko zagovarjam kakršnokoli moje stališče in odgovarjam na kakršnokoli vprašanje. Najprej odgovarjam na dva vprašanja glede mojih otrok: l.Kaj mislim, da sem, če imam malo več otrok, kot je povprečje? Nič nisem in še enkrat prav nič več kot katerikoli drug navaden smrtnik. Ne obsojam nikogar, ki ima po tri, dva, enega ali pa nobenega, kajti prepričana sem, da vsak sme svoje življenje živeti tako, kot mu to naroča njegova vest. Sicer so pa v življenju razen otrok še druge vrednote. Naj torej pojasnim, zakaj je pri nas zaenkrat pet otrok; hočete krščanski odgovor? Bog jih je dal. In za vsakega posebej tisočkrat mu hvala. 2. Zakaj, da toliko povzdigujem svoje otroke v oblake? Prvič že zaradi njihovega priimka, drugič pa zato, ker mislim, da to hote ali nehote počno vsi starši. Midva z možem zaupava najinim otrokom v vsem in sva prepričana, da naju ne bodo nikoli razočarali. Če pa bo kateri od njih padel pod težkim bremenom življenja, mu bova pomagala pobrati se brez kakršnegakoli najinega dolgoveznega nakladanja, saj bo pravi nauk ob svoji napaki tako ali tako spoznaval sam.
In tu je še ena stvar, katera je bila predmet nasmeha ali posmeha, kakor pač hočete — naravna duda, moja prsa. Vse, kar mi je dala mati narava ima svoj čudežni pomen in izkoristila sem vse po največji možni plati. Želim pomagati našim zdravnikom in našim babicam, ki se trudijo z novorojenčki in njihovimi mamicami glede dojenja. Sram me je in nadvse mi je hudo, da sem pravo materinstvo glede dojenja začutila šele pri petem otroku in na vso moč se trudim, da bi omilila neopravičljivo napako, katera je bila storjena prejšnjim štirim otrokom. Naj mi je babica še tako pripovedovala o prednosti dojenja in me vzpodbujala, jaz
sem vedno tarnala, da je mleka premalo ali pa sem govorila, da pač nisem ena tistih velikih mleka-ric in tako se je mleko še tisto malo, kar ga je bilo, vedno izgubljalo, namesto, da bi se vedno bolj pridobivalo. Tako je bilo vsega konec že pri tretjem mesecu otrokove starosti. Zdaj, petič pa sem si rekla, hočem se potruditi, da spoznam, koliko je vredna narava. Res je, da so bili vsi moji otročički veliki po-žeruhci, tako, da sem morala tudi zdaj pri zadnjem dodajati kupljeno hrano, vendar pa sem se strogo držala babičinega navodila, naj vsakič, ko bom začutila, da bi otrok rad jedel, ponudim najprej prsa, nato šele dodatek. Res lahko na vse to povem, da sem imela nekaj mesecev kar precej dela, saj so večkrat ostale na tleh nepometene smeti, v koritu nepomita posoda, okrog mene polno razmetanih cunj in nazadnje — na meni tudi kakšen debel kilogram preveč. Vendar pa ne bi nikdar več, za nobeno stvar na svetu zamenjala sreče ob gledanju svojega deteca, kako prekrasno uspeva. Odločila sem se, da bom pustila temu (še zaenkrat) zadnjemu otroku naj se gosti pri meni kolikor časa hoče. Ce so včasih nosili otročički stolček za mamo, pa hočem to poizkusiti tudi jaz, zdaj, v tem modernem času. Vem, da tisto mleko zdaj pri enem letu starosti ni več tako potrebno za otrokovo telo, je pa nenadomestljiva stvar za njegovo »dušico«.
In nazadnje še beseda, dve o moji izobrazbi; imam poklicno šolo, zdaj pa sem samo še gospodinja, mati in žena. Bilo je namreč slišati, da ne morem ne vem kaj napisati, ker sem »neizobražena«. V osnovni šoli me je učil slovenščino, učitelj, ki je bil pošten, resnicoljuben; učitelj, ki me je učil pravo slovenščino, slovenščino preprostega slovenskega naroda — bil je Slovenec — Trzinec. To je bil naš tov. Valentin Perne in njegovemu nauku hočem ostati zvesta. Tebi, spoštovani izobraženec pa tele vrstice:
Ne bojim se nobene kompromitacije. Vsa ta moja naracija izhaja popolnoma racionalno na podlagi empirične metode. Hotenje mojega bivanja je v celoti posvečeno pedopsihilogiji, za življenjsko vodilo pa imam: »PER ASPERA AD ASTRA«.
Marija Oblak
Vabilo: zdravljenje z inzulinom!
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Domžale
vabi
na zanimivo predavanje
zdravljenje sladkornih bolnikov z inzulinom.
Predavanje bo v petek, 19. maja 1989 ob 17. uri  v  prostorih  Zdravstvenega doma Domžale. Lepo vabljeni!
•Nski poroči valkc
STRAN 11
Modna revija pred blokom. MIK Prebold je ob otvoritvi svojega novega lokala na Ljubljanski cesti pripravil za občane kar na cesti zanimivo modno revijo. Razumljivo je, da so prikazali modele, ki jih sicer prodajajo v trgovini.
Boutique »MIK« iz Prebolda
v Domžalah_
V Domžalah so ob trgovini CHEMO v SPB-l odprli modni boutique tovarne MIK iz Prebolda
Po številu še vedno majhen kolektiv šteje vsega 210 zaposlenih, po proizvodnih rezultatih in količinah izdelkov pa gre vse prej kot za majhnega proizvajalca modne konfekcije. Po besedah direktorja DO MIK ANDREJA SEPCA, se je tovarna specializirala za proizvodnjo ženske konfekcije, zlasti ženskih kril, saj je 80 odstotkov njihove proizvodnje namenjeno prav temu artiklu. Le v manjšem deležu izdelujejo hlače, v zadnjem času pa so se lotili tudi izdelave bluz in ženskih zgornjih oblačil. Letno v tej tovarni izdelujejo 250.000 — 300.000 kosov oblačil, od tega polovico v »Ion poslu« za tujega partnerja.
Tovarniško prodajalno imajo v Preboldu, trgovino so odprli v Celju, sedaj še boutique v Domžalah. Gre za 64 m2 prodajne površine, v medetažije galerija, tako da je celotne površine za približno 100 m2. Za investicijo v Domžalah so se odločili zato, ker so ugotovili, da bi zanimanje za modne izdelke v naši občini lahko bilo temelj dobrim poslovnim rezultatom trgovine. Pravijo — po prvi oceni — se z odločitvijo vnaprej obetajo zanimive in atraktivne izdelke, ki jih kreira priznana kreator-ka Mojca Beseničar-Dekleva iz Ljubljane. Seveda ne bodo zastali na začeti poti: tržišče nameravajo še presenečati z novimi obogatitvami proizvodnega programa.
To je osnova, na kateri bodo gradili. . .
B.
Storitvenik Jure Novak (na fotografiji) vam bo montiral in usposobil vse vrste televizijskih anten.
Predstavljamo storitvenika:
Jure Novak vam postavi TV anteno, namesti ozvočenje
Jure Novak je doma iz Imenj pri Moravčah, živi pa v Domžalah, Prešernova 30. Izučil se je za avto-elektrikarja, pred časom pa je odprl svojo obrt.
Občanom lahko ponudi svoje znanje in izkušnje pri postavitvi TV antene in montaži   vseh mogočih
zvočnikov, ozvočenje za lokale, poslovne prostore in drugo. TV anteno vam bo nastavil s posebno elektronsko napravo. Jure je zaenkrat pri tem delu še sam. Dosegljiv je na telefon 721-907, kamor ga kadarkoli lahko pokličete.
Obljubljan korektno opravljeno delo in zmerne cene. Da boste pa oboje preverili — ga bo treba
poklicati. Jure Novak vam želi s svojimi storitvami ustreči.
Avtoelektrika tudi na Viru
Obveščam vas, da je na Viru, Zoisova 30, odprta nova avtoelektrikarska delavnica. Nudim vse vrste avtoelektrikarskih storitev.
Delavnica je odprta:
vsak dan od 9.00 do 15.00 in od 16.00 do 18.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure
Cenjenim strankam se lepo priporočam za usluge
STANE SUŠNIK Vir Zoisova 30 telefon 723-137
Običajne cene — za neobičajno kakovost
Pa imamo v poplavi zasebnih trgovin še eno: tokrat novo delikateso v SPB-l. Odprl jo je PETER VO-DOVC v bližini že doslej odprtih lokalov na Ljubljanski 84.
Gre za kvalitetno ponudbo in s tem za izpopolnjevanje vrzeli, ki smo jo v tej specifični ponudbi v Domžalah dolga leta občutili.
Kaj vse je moč dobiti: salame in sire vseh vrst, suhomesnate izdelke, delikatesne solate, pršute, sveže mesne izdelke lastne izdelave, hamburgerje, mesnine za »žar program«, drobno pecivo, pekarske izdelke in še mnogo drugih dobrot.
Vsakodnevno pripravljajo svež tatarski biftek, kupite lahko pečeno meso, mesni sir, pripravljajo narezke za na dom in drugo.
Delikatesa ima kljub temu, da pomeni visoko kakovostno ponudbo — običajne cene.
Odprto imajo vsak dan od 8. —13. ure in od 15. do 19. ure. Ob sobotah imajo odprto od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zaprto . . . Občane vabijo, da se o trditvah iz naslova prepričajo . . .
Nova delikatesa HAM-HAM v Domžalah ponuja bogato izbiro vsakovrstnih dobrot. Preveč bi bilo naštevati...
V korist Društva za pomoč duševno prizadetim Domažle-Kamnik:
Novoletne voščilnice v humanitarni namen
Za decembrsko pomoč se odločite že sedaj...
Društvo za pomoč duševno prizadetim Domža-le-Kamnik je ob izdaji kompleta novoletnih voščilnic naletelo na izredno ugoden odmev tako med kupci kot med likovnimi kritiki.
Dobrodelne akcije humanitarnega značaja so v zadnjem času v svetu vse bolj pogoste in nemalo velikih in pomembnih firm v tujini namenja precej denarja v ta namen. Pri nas žal ljudje še vedno nimajo pravega posluha in odnosa do takih akcij, čeprav se tudi že počasi začenjajo zavedati njihovega poslanstva.
Morda je prav zaradi težjih pogojev, s katerimi se srečujejo organizatorji humanitarnih akcij pri nas, toliko pomembnejši in vse hvale vreden pogumni korak domžalsko-kamni-škega Društva za pomoč duševno prizadetim, ki je lani izdalo komplet dvanajstih novoletnih voščilnic v spoštljivi nakladi 18 tisoč izvodov. Pri prvih korakih so prizadevnim članom društva nesebično priskočili na pomoč akademski grafik Črtomir Frelih, ki je prispeval grafično podobo voščilnic, zasebni tiskar Peter Rejc je za simbolično ceno odtisnil celotno naklado, Papirnica Količevo je darovala papir za tisk in embalažo, pri papirnem galanterijskem delu pa sta — tudi brezplačno — pomagala Edigs iz Mengša in Mladinska knjiga. Uspešen izid podviga tega malega društva pa so zagotovili močnejši prednaročniki, med njimi so bili poleg Papirnice Količevo in Mladinske knjige še Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Edigs Mengeš, Toko Domžale, domžalski Izvršni svet, republiški Komite za mednarodne odnose in Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Za zahtevno organizacijsko — tudi povsem prostovoljno delo pa so bili zaslužni INCE iz Mengša in seveda prizadevni člani Izvršnega odbora društva.
