26. fetincuvi Z 997 Šentjur do 0 334 ŠENTJURSKE knJ£''11, -j 997 > lentJU 352(497 4 Šentjur, 3230 0093032,46 COBISS o štev: 46 ce*ui: 150 sm fiažttUKO- ftCa&itta, feni fio&U Šentjun. Občinski svet: Težave s proračunom Rešitev za EMO? Romč kupil ELEC/ANT Evergreen - "živa ludnica" Smučarski skoki v Slivnici Nogometaši so zborovali Trgovina z elektro materialom Tel: 063 743 316, 0609 611 603 V TRŽNICI ŠENTJUR VROČE CENE ŽARNICE FLUO ŽARNICE STANDARD (25W, 40W, 60W, 75W, 100W) 59,00 SIT ŽARNICE FLUO (58W) 77,90 SIT (36W) 95,00 SIT }»w»c»»o«KX»eww8<»e«»owp«^^ > OMV - V/ ISTRABENZ Podjetje za trgovino d.o.o. Koper in marketing d.o.o. 3230 Šentjur, tei.:063/743-802 BENCINSKI SREVIS TRC/OVINA, BISTRO, AVTOPRALNICA, VVLKANIZERSKO MEHANIČNA DELAVNICA POSEBNA PONUDBA Pri nas kupljeno motorno olje menjamo zastonj! DELOVNI ČAS: VSAKDAN OD 6. - 22. URE POSLOVNA STRAN : ...................K.........................................m.............H.......... IM ROSAM Z!X\I* Metlo, x)>. Vas vabi v svojo prodajalno: - v ŠENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa Za vas smo pripravili veliko izbiro: - jeansa za odrasle že za 2.800,00 SIT - jeansa za otroke od 2.600,00 do 3.000,00 SIT - trenerk otroških že od 1.400,00 SIT dalje - trenerk odraslih od 2.250,00 SIT dalje - Jlanela srajc moških samo 1.380,00 SIT mikice, pulije, polpulije, pulovre I sj)odnje hlače otroške spodnje hlače odrasle samo 140,00 SIT samo 190,00 SIT - brisače - velika izbira igrač VaStjeni v trgovino ROSlfcNjJU samo 510,00 SIT PETER JERŠIČ Vrtna ulica 1, tel.: 743-007,38-874,0609 624 091 9judi: j^> prevoze oseB In tovora s koivibi voziloM fi> prevoze blAqA s TovoRNjAkoM do 4T fj> pRodAJA (jRAdblMCjA ll\l TElbNiČINECjA MATErIaIa po NAROČilu ag< pripelf emo mai cSem ;cedaaegšMa ceiaalil NOVOTBRM tl In tl bfalitetej te od 8.860,60 srEAn* TRGOVSKO PODJETJE AtrlACL Stopče 31,3231 Grobelno Tel./fax. 063/794-030 Največja ponudba alkoholnih in brezalkoholnih pijač! AKCIJA V MESECU MA - - EDEMI ČAJ RADENSKA 0,33 • LEDENI ČAJ RADENSKA 0,5 58,00 SIT SUM 1,5 vsi okusi TEMPEL 1,5 NAMIZNO VINO 112,15 SIT 79,12 SIT ; cecjski gm mm 159,00 SIT jBlip 92 Sl? J : XOZO'j(p(j 90 STP I VsaU mcscc novo presenečenje! Ne zAmMbitc tAlišnc priložnosti! | 0l»»veeSAfc \ 5% POPUST , H v februarju " ■ S- Trosikc ORION samo 378.900,00 SIT Semena, rože, semens/(i krompir -in še mnogo drugih razlogov za vaš oBisl^ v trgovini UZMSlSl na (Planini! Šentjurske NOVICE UVODNA STRAN 1 Kulturni dan Kot da so vsi drugi dnevi nekulturni! Saj res, kaj sploh je Kulturni dan? Kaj neki je sploh kultura? Priznati moram, da sem se ob teh vprašnjih najprej spomnil na lepo zlikane pevce MPZ Skladateljev Ipavcev - na njihovem mestu je seveda lahko tudi katerikoli izmed naših razmeroma številnih pevskih zborov - kako samozavestno stojijo na odru, občinstvo pa navdušeno ploska. Za njimi seje pojavila na moji sceni skupina recitatorjev, z velikimi zvezki v rokah, nadvse doživeto in čustveno izgovarjajo besede, ki jih je nekoč nekje napisal nekdo tako spretno, da nam sežejo globoko v dušo. Pa naj si bo to na partizanski proslavi na Resevni ali božični Prireditvi v fari. Potem so na vrsti šolarji, lahko bi bili tudi iz Dobja, našemljeni v narodne noše, poskakujejo s pretežkimi nogami in se ljubko igrajo vesele ali zaljubljene odrasle. Spet ganljiv aplavz. Res so ljubki. Potem se oder izprazne, navadni smrtniki gremo zadovoljeni domov, naši kulturniki pa na Prezaslužen sendvič, morda v vinoteko, k Bohorču, ali pa na šolo, kjer je ceneje. Konec prvega dejanja. Zastor se dvigne v farni cerkvi Svetega Jurija. (No, letos se je to za Kulturni dan zgodilo kar v kulturnem domu). Božji hram je vedno skrivnostno svečan. Tudi takrat, ko izpred oltarja spregovori naš župan o enkratnosti tega nepozabnega dogodka. Nato nam Ana Pusar - Jerič, ali katerakoli druga kulturna avtoriteta, ki jo časti pol sveta, pokaže, kaj to kultura je. Za denar seveda. Plača Občina, ki hoče biti kulturna. Poleg na knjižničnih kulturnih večerih abonirane skupinice in v prvih vrstah sedečih občinskih uradnikov, ki so na prireditvi takorekoč po službeni dolžnosti, so tu še uglednejši verniki, ki jih sicer v kulturnem domu ni. Morda tudi zaradi njegove realsocialistične podobe. Takole povprečno okrog 80 sladokuscev naj bi uživalo najslajše sadove slovenske ustvarjalnosti. Treba je biti zraven. Polovica se jih sicer dolgočasi, a kultura je kultura. Nekaj je