Časopis za trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo sploh. Glasilo „Trgovskega izobraževalnega društva" v Trstu. ATELIER BABUDEiO Izhaja vsako soboto popoldne, alt, če je ta dan praznik, dan preje. — Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi štev. 2. — Člani društva dobivajo list zastonj, za vse druge znaša naročnina K 12 — na leto. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov in vesti je dovoljen le z navedbo vira ( f V Trstu, dne 22. novembra 1913. Letnik I. Petdeset let gospodarskega življenja Rvstro-Ogrske monarhije. ' i. Že navaden človek, ki ne pozna na števikah slonečih podatkov, vé, da je velikanska razlika med nekdaj in danes. Ta razlika se kaže v kulturnem in gospodarskem napredku, ter se izraža v večjih zahtevah, ki jih stavlja posameznik do življenja in v lagljem udovoljenju tem zahtevam. Sicer je res, da tožbe morda niso bile še nikdar tako splošne, kakor so danes. Toda to nas ne sme motiti, da ne bi priznali velikanskega napredka, zboljšanja gospodarskega življenja in povečanja splošnega blagostanja. Ni v potrebno, da gremo ravno daleč nazaj. Že kdor pozna življenje pred par desetletji in primerja to življenje z da- M'""j'r y". '^-.-j«..,, jSiui du taRijuCKa, da je tu velikanska razlika. Ljudje živć danes mnogo bolje in vse drugače, nego so živeli nekdaj in če so tožbe vzlic temu danes večje, nego so bile nekdaj, izvira to odtod, da udovoljenje ene potrebe rodi več novih potreb. V človeški naravi je, da človek ni nikdar zadovoljen in da si želi vedno več in več. Ko je dosegel eno, hoče zopet kaj druzega. In to je tudi prav, ker, ko bi temu ne bilo tako, bj bil kmalo zaustavljen vsak napredek. Nastalo bi mrtvilo in s tem nazadovanje, ker, kakor v naravi, tako je tudi v družbi : miru tu ni, ali more biti napredek, ali pa nazadovanje. Ves ogromen gospodarski razvoj in napredek ter zboljšanje splošnega blagostanja v zadnjih petdesetih letih pa si moremo prav predstavljati šele v luči številk. Leta 1863 je v Avstriji umrlo na 1000 rojenih otrok že v prvem letu življenja 260, a Ogrski 434, leta 1909 v Avstriji 198, leta 1911 v Ogrski 312. Leta 1861—70 je v Avstriji bilo poprečno na vsakih 1000 oseb 7'9 več rojstev nega smrti, leta 1910 pa 113, na Ogrskem leta 1865 9*4, leta 1996—10 poprečno 117. Leta 1864 je obiskalo tri največja kopališča v Avstriji (Karlovi vari, Baden in Badgastein) 21.265 oseb, leta 1912 pa 162.341 joseb. Kaj nam kažejo te številke? Da se je splošno ljudsko blagostanje zboljšalo, ker, čimvečje širomaštvo, tiinvečj levilo otrok. ki uiiiijèjo Ze "v "prvem fetivyet jrm starsi ne morejo dati potrebne nege in narobe. Enako je tudi z obiskovanjem kopališč. Merilo narodnega blagostanja je v veliki meri tudi državni propračun. Leta 1868 je znašal avstrijski državni proračun 650,000.000 kron, leta 1912 pa 3,000.049.000 kron, alina enega prebivalca 24'6 in 105-2 kron, na Ogrskem leta 1868 242,000.000 kron, leta 1912 pa 1.850,000.000 kron ali 14-9 oziroma 88-1 kron na osebo. Direktni davki v Avstriji so znašali leta 1863 K 153,600.000 ali K 772 na osebo in leta 1912 K 379,700.000 ali K 13*10 na dsebo, na Ogrskem K 63,600.000 ali na osebo K 4-10, oziroma K 287,000.000 .ali K 13'66 na osebo. Užitninski davek je^ašal v Avstriji leta 1863 K 91,800.000 ali.K;4-6J na osebo, na Ogrskem K 26,500.000^ K 171 na osebo in leta 1912 K 392,00^,000 ali K 13 50 na osebo v Avstriji ter K 270.630.000, oziroma K 12 88 na Ogrskem. To so številke, pred katerimi se dela človeku kar omotica. V Avstriji so v petdesetih letih davki poskočili za več kot polovico (pri tem pa še niso všteti davki dežel, okrajev in občin), dočim so poskočili na Ogrskem na petkratno svoto. Ko bi se temu primerno zboljšalo tudi splošno blagostanje, bi povečani davki seveda ne bili še nobena nesreča. In gori smo tudi rekli, da se je splošno blagostanje zboljšalo. Ako pa si chror j--1--; - - t> L ..i^. C'l"u, (rft je temu res tako, da ljudstvo v obče res živi danes mnogo bolje nego nekdaj, da so pa gotovi sloji, ki so danes na slabšem nego pred desetletji. Tu so pred vsem mali obrtniki, katerim dela produkcija velikih tovarn neznosno konkurenco in jih naravnost uničuje. So mali trgovci, katerim od-jemljejo karteli in velike miljonske prodajalne njih zaslužek, ter jim vedno bolj obtežuje eksistenčni boj, so uradniki, ki so odvisni edino-Ie od svojih plač, ki se niso povišale v razmerju z podraženjem življenskih potrebščin in so konečno nekvalificirani delavci najnižjih kategorij, katerih mezda se je sicer povišala, a ne v istem razmerju, ka- Vjf PODLISTEK. Židje in Slovenci. A. M. (Konec). Videli smo, da so bili Židje počenši pod egiptskimi Faraoni, pa, z malimi izjemami in presledki, skozi ves stari, srednji in novi vek preganjani in zatirani. Danes je Židom — izvzemši Rusijo in Rumunijo — že v vseh evropskih državah priznana enakopravnost. Vendar je ta enakopravnost dostikrat le na 'papirju. To nam najjasneje dokazuje antisemitsko gibanje. Voditelji tega gibanja imajo o Židih približno enake nazore, kakor so* jih imeli trgovci in obrtniki v srednjem veku, Židje so škodljivci, oni kvarijo trgovino in obrt. To so sodbe, ki se morajo čuti tudi še danes vsak hip. Tudi ljudje, ki so sicer popolnoma prosti vsakih predsodkom, se vendar ne morejo ubraniti nekega čustva, ki nam dela Žide