Seveda je prav, da predstavimo poslanstvo te akcije. Z zbranimi sredstvi je društvo znatno pripomoglo pri uresničevanju delno rednega izobraževanja in vzgoje duševno prizadetih, predvsem pa pri izpolnjevanju dopolnilnega programa, za katerega spričo težkega gospodarskega položaja druž-
ba ne more zagotavljati potrebnih sredstev. Tako bo društvo z zbranim denarjem lahko duševno prizadetim otrokom nudilo vsaj del tistega, kar imajo zdravi otroci. Novoletna prireditev in obdaritev je že bila uspešno izpeljana, otrokom pa bodo omogočili tudi letovanje. Z voščilnicami, ki so bile sicer cenejše od Unicefovih, po kakovosti pa zagotovo na enaki ravni, je društvo na ta način omogočilo lažje delo tudi strokovnim delavcem v organizaciji, ki skrbijo za duševno prizadete, to sta osnovni šoli Olge Avbelj v Domžalah in 27. julija v Kamniku in Center za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu (INCE).
Nedavni uspeh je opogumil organizatorje, da bodo ponovili akcijo tudi v letošnjem letu. Čeprav pomlad šele prihaja, pa želijo opozoriti vse, ki bi radi podprli njihova humanitarna prizadevanja, da pripravljajo dvojni komplet spet zelo kvalitetnih novoletnih voščilnic in sicer reprodukcije originalnih barvnih grafik na temo »Slovenski nakit« akademskega grafika Črtomirja Freliha in umetniško barvno fotografijo na temo »Slovenska pokrajina«, avtorja Danila Peterca. Na društvu že zbirajo prednaročila za dvojni komplet (po 2 x 12 voščilnic z ovojnicami) po prednaročniški ceni 30.000 dinarjev, ki velja do 31. maja tega leta. Kasneje bo cena znatno višja. Vsi, ki se zanimate za naročilo voščilnic, se obrnite na Društvo za pomoč duševno prizadetim Dom-žale-Kamnik, Ropretova poti, 61234 Mengeš, telefon 061/737-315.
Tomaž Bole
Javna zahvala za pomoč
Vsem vaščanom Žič, gasilcem in delavcem Postaje milice Domžale se iskreno zahvaljujemo za pomoč, ki je bila izkazana moji družini.
Ani Zobavnik, Žiče 16, Radomlje
Bio
market
Rodici
V bivši samopostrežni trgovini na Rodici je B jan Globočnik odprl trgovino z BIO HRANO — 0 MARKET.
Pravzaprav gre šele za obet, da bo trgovino | jan Globočnik šele v prihodnosti docela name' prodaji: z biološko neoporečno hrano. Povezal si z Biotehniško fakulteto (ta mu je sodelovanje za<| tovila z najemno pogodbo), iz sodelovanja s znanstveno raziskovalno ustanovo pa bo pridobi* goveje meso, ovčetino, perutnino, kunce, ribe. K* neje obetajo z novo eksperimentalno sirarno tu več vrst sirov.
Kaj pomeni »BIO« na Rodici! To, da bo moč v1^] trgovini dobiti vse, kar je trenutno pri nas mogoV hn dobiti iz normalne naravne proizvodnje po klasK-^ tehnologiji.
Pa zanimivosti? Morda velja omeniti to, da sof čas na voljo sveža prepeličja jajca, sveže kuni, v
m K s,
meso in baby beef meso.
Delovni čas v trgovini je od 9. od 9. do 12. ure.
»bčir n za »lasto
-20. ure, v sob0'!anei
BIO market na Rodici. Bojan Globočnik je na Ro^ v nekdanji Napredkovi samopostrežni trgovini odprl Pr sebno trgovino, ki ima tudi poseben namen: ponU<>' čimveč izdelkov in pridelkov s področja BIO hrane.
:i§^S$S^$:::$:::::" x:S$:$:^:$S^^S$^
K
h čl; Pa
m: K:
GI
Sv h T\ SC
V,
ŠPORTNI DOGODKI V DOMŽALSKI OBČINI • ŠPORTNI DOGODKI V DOMŽALSKI OBČINI •ŠPORTNI DOGODKI V DOM
Uspel kros Dnevnika v Domžalah
'2iemno uspela prireditev - KROS DNEVNIKA, ki so ga vnovič z velikim uspehom organizi-ra|i domžalski atletski delavci. Pokrovitelj tekmovanja pa je bil DNEVNIK.
s
bi*
tli
sd|U* de*evnemu vremenu, ki se je kasneje nekoliko zbistrilo je prireditev minila na P'ošno zadovoljstvo tako tekmovalcev, organizatorjev kot tudi pokrovitelja.
Domžalski športni delavci bodo v letošnjem letu pripravili več zanimivih tekaških prireditev:
Dnevnikov kros je bil le uvod v tekaško sezono
Dnevnikovo tekmovanje v krosu je bila letošnja največja tekaška prireditev, ki so jo pripravili športni delavci v občini Domžale. Vendar pa kros ni edino letošnje tekaško tekmovanje v domžalski občini, temveč je bil uvod v tekaško sezono. Dom-žalčani namreč vsako leto pripravijo številna tekaška tekmovanja, ki so že tradicionalna in iz leta v leto privabljajo veliko tekačev iz vseh koncev Slovenije. Predstavljamo vam štiri najbolj razširjena tekaška tekmovanja, ki jih bodo športni delavci domžalske občine pripravili tudi v letošnjem letu.
Tek po poteh aktivistov NOB
Vsako leto sredi meseca maja pripravijo v Trzinu delavci športnega društva Partizan Trzin in ZTKO Domžale pod pokroviteljstvom Dnevnika in Nedeljskega dnevnika ob domžalskem občinskem prazniku tradicionalni tek »Po poteh aktivistov NOB«. V soboto, 20. maja, bodo v Trzinu pripravili že dvanajsti tek, ki je zelo priljubljen med slovenskimi tekači, saj se ga vsako leto udeleži tudi do 350 tekmovalcev, občasno pa tudi zamejski Slovenci iz Čedada. Tekači, ki so razvrščeni v pet starostnih kategorij, se merijo na 12 km dolgi progi, ki poteka prek Rašice in Dobena, tekačice štirih starostnih kategorij pa tekmujejo na polovico krajši progi. Re-kreativci se lahko udeležijo šest kilometrskega trimskega teka, medtem ko se pionirji pomerijo na kilometer dolgi progi po ulicah Trzina. Najhitrejši tekmovalec in tekmovalka prejmeta Dnevnikov pokal, ekipna lovorika — pokal »Nedeljskega« je namenjen najboljši ekipi, najboljši posamezniki v vsaki kategoriji prejmejo kolajne in diplome, med vse nastopajoče pa z žrebom razdelijo tudi praktične nagrade.
v ^oncano tekmovanje it^edobčinski TRIM ligi
Tekm
rTXO m.ovanJe v odbojki za ženske je v organizaciji 1       uomžale izvedel Partizan Mengeš.
n^bčinl'^Ue nastopilo devet ekip iz domžalske in kamniške n Zan- Tekrnovanje je pokazalo, da je odbojka primerna iastoD'?11Va '^ra za vse generacije, saJ so na tekmovanju
1 -anern t /^movalke vsen starosti. Prav tako smo po končanje • movanJu lahko izredno zadovoljni s prikazanim Zredn   l^r.a"c' ki so izredno napredovale. Tekme so bile
gjtia ni°ivf n'.m've    'zraz'teSa favorita ni bilo. Nobena tek-
Tehničn že v naprej dobljena, saj so igralke prikazale I       0 dobre in za oko lepe poteze.
I      * O \e
pokale j °nčanem tekmovanju so najboljše ekipe prejele
Priznanja.
ireCnVile S° Se
J0 na igrišču. £ončna lestvica: član*3" Men8eš
fephca G "Domžale ^Domžale p "»nit
»lica
s sporočilom, da se v jeseni ponovno
6 6 6 5 4 2
2 2 2 3 3 6 7
14:4
14:6 13:7 12:7 12:7 9:6 5:13 3:14 0:16
12
12 12 12 10 8 4 2 0
4
i'j>
Se tekme sta sodila Ludvik Mikola in Jože Mlakar
MLAJ
odbojki
Spet atraktivna prireditev na Močilniku pri Dobu:
Dirka za državno prvenstvo
Generalni pokrovitelj tekme za državno prvenstvo je FAM Kruševac.
Prizadevni športni delavci v AMD FAM Lukovica bodo 2. maja 1989 na Močilniku pri Dobu
vnovič organizirali pomembno motocikli-stično prireditev — dirko za državno prvenstvo v motokrosu za kategoriji 125 in 80 ccm3.
Prirejanje dirk v motokrosu na Močilniku je postalo že tradicionalno, pa tudi njihova odmevnost v sredstvih javnega obveščanja je iz leta v leto večja.
Zanimivosti letošnje dirke so tele:
— Na dirki bodo v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov vozili tudi vsi najuspešnejši tekmovalci iz kategorije do 250 ccm3, kar bo za dirko in napetost tekmovanja velika pridobitev.
— V demonstracijski vožnji se bo predstavilo 5 tekmovalcev — članov AMD Kamnik v avtokrosu.
— Pripravili bodo poseben nastop — dirko pionirjev motokrosistov od 6.—12. let.
Obeta se zanimiva, atraktivna prireditev, ki si jo boste z veseljem ogledali.
Vabijo vas športniki in funkcionarji AMD FAM Lukovica.
Atletski miting
Domžalski atletski miting je nova tekaška prireditev, posvečena prazniku Osvobodilne fronte, in zamenjuje dosedanji tradicionalni tek »Po ulicah Domžal«. To atletsko tekmovanje bo pripravil Atletski klub Domžale v petek, 28. aprila ob 17. uri na atletskem stadionu v Športnem parku. Pionirji se bodo pomerili v teku na 1000, pionirke pa v teku na 600 metrov. Atleti se bodo pomerili v štirih tekaških disciplinah (100 m, 400 m, 800 m, 5000 m) ter v metanju kopja, krogle in v skoku v daljino, atletinje pa v teku na 100, 400 in 800 metrov ter v metu kopja. Dosežke atletov in atletinj bodo ocenili po atletskih tablicah in najboljšega tekmovalca in tekmovalko nagradili s pokaloma, medtem ko bodo najboljši trije v vsaki disciplini prejeli kolajno.