potrebno zanjo tudi žrtvovati. Salon v Ipavčevi hiši. V pretesni avli svečano odete brenkajo domače umetnice. V salonu v nadstropju se v prenapolnjenem Gustavovem salonu poti kakšnih 30 poslušalcev, ki vzneseni sledijo rimam domačih poetov in drugačnim vragolijam ustvarjalnega duha svojih žlahtnikov ali sosedov. Kulturo, sicer nekoliko zamujeno, se igrajo prepričljivo. =_Kfljžnica. Ravnateljica, ki rutinirano predstavi umetnika, in med knjižnimi policami se stiskajoči obiskovalci, so uigrana standardna ekipa, ki je tudi različnost umetnikov iz vseh mogočih krajev ne spravi iz tira. Nihče nič ne sprašuje, nihče ne godrnja, vse se zgodi nadvse kulturno. In še ničkoliko podobnih dejanj seje zgodilo v letu od prejšnjega do tega 8. ferbruarja. Tudi v Dramljah, Paridolu, Dolgi gori, Dobju, po šolah...Zlasti še na dan, ko je pred stoletjem in pol utihnil poet iz Vrbe, ki je znal tako lepo preliti v rime svojo dušo in dušo tistega sveta. Slovar slovenskega knjižnega jezika: Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Le kaj je Kulturni dan? Samospevi naših slavnih skladateljev iz ust podobno slavne rojakinje izpod Kalobja so lahko kulturni dogodek. Le da bi sam precej raje videl, če bi na ta praznični dan "izmerili daljo in nebeško stran" domače ustvarjalnosti našega trenutka. Franc Kovač Šentjurske NOVTCE 2 Izletnikom in Šentjurskimi novitami v PltM/CO Pet izžrebanih, ki bodo do 17. marca poslali ta kupon s pravilnimi rešitvami, bo šlo 22. marca na izlet v Planico. 1. Izletnik ima avtobusov: a) 42 , b) 262, c) 1100 2. Prvi Slovenec, ki je na smučeh poletel preko 200m je: a) Ulaga, b) Norčič, c) Peterka. 3. Šentjurske novice so: a) dobre, b) slabe, c) naše Naslov: Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 26. marca 1997! Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškaijeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 KOMENTIRAMO Seja obiinskega sveta v treh obrokih Februarska seja Občinskega sveta se je dogajala kar trikrat. Prvič je zmanjkalo elektrike in je bila prekinjena že kmalu po začetku, teden dni kasneje, dan pred pustnim torkom, pa se je razprava o proračunu tako zavlekla, da sta dve točki dnevnega reda ostali za prihodnjo sejo. Uvodne točke so minile brez zastojev. Pod "Aktualno" smo zvedeli, da je kandidat SLS za poslanca Roman Moškotevc kupil Elegant in da se občina trudi, da bi Emo Energetiko poskušala rešiti z by pass firmo. Na Bohorju naj bi se nahajalo največje nahajališče zanimivega diabaza. Pojavljajo se tudi interesenti za njegovo izkoriščanje. Pod točko "Pobude in vprašanja svetnikov" je imel svojo predstavo spet g. Artnak (LDS). Po njegovem mnenju sc občinska uprava očitno izogiba nekaterim odgovorom na njegova vprašanja. Še najbolj očitno naj bi bilo njihovo sprenevedanje ob zahtevi, da se Svetu predložijo zaslužki občinskih uradnikov, zlasti še tisti del, ki bi kazal na morebitne privilegije. Na županov odgovor, da ne ve, na kaj misli, je sledila pripravljena "ekspertiza" o tem, kako naj bi se v skladu s Poslovnikom odgovarjalo na vprašanja svetnikov. Precej ostra razprava se je končala s predlogom za ustanovitev komisije, ki bo skrbela za zakonitost delovanja uprave. Komisija posega v pristojnostno področje Nadzornega odbora, kar gotovo pomeni, da svetniki temu telesu ne zaupajo. Do predloga za zamenjave v NO pa vendarle sploh ni prišlo, g. Artnak pa je še izrecno poudaril da Nadzornemu odboru povsem zaupa. Predsednica je dala na glasovanje sklep, da se uvrsti na naslednjo sejo OS tudi točka o odnosih občinske uprave do Občinskega sveta. Ker je bil predlog skoraj soglasno sprejet, lahko sklepamo, da so ti odnosi resnično na psu. Vrečko (LDS) je postavil nekaj vprašanj glede denarja za Knjižnico, ki pa bi bolj sodila k proračunski razpravi. Ker jih pri razpravi o proračunu ni konkretiziral, kaže, da je šlo bolj za besedno vojno kot za resno namero. Precej se je razjezil g. Mestinšek (brezstrankarski svetnik), ker naj bi župan v intervjuju na Štajerskem valu dejal, da mu nekateri pedagoški delavci s svojimi solo akcijami onemogočajo tvorno delovanje na prosvetnem ministrstvu v Ljubljani v korist izgradnje prevorske šole. Zahteval je pisni odgovor, kdo so ti učitelji in kako ga onemogočajo. Zatlerja (ZL) je zanimalo, kaj je z občinskim deležem v prodanem Elegantu oziroma E - športu, kaj bo z Emom in kje je denar od prodanih občinskih stanovanj. Zdolšek (SKD) še vedno ni dobil odgovora, kako