antipatične. Židje so pač tuj element in zato imajo ijekaj odbijajočega. Nazor, ki ga imamo o Židih na splošno, bi se dal izraziti v bese-sedah : Žid je sposoben za vsako slèpa-rijo, morale on nima in je ne pozna. Ta nazor, ki ga imamo splošno o Židih, je na- I , "V ; % >. ••*••>• ' 4 * šel izraza v besedah : „slabši kakor Žid," s katerimi označamo človeka — posebno trgovca, ki pri svojih poslih ne gleda dosti na moralo. Vzlic temu antisemitičnemu razpoloženju, katerega popolnoma prost ni noben narod, ki prihaja v dotiko z Židi, so se vendar oni znali povspeti povsodi do uglednih in odličnih mest. Bivši angleški ministrski predsednik Disraeli je bil Žid, bivši italijanski finančni minister Luzzatti, eden najznamenitejših živečih nacijonalnih ekonomov je Žid, sedanji italijanski ministrski predsednik Giolitti je židovskega pokoljenja in enako nemški državni kanclar Bethmann-Hollweg. Kaj dokazuje vse to? Da morajo v Židih, ki se vkljub tolikim oviram, ki se jim stavljajo na pot, vendar-le znajo povspeti do odličnih in uplivnih mest, tičati izredne sposobnosti. Tem svojim sposobnostim se imajo Židje zahvaliti, da so oni v resnici danes vladarji gospodarskega življenja vsega kulturnega sveta. Židje so, ki vladajo velike banke in delniška podjetja, kot ravnatelji, upravni svetniki itd. Tudi če Židje nimajo v upravnih svetih teh bank večine, pa je gotovo povsod odločilen njih upliv. Saj znamo, da se volijo v upravne svete in za predsednike takih podjetij navadno ljudje z zvenečimi imeni, ki pa niso drugo kot za dekoracijo ; zgodi se vendar vedno le to, kar hoče židovski ravnatelj in kar hočejo živski upravni svetniki. Med slovanskimi narodi imajo Židje največji upliv na gospodarsko življenje Poljakov, kjer je trgovina in s tem denarstvo sploh, skoro izključno v rokah Židov. Tudi pri Čehih prevladuje v nekaterih velikih podjetjih židovski upliv. V Rusiji se branijo Židov kolikor mogoče, a popolnoma ubraniti se jih vendar ne morejo. V Srbiji ni veliko Židov, a ti so že popolnoma posrbljeni. Iz balkanske vojne nam je znano, da so se Židje zelo hrabro borili na strani Srbov. — Kako je med Hrvati, že znamo. Ostanemo torej med slovanskimi narodi edino-le Slovenci, ki nimajo Židov, za katere židovsko vprašanje sploh ne eksistira. Je-li je to dobro ali slabo ? Iz vsega, kar smo dosedaj povedali o Židih, nam bo pač vsakdo pritrdil, da more narodu samo koristiti, ako je v njegovem gospodarskem življenju nekoliko židovskega duha. Ta židovski duh pa morejo v to gospodarsko življeuje prinesti le Židje sami. Vztrajnost, skromnost in hladna preračunljivost, to so one lastnosti, katerim se imajo Židje zahvaliti za vse svoje uspehe. Žid ne bo nikdar začel podjetja, ki presega njegova sredstva. On začne krošnjariti z vži- kor so podražele življenjske potrebščine. To nam bo takoj jasno iz sledečih številk : Leta 1864 je bila poprečna cena pšenice na budimpeštanski borzi K 8-25, leta 1912 K 11-40, rži 6 80 in 9 — za 50 kg. Leta 1864 je stal na Dunaju hlebček rže-nega kruha ki stane danes 10 vin., 4 vin., krompir leta 1864 4 vin. kg, danes 10 vin., maslo leta 1864 kg K 188, danes K 3"80, jajca leta 1864 kos 4 vin., danes 8 vin., meso leta 1864 K 1'—, danes K 1"90, vino najceneje 50 vin. za liter leta 1864, 80 vin. danes, pivo 23 vin. in 32 vin. Iz gori navedenih številk je razvidno, da so cene glavnih živil poskočile poprečno za več nego polovico. Cene stavbišč so v označeni dobi poskočile za najmanj štirikratno svoto in temu primerno so podražila seveda tudi stanovanja. Nasprotno je mezda navadnega delavca poskočila od K 1-80 na K 3'—. V tem razmerju so poskočile tudi plače stalnih nameščencev. Ker so pa cene živil in življenjskih potrebščin sploh poskočile za več nego to odgovarja razmerju 1-80 proti 3, sledi iz tega, da onega, kar se je dobilo pred 50 leti za K 180, danes ni mogoče dobiti za K 3. Na teh posledicah pa trpi seveda v prvi vrsti oni, ki je odvisen od stalne plače, vendar pa sta v isti meri prizadeta tudi trgovec in obrtnik, dočim imate od vsega dobiček le kmet in kvalificiran delavec. Da je temu res tako, dokažemo v drugem članku. Trgovina na drobno. (Iz krogov trgovcev na drobno). Neovrgljiva resnica je, da sta red in čistost trgovine prvi pogoj obstanka. Danes se v korist splošnosti mnogo pazi na higijeno, ki mora biti merodajna v prvi vrsti v trgovini jestvin. Imamo zakon, ki je v tem oziru zelo strog, in huda bi se godila posebno marsikateremu trgovcu na deželi, ako bi oblasti zahtevale njega strogo izvajanje. Ni pa 1/KIJUceiiu, ua v neituigim cnau piMi-do tega in tedaj bo težko onim, ki niso navajeni na čistost. Zato je potrebno, da kdor tega še nima, naj takoj uvede v svoji tr govini tak red. da bo odgovarjal zakonu o živilih in kupčiji ž njimi. Sicer je. kakor rečeno, ta zakon zelo strog in kdor bi se hotel strogo ravnati po njem, bi moral imeti sploh vse jestvinske predmete pod steklenimi posodami. Ker je pri današnjih razmerah to malo težko uvesti, bodimo tembolj previdni in pazimo strogo na čistočo. Voda je po ceni in časa imamo pri današnji „mizeriji" tudi dovolj, zato je treba le dobre volje in pridnih rok, pa bo v trgovini naj-lopši red. Do tu o higijeni. Treba pa nam še mnogo praktičnega znanja, da bomo zadovoljili občinstvo in pomnožili delo. Na Tržaško borza: Les. 2rst, dne 22. nov. 1913. galicami, a