Tek na Kolovec
Športno društvo Rador ;lje organizira pod pokroviteljstvom Teles-nokulturne skupnosti Domžale vsako leto v juliju tradicionalni tek na Kolovec. Tekmovanja, ki je posvečeno krajevnemu prazniku krajevnih skupnosti Radomlje in Preser-je, se vsako leto udeleži okrog 120 tekačev in tekačic. Letošnji, že deveti, tek na Kolovec bo v soboto, 29. julija. Za pionirje, pionirke in mladinke bodo pripravili 4 km dolgo progo, za mladince, člane in članice ter veterane in veteranke pa 11 kilometrov dolgo progo. Najhitrejši tekmovalec in tekmovalka bosta prejela pokal Športnega društva Radomlje, najboljši trije v vsaki kategoriji pa kolajno.
Tek za krof
Tudi tek za krof je postal tradicionalen, saj bo v oktobru doživel v Krašnji že četrto ponovitev. Teka za krof, ki ga pripravlja Športno društvo Krašnja pod pokroviteljstvom DO Konšek Trojane, se vsako leto udeleži okrog sto tekačev in tekačic. Dolžina proge za pionirske kategorije je 2000 metrov, nekoliko zahtevnejša proga za članske kategorije pa je , dolga 8500 metrov. Medtem ko so pokali in kolajne namenjeni le najboljšim, pa bodo vsi udeleženci teka prejeli spominsko priponko, krof in napitek.
Občinsko prvenstvo ŠŠD v namiznem tenisu
Šolarji za zeleno mizo...
Namiznoteniška sekcija Partizana Mengeš je 3. 3. 1989 v telovadnici Partizana Mengeš v sodelovanju ZTKO Domžale izvedla občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Na tekmovanju so nastopili učenci, člani ŠŠD Josip Broz Tito, Šlandrove brigade iz Domžal, Janko Kersnik z Brda, Martin Koželj iz Doba, Edvarda Kardelja iz Trzina, Venclja Perka iz Domžal in Matije Blejca iz Mengša.
Pomerili so se v ekipnem tekmovanju in tekmovanju posameznikov. Na tekmovanju je nastopilo 29 učenk in 52 učencev, skupaj 81 učenk in učencev iz 7 osnovnih šol naše občine.
Prvenstvo je pokazalo, da je zanimanje za namizni tenis v naši občini v porastu, da dobro delajo z najmlajšimi v obeh klubih, tako v Krašnji kot v Mengšu, da pa bo potrebno zagotoviti strokovni kader tudi drugim šolam.
Rezultati:
V skupini A posamezno nas bo na regijskem prvenstvu v Cerknici zastopal Grega Gostiša MB Mengeš
V ekipnem tekmovanju so zma-
gali učenci Janko Kersnik pred SŠD Matija Blejc iz Mengša, tretji so bili predstavniki ŠŠD Šlandrove brigade, 4. pa so bili učenci ŠŠD Josip Broz Tito. Pri dekletih so zmagale učenke Janko Kersnik Brdo pred ŠŠD Josip Broz Tito, tretje so bile predstavnice ŠŠD Šlandrove brigade, 4. pa predstavnice ŠŠD Matije Blejca iz Mengša.
Učenci L—4. razred:
1. Peter Škrlep, Matija Blejc Mengeš, 2. Robert Pervinšek, Janko Kersnik Brdo, 3. Gašper Gostiša, MBM Mengeš, 4. Igor Toma-zin, MBM Mengeš, 5. Domen Rojnik, MBM Mengeš, 6. Miha Javh, MBM Mengeš
LJčenke 1 _4 r *
1. Tanja Pervinšek, J K Brdo, 2. Petra Štrukelj, JK Brdo, 3. Sonja Jerič, MBM Mengeš, 4. Tanja Ku-mer, MBM Mengeš, 5. Maša Jeraj, MBM Mengeš, 6. Urška Koce, MBM Mengeš
Učenci 5.-8. r.:
1. Darko Tič, JK Brdo, 2. Tomaž Seliškar, MBM Mengeš, 3. Uroš Beguš, JK Brdo, 4. Matej Gruber, MBM Mengeš, 5. Gašper Adlešič, MBM Mengeš, 6. Luka Škrlep, MBM Mengeš
Učenke 5.-8. razred:
1. Alenka Lavrič, JK Brdo, 2. Nikas Hoti, JK Brdo, 3. Mojca Horjak, JK Brdo, 4. Štiftar Metka, JBT Domžale, 5. Petra Filipič, ŠB Domžale, 6. Urška Kveder, J K Brdo
Vsem želimo uspešno tekmovanje na regijskem prvenstvu v Cerknici.
MLAJ
Eden najboljših motokrosistov Janez Juhant (FAM Lukovica) med aktivno vožnjo. Juhant je tudi eden izmed favoritov za nastop na Močilniku.
"'NsKl POROĆKVAI.KC
STRAN 13
XIV. državno prvenstvo v lokostrelstvu v Domžalah
XIV. državno prvenstvo v lokostrelstvu v Domžalah:
V Domžalski Hali komunalnega centra je 18. in 19. marca potekalo XIV Državno prvenstvo v lokostrelstvu, katerega organizator je bil Lokostrelski klub Mengeš. Ta šport pri nas sicer ni najbolj znan, toda postopoma privablja vse več ljudi in je v stalnem vzponu. Na prvenstvu je sodelovalo 170 tekmovalcev iz 27 ekip, od katerih 19 iz Slovenije (Mengeš, Domžale, Jugobanka — Ljubljana, Vilok I, Vilok III — Ljubljana, Kamnik, Gornji Grad, IKOS — Kranj, Postojna, Tolmin, Ankaran, Jesenice, Šenčur, Maribor, Muta, Žalec, Koroška B., Global, Donat), ostale pa iz drugih krajev Jugoslavije (Koka — Varaždin, Vardar — Skopje, Saponia — Osijek, Rijeka, Zagreb, Pančevo, Niš, Banja Luka).
Tekmovalo se je v disciplinah FITA - INDOOR (FITA je kratica v franc. — Federation International de Tir Al'Arc, kar pomeni Mednarodna lokostrelska zveza). To je streljanje v tarčo iz daljine 18 in 25 m, instiktivno (klasični lok brez vseh pripomočkov), prosto (klasični lok z merilnimi napravami) ter com-pound (izpopolnjeni lok z prenosom moči s pomočjo koleščkov, kar je športna različica loka, ki ga uporabljajo posebne enote ameriške vojske). Najboljši so dosegli rezultate, s katerimi se bližajo svetovnim dosežkom v tej športni panogi in pričakovati je, da bodo v kratkem v zadetkih dohiteli Američane, pri katerih lokostrelstvo kmalu utegne postati nacionalni šport.
Doseženi so bili trije državni rekordi in sicer: pri članih instiktivno Novak Drago (Šenčur) z 1056 krogi, pri mladinkah prosto Fale Simona (Gornji Grad) 983 kr. ter pri veteranih prosto Čuš Rado (Šenčur) 1058 kr.
Na zmagovalne stopničke so stopili (po disciplinah): mladinci compound inst. — Jablanov (Jugobanka), Pucihar (Global), Jeršek (Vilok); mladinci inst. — Rebula (Postojna), Batistič (Šenčur), Lukanovič (Jugobanka); člani compound inst. — Butina (Jugobanka), Strojan (Vilok), Le-ban (Tolmin); člani compound omejeno — Sojer (Global), Oblak (Donat), Kavka (Domžale); člani inst. — Novak (Šenčur), Leban (Tolmin), Ves (Mengeš); članice inst. — Čavničar (Gornji Grad), Rosa (Ankaran), Bile (Domžale); mladinci prosto — Jakovac (Rijeka), Presečnik (Gornji Grad), Tul (Ankaran); člani compound neomejeno —
Klemen (Muta), Čuš (Šenčur), Sitar (Kranj); člani prosto — Vr-bančič (Maribor), Podržaj (Šenčur), Ploj (Maribor); članice prosto — Metličan (Varaždin), Kru-šareva (Skopje), Podržaj (Šenčur).
V ekipnem tekmovanju pri članih inst. je vrstni red naslednji: Tolmin, Gornji Grad, Postojna; pri članih compound inst.: Jugobanka, Vilok I, Vilok II; pri članih compound neomejeno: IKOS — Kranj, Muta, Šenčur.
Organizator prvenstva, Lokostrelski klub Mengeš, je lani zaslovel po največji udeležbi svojih članov na tekmovanjih. Osnovan je 1968.1, in ima v svojih vrstah 12 aktivnih ter še nekaj rekreativnih članov, od katerih sta dva celo državna reprezen-tanta s potrjeno tekmovalno kategorijo. Po besedah predsednika kluba tov. Janeza Vesa, so vsi člani izredno mladi — najstarejši ima 23 let — redno študirajo in so prav tako zagnani tudi pri napornih treningih, ki od lokostrelcev zahtevajo popolno zbranost.
Generalni pokrovitelj tega športnega dogodka je bila Skupščina občine Domžale, ostali sponzorji, ki so denarno ali drugače podprli organizacijo tekmovanja, pa so: TRAK Mengeš, TKS Domžale (ki je omogočila uporabo dvorane), KTL - VALKARTON Logatec (podloge za tarče), PAPIRNICA Količevo, RAŠICA Ljubljana (ki je podarila kape za vse udeležence), UNISYS COMPUTER Informatika Ljubljana (računalniška obdelava rezultatov), TO-SAMA Domžale, PETROL - Trgovina Ljubljana, IMP Dvigalo, STOL Kamnik, Gospodarsko razstavišče Ljubljana ter zasebniki
»Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. Jarše, p. Domžale
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. ŠIVILJA
(več delavk za oddelek konfekcije Peče in oddelek konfekcije Radomlje) Pogoji za izbiro:
— IV. stopnja — tekstilni konfekcionar zaželene so delovne izkušnje
2. TEHNOLOG MODELAR - moški Pogoji za izbiro:
— V. stopnja — konfekcijski modelar oz.
— IV. stopnja — tekstilno obrtni konfekcionar, krojač zaželene so delovne izkušnje
Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Industrija platnenih izdelkov, INDUPLATI p. o. Jarše, p. Domžale, z oznako za kadrovsko službo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.«
Lokostrelcl v domžalski hali Komunalnega centra.
Bistro MINUTKA Domžale, Slaščičarna LENČEK Domžale, Atelje ZU Mengeš in Studio VOJC Ljubljana.
Na koncu povejmo še to, da Lokostrelski klub Mengeš vabi k sodelovanju vse tiste, ki imajo
radi šport in rekreacijo ter bi radi uživali in tekmovali v nečem novem, lepem in koristnem, kar lokostrelstvo zagotovo je.
Tekst in foto: Darko Berovič
Razgibajmo življenje
ZTKO Domžale je organiziralo in izvedlo TRIM tekmovanje v ODBOJKI 88/89, za moške in ženske ekipe.
Tehnični del sta prevzela TVD Partizan Mengeš in TVD Partizan Preserje. Tekme so se igrale v telovadnicah osnovnih šol (OŠ MB, OŠ ŠB).