je s koncesijo za športni park in zakaj so se oddala dela za urejanje dvorišča pred Slomškovo hišo brez natečaja, Maruša (SKD) pa je spet poskušal skozi stranska vrata (kredit) vriniti v proračun podvoz. Osnutki odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Ljudske univerze in Knjižnice niso bili deležni posebne pozornosti. Kovač (SDS) je sicer opozarjal, da zlasti glede LU občina prevzema finančne obveznosti, ki jih do sedaj ni imela, a ta prigovor ni nikogar posebno ganil. Gospa Koleša je celo menila, da so takšni pomisleki povsem odveč, ker se je doslej Ljudska univerza pokazala za zelo solidno in koristno. Zataknilo se je pri osnutku odloka o spremembah zazidalnega načrta za sosesko okrog doma upokojencev in sicer je šlo za zamenjavo starega tipa družinske hiše s sodobnejšim. Ker po zagotavljanju Anite Koleša (LDS) ni urejen dovoz do te soseske, od prisotnih občinskih uradnikov pa ji nihče ni ugovarjanje svet ta osnutek odloka zavrnil. Upravičeno pa se postavlja vprašanje resnosti predlagateljev odloka, če zazidalna soseska res nima urejenih cestnih žil. OŠ V Hruševcu je končno dobila ime. Ime je nekoliko nenavadno "OŠ Hruševec Šentjur", predlagal pa ga je Robert Maruša. Ob predlogu sveta KS Planina, da naj da Občinski svet mnenje ali soglasje za njihove odcepitvene težnje, se je razvila živahna razprava. Odbor za gospodarstvo (predsednik Gorečan), večina svetnikov LDS, podžupan Pungartnik in še nekateri so poskušali Planinčane zadržati v skupni občini z nekoliko ciničnimi ponudbami, naj vendarle še enkrat premislijo in ostanejo v šentjurski občini in podobno. Ker KS Planina ni predložila nobene obrazložitve za svojo pobudo,* je OS sklenil, da bo o njenem predlogu odločal naslednjič. Poročilo o stanovanjski problematiki so svetniki ocenili za nepopolno. Podprli so predlagane sklepe, da se ustanovi stanovanjski sklad, da se najemnine povečajo (z 2,6% od vrednosti stanovanja na 2,9% za nepridobitna stanovanja, za pridobitna stanovanja pa za 4,5%) in se odprodajo hiše v Loki. Zadolžili so predlagatelje poročila, da poročilo dopolnijo s konkretnimi podatki ter predlogom dolgoročne stanovanjske politike v občini. Kar dve uri je trajala razprava o osnutku proračuna za leto 1997. Vsi odbori Občinskega sveta so predlagali povečanje postavk za svoja področja. Kolegij ravnateljev je predlagal, da se vse proračunske postavke zmanjšajo za 2%, ta sredstva pa se dajo šolam (+ 18 milijonov). Brglez (odbor za kmetijstvo) je vztrajal, da so regresiranja kmetijske proizvodnje najnujnejša občinska zadeva (+ 2 milijona), za odbor za prostor so pomembni kontejnerji za smeti (+ 2 milijona), Ljudka univerza rabi tudi več zase in za godbo (+ 1,5 milijona), Mestinšek bi ves denar, ki je namenjen za vodo iz Hrastja (40 milijonov) najraje porabil kar za vodovode v Slivnici in podobno. Manjkajoče denarce bi večina najraje odvzela občinski upravi, ki ima menda prevelike plače. Skratka, večina razpravljalcev je bila dokaj zazrta v svoje lastne interese, zato občinski upravi gotovo ne bo lahko napraviti predlog proračuna, ki bi bil všeč vsem. Ni se dalo izogniti vtisu, da globalnega interesa občine kot celote v tem osnutku proračuna ni mogoče najti. Zanimivo je, da enotnega stališča do proračuna ni podala nobena stranka. Tudi SDS, ki že nekaj časa obljublja, da bo izstopila iz koalicije, ker jo SKD in SLS ignorirata zlasti pri pripravi proračuna, se je ob denarju razbila na interese posameznih krajev in svetnikov. Za osnutek proračuna so svetniki SDS sicer glasovali, kako pa bo ob glasovanju za predlog, še ni odločeno. Čeprav bi se lahko zgodilo, da bo nezadovoljstvo z letošnjim proračunom, ki je poleg ostalega še močno hendikepiran zaradi precejšnjih dolgov iz prejšnih let, preraslo v resnejšo politično krizo, pa ni videti resne alternative, ki bi bila sposobna prevzeti vajeti v občini oziroma ponuditi boljše rešitve. Zanimivo je tudi, da vse kaže, da se je šentjurski proračun, računano na število prebivalcev, spet spustil pod 90% povprečja v državi. Skupno naj bi se v njem nabralo okrog 900 milijonov SIT. Resnejše proračunske zaplete je pričakovati zlasti okrog odločitve o cesti Šentvid - Podlog. Na prioritetni listi je bila na prvem mestu in je bilo zanjo v prvem osnutku tudi rezervirano 20 milijonov SIT, v predloženem osnutku, pa je izpadla. Namesto nje so se v proračunu pojavile ceste v severnem delu občine (Proseniško - Dole, Jarmovec - Žepina). Revolt na Planini je velik, saj so prepričani, da imajo AKTUALNO po pravilih, ki jih je OS sprejel in prejšnja leta tudi spoštoval, do asfalta vso pravico in da gre le za namerno kaznovanje, ker se hočejo odcepiti od Šentjurja. Na drugi strani pa je Gorečan (LDS) enako vroče zatrdil, da so v preteklih letih šla vsa sredstva za ceste v južni del občine in da bodo svetniki iz severnega dela temu letos naredili konec. Na razplet, ki utegne biti prav razburljiv, bo potrebno počakati do marčevske seje. F. K. Upravna enota je uspešna Načelnica UE Šentjur seje na tiskovni konferenci pohvalila, da naša Upravna enota dobro dela. V preteklem letu so obravnavali 9096 zadev, od teh sojih kar 82% rešili prej kot v enem mesecu. Na svoje delo so imeli vsega 16 pritožb in še to največkrat zaradi zavrnitve prošnje za izdajo orožnega lista. V denacionalizacijskih postopkih so uspešno vrnili 43% od skupno 600 hektarjev zemljišč in gozdov ter tri od petih gospodarskih poslopij. Ob koncu decembra je na območju občine živelo 144 tujcev, od tega jih ima 88 delovne vizume. Od lanskega leta dalje imamo v občini 28 oborožencev več. Ti so registrirano prinesli v občino 2550 nabojev za samokres. Za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja je bilo vloženih 490 vlog, od tega sojih do konca leta rešili 156, 16 upravičencev pa je že začelo dobivati priznano rento. V oddelku za prostor in okolje je bilo izdanih 165 lokacijskih, 146 gradbenih, 58 uporabnih dovoljenj in 110 odškodninskih odločb za spemembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Z mrtve točke se je premaknila tudi komasacijska zmeda na območju Nove vasi in Črnolice. Izdana je odločba o razdelitvi komasacijskega sklada, v obravnavi sta le še dve pritožbi. Rome kupil E lega n t Trnova pol šentjurskega Eleganta se je končno končala: po dveh neuspešnih licitacijah ga je na tretji dražbi kupil Roman Moškotevc iz Stopč. Cena je bila nekaj manj kot 1,3 milijona DEM. G. Moškotevc, ste denar že odšteli? stekli bolj počasi. Zaenkrat sem lastnik le zemljišč in nepremičnin, glede strojev pa sc moramo še sporazumeti s stečajno upraviteljico." Kakšni so vaši načrti z Elegantom. Slišati je, da ga nameravate ugasniti in v njegove prostore preseliti svojo firmo. "Ne, to sploh ni res. Moj interes je, da proizvodnja v teh prostorih teče naprej in da iz te firme res nekaj nastane. Zaenkrat bom dal prostore v najem E športu, ki trenutno dela dokaj uspešno. Pogovarjamo se tudi že z največjim ponudnikom lohn poslov Bognerjem za razširitev proizvodnje. Kot izgleda, bi bilo možno tukaj v kratkem zaposliti še 50 delavcev. Seveda so vse te odločitve še v povojih. Šele ko bom postal, če seveda bom, tudi večinski lastnik E športa, sc bom lahko pogovarjal določneje." "Tako hitro pa ne gre. Vzel sem hipotekarno posojilo pri Banki Celje, vložil svoje prihranke, precej pa mi je posodila tudi firma Ahac d.o.o. V načelu smo dogovorjeni, formalno pa bodo vsi postopki Znano je, da je zaradi vzhodne konkurence in nizkega tečaja marke konfekcijska proizvodnja povsod v precejšnjih težavah. Kako boste vi izplavali iz njih? "Težko rečem vnaprej, kako bo šlo. Pomembno je, da imam voljo, in v ozadju uspešno firmo, na katero računam, da mi bo v pomoč v prehodnem obdobju. E šport mora preiti z dodelavnih poslov na svojo proizvodnjo za domači trg in ustvarjati tudi za amortizacijo in razširitev. Tu zraven proizvodne hale bi kar nujno potrebovali solidno prodajalno, kar je tudi moja prva vizija." Sc ne bojite, da bi tudi Vas zaneslo v zgubaške vode? "Tega si seveda ne morem dovoliti. Če pa bi slučajno le zaškripalo, bom seveda ukrepal takoj in ne šele takrat, ko je firma že čisto pod vodo." Kako je s politiko? Boste poslanec? "Poslanec ne bom, politika pa me še zanima. Ne velja samo stati ob strani in opazovati, kam zadeve same tečejo." Hvala za pogovor. AKTUALNO Rešitev za Emo - Energetiko? Irotem ko je bil v decembru lanskega lela napovedan hitri stečaj Emo - Energetike d.o.o., je vse kazalo, da se bodo duhovi pomirili in bo vse teklo naprej po naravni stečajni poti. Pa se je zataknilo. Do stečaja ni prišlo, ker lastnik Emo - Energetike firma Warga d.n.o. iz Maribora, kot smo slišali na tiskovni konferenci, ki jo je sklical sindikat, ni zmogla stroškov za objavo stečaja. Seveda tudi plač za delavce, ki so na čakanju, ni bilo od nikoder. Ko so se temu pridružile že nekatere vesti, da bi bila lahko v ozadju