konča kot tovarnar vžigalic, dočim začne naš človek kot veletržec, a konča kot berač ! Mi nimamo one vstrajnosti, zmanjka nam one skromnosti in prerazumlji-vosti, ki sta lastni Židom. Nimamo one vstrajnosti, da bi zbirali najprej desetake, potem stotake, ter mirno čakali, da pridejo s stotakov tisočaki. Mi bi hoteli naenkrat tisočake, ne ostajamo v mejah potrebne skromnosti, le prehitro izgubimo potrebno hladnost in posledica tega je polom. Edino le tem svojima lastnostima se imamo zahvaliti za tcliko gospodarskih polomov, za toliko uničenih eksistenc. V tem oziru je torej za obžalovati, da Slovenci nimamo Židov, namreč narodnih Židov. Seveda jih nimamo, kakor smo že uvodoma omenili, radi političnih razmer v katerih živimo, to je, ker smo zatiran narod. V Trstu in Gorici so Židje, ki žive po večini od Slovencev, toda smatrajo se za Italijane. To bo trajalo, dokler bodo Italijani gospodujoč narod, a kakor hitro bi prišli na površje Slovenci, bi Židje prestopili v slovenski tabor. Se kaže pač tudi v tem praktičen trgovski duh Židov, ki gleda vedno in izključno le na korist in dobiček. Vrsta Dolgost v metrih Širokost v metrih Debelost v metrih Cene za | najmanj i naj reč Smrekov les. (Koroško.) Deske II . Dile: Fažance (šKurete) i . re- melini I . II . II . II . II . Jelov les. (Štajersko). Jelove T , deske T TT . TT . Pa- žance T . II . Bordonali Les . . . Beneške latnics (kurenti) Danajske „ „ Kantinele....... Jelove dile 1..... „ u I..... „ „I..... Grede......... Bukov les. Plohi neprebrani hrvat. n » ». „ škart „ Deščice (tavolete) dobre „ „ škart „ „ neprebr „ dobre Messina „ neprebrane monte Tesani (subbie) prima 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 0.16-0.21 0.22-0 36 0.37—0.41 0.16—0.21 0.22-0.36 0.37—0 41 0.16 -0.21 0 22—0.36 0 37-0.41 0.16—0.21 0.22-0.36 0.37—0.41 0.19-0 21 0.22—0.41 0 19-0.41 0.19-0.21 0.22-0.41 0 19-0.41 0.19-0 21 0 22-0 41 0 19-0 41 0.16-0.21 0.22—0.36 0 37-0.41 0.16-0.21 0 22—0 36 0-37-0 41 0112 0.112 0.100 0.100 0.087 0.087 0<'80 0.080 0.070 0.070 0 058 0.112 0112 0.100 0.1(0 0.087 0087 0.080 0.080 fi,070 0.070 0.05S 0.050 0.16—0 21 0 22-0.36 0.37-0.41 0.16-0.21 0.22—0 36 0.37-0.41 0.16-0.21 0.22-0.36 0.37—0.41 0.16-0.21 0.22—0.36 0.37—0.41 0.16—0,21 0.22-0,36 0.37—0.41 0.16- 0.21 0.22-0.36 0.37—0.41 0.057—0.058 0.050 0.025-0.026 0.19—0.41 0.19-0.41 0.19-0.41 0.024—0.025 0.018-0.020 0.057—0-058 n rt 0.042-0043 0.035—0.036 d p § o 0 013"- 0.015" 0.112 0.056 0100 0.050 0.087 0.043 0.080 0.040 0.070 0.035 0.058 0.112 0.056 0.100 0.050 0.087 0.043 0.080 0.040 0.035 0.058 0 050 do 26 čevljev, prerez od 27 do 0.024-0 025 0.018-0.020 0.013—0.015 0.027—0.028 0 024—0,025 0.012—0.013 0 050—0.052 0.040—0.041 0.034—0.035 3/4 3/4 4/4 4/5 Ve 6/7 7/8 8/9 8/l0 9/10 9/U 5/7 e/8 3/6 8/9 V5 '/9 5/7 od 6—12 m 27/32X40/40 žagani s popolnim robom vseh velikosti izparen in naravni, žagani v dile deske 2.20-2.24 2.05 2.05 4.15 4.15 5.20 0.16—0,21 0.25—0 29 0,22—0.29 0.25-0.29 0.22—0.29 0.16-0.21 0.22-0.29 0.22-0.29 0.085 0.115 0.085 0.115 0,115 0.019—0.020 0.019—0.020 0.019-0.020 0.005 0.005 0.005 0.004 0.004 0085 0.115 0.085 0.115 0.115 o m rd 'd c 13 cS H o M o o o a & t« d a> t» 0 m > « HH -tì W £ > > O O d m cd cd s o M o g S Ode H S E 6/7 7/8 8/10 9/10 9/11 D O & t s .s g > a. O) >H -t-> ■M s 3 o a> o a Zvez à 20 Kom. „ àio „ » à50 „ I 1000 une > brez J asortir. po velikosti m2 po velikosti 100 komadov > o . d 0 o c3 ^ n cs (B lfS P (M H -O 100 komadov 104 198 300 90 165 250 90 160 240 76 138 210 420 460 400 330 350 300 280 300 250 64 124 170 58 102 152 355 180 260 135 185 95 150 80 110 60 80 310 105 220 110 165 85 135 68 100 ~?)2 72 52 91 165 250 80 140 225 76 138 '210 68 118 197 56 102 150 55 95 130 5 2 3 340 300 280 28 33 33 33 33 35 35 35 46 52 80 32 62 46 25 22 14 22 265 270 585 800 106 — 210 — — 310 — — 94 — — 180 — _ 260 — — 92 — _ 170 — — 260 — _ 78 — — 145 — — 220 — — 460 — — 480 — — 420 — — 350 — — 370 — — 320 — — 300 — — 320 — _ 290 — — 66 — — 125 — — 180 — _ 60 — — 110 — - 160 — 360 — — 185 — — 265 — — 70 — — 105 — — 55 —i _ 74 — 94 — 180 — — 260 — — 82 — — 150 — — 230 — — 78 — — 145 — — 220 — — 70 — — 124 — _ 58 _ — 110 — — 160 — _ 100 _ — 140 — 60 5 80 30 2 40 80 4 — — 30 — 50 34 50 50 34 50 50 34 50 50 34 50 50 36 50 50 36 50 50 36 50 — 48 — — 60 — — 100 — — 64 — — 48 — — —26 — — —23 — 1 ~ -- — Vrsta Dolgost Širokost Debelost C e n e v metrih v metrih v metrih za najmanj največ Sukov les. Tesla surova 7 ben. čev. _ _ _ 100 kom. 190 _ ___ r » 8 „ w — — — » 270 — -- — „ 9 „ n — — — 330 — _.— » 10 „ „ — — — 380 _ —_ » 12 „ » — — — *» 500 — -- — » 14 „ n — — — 720 — -- — „ 16 . „ — — — Y> 930 — -- — Doge uso Francia 8 palmi 0-78- 0-85 0-10-0-17 0010—0013 1000 kom. 100 — -- _ za suho „ n v 0-C08-0-011 v 85 — -- — 3'/2 „ 0 90—9-95 r> n n n n 125 —.' -- — 4 n 1-00-1 05 n »1 170 — -- — 41/2 v 1-15—1-20 » •» v » „ 200 — -- — 5 tt 1-28—1'32 v » „ n 240 — -- — za olje suho 3 „ 078—0-83 n n 0-017—0-020 150 _ -- _ 31/2 » 0-9i!—0-95 n n n » 170 — -- — 4 n 1-00—1-05 * rt » n „ 220 — -- — 41/2 n 1-15—1-20 v n » n » 250 — -- — 5 „ 1 28 -1-32 » » » V) n 400 — -- — 6 » ' 1.' 0-1-60 » » » » n 500 — -- — Me csstn. Deske....... Dile........ 4 4 0-19—0-41 » n 0 028-0-029 0-035—0036 1 100 une > brez I asort. 25 32 — 26 34 — 4 n n 0-042-0 044 40 — 42 — 4 *» n 0 057—0 053 58 _ 60 _ Remeljni..... 