Tekmovanje je potekalo od novembra 88 do marca 89.
K tekmovanju se je prijavilo 9 ženskih in 8 moških ekip (ženske: TVD MENGEŠ - članice, TVD MENGEŠ — mladinke, KS DUPLICA, TVD DOMŽALE, GD DOMŽALE, SVILANIT, PAPIRNICA, TVD PRESERJE, SOB DOMŽALE; moški: TVD DOMŽALE, TVD PRESERJE I., TVD PRESERJE II, TOSAMA, PAPIRNICA, GD DOMŽALE, NAPREDEK, OLD BOYS (Kamnik)).
KONČNA LESTVICA — ŽENSKE
1. TVD MENGEŠ čl.
2. TVD MENGEŠ ml.
3. KS DUPLICA
4. TVD DOMŽALE
5. GD DOMŽALE
6. SVILANIT
7. PAPIRNICA
8. TVD PRESERJE
9. SOB DOMŽALE
KONČNA LESTVICA — MOŠKI
1. ODL BOVS
2. TVD DOMŽALE
3. PAPIRNICA
4. GD DOMŽALE
5. -8. TVD PRESERJE I.
TVD PRESERJE II.
TOSAMA
NAPREDEK
Vsem sodelujočim ekipam se zahvaljujemo za sodelovanje, najboljšim čestitamo za dosežene rezultate. Istočasno se zahvaljujemo članom TVD Mengeš, oziroma TVD Preserje za korektno organizacijo in izvedbo tekmovanja.
Na podlagi programa ZTKO Domžale je bilo organizirano in izvedeno TRIM TEKMOVANJE za leto 1988/89 v KOŠARKI.
Tekmovanje je potekalo od 25. 11. do 30. 3. 1989, tekme so se igrale v hali KC Domžale.
K tekmovanju se je prijavilo 15 moških ekip (EKOLOGI, TVD MENGEŠ, REKLČEK, INEA, TENIS ZAJC, DOMŽALE 79, BELINKA, HELI-OS, KOMENDA, ŠD KRA-ŠNJA, SKUŠ, TABERNA BAR PAPIRNICA, SODNIKI, ŠD TRZIN — po drugem kolu izključen iz tekmovanja). KONČNA LESTVICA
1. EKOLOGI
2. TVD MENGEŠ
3. REKLČEK
4. INEA
5. -6. TENIS ZAJC 5.-6. DOMŽALE 79 7.-8. BELINKA 7.-8. HELIOS
9. KOMENDA
10. ŠD KRAŠNJA
11. SKUŠ
12. TABERNA BAR
13. PAPIRNICA
14. SODNIKI
Vsem ekipam se zahvaljujemo za sodelovanje, najboljšim čestitamo za dosežene rezultate.
Zahvaljujemo se tovarišema Tomažu Strickbergerju, ter Branetu Kuzmi za dobro sojenje oziroma vodenje tekem.
ZTKO
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7
»Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge:
2 SREDNJI MEDICINSKI SESTRI za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji:
— srednja šola za medicinske sestre
— 3-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
1 BOLNIŠKE STREŽNICE za nedoločen čas Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidatke na) pošljejo ponudbe z dokazili in opisom dosedanjega dela v 10 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Komisija za delovna razmerja, 61230 DOMŽALE, Cesta talcev 7 O izbiri bomo kandidatke obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave«.
OBVESTILO:
PONEDELJEK, 8. maja in TOREK, 9. maja 1989
SREDO, 10. maja 1989
Četrtek,
11. maja 1989
Četrtek,
11. maja 1989 in PETEK, 12. maja 1989
SOBOTO, 13. maja 1989 PONEDELJEK, 15. maja 1989
TOREK, 16. maja 1989
Tehnični pregledi za traktorje in traktorske priklopnike
Sekretariat za notranje zadeve Občine Domžal« obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev i" traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil
od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v MORAVČAH pri skladišču »Emona« — kooperacija
od 8. do 10. ure v TROJANAH — pri krajevnem uradu od 11. do 12. ure in od 14. do 18. ure v Blagovnici pri krajevnem uradu
od 8. do 12. ure v KRAŠNJI, p pisarni krajevne skupnosti od 14. do 18. ure v LUKOVICI pri krajevnem uradu od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v LUKOVICI pri krajevnem uradu
od 8. do 12. ure v STUDI pri Matijevcu
od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v DOBU pri pisarni krajevne skupnosti od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v RADOMLJAH pri kulturnem domu
SREDO, 17. maja od 8. do 10. ure v TRZINU -1989 dvorišče trgovine »Mercator«
(dom DPO) in od 11. do 12. ure in od 14. do 18. ure v MENGŠU pri obratu »Emona« mehanizacija
Lastnike traktorjev opozarjamo, naj na tehničuj pregled pripeljejo pripravljena vozila, zlasti na! pregledajo kretni mehanizem, svetlobna teles* in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno oprem" in sicer prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled s seboj prinesite prometi]1 dovoljenje in zavarovalno polico, če je vozilo 1 evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozil' — račun, carinsko dekleracijo, pogodbo. V vs# kem primeru imejte s seboj osebno izkaznico. Lastnike vozil seznanjamo, da morajo za no v" vozila opraviti evidentiranje vozil pri Sekretari^' tu za notranje zadeve občine Domžale v 15. dnef; od dneva opravljenega pregleda. S seboj prinesH te vse dokumente, ki so potrebni za tehnični prf gled in osebno izkaznico.
Iz pisarne Sekretariata za notranje zadeve občine DOMŽALE
FEKSTIL
TOZD
filc
o. sol. o.
TEKSTIL Ljubljana TOZD FILC Mengeš Blejčeva 4 Mengeš Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge KNJIGOVODJA OD
— srednja ekonomska šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusna doba 3 mesece
Prijave z dokazili pošljite na naslov TEKSTIL TOZD rji Mengeš, Blejčeva 4 Mengeš v roku 8 dni od dneva i jave.
DO TEKSTIL TOZD FILC Mengeš
po sklepu DS TOZD FILC Mengeš obveščamo, f§ bo 4. 5. 1989
ob 13.30 javna licitacija za: J Camp prikolico IMV ADRIJA 450 Q de luxe letu'1' 1974 tov. št. 4110 003491 izklicna cena je 3.500.000 din
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe Prodaja bo v TOZD FILC Mengeš, Blejčeva 4 Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«, kaS nejših reklamacij ne bomo upoštevali Davčno obveznost poravna kupec v zakonsko dol0' čenem roku (15 dni) na pristojni občini.
__1
IO
Komunalno podjetje Domžale
VSEM PORABNIKOM NAŠIH STORITEV, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM
ČESTITAMO OB 27. aprilu - DNEVU OF in 1. maju - PRAZNIKU DELA!
v  napredek trgovsko gostinska DO
|jT"te NAPREDEK
SUBŠk*   n.sol. o. domžale /
DELAVCI NAPREDKA ČESTITAJO SVOJIM CENJENIM KUPCEM ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA
TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKUPE IN OBISKE V SVOJIH PRODAJALNAH!
lždrometa
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE
hidrometal
Mengeš, Gorenjska cesta 9
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
— izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode,
— izdelava in montaža opreme za obdelavo blata
IN ČESTITA OB PRAZNIKU DELA IN DNEVU OF!
kmetijska zadruga emona
61230 DOMŽALE
čestita za praznik 1. maj vsem svojim kooperantom in ostalim občanom in priporoča široko paleto kmetijskega in gradbenega repromateriala v trgovinah in zadružnih enotah: trgovina nasproti Kuriva v Domžalah, Jarše, Lukovica, Moravče, Kamnik, Komenda, Jezica in Dol. Čestitkam se pridružuje tudi Hranilno-kreditna služba
zavarovalna skupnost triglav
n.sol.o. Ijubljana
Cenjene stranke obveščamo, da v naši poslovni enoti v Domžalah, Ljubljanska cesta 86, lahko sklenejo vse vrste zavarovanj, vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, in v sredo do 16. ure.
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku Osvobodilne Fronte in prazniku dela 1. Maj.
Mali oglasi
Prodam leseno vrtno garnituro (2 klopi in miza) ter motor Tomos »Avtomatik«. Informacije na telefon: 721-110, 721-350.
Prodam BT 50, letnik 1987, prevoženih 5000 km. Moder Evstahij, Brejčeva 24, Domžale._
Prodam 20 m2 hrastovega klasičnega parketa I. klase v izmeri 35 cm x 4 cm 25 odstotkov ceneje. Telefon: 724-304.
Zanimivo za obrtnike!
Urejevanje datotek materiala, naslovov itd., vnašanje podatkov v datoteke in drugo na PC-XT.
Telefon: 721-559 od 16.30 ure dalje.
Instruiram francoščino in angleščino. Informacije po telefonu: 722-492.
Prodam komfortno opremljeno dvosobno stanovanje 55 m2, Ljubljanska ulica 72. Telefon 266-643.
Prodam italijanski kombinirani voziček, otroško posteljico z jogijem in stajico za 1.500.000 din. Informacije: Novak, Ljubljanska 84, Domžale.
Prodam tovorno prikolico. Naslov: Hribar Ludvik, Pre-log-_
V okolici Domžal nujno najamem manjšo garsonjero. Možno predplačilo. Ponudbe pod: »1 leto«.
Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 724-176.
Papagajčka Pikija iščejo
Dne 10. 4. 1989 je okoli 14. ure ušel iz stanovanja v SPB-1, Ljubljanska 76, papagajček belo rumene barve pasme NIMFA. Ime mu je PIKI. Če se je živalca zatekla h kaki družini, vljudno prosimo prijaznega najditelja, da pokliče lastnika na telefon 722-509 ali na naslov Repac, Ljubljanska 76, Domžale.
Prodam večjo garažo, lahko tudi manjša tiha obrt ali skladišče v Mengšu, informacije: Maks Slapar, Mengeš, Glavarjeva 14.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278.
Montaža TV ANTEN, Sašo Pavlic, Ljube Šercerja 4, Domžale. Telefon: 722-240.
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV. Raj-ko Avguštin, Koželjevo nabrežje 2, Mengeš. Telefon: 737-482.
Sprejem naročil od 7.-8. ure. Čiščenje in popravilo električnih bojlerjev.
Morska in sladkovodna riba vsaj enkrat tedensko na vašem jedilniku!
Morska in sladkovodna riba, zdrava in poceni prehrana!
Pri pripravi morske in sladkovodne ribe vam želim veliko veselja in uspehov!
»Riba lahko postane v rokah spretnega kuharja neizčrpen vir slastnih užitkov,« je ugotovil Brillat-Savarin v svoji Psihologiji okusa. To bi si morale zapomniti vse gospodinje, ki ne znajo pripraviti drugega kakor panirano pečeno ribo. Prav pri tem redilnem osnovnem živilu je možno toliko sprememb, da ne bi bilo prav nic težko prinašati na mizo ribe vse leto, ne da bi se ponovil en sam recept. Morske in sladkovodne ribe, raki, školjke, mehkužci, so še več kot samo sprememba, če jih znamo pripraviti. Razen tega ustrezajo tudi gospodinjam, ki želijo porabiti za kuho čim manj časa.