Energetikinega stečaja tudi lumparija direktorja in lastnika mag. Željka Varge iz Maribora, je bilo potrpljenja brezposelnih delavcev konec. Na dan, ko je sindikat sklical tiskovno koferenco, se jih je na hodnikih proizvodne hale zbralo kakih 50. Napetost med njimi je naraščala iz trenutka v trenutek, slišale so se tudi najresnejše grožnje direktorju Vargi. Pred vhodom v tovarno so se ustavili tudi policisti in čakali na morebitne nepredvidene razplete. Predsednik sindikata SKEI Emo - Energetika Danilo Matuš je povedal, da so člani sindikata na svojem zboru, 20. januarja, postavili mag. Vargi zahtevo, da jim do 28. januarja izplača decemberske plače in regres za leto 1996 (kot je bilo dogovorjeno s pisnim sporazumom). V kolikor njihovi zahtevi ne bo ugodeno, naj bi naslednji dan, to je 29. januarja, zaprli tovarno. Še posebej jih je razburilo, ko so videli, da v njihovi tovarni delajo tuji delavci. Varga je namreč dal celo halo v najem podjetju Montavar iz Maribora, ki naj bi mu Energetika dolgovala 1,6 milijona SIT. Novi najemniki so se menda razkomotili po vsej proizvodni hali, uporabljajo vse stroje, odprli in izpraznili pa naj bi tudi garderobne omarice začasno brezposelnih domačih delavcev. Sindikalisti so tudi pokazali dokument, da je Močnik ob odhodu iz Energetike, kjer je bil zaposlen le nakaj mesecev, dobil kar 2,6 milijona SIT odpravnine, 7. novembra pa njegova firma Rasel še dodatno 8,4 milijona SIT posojila. Poleg tega je Varga oziroma Emo - Energetika v drugi polovici lanskega leta, ko je firmi šlo že krepko za nohte, nakazala različnim firmam v inozemstvu preko 800 000 DEM posojil. Neketere od teh firm naj bi tudi bile last njihovega direktorja mag. Varge. Ob vsem tem pa je Energetika odganjala svoje naročnike s stoodstotnimi avansi, vodilni pa so se do svojih kupcev obnašali tudi tako arogantno, da ni prav nič čudno, da so jim naročila povsem ugasnila. Kot primer se je našel dopis, ki ga je poslal mag. Varga svojemu potencialnemu poslovnemu partnerju, kjer dobesedno piše: " Zato ti sporočam naslednje: Kure gleda tebe in tistega idiota, ki ti je zmešal glavo..." Skratka, delavci so trdno prepričani, da dokumenti, ki jih imajo v rokah, jasno kažejo, da gre za čudne igrice, ki jih ne morejo razumeti. Tovarna, ki so jo v preteklih letih zgradili s svojim odrekanjem, tudi na račun nizkih plač (v rokah so imeli šope potrdil o premalo izplačanih plačah) in nadurnega dela, je zdaj objekt poigravanja z njihovimi usodami. Oni so brez dela, v tovarni pa delajo drugi delavci. Varga, ki je Energetiko kupil s kreditom SKB banke, tega je dobil na osnovi hipoteke na tovarno, ki sploh še ni bila njegova, kredita ni niti pričel vračati. Torej tovarna sploh ni njegova. Ob tem pa je razsipno razprodajal razno staro opremo, telefonski aparati so bili po 1 tolar, računalniki celo po 99 tolarjev. Novo računalniško opremo pa naj bi menda še pred stečajem odtujil. V februarju se je položaj nekoliko umiril, pa čeprav Energetika še ni šla v stečaj, delavci pa tudi še vedno niso dobili decemberskih plač. Montavar iz Maribora, ki ima tovarno v najemu, je zaposlil 25 domačih delavcev, pomagal jim je tudi z akontacijami na plače, vse pa tudi kaže, da se resneje zanima za Energetiko. Pri direktorju in lastniku Montavarja g. Mladenoviču iz Maribora sem zvedel, da jih Energetika resnično zanima, da pa je pred uvedbo stečaja nemogoče reči karkoli določenega. Računajo, da bi lahko zaposlili okrog 50 Energetikinih proizvodnih in strokovnih delavcev, manj pa so zainteresirani za režijske delavce, ki so na nek način gotovo krivi za Energetikine težave. Če bodo tovarno lahko dobili od stečajnega upravitelja v najem, jo bodo vzeli, zanima pa jih tudi nakup. Po mnenju g. Mladenoviča je Energetika sodobna tovarna, ki ima dobre izglede za uspešno delovanje. Poleg svoje osnovne dejavnosti varjenja raznih konstrukcij bi Montavar nadaljeval tudi s proizvodnjo kotlov. Na vprašnje, kaj misli o dosedanjem poslovanju Energetike, je bil g. Mladenovič previden, da ima o tem svoje mnenje, ki ga bi bilo neumestno razlagati. Z zaposlenimi domačimi delavci je povsem zadovoljen. Montavar (zaposlenih ima 260 ljudi) je zainteresiran, da delajo v Energetiki tukajšnji domači delavci. Se Banka Celje in Hmezad banka združujeta? Ker imamo tudi v Šentjurju takorekoč v dosegu ene roke obe omenjeni bančni hiši, sem se z obetavnimi občutki udeležil tiskovne konference v prostorih