4 0-087 0087 100 kom. 200 — -- — » • • • • • . . 4 0087 0042 n 100 — -- — 4 0-080 0-080 n 160 — -- — . ..... 4 0080 0040 n 76 — -- — Borovec. Koroški neprebran, (monte) I, II. . . Cene približno kakor smreke I. Amerikanski mecesen. Bordonali, deske, brez ozira na mero . . • • • • po velikosti| 104 — 150 — Hrast. Doge, deske, bordonali . n -- — -- — EFEKTNA BORZA. Trst, àne 22. nov. 1913. Vrsta Tržaška borsa Dunajska borza 14 nov. 21. nov. 14. nov. ! 2I- nov denarno blagovno darilo blagovno denarno blagovno denarno blagovno ! ~ ...... " " ■'■■" Renta. 1 1 Avstrijska 4% kronska renta....... 81-30 8170 81 65 81-80 81-55 81-75 81-70 81-85 „ 4-2% papirnata renta...... 84-35 84 75 85— 85-10 84-70 84-90 85— 85-20 „ 4-2°/o srebrna renta....... 84 50 84-90 85-10 85-25 84 90 8;>lU 85-10 85-20 1 „ zlata renta.......... 104-40' 104-80 103-80 104— 104-50 104 70 103-90 104-10 j r 3V,% invest. renta...... 70-90 7130 71— 71-30 71-20 71-40 71-20 71-40 Ogrska zlata renta............ 98-65 99 05 98-10 99-10 98-80 99— 96-10 9910 „ kronska renta .......... 80-80 81-20 80-55 80-70 80 65 80-85 80-60 8080 Delnice. Jadranska banka ............ 420- 424-- 420-— 424-— 410— 414— 410— 414—' ljubljanska kreditna banka........ —•_ ■_•_ _ •_ -•_ 407— 411— 403-— 408-— Avstrijski kreditni zavod....... 623— 627— 621— 625— 624— 625--, 622-— 623— Landerbanka............... 514-— 518— 513— 517— 515— 516— 513-— 514— Tržaški tramvaj............. 250-— 253— 250-— 252— __ _•_ _•_ _• _ Južna železnica............. 106 — 107— 104-— 105— 106— 107— 104-— 106 — lioyd ................ _•_ _._ —*— 616— 619-— 609-— 611— Alpine-Montan.............. _•_ _•_ _•_ _._ 804— 805— 794-— 795-— Ustredna banka............ Živnostenska banka........... 262— 264— 264— 265 — 263— 264— 265— 266— 1 Paroplovna družba „Dalmatia"...... 198-— 200— 198-— 200-— 198— 200— —■— —•- Posojila. Goriško mestno iz leta 1879 6°/o..... 107-— 108— 107-— 108-— _•_ _■_ _._ _._ „ „ 1886 40/0 ..... 93-50 94-50 93-— 94-— 93— 94-50 92-- 93— Tržaško mestno iz leta 1879 6% .... 102— 102-50 102— 102-50 100— 102— _■_ _•_ n v n 1899 40/0 ..... 85— 86— 85— 86— 84 60 85-60 84-50 85-50 Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1888 ........ 90— 91-— 90— 91— 90— 91— 90— 91— Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1903 4ka tovarna kavnih primesi. Dne 16. oktobra se je vršil v Kolinu občui zbor Kolinske tovarne kavnih primesi, trgovskega delniškega podjetja. Celotna gospodarska kriza, slaba letina cikorije v prejšnjih letih, ki je povzročila visoke cene cikorije, visoka obrestna mera in nazadnje velike škode na najetih zemljiščih tovarne, kjer se sadi cikorija, ki jih je napravila povodenj, potem pa tudi seveda težavni konkurenčni boj — vse to je imelo za posledico, da je letos prvikrat od ustanovitve te akcijske družbe, ki traja že 15 let, predlagal upravni svet, da se ne izplača nikaka dividenda. Upravni svet je bil javno opozoril na borzno akcijo, ki je razpoloženje nastalo vsled neuspeha preteklega leta, izrabila pri manjših akcijonarjih in znižala umetno vrednost akcij in tako omogočila, da jih po ceni kupi nemški veliki kapital, ki ne opusti nobene prilike, da pograbi kolikor mogoče mnogo akcij tega zdravega in solidnega slovanskega podjetja, da bi se tako iznebil vedno nevarnejše njegove konkurence. Razpoloženje med akeijonarji so hoteli izrabiti tudi nekateri založniki, ki so hoteli s pomočjo opozicije doseči vodstvo, ki bi bilo bolj pristopno njih željam. Svoje osebne interese so položili nad interese celote tako visoko da so celo izdali letak, ki ne odgovarja resnici in s katerim so hoteli izpod-kopati zaupanje v dosedanje vodstvo. S tem so seveda naravnost napeljavah vodo na mlin nemškemu velikemu kapitalu. Predsednik upravnega sveta je pokazal nečiste vzroke, ki vodijo opozicijo, in je pred občnim zborom javno konštatiral fakt, da je hotel voditelj opozicije z denarjem pridobiti uradnika tovarne, da bi podpiral njegove oferte. Poudaril je tudi, da bo neopravičene napade opozicije najbolj izrabil nemški veliki kapital. Delovanje opozicije je bilo tako prozorno, da je bila bilanca z letnim poročilom vred odobrena z vsemi glasovi proti štirim. Zastopanih je bilo na občnem zboru 1533 kosov akcij lit A in 2404 kosi akcij lit. B ; zastopan je bil torej kapital 1,094.000 K. Bilanca je sledeča : Aktiva: Nepremičnine itd. K 2,820.810; gotovina K 95 333; terjatve K 1.131.541; kavcije, vrednostni papirji itd. 128.500; zaloge itd. K 2,900.709; prenosi za prih. leto K 62.764. Aktiva skupaj torej 7,139.659. Izguba znaša K 229.992. — Torej skupaj K 7,369.651. Pasiva: Akcijski kapital K 3,000.000; reservni fond K 897-942 ; emisija VII. prenos izplačil za prih. leto K 413.1-05 ; menični dolgovi in dolgovi v tekočem računu kron 3,055.073; nedvignjena dividenda K 3-530. Skupaj torej K 7,369.651. V upravni svet so bili iivoljeni na tri leta Jan Mergl, trgovec, Vys. Myto. Jos. Nosek, trgovec, Kolin. Boguslav Rosenkranz, trgovec, Praga. Stanislav Smekal, trgovec, Litovel ; na eno leto pa dr. jos. Šourek, prokurist, Praga ; za preglednike računov so bili izvoljeni Vàclav Karbus, ravnatelj boln. blag., Praga. Anton Nosek, Jilemnice, in za namestnika Jan Drnek iz Karlina. Predlogi voditelja opozicije, trgove* Hlavatega, so bili soglasno odklonjeni; predlagatelj