Egejski lignji
800 g lignjev, 1—2 žlici soli, 2—3 mesnati paradižniki (350 g), šopek peteršilja, 2 stroka česna, 1/2 skodelice olivnega olja, 1/8 I suhega belega vina, 2 noževi konici soli, noževa konica popra, žlica limoninega soka.
Od vrečastega trupa lignjev potegnemo glavo z lovkami. Iz trupa odstranimo hrustanec, sluzasto drobovino in tintno žlezo. Lovke nad očmi odrežemo od glave in z njih odluščimo hrustančaste bradavice. Trup in lovke operemo, vse ostale dela pa zavržemo. Natremo lignje s soljo, jih oplaknemo in narežemo na obročke. Paradižnik olupimo in zrežemo na manjše koščke. Peteršilj drobno sesekljamo, česen stisnemo. Lignje ocvremo v olju, dodamo vino, paradižnik, peteršilj in česen in vse skupaj pokrito dušimo kakih 40 minut, da se lignji zmehčajo. Začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom.
Za pripravo Egejskih lignjev vam Ribarnica nudi sveže, glo-
boko zmrznjene in zmrznjene cele očiščene lignje.
Postrvi z omako
4 postrvi, 20 g moke, 1 dl olja, 20 g masla, 1 žlica Vegete, rožmarin, sol, poper, limonin sok, 1 dl kisle smetane.
Očiščene in oprane postrvi dobro posušite, malo posolite znotraj in zunaj, pomokajte jih in na vročem olju ocvrite. Ocvrte postrvi odložite na poseben krožnik, na preostalem oiju, ki ste mu dodali maslo, prekuhajte rožmarin, poper, Vegeto, malo limoninega soka in vode.
Na koncu dodajte dobro zmešano kislo smetano.
Čas priprave: približno 45 minut.
Oslič, dušen s smetano
Očiščene osliče osolimo, pokapamo z limono, povaljamo v moki in spečemo na olju. Tako pečenim osličem dodamo nekaj žlic kisle smetane, sesekljan peteršilj, belo vino ter vse to počasi dušimo. Med dušenjem kozico samo stresamo. Za pripravo te jedi priporočam tudi posodo iz nepregorljivega stekla.
Polpete iz rib
1 kg rib (osliča, atlantskega mola, morskega očiščenega psa ali mačke, sardele), šopek zelenjave za juho, 1 čebula, poper, sladka rdeča paprika, 4 jajca, 1 žlica Vegete, sol, 2 stroka česna, olje za praženje.
Zelenjavo za juho dajte v slano vodo, da se kuha. Ko se zmehča, dodajte očiščene ribe in kuhajte ribe do mehkega. Vodo odcedite, meso ločite od kosti in skupaj z zelenjavo drobno sesekljajte. Dodajte drobno narezano čebulo in česen, poper, sladko rdečo papriko, jajca in Vegeto. Dobro zmešajte in oblikujte polpete in jih ocvrite na vročem olju.
Ponudite s krompirjevo solato.
NASVET: Iz vode, v kateri se je kuhala riba, lahko napravite dobro ribjo juho, če dodate začimbe in zelenjavo.
DOBER TEK VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA RIBARNICA »RIBA« DOMŽALE!
Kuharja — začetnika iščejo ...
Gostišče STARI KOVAČ Radomlje sprejme v delovno razmerje kuharja — lahko začetnik. Informacije po telefonu: 722-467 v popoldanskih urah.
Peter modec, avtoprevozništvo s kiprskimi storitvami Mengeš, Cankarjeva 16, tel. 737-349 Svojim cenjenim strankam čestitam za 1. maj in jim priporočam svoje storitve.
PRECIZNA MEHANIKA FRANC MUŠIČ Ljubljanska 76 61230 Domžale, SPB-1 Telefon: (061) 721-778
V našem lokalu, ki ga imamo v SPB-1 za pizzerijo Pipca popravljamo vse vrste klasičnih pisarniških in elektronskih strojev, registrskih blagajn in druge pisarniške opreme. V garancijskem roku odpravljam napake številnih uglednih proizvajalcev strojev v najkrajšem času.
Svojim strankam in vsem občanom ČESTITAM OB 1. MAJU -PRAZNIKU DELA!
IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA Mengeš, Blejčeva cesta telefon: (061) 737-137, 737-321
SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA!
OBRTNIK MENGEŠ
1LZ
I
»OBRTNIK MENGEŠ, Prešernova 2
Obrtna delovna organizacija za izvajanje obrtniških
in storitvenih del p.o.
Vsem poslovnim partnerjem in strankam čestitamo za praznik dela. Priporočamo naslednje usluge in storitve:
— zidarstvo, fasaderstvo in ostala gradbena dela
— ključavničarska dela
— steklarska dela
— parketarska dela, pečarska, slikopleskarska dela in vodovodne instalacije.
lek ttpfeDpm)
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o. S TOZD KEMIJA v Mengšu
Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE!
»XOJCX X JLLX«
LJUBLJANSKA CESTA 18   TEL.: 061-721-502, 721-374, 721-249 TELEGRAM "TERMIT",   , POSTA 61230 DOM2ALE
RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n.sol.o.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV!
	INDUSTRIJSKI KOMBINAT
	»PLANIKA« KRANJ
	TOZD TOVARNA OBUTVE
	»MOJCA« LUKOVICA
	ČESTITA ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA!
ČESTITAMO ZA 1. MAJ!
papirnica količevo
Kolicevo, Papirniška 1 61230 Domžale
PREMAZNI. TRIPL£X in 0UPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE Telefon: (061) 721011, 721209, 721409 Telex: 31215 YU KARTON
PROIZVAJAMO:
KARTONE: premazne, nepremazne,
dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona
LEPENKE: specialne vrste za potrebe
obutvene, elektro in tekstilne industrije.
$D TOSAMA
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!
ČESTITAMO OB PRAZNOVANJU IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM!
B S   B OB
?0 '<* ZORA, DOMŽALE
Obrtna zadruga
P 0     61234 MENGEŠ, Prešernova 33
ZADRUŽNIKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA!
ELEKTRO SERVIS
11L8K)
HALID BEHRIČ
ČESTITAM ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA IN PRIPOROČAM SVOJE STORITVE!
FOTO REPANŠEK Mengeš, Kidričeva 8
odprto: delavnik 14-18 sobota 9-12
ZA OBISK IN STORITVE SE PRIPOROČAM!
1 ru
ti 1 I) >
IQ '■   M H i
al d
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
— izvajanje vseh vrst visokih gradenj
— gradnja hidrogradbenih objektov
— gradnja prometnih objektov
— proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
— proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
— projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
a
TEKSTI L
TOZD
filc mengeš
o. sol. o.
Blejčeva 4, Mengeš
Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca.
DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM OBČANOM IN ČESTITA ZA PRAZNIK!
»SEMESADIKE« MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje
NUDI POCENI KVALITETNO SEME; SADIKE ZA POGOZDOVANJE, PARKE IN DREVOREDE.
J\-4j*> DOMŽALE
Vsem delovnim ljudem in občanom, poslovnim partnerjem in strankam želimo ob delavskem prazniku — 1. maju obilo delovnih uspehov ter ustvarjalnega veselja.
DELAVCI AVTOSERVISA DOMŽALE.
SLOVE NI JALES
DELOVNA ORGANIZACIJA LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA
RADOMLJE
Priporočamo vam nakup naših izdelkov:
— visoko kvalitetnega sedežnega pohištva
— usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur
— žaganega lesa
— visečih stropov
— stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje
Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov!
induplati
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o., Jarše 61230 Domžale
Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik!
Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov!
UNI VERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4
ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA
IZDELKI
UNIVERZALE DOMŽALE.
TOZD INŽENIRING TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM MENGEŠ, Ropretova 16, tel.: 737-395 737-372
Poslovnim partnerjem, strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela ter priporočamo obisk v naši trgovini v Mengšu.
razvojni zavod domžale, p. o.
61230 domžale, ljubljanska 76 na: 061/721-919, 722-022, 723-378
DOMŽALE ZAVOD    direktor: 061/723-289_
vam ob uspešnem poslovnem sodelovanju pri
— izdelavi strokovnih podlag za pripravo prostorskih izveden aktov in opravljanjem tehnično-strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor,
— svetovalnem inženiringu na področju stanovanjskega, komunalnega, cestnega, energetskega gospodarstva in stanovanjskega zadružništva ter družbenih dejavnosti in za potrebe organizacij združenega dela in občanov regije ter drobnega gospodarstva in
— ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških storitev s področja kon-zultanskih dejavnosti ter ostalih študij analiz in razvojno raziskovalnih nalog.
ČESTITAMO OB 1. MAJU!
Miru, resnice, sreče je iskal...
(S. Kosovel)
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, tasta in deda
FRANCA BROJANA
upokojenca iz Domžal
se želimo iskreno zahvaliti za vsa izrečena sožalja v ustni in pisni obliki, za podarjeno cvetje ter za prispevke v humane namene. Hvala vsem, ki ste bili ob nas na pokojnikovi zadnji poti. Hvala oktetu bratov Pirnat ter gospodu kaplanu za obred in ganljive besede slovesa. Hvala tudi J.
Šuštarju. Iskreno  zahvalo izrekamo tudi vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani.
Vsi njegovi.
Delo, skrb in trpljenje tvoje bilo je življenje.
V SPOMIN
PAVLETA URANKARJA
Sklebetovega atija z Limbarske gore Drugega maja mineva dve leti, odkar si za vedno odšel od nas. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje na grob in prižigate sveče.
Njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega ata
PEREGRINA KOSMATINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč in izrečena sožalja. Se posebej se zahvaljujemo KS Dob, Gasilskemu društvu DO, Pevskemu zboru Radomlje in govornikom za izrečene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
V 82. letu starosti je umrla naša ljubljena mama stara mama in prababica
AMALIJA BOLTA
iz Domžal
Ob smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo tudi dr. Petru Cerarju in patronažnima sestrama tov. 3ečajevi in tov. Peterki.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
JANKA KOSMAČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovašča-nom, sodelavcem, prijateljem in znancem za sočustvovanje ob hudi izgubi; vsem, ki ste poklonili cvetje in darovali v dobre namene, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Petru Cerarju, ki je očetu lajšal zadnje ure življenja. Zahvaljujemo se obema duhovnikoma za lep obred in obema govornikoma za poslovilne besede. Gasilcem, zlasti radomeljskim se zahvaljujemo za izkazano čast, prav tako krajevni organizaciji Zveze borcev, Društvu upokojencev Radomlje ter članom kluba Mavrica. Za globoko doživetje ob slovesu se iskreno zahvaljujemo cerkvenemu in Moškemu pevskemu zboru Radomlje, mengeški godbi in zlasti solistu J?nezu Majcenoviču. Vsi njegovi.