Hmezad banke v Žalcu. Ne zaman. Če odštejem številčne podatke o uspehih Hmezad banke, ki je v štirih letih zrasla od interne banke do banke, ki je lansko leto zaključila z 10 milijardno bilančno vsoto in okrog 150 milijoni (po oceni) dobička, je bila novica dneva, da je Banka Celje 40 odtotni lastnik Hmezad banke in da so se v žalski banki zgodile zanimive kadrovske rošade. Direktor Hmezad banke g. Globačnik gre v Ljubljano za pomočnika direktorja tamkajšnje poslovalnice Banke Celje, za v.d. direktorja Hmezad banke pa je imenovan dosedanji pomočnik direktorja Banke Celje g. Jože Veber. Čeprav so na tiskovni konferenci vsi odgovorni obeh bank zagotavljali, da letos formirana bančna skupina pomeni le dobro strateško potezo obeh bank in da obe banki ostajata samostojni, seje iz vsega dogajanja dalo naslutiti, da utegnejo tudi na Hmezad banki kmalu zablesteti celjski simboli. F.K. Občina pred bankrotom? Tako smo se spraševali na seji vodstva občinske LDS, ko smo razpravljali o proračunu. Mimogrede, na našo sejo nismo uspeli privabiti nobenega od predlagateljev proračuna. Občina je v tem mandatu, zlasti še v zadnjem letu, pričela z neposrednim in posrednim zadolževanjem, ki nevarno presega njene realne zmožnosti. Županova ekipa je v OS uspela izposlovati sprejem nezakonitih sklepov (tako meni tudi komisija za normativne akte) o neposredni zadolžitvi proračuna pri izvajalcih del za približno pol milijona mark. Še bolj nevaren je posredni način zadolževanja, ker ni pregleden. Samo Cestnemu podjetju Celje je občina dolžna okrog tričetrt milijona mark (kar na OS ni bilo zanikano). Poleg tega ostaja še en posredni način zadolževanja: zavestno ncfinanciranje ali financiranje pod predpisanimi državnimi kriteriji za nekatere dejavnosti, kjer se problemi le kopičijo, na primer v osnovnem šolstvu. V kolikor sc s takim ravnanjem ne bo takoj prenehalo, lahko pričakujemo strahovite probleme. Dolgovi bodo prizadeli vitalne dejavnosti v šolstvu, kulturi, izobraževanju odraslih, sociali, društvenih dejavnostih in vzdrževanju gospodarske infrastrukture. Zavestno zapostavljanje vzdrževanja in izgradnje šol bo po poravnanih dolgovih zanesljivo povzročilo zlom proračuna. Samo spomnim naj, da se za ta mandat zastavljeni cestni program ni niti začel. Vse to pove, da smo vnaprej potrošili denar, kar bo z gotovostjo izbruhnilo v neobvladljive probleme in destabiliziralo proračun. Ob vsem tem se zanašati na intervencijo države je povsem nerealno. Zato smo sc na sestanku LDS dogovorili, da bomo poskušali uveljaviti povečanje tistih proračunskih postavk, ki so konstituitivnega pomena za trdnost proračuna in funkcioniranje občine. Povedali smo tudi, da si občinska uprava jemlje primcijalno prevelika sredstva za svoje delovanje. Tu je mogoče prihraniti največ denatja. Najbolj pa nas moti ležernost pri pridobivanju neproračunskega denarja iz državnih virov, za kar pa so potrebni programi. Županova ekipa seje očitno odločila po svoje prekrmariti do konca mandata, četudi na račun prihodnosti. Kaj bo ostalo za njimi, jih očitno ne skrbi. Ali nam vse to ne zveni nekam znano? Jožef Artnak Evergreen -"živa ludnita" E/vergreen klub v Hruševcu je že kar dolgo časa precejšen kamen spotike za bližnje in tudi nekatere daljne sosede. Daje "živa ludnica" je v dveh besedah povedala prva soseda pod lokalom gospa Debelakova. Gospa Maja Lojk, lastnica družinske hiše tik nad lokalom se s to norišnico ne namerava spoprijazniti, kajti po njenem prepričanju sta zakon in pravica na strani prizadetih: "Hiško nad lokalom smo kupili spomladi lanskega leta. Kupovali smo jo seveda podnevi in Šele ko smo prvič prespali tu, smo videli, kam smo prišli. Potem se je to nadaljevalo vse lansko poletje in se nadaljuje še kar naprej. Evergreen je nočni klub, ki je ogrozil vso sosesko. Tu se ne da več spati. Avtomobilski hrup, cestni zamaški, kričanje, razbijanje, steklenice vsepovsod, človeški iztrebki, pijani gostje, ki plazijo okrog hiš, plezajo na kozolce, seksajo kjerkoli in še kaj bi se dalo povedati. Lani so nam zažgali tudi kozolec. Ničkolikokrat moramo pustiti avto na parkirišču pred šolo ker ne moremo domov. Res je grozno. Res je, da smo sosedje dali soglasje za gostinski lokal z delovnim časom do 22. ure, nikdar pa nas nihče ni vprašal za soglasje za nočni klub, od koder se hmp širi vse do ranih jutranjih ur. Najbolj žalostno pa je, da tako občina kot krajevna skupnost nimata za naše težave