sam je odšel prej nego so sploh prišli na glasovanje. S primernim nagovorom je nato predsednik arhitekt Krička zaključil občni zbor. Tudi znamenje časa. V mesecu oktobru t. 1. so kartelirane železne tovarne prodale 251.000 meterskih stotov železa v kosih, proti 452.000 v oktobru pretečega leta. To znači nazadek za 44 kv. V septembru je znašal nazadek 42 kv. Kartel tovarn čevljev. Med tovarnami čevljev se vrše pogajanja na ustanovitev kartela. V ta namen so se osnovali tri odbori: avstrijski, češki in ogrski. Podlage za kartel bodo tvorile enake cene, skupna prodaja iz ene centrale in skupni inkaso. Ako pride do sporazuma, bodo na posledicah trpeli pred vsem trgovci, ki morajo že sedaj delati z minimalnim dobičkom. Dolžnost vsakega slovenskega trgovca je, da je naročen na „Trgovski List". Lastnik „Trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik : Andrej Muni h v Trstu. — Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu. Zdravnik dr. KORSflNO Specialist za kožne in sifilitične bolezni ima svoj ambulatori^ v Trstu ul. S. Lazzaro št. 17/1. (Palača Diana) za cerkvijo Sv. Antona novega. — Sprejema od 12 do 1 in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 pop. CZ!!!_ÌL.J3Z -n—n- JI I L I. KOPAČ, Gorica Vosčarna. □□□□ Via S Antonio 7. Priporoča voščene 8' eče, zvitke, med za pecivo in zdravilo. Izpihani spomladanski med in pitanec za čebele. Cfne nizke brez konkurence. It-«!— -I!- —! Edini slovenski kleparski mojster FRfIN LOZE] ulica Sette Fontane štev. 34 Izdeluje vsakovrstno delo, pripadajoče v njegovo stroko, doma in zunaj, ter predmete za kmetijstvo, prodaja njihove predmete ter sprejema pismena naročila. Svoji k svojim ! splošna delniška družba : za zavarovanje : : Prva češka na življenje v Pragi. Vrhovno zastopstvo za jugoslovanske dežete v Trstu, ulica Geppa. ki daje Jugoslovanom vse one koristi, kakor bi jim jih sicer dajal le njihov lastni zavod te stroke, ako bi ga imeli ! Poslužujte se zavedni Jugoslovani v svojo lastno korist le tega zavoda za svoja življenjska zavarovanja. Pojasnila in navodila vedno na razpolaganje brez stroškov. ki nimajo zadosti mleka, da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo najboljšo moko, da pomnožijo in ojačijo lastno mleko :: Cif-] Zaloga v lekarni „GALEJO" LllUl Trst, ul. S. Oilino. Ceoa posamezni škatlji K 2"50. F. Pečenko, Trst Scala Belvedere (prihod iz ul. Miramar). Priporoča svojo žganjarno cenj. občinstvu. Prodaja tudi polne steklenice vseh vrst pijač. priporoča cenj. slovenskim krčmar i in trgovcem v Gorici in okolici. Trampuš Josip TRST, Via Farneto št. 11. Točna postrežba. Ekskomptira menice, kupuje in prodaja dolarje in drug tuj denar ter čeke po najugodnejih cenah in pogojih. Hranilne vloge obrestuje po A 1 0j in po dogovoru C0 ^ j 2 0 :: tudi s :: -J 0 čistih.-- GOSTILNA pri „DETELJICI" ul. Belvedere št. 7. Domača kuhinja, izborno češko pivo in kar je najvažnejše : vzorna čistota in strogi red pomogla je temu podjetju do glasa, ki ga uživajo samo prva podjetja v velikih mestih. Gradbena, kulturnotehnična ter zemljemerska pisarna Ing. J. SKOBERNE & Ing. D. GOSTINČIČ TRST, ULICA NOVA ŠTEV. 32. m . . -.....-A ji||jii^|il«;iill|l!||l|l||ljii JO VAX MILOSEV1C Via Ec onomo š te v. 14. £] fRST Q] Via Economo štev. 14. Veletrgovina s kavo in surovimi arrerikanskimi kožami za opanke in strojarje. A A A A A A A A A A A A I&^&ufih -t K ...,.r,.::n II '.";-!> CM lilliiliiil« !" .•■■ MMHMMMI I Josip Stantie, Trst, Piazza Rosario št. 5 Petra se je preselil nasproti vratom cerkve Sv, prodaja vse po najnižjih cenah. — Velika izbera vsakovrstnih obuval za moške, ženske in otroke, kakor tudi sandal in telovadnih čevljev. Zaloga Ciril-Metodovega voščila. — Zalagatelj c. kr. finančne straže za Trst, Koper, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. Za obilen obisk se priporoča Tvrdka ustan. 1. 1890. 4JosiP Stantie. I Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso štev. 47 (vogal Piazza Goldoni). — Prevoz mrllčev na vse kraje, Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. Mrzek, Opžine 170; T. Vitezov Nabre-žinl na trgu pri cerkvi; H. Jamšek, pri Orehu (Moghera); F. Brneti? v Skednju. Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelko. — Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih vencev in cvetlic, voščenih in barvanih. — Stalne cene brez konkurence, postrežba točna. — Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih, zaloga podjetja v ulici Tesa št. 31. — Telefon štev. 1402. Družabnik in upravitelj h. Štibilj. Tržno poročilo z dne 21. novembra 1913. Neugodna poročila o argentinski žetvi pšenice so ojačila tendenco in povišale kurze na svetovnih tržiščih. Ali pa so tista neugodna poročila tudi resnična in opravičena, se seveda ne more povedati Da bodo več ali manj pretirana, je gotovo, ker znamo iz izkušnje, kako se delajo taka poročila. O argentinskih poročilih bo veljalo to, Kar velja o ogrskih, da niso nikoli zanesljiva. Na naših tržiščih se vrši kupčija redno. Ta teden so sicer začeli višati cene vsem vrstam zrnja, vendar to ni poživelo kupcev, ki nikakor nočejo segati po blagu z od prodajalcev zaželjeno živahnostjo. Že zadnjič smo poročali, da ruska vlada daje posojila na pridelek. S tem hoče vlada lastnike blaga odvrnili od prodaje, ki naj bi špekulirali na dvig cen. Vsa