Ob tebi, oče, smo se učili živeti, ne da bi izrekli zahvalo, smo samo nemo strmeli, ko si nas ti učil, kako umreti.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta
ANTONA TRONTEU-a
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ali nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Balohu za lepo opravljen pogrebni obred in oktetu bratov Pirnat za tako lepo zapete žalostinke.
Žena in otroci.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANGELE PIRC
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Frangešu za hitro pomoč, pevskemu zboru tovarne Toko za lepo zapete žalostinke, tovarišu Modicu za poslovilne besede ob odprtem grobu, posebno pa se zahvaljujemo gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
V 41. letu naju je nenadoma zapustil dragi mož in skrben oče
MARTIN ERČUU
iz Šentvida 44
Vsem, ki ste nama v najtežjih urah žalosti stali ob strani iskrena hvala. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom za nesebično pomoč, govornikom za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, gostilni Rus, sodelavcem Astre — veletrgovine in sodelavcem Merca-torja — Sadje zelenjava za izkazano pozornost. Hvala vsem pevcem KUD Janko Kersnik Lukovica za zapete lepe slovenske pesmi, katerih zven je vedno odmeval v njegovem srcu in katerih melodije so za vedno zamrle na njihovih ustih. Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Stanka in sin Robi.
Nekoč nihče ni vedel in opazil, kako so eno z njim bile, kako so se zrcalile v obrazu vse te doline, trate in vode... R. M. Rilke
ZAHVALA
Ob slovesu od našega dragega ata, starega ata in pradeda
JERNEJA URBANIJA
iz Lukovice
smo globoko v dušah začutili, kaj pomeni topli stisk roke sorodnika, prijatelja, znanca. V tolažbo sta nam bila iskrena poslovilna govora tov. ing. Franca Blatnika in tov. Franca Capudra; veliko število gasilcev, na katere je bil vedno tako ponosen; zapete žalostinke moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik iz Lukovice in lep cerkveni obred. Hvala članom društev in družbenopolitičnih organizacij, Krajevni skupnosti Lukovica in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata
JOŽETA KOCJANČIČA
iz Prevoj 88
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, enako tudi za darovano cvetje in vence. Posebna hvala za poslovilne besede tov. Sreču Kočarju, ZB Prevoje, praporščakom, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred v slovo. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi.
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne zame pa pomladi ni.
SPOMIN
IZTOKU VVEINDORFERJU
22. aprila 1989 je minilo leto žalosti, kar si vesel in nasmejan prestopil prag doma, kjer si bil najraje, ne sluteč, da ti bo kruta usoda tako kmalu pretrgala niti življenja. Komaj trinajst let ti je bilo. Vzete so ti bile vse sanje, vse radosti, ki bi jih moral še užiti. Mnogo, mnogo prezgodaj je prišlo spoznanje, da tvoje mlado srce ne živi več. Pa vendar, ljubi sine, kdo pravi, da te ni več med nami, da tvoje mlado srce ne živi več. V vseh nas, ki te imamo radi, si še zmeraj v naših srcih, tam živi tvoj nasmeh, besede tvojih ust, pogled tvojih oči. Spomin nate je neizbrisan. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Z bolečino ostajamo vsi, ki te imamo radi.
Nekje v tebi rahla bol, pa je ne moreš prav dojeti; in vendar moti venomer in vendar ti ne da živeti.
Če drugim rad potožil bi, besed ti najti ni mogoče,
in sebi praviš: »Saj nič ni!« in vendar te pustiti noče.
In čudno tuj postaja svet, in tiho mre poslednja nada, ko navsezadnje se zaveš, da smrtna senca nate pada.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, atija in dedka
FRANCA LEVSTEKA
Škrjančevo 12
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter poslovnim sodelavcem za vso pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala gasilcem za pomoč in spremstvo, pevskemu zboru za tako lepo zapete pesmi. Krajevni skupnosti Radomlje, govornikom za lepe poslovilne besede, župniku za lepo opravljen obred. Najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot. Lepa hvala tudi učencem 5. b razreda in tovariši-ci. Zahvala velja prav vsem, ki ste ga poznali in ste se prišli od njega posloviti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in deda
ANTONA MOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikom za lepo opravljen obred, Agroemoni TOZD Poljedelstvo-govedo-reja za izkazano pozornost in posovilne besede, pevcem za čustveno zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi dr. Starbkovi in drugim delavcem ZD Domžale za zdravniško pomoč.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža in očeta
ALBINA CVETKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko prelepega cvetja ali namesto vencev darovali v dobre namene, nam pa v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili ustna ter pisna sožalja. Iskrena zahvala kolektivu DO Univerzale Domžale za izkazano pozornost in pomoč, ZD Domžale, Oktetu bratov Pirnat za njihovo čutno petje, še posebno ob odprtem grobu za zapeto pesem, ki mu je bila tako draga, domžalski godbi za žalostinke in solistu za odigrano Tišino, obema govornikoma tov. Vodniku in Kocjanu za njune poslovilne besede, gasilcem GD Dob za častno spremstvo in vsem praporščakom. Posebno se zahvaljujemo kaplanu Celar-ju iz Domžal, gospodu Žni-darju iz Doba in gospodu Zajcu iz Mengša za spremstvo in lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se ga spomnili in ga boste še naprej ohranili v lepem spominu.
Žalujoča žena Štefka in hčere Berta, Nuša ter Mojca.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE GLAVIČ
roj. Urbanija iz Zaboršta pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo dr. Cerarju za pomoč v njeni bolezni, hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za ganljivo zapete pesmi ob slovesu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodf d< smrti mojega dragega mož ^
FRANJA GOLA
se iskreno zahvaljujem vse^e sorodnikom in znancem,k^s teri ste mi v teh težkih tjjn nutkih stali ob strani in tffii razumeli ter z menoj so&sp stvovali. Hvala vsem za pjjli darjeno cvetje in vsem, Pi ste ga pospremili na njego'ia zadnji poti. Posebna zahv* M velja dr. Ivu Pevcu ter Uf se verzitetnemu    kliničnem ce centru v Ljubljani — nevf vi1 loškemu oddelku za pom< *i ob njegovi težki bolezi °l Hvala DO Helios za poki njeno cvetje in spremstv Iskrena hvala oktetu pevci >*. iz Mengša za lepo zaPeT5; žalostinke, govorniku in pi ■ porščakoma. Najlepša hva gospodu župniku Mihu Ž' dar za lepo opravljen obre Hvala vsem, ki ste se \ spomnili in ga boste ! — naprej  ohranili  v  lepe' ' spominu.
V imenu vsega sorodsfl žena Ana. Pc
za
ZAHVALA
O izgubi našega drage!) Vz moža, očija, dedija, brat' bc strica in svaka Pa
MITJA ZUPANČIČA §
se iskreno zahvaljuje^ ^ vsem sorodnikom, prijaj* ski Ijem, sošolcem, sodelavce^ o sosedom in znancem za t( ple izraze sožalja, daroval*"« cvetje ali denarno pomoči, za spremstvo na njeg<j zadnji poti. Zahvaljujemo! zdravstvenemu osebju I Domžalah, še posebj dr. Ivu Pevcu za dolgoletj zdravljenje, obiske na dofj in tople tolažilne bese* enako dr. Petru Černelču UKC Ljubljana. Zahvaljuje^ se govornikoma tov. Mila' Likarju in tov. Rajku Hafg ju, ki sta s toplimi poslovil', mi besedami orisala nje« vo življenje, delo in osf nost. Hvala Papirnici Kop vo, tov. Marjanu Trobcu prelepo odigrano Tffl pevcem, praporščakom tov. Danilu Peterca za or?
nizacijo pogreba. Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našeS' dragega
ALOJZA RAZBORŠE«
se   iskreno zahvaljuje^ vsem   sorodnikom, S0S dom, prijateljem in zfl*I cem, ki ste nam v težkih PJ: nutkih stali ob strani, izfef sožalje, darovali cvetje, \, vsem, ki ste namesto cvel!f! darovali v druge namene ga v tako velikem št«| pospremili na njegovo *m njo   pot.   Iskrena rW^ dr. Zenkovičevi in dr. PjH hovi za zdravljenje v njegove bolezni. Zahvalil mo se gospodu župniku j lepo   opravljen pogre* obred, pevcem ter vsem | vornikom.
Vsi njegovi.
.tik . ::l
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše-§a moža, očeta, brata in )* dedka
02 ANTONA KORENA st.
'* Češenika 13 pri Dobu
'se'Se iskreno zahvaljujemo . ySem sorodnikom, sosedom
!w ?nancem za izrečena so-Jra'ja. podarjeno cvetje in o» spremstvo na njegovi po-
VednJi Poti. Iskrena hvala i, J.-udi delovnim organizaciji [arri Agroemona, Mercator, 'V3' Mojca in Stol. Zahvaljujemo UrS(5 tudi domžalskim pev-fjrn cern, govorniku za poslo-:Vf yilne besede in gospodu n<j 2Upniku za opravljen ;z[ °bred. Vsem še enkrat iskre-na hvala.
/C*
P<
V3 Žf
re
njegovi.
ZAHVALA
v 82. letu starosti nas je Po dolgi in mučni bolezni
- ^pustil dragi mož, oče, sta-1 °če in stric
FRANC MFDVEŠEK
I, iz Rodice ^eno se zahvaljujemo SefTi, ki ste ga pospremili "a,niegovi zadnji poti, po-eono vsem sosedom. Glo-°°ka zahvala velja dr. Petru erarju in njegovi ženi, ki ta mu več let pomagala pri
- ^ernagovanju bolezni, ga
rži ne- Zahvaljujemo se ^""onažni sestri Vidi Čeh \ £Lne9° in lajšanje bolečin v j jadijih tednih življenja. Pri-L„,,na hvala tudi krajevni V;uPhosti Jarše-Rodica za -(( občuten poslovilni govor.
aH»j£l. njegovi._
f '-
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube žene, mame, sestre, stare mame in tete
MARIJE HRIBAR
roj. ŽURKO
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena in napisana sožalja, darovano cvetje ter za vsestransko pomoč in sočutje, ki so ga bili deležni. Zahvaljujemo se za spremstvo na njeni zadnji poti, lepo petje ihanskega pevskega zbora ter gospodu župniku za opravljen obred in ganljive besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo kulturnemu društvu Ihan ter za izredno pomoč Branetu Šuštarju in ženi Marjeti. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli drugače v dneh slovesa stali ob strani.
Vsi, ki žalujemo za njo.
Zapustil dom si, svoje drage, odšel si tja, kjer vrnitve ni. Kako povsod zda/ vse je prazno, oh nje naš ati zdaj si ti.
V SPOMIN
ANTONU ŽNIDARJU
iz Mengša
Mineva leto dni, odkar si se tiho, brez slovesa za vedno poslovil od nas. Hvala ti za vse, za vsak tvoj nasmeh, ki si nam'ga podaril, za vso tvojo neizmerno skrb, dobroto in ljubezen, ki smo jo uživali dokler si bil ti med nami.