prav nobenega razumevanja. Že dvakrat smo zbrali podpise in zahtevali, da naj veljajo predpisi tudi za nejemnika gostišča gospoda Kuzmo, toda vse zaman. Ko je g. Kuzmi letos poteklo dovoljenje za obratovanje, smo upali, da bomo zadeve uredili. G. Bebar s KS Šentjur, nam je obljubil, da bo svet KS našo zahtevo, da se zadeve uredijo, obravnaval na seji sveta KS dne 3. februarja. Tega dne sem ves popoldan čakala pred sejno sobo, a seje sploh ni bilo. Kasneje sem zvedela, da so se na osnovi Kuzmovc obljube, da bo zadeve uredil in tudi prispeval 700 000 SIT za podvoz, dogovorili kar po telefonu. Soglasje so dali svetniki Robert Gajšek, Zdenko Horvat in Robert Maruša, podpisal pa gaje g. Erjavec, ne da bi vprašali kogarkoli od neposredno prizadetih. V obrazložitvi so napisali, da zaradi socialnih razlogov. Na podlagi tega soglasja je g. Pcpcrko še isti dan - le kako so naši uradniki hitri, tam kjer ne bi smeli biti - izdal g. Kuzmi ustrezno dovoljenje za nočni lokal. Na moje pripombe je g. Pcperko odgovoril, da je občina pač pristojna za to, tržna inšektorica Viljemka Šepec pa, da ona že ne bo hodila ob 4. zjutraj gledati v Hruševec, če g. Kuzma spoštuje odpiralni čas. Skratka, na občini delajo kar po domače, figo jim je mar za nas občane in se požvižgajo na zakone. Tudi prav, bomo pač iskali pravico na sodišču." Edi Peperko, vodja oddelka za gospodarstvo in družbene službe: "Res je, da smo dali dovoljenje za podaljšani delovni čas za Evergreen, toda ne kar tako, temveč v skladu s predpisi. Tako kot vedno v podobnih primerih smo ga izdali na osnovi mnenja krajevne skupnosti in to mnenje je bilo pozitivno. Gospa Lojk je res zbrala precej protestnih podpisov krajanov, toda nem je bil predložen skoraj enako dolg spisek podpisov podpore Evrgreenu. Formalno nismo mogli odločiti drugače kot smo." Gorazd Beber, tajnik KS: "Svet KS se je za pozitivno mnenje odločil na osnovi izjave treh naših svetnikov iz Hmševca. Robert Maruša, Robert Gajšek in Zdenko Horvat so predlagali, da se Kuzmi izda takšno mnenje, soglasja drugih članov sveta KS sem pridobil po telefonu. Soglašali so, da se Kuzmi izda pozitivno mnenje pod pogojem, da bo izpolnil obljube iz svoje vloge (večje parkirišče, redarji ob cesti, mir, 500 000 SIT za podvoz in 200 000 SIT za cesto). Kako so ti svetniki upoštevali mnenja krajanov, ne vem." Franc Šct, domačija pod Evcr-greenom: "Nič nc bi imel proti Evcrgrecnu, če bi to bilo normalno gostišče, ki bi ob 22.uri zaprlo svoja vrata. To kar sc pa dogaja pri nas je nemogoče. Hrup in kričanje vse noči, steklenice in pločevinke po cestah, v travi, nemorala. Večkrat mi še dvorišče tako zaparkirajo, da še ven ne morem. Ne, tako nc bo šlo! Morda je daljnim sosedom res vseeno, nam tukaj v bližini pa ni." Pri gospodu Frecetu na Upravni enoti, sem poskušal zvedeti, kakšno obratovalno dovoljenje ima Evregrcen. Dela na osnovi uporabnega dovoljenja, ki ga je pridobil že pokojni g. Debelak, lanska odločba pa govori o okrepčevalnici. Šentjurske NOVICE ZGODILO SE /E T Šentjurski gasila so zadovoljni V soboto zvečer, 15. februarja, so se zbrali na svojem občnem zboru šentjurski gasilci. Okrog 100 članov in gostov, večina oblečena v lepo zlikane paradne uniforme, okrašene z vsemi odlikovanji in našitki, je napolnilo dvorano GD. Po uvodnem nastopu tovarišice Ksenije Bezenšek in deseterice malčkov iz vrtca, ki so se gasilcem predstavili kar v angleščini, smo poslušali poročila predsednika B. Oseta, poveljnika g.Škorca in blagajničarke Slavice Ahtik. V preteklem letu je bila njihova glavna skrb namenjena preventivi in varnosti občanov, še posebej pa so ponosni na svoje vzgojno delo v vrtcu, delo z mladimi, gasilsko šolo v naravi na Kopah in na svojo kulturno dejavnost. Poleg čisto gasilskih dejavnosti so organizirali tudi dve šolski literarno - likovni prireditvi in revijo narodnozabavnih ansamblov. Imeli so 10 intervencij. V polovici primerov je šlo za manjše požare, ki so bili posledica malomarnosti. Svojo pravo vrednost pa so gasilci lahko dokazali v predzadnjem tednu v avgustu, ko je strela zanetila ogenj na dveh kozolcih (Zlateče, Luterje), v Hruševcu pa je to delo opravila menda kar človeška roka. Dvakrat so pomagali tudi pri prometnih nesrečah, enkrat so šli reševat padalca, ki je visel na drevesu, enkrat pa so pogasili tudi goreči električni drog. V akciji so bili skupno 375 ur, 125 ur pa so porabili še za priprave in pospravljanje orodja. Ena