poročila pravijo, da je svetovna letina dobra in da je več pridelka kot druga leta. Najbrže bo veljalo, tudi o Ogrski, da je pšenice za naš konzum dovolj. Seveda nekateri bi radi že danes raztrobili v svet, da bo potreben import. Pšenica. Ponudbe zmerne, pa tudi zahteva ni boljša. Hosisti so prišli nekoliko k sapi in so začeli dvigati cene. Ali se bodo vzdržali na krmilu, je težko reči. Že večkrat so poskusili svojo srečo, pa ni šlo. Dunaj notira pšenico: tiška 77(79 11-50 do 11-95, banatska 77/79 11-36 do 11-84, bačka 77/79 1135 do 11-80, južna železnica 76/80 10 55 do 11-30. Rž. Rž je iztotako nekoliko pridobila v ceni. Kupčija s to vrsto zrnja je srednja, nekoliko bolj živahna kot pa s pšenic. Dunajska borza notira povprečno slovaško 70/73 kg 8 70 do 9-05, peštansko 71/74 kg 8-60 do 8-85, južna železnica 70/73 kg 8*60 do 8-85, druga ogrska rž 70/73 kg 8 55 do 8-80, avstrijsko 70/74 8*60 do 8"90. Oves. Dunaj notira oves ogrski prve vrste 8-40 do 8 90 srednji 7*30 do 7"65, slab 7-10 do 7 35, češki 7*10 do 8-10. Koruza ogrska in rumunska notira na dunajski borzi 7-25 do 7"60, činkvantin 9-50 do 10-23. Moka. Mlini drže cene bele moke, medtem ko v cenah za nižje številke radi popustijo. V veljavi so cene, katere smo navedli v prejšnji številki. Otrobi vživajo precej zanimanja. Vsekakor pa kupčija ne zadovoljuje mlinov, ki so jako nervozni in močno ponujajo otrobe. Naši trgovci se vsi pritožujejo, da na račun prejšnih sklepov na spomlad niso mogli dobiti otrobov. Danes, ko so cene jako padle, pa so jim vsi mlini vrgli na vrat drage otrobe t rejšnjih sklepov. Trgovci se tožijo, da mlini počenjajo z njimi kar hočejo. V tem oziru hočemo trgovce opozoriti, da veljajo borzne določbe za enega kakor za drugega, treba jih le znati porabljati. Če ti mlini dajo blago le tedaj kadar cene padajo, a ne tudi tedaj kadar poskočijo, si sam kriv. „Trgovski list" hoče d-jati pojasnila tudi v tem oziru, ako ga bodete vprašali za nasvet. Kava je ostala na tisti višini kot je bila koncem zadnjega tedna. Cene so se sicer izpreminjale do dve kroni, a kar so en dan pridobile to so drugi dan izgubile. Sladkor. Cene so neizpremenjene iz poročil se nikakor ne more sklepati na kako izpremembo navzdol. Petrolej. Od nekaterih rafinerij se zopet poskuša pridobiti tovaršice za sklenitev kartela. Prejšnja pogajanja so ostala brez-vspešna. Sirovo olje je v ceni nekoliko poskočilo. Premog. Avstrijska produkcija premoga je v tem letu narastla za 18l/a miljona ton in proti letu 1911 za 20 miljonov ton. In vendar večja produkcija ni znižala cen, pač pa so nas osrečili kartelirani premogarji z višjimi cenami. Špirit. Kartel za sedaj ni izprenil cen, ker je konkurenca ogrskega blaga precejšna. Železo. Konzum železa je padel tudi v mesecu oktobru. Kartel je obelodanil ukaz iz katerega posnamemo. Palično in fazonsko železo 251 564 (—200.852) nosilci 76.197 (—72.867) pločevina 39.331 (— 11.790) tračnice 21.429 (+2.626). Konzum je tedaj vzel 388.521 meterskih stotov tedaj za 282.883 meterskih stotov manj kot pa v tistem mesecu lanskega leta. Kakor vidimo, je najbolj padel konzum železa, katerega rabi stavbena industrija. Od prvega januarja do konca oktobra t. 1. je prevzel konzum : paličnega in fazon-skega železa 3,073.560 (- 1,213.442) nosilcev 1,083.012 (510.527) pločevine 413.982 (— 159.727) tračnic 653.454 (— 7.971) met. stotov. Cene so neizpremenjene. Iz Nemčije se poroča, da je konzum železa postal nekoliko boljši. Nekatera nemška podjetja so cene paličnega železa že zvišala. Jajca. Na dunajskem trgu je tendenca sicer nekoliko popustila a cene so ostale neizpremenjene. Berlin poroča za nekaj pfe-nigov nižje cene, London pa za višnjeve vrste do 6 d višje, za rdeče neizpremenjene cene. Na Dunaju stane zaboj 125 do 135 K, po kakovosti, zaboj po 1440 komadov, franko ovojnina. Svinjska mast. Že dolgo časa imamo kupcem precej ugodne cene. Ogrska slanina prve vrste stane v Trstu približno K 150. Rozine. Kakovost rozin je precej lepa, a cene so nekoliko odnehale. Polenovka je za eno do dve kroni odnehala. S 1 a n i k i so že na trgu in stanejo 34 kron franko Trst. R i ž japonski je zopet padel v ceni. Danes stane K 42,— franko Trst, 30 dni 27„ Nekoliko nižji je tudi bassein. Rangoon je ostal neizpremenjen. Kurzi na Budimpeštanski borzi od 17. do 22. novembra 1913 : 17. 18. 19. 20 21. 22 Pšenica za april 11 25 11-30 1132 1136 —•-- Pšenica za maj 11-23 11 27 11.29 11.34 —•-- Rž za april 8 69 8.70 8.74 8.74 — •-- Oves za april 7 24 7.33 7.32 7.35 —•-- Koruza za maj 6 26 6-31 6.32 6.34 —;-- Eventuelno predplačilo. V zadnji številki smo poročali o razsodbi najvišjega sodišča, ki je smatralo da je klavzulo „eventnelno proti predplačilu" proti poštenim običajem, torej nemoralna. Zgodil se je redek slučaj, da je mali trgovec zmagal v pravdi z velikim, kar se dogaja zelo redko. To ne morda zato, ker pravica bolj ščiti ene nego druge, temveč zato, ker ti poznajo natančno določbe borznega in trgovskega zakona, dočim se malim trgovcem o vsem tem niti ne sanja. No, vzlic temu bi se utegnilo zgoditi, da bi mali trgovec, ki se spusti v pravdo ki je na las podobna gori navedeni, isto vendarle izgubil. Zaio smatramo za potrebno, da spregovorimo o dobavnih zaključkih, ki imajo klavzulo o „eventuelnem predplačilu". To določbo ima skoro vsak sklep za poznejšo