Vsi njegovi.
^efan FUJS ^Jetovalne storitve rmanom in podjetjem i^žale, Ljubljanska 71 Tel- (061)621-721
»OBČANKE IN OBČANI OBČINE Domžale«
V Domžalah na Ljubljanski cesti 71 v I. nad-tr°Pju (stara pošta, Kovinar) sem odprl pisarno, laKbtovalne storitve občanom in podjetjem«, kjer '^hko dobite vse nasvete v zvezi s prometom ne-|:{"eniičnin in vam sestavim vse vrste pogodb ter l'n sprovedem v zemljiški knjigi. Urejam vse zadeli v zvezi s pridobitvijo lokacijskih in gradbenih ?°voljenj, lahko pa posredujem tudi pri prodaji va-
ših
nepremičnin. Storitve opravljam po konkuren-
cenah.
*nih
Uradne ure za stranke so vsak ponedeljek in ![edo od 15. do 18. ure. ŠTEFAN FUJS, Svetovalne britve občanom in podjetjem, Ljubljanska 71/1.
Čestitam vam tudi za 1. maj.
t
pripravnice za
P°M UPOKOJENCEV DOMŽALE ^esta talcev 7
K
K0|*iisija za delovna razmerja Doma upokojencev °mžale OBJAVLJA prosta dela in naloge
J yiŠJE MEDICINSKE SESTRE ^'očen čas
lsJa šola za zdravstvene delavce
aididatke naj pošljejo ponudbe z dokazili v 10 dneh naslov:
fi.°M UPOKOJENCEV DOMŽALE Pl230 DOMŽALE ^es»a talcev 7
? Izbiri bomo kandidatke obvestili v 10 dneh po odlo-v'< najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave.
ZAHVALA
Ob dvajsetletnici FKK Mavrica so se ob jubileju člani kluba spomnili našega moža in očeta
prof. ANTONA BUKOVCA s šopkom in svečo. Za lepo pozornost, ki nas je ganila, se Mavrici iskreno zahvaljujemo.
Bukovčevl
Nikoli ni prepozno za ...
TENIS
Nudimo vam naslednje programe v dvorani od maja do avgusta 1989
Vrsta programa
Št.       Št. n šolskih tečajnikov Ce"a po ur        v skupini osebl
A) ZAČETNI TEČAJ:
— za otroke 20 ur 8
— za odrasle 20 ur 8
B) NADALJEVALNI TEČAJ:
— za otroke 20 ur 6
— za odrasle 20 ur 6
C) IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ:
za naprednejše igralce 10 ur (in vse tiste, ki bi       ali 4 to radi postali) 20 ur
D) INDIVIDUALNI TEČAJ:
ali trening po želji 1 ali 2
osebi
600.000 800.000
800.000 1.100.000
800.000 1.600.000
odvisno od števila ur in oseb
odvisno od števila ur in oseb
F) ORGANIZACIJA   INTERNIH TEKMOVANJ ZA ZAKLJUČENE SKUPINE:
prijateljev, sindikatov, društev ...
G) POSEBNE VIKEND PROGRAME z vsebino, ki jo glede na predznanje izberete sami.
H) NAKUP TERMINA Z UČITELJEM TENISA ZA DOLOČENO OBDOBJE:
(3 mesece, pol leta, leto) OPOMBA: Navedene cene veljajo samo, če bodo vplačila realizirana do 10. 5. 1989. INFORMACIJE IN  PRIJAVE: 061)737-324 od 6. ure do 22. ure!
VABLJENI!
E) TRENING ALI TEKMA:
Z IGRALCEM IN     po želji 1 do 4
TRENERJEM:
DELAVCI PRI OBRTNIKIH V OBČINI DOMŽALE — ČLANI SINDIKATA!
RAZPIS
LETOVANJA V POČITNIŠKIH PRIKOLICAH OO SINDIKATA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH PRIJAVITE SE NAJKASNEJE DO SOBOTE, 20. MAJA 1989 NA NASLOV: OO sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih, Vir, Šaranovičeva 21 a, Domžale.
V pisni prijavi navedite KDAJ ŽELITE LETOVATI (glavni in rezervni termin) TER KDO NAMERAVA Z VAMI LETOVATI.
PRIKOLICE SO POSTAVLJENE V KAMPU KAZALINA — BANJOLE IN SO OPREMLJENE ZA BIVANJE PETIH OSEB. IZMENA TRAJA 10 DNI. CENA BIVANJA JE JULIJA IN AVGUSTA 600.000,— DINARJEV, OD 10. DO 30. JUNIJA IN OD 1. DO 20. SEPTEMBRA PA 300.000,— DINARJEV ZA DESET DNI.
PRAVICO LETOVANJA V PRIKOLICAH IMAJO IZ-KUUČNO ČLANI OO SINDIKATA, zato prijavi predložite dokazilo o plačilu članarine od 1.1. 1989 dalje.
Prednost pri razporeditvi na letovanje imajo člani OO, ki do sedaj še niso letovali v stanovanjskih prikolicah naše OO.
KAVA BAR LEONARDI IŠČE DEKLE ZA POMOČ PRI STREŽBI V VEČERNIH URAH. Informacije: Kava bar Leo-nardi, Vir, Šaranovičeva 18.
»Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. Jarše, p. Domžale«
objavlja razpis
za dodelitev kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90, za drugi in tretji letnik in sicer:
Program (smer) oz. poklic:
Stopnja x
zaht. ^ev. poklica sup'
Letnik štip.
tekstilno obrtni konfek. IV
— šivilja
tekstilno obrtni konfek. IV
— šivilja
kuhar IV natakar IV ing. strojništva VI za energetiko
Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave oz. vloge do 15. julija na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Zg. Jarše 20, 61230 Domžale
K prijavi oz. vlogi za štipendijo (Obr. DZS SPN-1 »Vloga za uveljavljenje socialnovarstvenih pravic«) je treba obvezno priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) •
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988.
Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (719.544,— din).
Kadrovska štipendija bo izjemoma podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin.
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. 8. 1989.
DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13
Komisija za delovna razmerja Doma počitka Mengeš
Objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1) 1 vzgojitelj v DPP — za nedoločen čas POGOJI:
— višja strokovna izobrazba VI. stopnja specialni pedagog
— 3-mesečno poskusno delo
— 1-leto delovnih izkušenj
— strokovni izpit
2) 2 KV kuharja — za nedoločen čas POGOJI:
— dokončana šola za gostinske delavce — smer kuhar
— 3-mesečno poskusno delo
3) 2 bolniški negovalki — strežnici
za določen čas — nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu POGOJI:
— dokončana osemletka
— 2-mesečno poskusno delo 1) 1 snažilka — za nedoločen čas
POGOJI:
— dokončana osemletka
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom počitka Mengeš, Komisija za delovna razmerja, 61234 Mengeš, Glavni trg 13. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka prijave.
Mamice
Da smo »država« — piše na plakatu
Da smo Domžale »država« piše na plakatu, ki smo ga z zanimanjem brali ob referendumu. No, če smo mi država, ali to pomeni, da so Mengšani avtonomna pokrajina?
Pa Rahman Morina, kdo je to? No, kandidat je itak en sam...
Valuta
sedaj vemo (s plakata) — naša uradna valuta je slamnik — enota i slamnik. Gre za konvertibilen denar, pariteta pa je 1,8 US S. Težava je le v tem, da valute v bankah še ne poznajo, pa tudi ne menjajo; uporabna je žal \p za — nakladanje...
v Evropi smo...
V procesu demokratizacije in hotenja — zlesti v Evropo, smo že tako globoko stopili, da smo marsikje že noter... v Mengšu imamo ECS — evropsko glasbeno središče, v hiši zraven pa človeka evropskih dimenzij — gospoda Franca Kompareta. Opravičujemo se mu, da že 3 številke nismo pisali o njem in da smo tako izgubili ves stik... z EVROPO ...
Neizpodbitno!
Kot piše tabloid »Kaj« z dne 4. aprila 1989 na strani 15 desno zgoraj, tudi slučajno ne bo prišlo v našem časopisu do napadov na JLA. Kajti Občinski poročevalec ima v rokah VOJSKA! (Vera).
Težava
Madonca mi gre slabo!
Medtem, ko drugi odpirajo Mercedese bare, meni ni dano, da bi odprl niti vrata TRABANTA. ..
Saj smo samo ljudje:
Kaj takega pa še ne! Našemu občanu Daretu Flisu so sredi Volčjega potoka z macolo razbijali kvadrovce (na sliki). Zamisli pa imajo na pretek... in časa tudi.
Pametnejši popušča!
Daretu Flisu, ki ga v zadnji številki tako neutrudno hvali Andrej Zaje, so pred dnevi na pljučih razbijali kvadrovce sredi Volčjega potoka in to z macolo.
Znano je, da pametnejši popušča. Razbili so se kvadrov-ci...
Hvala ti, France!
Dobri sosed županjenjivske Marije Franc Pestotnik — zvani Podokničar, nikoli ne pozabi omeniti v Kaju vsaj malo tudi naše občine. Te skrbi mu ne moremo dovolj poplačati, obljubimo mu pa lahko, da bomo še naprej lepo skrbeli za ostanke njegovega obstoja — na čistilni napravi...
Crna zastava na občini
Zemeljski bogovi so v glavnem že vsi pomrli, zemljo tlačimo večinoma le še navadni ljudje. Ti ljudje pa si imamo marsikaj med seboj povedati. Ko sem bil zadnjič pri komendskem župniku, mi je priznal, da si moje kozerije iz Dela z veseljem izrezuje. Morda jih ne izrezuje samo moj krstni župnik... Potem sem bil na SZDL in tam mi je sam predsednik Maks je ran predlagal, da bi kaj udarnega napisal tudi v občinski poročevalec. Puhlega je menda že tako in tako preveč, mene pa je baje škoda za popisovanje cene jajc po Mengšu. Bravo, Maks, dober okus imaš! Nasploh pa sem dobil občutek, da bi Maks kot šef SZDL, ki je izdajateljica našega časnika, rad iz njega naredil nekaj kritičnega, pestrega in kaj vem kakšnega vse, tako rekoč domžalski Kaj. Ker je SZDL v zadnjih letih veliko napredovala in ker si vsi predsedniki predstavljajo, da so pravi Smoleti po svojih občinah (našJe še občutno, občutno mlajši), mu moram seveda ustreči. Želeli ste, prebirajte!
Ko sem razmišljal, kje naj zastavim, sem ugotovil, da bi
bilo nesposobno, če bi začel pri zadnjem. Torej je treba pričeti kar pri samem domžalskem Smoletu, pri našem Maksu je-ranu. Nerodno je samo to, da se po občini in njihovih pritikli-nah ne potikam kaj dosti in tako sem se z Maksom srečal le v treh različnih trenutkih: prvič na sestankih za naš časnik, drugič na podelitvi Kersnikovih plaket v Mengšu in tretjič zadnjič, ko sem ga šel povabit na moj literarni večer — v njegovi pisarnici na SZDL.
Tisti, ki Maksa bolje poznajo, pravijo, da je fejst fant, odlikuje pa ga predvsem to, da vsakomur pove v obraz tisto, kar misli. Res redka lastnost, ki pa ga zna, če se bo hotel na lojtrci domačih uvrstiti še višje, stati kakšen klin. sam navadno človeka ne cenim po cvekarijah, ampak »samo« po delu. Moram priznati, da je naš Maks kar pismen človek, oz. verjetno polpismen, kajti cirilice — tako kot na primer tudi jaz — ne obvlada do potankosti in zato v vojaških dokumentih stoji »polupismen«. Vseeno pa se mi zdi nekam značilno, da glede na svoj položaj misli, da lahko dokončno razsoja o tem, kuj je aobro napisanega in kaj je blef. zdi se mi približno tako, kot bi Smole ocenjeval, kaj seje Cankarju po-
NOV Bar
Pred kratkim so v Domžalah odprli nov bar — MERCEDES imenovan, ki se mu zaradi zgodovinskega spomina in posledic, izhajajočih iz podobnega primera, niti slučajno ne upamo reči
BIFE.
Tudi ni potrebno! Mercedes je pa le Mercedes in kdor kaj da nase: ve se, kje se dobimo!
Domžalske združene moči!
Veste, tovariši, gre za velik spodrsljaj. Tisti, ki so si izmislili zgornji slogan, tudi slučajno niso poznali okoliščin v Domžalah, v Domžalah namreč ni najti niti toliko delavoljnih moči, da bi sploh imeli kaj združiti!
So pa gadje! Oni pa — v Evropo...
Mengeški folkloristi so gadje. Pobratili so se s civiliziranimi Evropejci; že pred letom 1992 so praktično — v Evropi.
Ampak: le kdo bi si mislil, da bomo prišli tako daleč, da bodo za nas Evropa kdaj... Madžari^_
Travme s svinčniki
Nismo kdovekako moderni, četudi se silimo, da bi bili. Z Murglami denimo nas združuje dejstvo, da je tako pri njih kot pri nas marsikje na voliščih moral PLEBOS (ljudstvo) voliti — z navadnimi svinčniki...
Mitinga (žal) ne bo...
Nagličev Janko, tisti od Modre ptice, je na razpis za vsakoletno letalsko prireditev v Radomljah - LETALSKI MITING IMENOVANO — en, dva, tri prejel cel kup prijav; tudi iz Beograda. Takoj je pristopil prekrš-čevalsko k delu: MITINGA ne bo, letalska razstava bo!
Zakaj?
Ti, zakaj je Andrej Zaje v zadnji številki Občinskega poročevalca tako hvali nekega Dare-ta? (Flisa — op. ur.)
ih, zakaj!? Zato, ker ga Dare ni še nikoli udaril! Ko bi ga, ga ne bi hvalil zlepa.
Temelj sta dve glasili
KS Dob je najbrž edina KS, ki ima po novem kar dve glasili. Eno bolj dolinske narave, drugo bolj hribovske. To bi bil za začetek lahko temelj za to, da bo kdaj v prihodnje tudi Dob pomenil samostojno pikico (beri državo) na zemljevidu DZD (Domžalskih združenih držav).
Skrbi jih!
V KS Dob so s priključitvijo Žej in Trojice resno zaskrbljeni, kje bo bodoči center nove, razširjene KS. Resno predvidevamo,
srečilo in čemu SZDL ne daje podpore. (Recimo Mater je zatajil, kajti SZDL skrbi za slovenske matere vsaj z dnevom žena). Vsi tisti, ki tudi znamo praskati po papirju, mu za hrbtom seveda enoglasno oporekamo, nadvse pa njegovo mnenje cenimo — kot mnenje posameznika, je hudič: prišli smo tako daleč, da je tudi predsednik samo človek... Drugo srečanje mi je potrdilo, da je Maks tudi za štose. v enem izmed svojih uvodnikov (tisti je bil izrazito črnogleden) je opisal slovenski trenutek, kot bi bili Srbi že na Kolpi. Napisal ga je pač pred tisto znamenito 17. sejo, ko so na občini delili rezervistom obleke. Potem pa seje izkazalo, da niti 17., niti 18., niti 19., niti 20. seja in tako naprej ne spreminjajo prav nič in da je lepše pisati, kako lepo je biti v naši domovini mlad in še naprej naiven. Po podelitvi Kersnikovih plaket sem to povedal Maksu, pa se je samo smejal. Fant je pač za štose. Tretjič pa sva se srečala, ko sem ga sel osebno povabit na moj literarni večer v Mengeš. Stoodstotno je obljubil, da bo prišel, potem pa je bilo na videz opaziti, da je manjkal. No, ja, pa drugič, tretjič... saj sva še oba mlada ...
Tudi na SZDL naj bi menda zaradi nepotrjenega občinskega samoprispevka visela črna zastava. Še sreča, da so v večini uspeli krajevni samoprispevki in da denar ni bil vržen proč — denar za propagando. Propaganda je bila z domžalskimi združenimi močmi oz. državami resnično tako šokantna, da je nekateri niso razumeli in so zato pri občinskem samoprispevku glasovali proti. Govori se, da so glasovali proti predvsem priseljenci iz drugih občin in drugih republik, ki jim je vseeno, kako je pri nas, ampak jim bo že bog odpustil, saj ne vedo, kaj delajo... Res pa je tudi, da je ves predrefe-rendumski golaž stal okoli 25 starih milijard in si tega zdaj nihče ne upa povedati. Spominja me na mojo službo na RTV, kjer tudi niso dali nikdar v javnost, da je bil prerezan kabel za prenos polnočnice iz stolnice in je tehnik rešil zadevo dve minuti pred začetkom z rezervo, zdaj pa na veliko prodajamo kasete s prav to polnočnico. Hočem samo reči, da vedno niso vsi ZA, pa naj bo na zunaj še tako videti, da naša Smole in jeran dobro mislita. V Mengšu smo za samoprispevek pripravili celo časopis Mengšan, kot se to v izrednih primerih pač dela; če pa bo imel mengeški gasilsko-godbeni dom zaradi tega eno okno manj, še ne vemo. Nespretno so bila napisana tudi vabila za glasovanje za samoprispevek, kjer je pisalo, naj glasujemo za UVEDBO in ne za PODALJŠANJE, kar občanom seveda ni bilo všeč. Nasploh je bilo premalo izpostavljeno—v vseh gradivih — da bomo plačevali, če bi vse skupaj uspelo, celo 0,5 % manj, no, zdaj pa bomo kar cel 1 % manj, a menim, da je cesar še vedno dobil, kar je cesarjevega in zato ne bomo prav nič bogatejši.
Toliko za začetek, če bo moja rubrika poniknila, pri tem nisem sam prav nič kriv. Napovedujem, brez pravega vrstnega reda, celo naslednje »vroče« domžalske teme: kulturna četverica in njeni podaniki, zveza komunistov kot društvo vrtičkarjev, uredniški odbor med občinski nakovali, mengeški kompleks pri zdravniku, zasebni kabareji kulturnih uslužbencev, radijska postaja na valovih Bistrice, goveja muzika na domžalskih pašnikih... in tako naprej.
Če bo vse to objavljeno, potem je Maks res fejst fant. Sam je svoje danes že prestal, o drugih pa bo morda še kaj konkretnega zapisano. Pa ne žrite se preveč: Saj smo samo 0"dJ«! Ivan sivec
da se bodo pojavile težnje, da bi bil v novem domu krajanov na Žejah, koder objekt nezadržno raste.
V skrbeh so tudi dobski funkcionarji, saj se s prihodom novih funkcionarjev obetajo težke in sposobne kadrovske okrepitve...
Treba bo ...
zaradi racionalizacije v KS Dob in na Žejah bo slejkoprej
treba združiti obe glasili, lin niški odbor je na svoji seji sN nil predlagati nov naslov si nega glasila:
Kranjčev žejanski hrast...
Ob tej priložnosti pa bi vi lo razmisliti tudi o priključil glasila Razvojnega zavoda, ga bradati urednik izdaji enojniku...
Mnogi bralci so nas spraševali, kakšna igrica je TETRIS, ki jo na računalniku tako neutrudno igrajo domžalski mladinci na OK ZSMS. Preprosta: računalnik z zgornje strani zaslona spušča like najrazličnejših oblik. Igralec mora te like obračati in premikati tako, da iz njih na dnu gradi čimmanj luknjičav zid.
Navidez je igra nedolžna, v resnici pa gre za trening prekrite subverzije, saj je igra namenjena notranjemu sovražniku, ki naj bi se znal čimbolje obrniti, vklopiti in zamaskirati v praznem prostoru, ki ga puščajo druge družbenopolitične organizacije.
Poznamo mi takšne: tudi oni bi se radi čimprej infiltrirali v oblast! Vemo tudi, kdo stoji za njimi in kdo jih podpira!
Tudi politično delo ni več tako naporno kot nekoč, ko so politiki osiveli, postali gubasti, plešasti in brezkrvni, trebuh pa se jim je prevesil čez pas. Znano domžalsko družbenopolitično delavko je nekoč tiskarski škrat postaral s 50 na 60 let in, prilo-
ženi fotografiji navkljub, nihče ni opazil pomote. Danes pa je drugače!
V prejšnji številki Občinskega poročevalca ste lahko s fotogra fije razbrali, da se je sindikalni | sekretar pomladil za deset let. Reakcija ljudstva je bila takojšnja: množično se vpisujejo v sindikat in vsi kandidirajo za sekretarja. Narejen je že vrstni red čakajočih.
KS Ihan se je s KS Kranjsko gora že vrgla v kadrovsko bitko. 15. maja se namreč izteče predsednikovanje Stanetu Do-lancu, ki je lani izjavil, da bi rade volje na stara leta predsedni-koval kakšni KS.
Samoupravni namig nekaterim KS. Preberite si rezultate referenduma za občinski samopri-spevek! Glede na to, da so dele-' gacije vseh KS na seji občinske skupščine glasovale ZA izvedbo referenduma, predlagam, da V vseh KS, kjer samoprispevek ni bil izglasovan, zamenjajo delegacije.
ZLATI SLAMNIK podelujemo prizadevnim članom f, marskega društva Simon Robič, ki poleg ostalih dej nosti ljubiteljsko in brezplačno skrbijo za jama muzej na Gorjuši. Kadarkoli (le napovedati seje tre so voljni brezplačno pokazati čudovito zbirko in jo n-| zorno razložiti.
GORJAČO ROKOVNJAČO namenjamo nosilcem propf
gandne dejavnosti za informiranje delovnih ljudi in" čanov vseh treh domžalskih krajevnih skupnostih1 programu in ciljih krajevnih samoprispevkov.
občin/Id   , ; poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja ured' niški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gor/a, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Voj' ska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek-Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarn* Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale, p.p. 2, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 70. Uradne ure uredni' štva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklep* št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretarijata za informacij« izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljneg* davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dn< 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne front« slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi občanov občine Domžale.