dobavo in namen ji je, da dobavitelja obvaruje pred škodo, ako bi se razmere kupca tako pred-rugačile, da blaga ne bi mu mogel več zaupati, ali ko bi nastopile sicer nepričakovane razmere, da bi bil s kreditiranjem blaga zvezan večji riziko. Tako namreč razumejo to določitev poštene in solidne tvrdke in se tudi po tem ravnajo. Toda so zopet tvrdke, ki to določitev zlorabijo : ako cena blaga pade, pošljejo blago na odprt račun, ali zahtevajo plačilo diference, toda če blago poskoči v ceni, pa zahtevajo od kupca, da jim plača blago naprej. Tako imajo kupca vedno v rokah in velja zaključek za njih pravzaprav le, če je cena blagu padla, ne pa tudi, če je poskočila. Z navedeno raz- sodbo je najvišje sodišče izreklo, da je tako postopanje nemoralično, ker je tudi povsem naravno. Vzlic temu priporočamo našim trgovcem, naj takih zaključkov ne podpisujejo, ker bodo, ako pride do pravde, navadno obsojeni vplačilo diference in povračilo troškov. Gospodarska kriza, nje vzroki in posledice. Dne 20. t. m. je ravnatelj prometne banke Filip Broch predaval v gremiju dunajskih trgovcev o predmetu : „Gospodarska kriza, nje vzroki in posledice". Predavatelj je predvsem rekel, da vzroki te krize niso le politične, temveč so predvsem gospodarske narave. Naše gospodarstvo, tako je rekel predavatelj, se je po aneksijski krizi nadjala dolge dobe miru. Pospeševana po vrsti ugodnih okolščin : sijajnih poročilih iz inozemstva, višanju cen, ugodni trgovski bilanci, dovršitvijo druge železniške proge s Trstom in nizko obrestno mero, je naše gospodarstvo prenapelo svoje moči. Zato so se pojavila znamenja približujoče se krize še predno je izbruhnila balkanska vojna. Gotovo je pa balkanska vojna krizo še poojstrila. Vzroke, da je Avstro-Ogrsko kriza težje zadela, je iskati v tem, da smo imeli notranjo konjukturo, a smo po lastni krivdi ostali izključeni od svetovne trgovine. To se razvidi iz številk zunanje trgovine. Leta 1908 je znašal deficit naše zunanje trgovine 143 miljonov, leta 1912 pa že 823 miljonov kron. Znatno so na to uplivale tudi slabe letine in zmanjšanje agrarne produkcije sploh. Vsled visoke carine na živila je življenje zelo podražilo, povišalo mezde, zmanjšalo proizvajalno zmožnost industrije in nam zaprla najbolja tržišča. Posledica je izseljevanje in nemožnost industrije, da bi vzlic zaščitni carini, mogla konkurirati z inozemstvom. Zato le en dokaz: Leta 1908 je Avstrija eksportirala v Nemčijo za 5 miljonov čevljev, Nemčija v Avstrijo za 3 miljone, od tedaj je naš izvoz v Nemčijo padel na 2 miljona, uvoz pa poskočil na 14 miljonov! Usnja uvažamo za 70 miljonov, izvažamo pa le za 23 miljonov. Mi eksportiramo za 23 miljonov papirja, Nemčija za 250 miljonov. Pisalnih strojev uvažamo za 71/2 miljonov kron na leto, ker nimamo niti ene tovarne te vrste! ^ ^ Uvoz kave je v zadnjih 5 letih poskočil od 53 na 102 miljona kron, izvozili smo v tej dobi za 40 miljonov gramofonov in samo v zadnjem letu za 22 miljonov avtomobilov. Potrošili smo več, nego smo mogli plačati in sedaj moramo plačati to diferenco z obrestmi vred. Trgovina z mešanim blagom Leopold Kuret trgovec v Trstu, via dell' Istria štev. 98, Cene zmerne. — Postrežba točna. f VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv.Perdanu vLjubljani. fnMU NflAltđo, soypnddrùzbisv.C T Meto? vLJUB«JANi Slovenci ! Kupujte edinole te vžigalice. Glavna zaloga za Trst pri Vek. Plesničar-ju. Jržaška blagovna borza. Cene se razumejo pri inozemskem blagu brez primerno zvišajo. Pojasnila glede carine i I" TRST, dne 22. novembra 1913. carine. Za trgovce na drobno se cene seveda . t. d. daje drage volje naše uredništvo. V08lk Bosanski.......za 100 kg Sadje. Rožiči dalmatinski . . levantinski .... pulješki..... Dateljni aleksandrinski . Bassorah Hallowee Barberia..... Smokve Kalamata jed. v vencih . . . prosti jed. . . v karton h .... Mandelni sladki Bari . dalmatinski .... levantinski .... Molfetta..... pulješki in sicilij. . pulješki in sicilij. . Lešniki dolgi istrski . . levantinski okrogli izluSčeni . . . Slive bosanske .... tuzemske .... Rozine različnih prov. . Volna bela umazana. Dalmatinska.....za 100 kg Vslna bela kalo. Skadrska in bosanska . „ Volna bela prana. 0"g.......... Bosanska....... „ Dalmatinska..... „ Skadrska....... „ Volna jagnetov bela. Bosanska in srbska . . za 100 kg Olje. Jedilno olje. Oljčno italijansko fino in najfinejše .... brez car. za 100 kg Grška fino . ... „ Grška in otoki jed. „ Dalmatinsko .... Koton amerikanski I)I6Z Car, Sesame fino in najfinejše pol fino..... jedilno...... Petrolej. Petrolej izd. tržaške raf. v s-odih.......za 100 1. v zabojih....... „ CENA naje. | naj dr. 300 330 — 13 22 _ 14 — 14 50 21 — 28 — 70 — 90 — 43 — 44 I 34 — 36 - 80 _: 110 _ 327 — 330 — 325 — 335 — 350 _ _ _ 352 — 380 - 315 — 320 — 80 _ 81 _ 173 — 177 — 32 56 — 48 — 64 — 44 — — — 110 — 120 — 170 — 180 - 220 — 230 — 250 — 260 — 180 — 190 - 155 173 125 - 130 — 100 - 10S — 96 — 100 — 115 — 135 — 108 — 120 — 96 108 38 12 - — — za 103 ks Sveče In milo Milo belo uso Candia fino I ... Marsiglia fino I . „ II..... zeleno z oljčnega olja i..... marmorivo .... „ smolnato rumeno I „ tržaško čisto zeleno in rumeno ... „ detto II . . . „ Sveče I................„ „ II........ „ III.......... Špirit. g I Špirit 90%, v sodih za 100 1. I 95% •...... S I denatun 90% v barili „ Razno. Seno domače.....za 100 kg v balah štaj. za konje „ za goveda (sladko) . „ v balah kor. za konje „ za goveda (sladko) . „ Seno slavonsko .... „ „ italijansko ...» „ Lovorjevo listje ... . „ Ementhaler............„ Parmazan.....• . „ Med hrvatski..........„ istrski............„ Slama dolga ržena . . „ pšenična............„ rezanca..............„ Brinje istrsko..........„ italijansko ... „ Suhi low I .... . „ '/a II..... Kovine. Jeklo koroško v zabojih po 70 kg št. 00—6 . kovano ...... Žeblji kranjski .... šat Železo štajersko rezila okrogla in štiriogl. za 100 kg staro lahko .... „ lito masivno ... „ železna žica koroška . „ št. 3 1—34 ... fina..........„ Železnaploščevina štajerska „ Pile štajerske..........„ Ponve žel. sortirane CENA naje. j naj dr. 90 95 74 76 64 66 — 65 _ 67 _ 70 — — - 62 64 48 — 50 — 175 _ 198 _ 175 180 186 — 188 - 52 — 54 - 7 7 50 8 8 — 8 - 8 50 7 — 7 50 8 — 8 50 7 - 7 50 7 50 8 15 — 26 240 — 250 280 — 300 — 85 — 86 —. 70 7 — 72 — 30 - 32 — 38 — 40 — 22 — 25 — 17 - 18 — 46 47 66 — 68 — 25 — 52 — 23 24 50 36 — 40 — 50 — 60 — 35 — 56 — 35 _ _ 1 10 1 30 100 —!|105 — Zotaotehnični atelje hbb unlv. med dr. BARRY, Hermann Schuitze i tehnik • Trst, ni. caserma 17 Ordinira od 9—12 in od 3—6. Umetni zobje. Najfinejša izvedba, zmerne cene.--Te'efon 27-42. Mlekarna MONTE NflNOS Trst . Acquedotto štev. 31 Trst Priporoča slavnemu občinstvu izborno pristno mleko, čajno maslo, kavo in čokolado. Vela zaloga pobija. Lastna delavnica Peter imi Trst Via Caserma štev, 4 Tapetarski izdelki od navadne do najfinejše vrste. Prodaja na drobno in na debelo. Brz*jav: JeraJ TnT. Odlikovan v Parizu z diplomo Grand Prix in zlato kolajno. FRAIIC DOLEHZ - KRANJ. = Veletrgovina s fpecerijo, nakup in prodaja deželnih pridelkov, izvoz krompirja in fižola. A. SBOGAR autorizirani kovač, mehanik in elektrotehnik TRST, Via Gaetano Donizetti št. 5. Telefon 126 R. IV. # Telefon 126 R. IV. Z lastno mehanično delavnico za poniklanje, posrebrenje, pobakranje itd. Popravlja : Priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in dvigala, električne zvonce, telefone in vsako elektrotehniško delo. Zaloga žarnic, stekel za plin, elektriko in drugih predmetov za razsvetljavo ter vsa dela ki spadajo v stroko mehanikov. OLJE II KAVO NAJBOLJIH VRST IN NAJCENEJE DOBIVAJO TRGOVCI LE V VELETRGOVINI J. PIPAN & CO - TRST VIA COMMERCIALE 5. SLOVENSKA TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1876. TELEFON 561. Suhe lepe sobe se dob'jo vsako množno po nizki ceni pri Anton Naglič MISLINJA na Štajerskem. Našim cenjenim trgovcem toplo priporočamo izvrstno domačo Kolinsko kavno primes! Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje v Ljubljani. sin I i I Priporočljive tvrdke. Brivci: ttjekoslav Gjurin p-*;«;- ùntoti Jtovak v Trstu, ulica S. Mer.cadante številka 1 (za kavarno „Nuova York") se vsem Slovanom najtopleje priporoča. brivec v Trstu, via Belvedere 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — Svoji k svojim ! Andrej Rojic SSiL« Acquedotto štev. 20, se najuljudneje priporoča p. n slavnemu občinstvu. Čevljarji : jfferlak Jticolo ^ Trst, via Giulia štev. 73. klobuki: T/t Cvetlksl vel'^a zaloga klobukov, #4. dežnik0V; perila) paljc V Trstu — Corso štev. 32 — V Trstu Najsolidnejša postrežba. Zmerne cene. knjigovez : Edina stevenska :: knjigoveznica. knjige, reklamne tabele, vsa kartonažna dela in veže knjige elegantno in po konkurenčnih cenah. — fi. Repenšek, ulica Cecilia štev. 9. Jedilno blago: Trgovina glasovirjev: ?£ghnllts& lePa namizna> od 10 «finiti t« ftofcir Trst> ulica JWUiWa kilogramov naprej po JtlillžU fSkđr Farneto 42. 12 do 40 kg po povzetju (ali denar na- Izdeluje, popravlja, menjuje in uglasbuje prej) razpošilja Andre] (Het, posestnik, glasovirje, pianine i. t. d. po nizkih cenah. Teisti vrh, pušta Guštanj (Koroško).__ Stukavina finim 7r90Vlna z mešanlm Rojan — trgovina slanine in drugih jestvin. SVfttl C^fCf Ol v Barkovliah --Trgovina z mešanim blagom. — Slav- }(rojaSÌ : nemu p. n. občinstvu se uljudno priporoča. jVialiS Jran Urar in zlatar: Zaloga sukna. — Ulica Tor S. Piero 4. f>mfh urar in zlatar v ^••MftftSl? fZvSM vojaški in ci- P J? rWVgl Trstu na trgu JlUpniK jrSII vilni krojač Barriera štev. 3. — Ima veliko zalogo ur V Trstu - ulica Geppa — V Trstu zlatnine in srebrnine. — Priporoča se za Solidno delo! — Postrežba točna! - nak"P raznih v urarsko in zlatninsko Cene zmerne ! - Cenjenemu p. n. ob- stroko .spadajočih predmetov. - Razna činstvu se najuljudneje priporoča ter za popravila se izvrse solidno in po nizki gotavlja, da bo izvršil vsaktero delo v ceni ~ Edini slovenski urar in zlatar v splošno zadovoljnost. Trstu- ~ SvoJ> k sv0Jim ! Uekoslav Terzo -Sca ;rStštev'4sepriporo5as,av- 1)1 M fl z BRIONSKIH ^a^;----y«nu 0T0K01/. lili JVSlekarna JCruštca, Crsl _Glavna zaloga : Centrala: Via delle Poste št. 16. — Podružnica : : TR^T * Via delle Scuole 22, v Piazza Barriera 12, Largo - 1 11 O 1 _ Santorio 4 in Rojan-Škorklja Sv. Peter št. 1. — ,, n - — « _ ... _ Vedno sveže mleko, maslo in med. — Specijaliteti: UllCft t» ari O Or ti e g1 a Številka 11. Kefir in Joghurt. ^ .. ... ____opecijaliteta: Pekarna in slaščičarna: KODjak BriODI ÌDl/ermUf Ceopold JVSilič Tei^mse? vis a vis restavi anta Brocheta. fiìBadUMiiiìHafiàiaaìaaa Izborno moko Vam priporočamo iz c. I