njihova intervencija je stala približno 200 000 tolarjev. Vaje in tekmovanja so ena izmed najpogostejših gasilskih aktivnosti. Vadili so kar 1200 ur, kje vse pa so tekmovali in včasih tudi bili dobri, si nisem uspel niti zapisati. Posebej so ponosni na svojo žensko ekipo. Niso le eno od redkih društev, ki imajo žensko četo, temveč so njihove ženske požele tudi obilo tekmovalnih uspehov. Ukvarjali so se tudi z gospodarsko dejavnostjo. Tako so na primer oprali cestišče pred asfaltiranjem v Šentjurju, cerkev sv. Rozalije, tunel na avtocesti, tribune NK Šentjur, opravljali servis gasilskih aparatov in vozili vodo (30 voženj). Za vajo so oprali tudi županovo domačijo. Opreme niso nabavljali, ker štedijo za nabavo orodnega avtomobila. Skratka bili so tako pridni, da jim je šentjurska Gasilska zveza gladko prisodila prvo mesto med dvanajstimi društvi. Njihovo delo so ocenili s preko 800 točkami, prvo naslednje društvo pa jih je imelo kar 300 manj. Društvo je imelo v preteklem letu 4,7 milijona prihodkov, od tega so porabili slabe 4 milijone. Razprave po poročilih skorajda ni bilo. Edino težavo imajo očitno le s šoferji, ki sijih ob orožnih vajah prilasti vojska. Gostje iz sosednjih GD so se zahvaljevali za vzorno sodelovanje (le Prožinčani so nekaj omenili nesporazum s koledarji), nekoliko več sta govorila le predsenik GZ g. Zupanc in podžupan Pungartnik. V imenu inštitucij, ki sta jih predstavljala, sta jih zelo hvalila. Morda je gasilcem zagrenil zadovoljstvo le g. Zupanc, ki je dejal, da letos z njihovim avtomobilom ne bo nič, ker ga načrtujejo za Slivničane. Ampak tudi zaradi tega se ni nihče jezil. Skratka vse seje končalo brez vsake praskice, kar pomeni, da so gasilci menda edina združba brez težav. Na koncu so podelili še priznanja svojim članom za dolgoletno sodelovanje. Prejeli sojih: poveljnik Škorc (za 30 let), Felicijan in Oblak za 20 let, Matuš, Škorc, Zgonc in Slavica Ahtik pa za 10 let sodelovanja. V razpravi po razpravi je bilo bolj živahno, k čemur je gotovo pripomogel s svojo postrežbo sosed Bohorč. F.K. Občni zbor Društva kmetic Četrti občni zbor Društva kmetic občine Šentjur seje odvijal 21. 2. 1997 ob 18:00 v kulturnem domu Šentjur. Zbora se je udeležilo 88 članic in številni gosti, med njimi tudi župan Malovrh, predstavnik KS Dobje F. Leskovšek ter predsednice in članice društev kmetic iz Šmarja in Slovenskih konjič. Pozdravu predsednice Brede Trebovc je sledila izvolitev delovnega predsedstva ter poročilo o delu društva. V lanskem letu sta bili v okviru društva organizirani dve predavanji in dva tečaja na temo Slavnostna kosila in Izdelava sirov in sirnih namazov. Manjkali nista tudi spomladanska in jesenska ekskurzija (na Dolenjsko in v Prekmurje) ter sodelovanje na številnih prireditvah. Najbolj uspešno je bilo sodelovanje na sejmu Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju od koder so članice prinesle kar pet bronastih priznanj. Društvo je imelo v lanskem letu skupno 233.059 SIT prihodkov in 212.099 odhodkov, iz občinskega proračuna pa so prejeli 250.000 SIT od česar so 168.253 SIT porabili za izobraževanja, približno 170.000 SIT pa je šlo za izobraževanje izvajalcev kmečkega turizma, za kar pričakujejo povračilo od občine. Med demokratičnim izvajanjem tajnih volitev je nastopila mažoretna skupina Šentjur, vključno s petletno Nino, ki se je pred kratkim priključila skupini in ki predvsem po korajži prav nič ne zaostaja za svojimi starejšimi vrstnicami. Zapeli naj bi tudi fantje iz Dramelj, a so se očitno zbali številnih gospa, ki so si zaradi njihove odsotnosti kar same zapele. Rezultat volitev je bil skoraj enoglasen in pred Bredo Trebovc je nov štiriletni mandat. Program za tekoče leto se ni veliko razlikoval od lanskega, razen vsebine predavanj in tečajev. Občni zbor se je zaključil ob veselih zvokih ansambla in mizah polnih vabljivih domačih dobrot. Barbara Gazvoda Obvestilo društvom Upravna enota Šentjur obvešča vsa društva, da morajo v skladu z novim zakonom o društvih (Ur. 1. 60/59) najkasneje do 4.11.1997 uskladiti svoje temeljne akte (statut, pravila) z novim zakonom. Vlogi za spremembo registracije društva morajo priložiti zapisnik organa, ki je spremembe sprejel, ime zadstopnika društva ter dva izvoda temeljnega akta, ki se spreminja. Društva, ki ne bodo uskladila svojih pravil z zakonom do 1. 11. 1997, bodo izgubila status pravne osebe civilnega prava. Načelnica UE: mag. Andreja Stopar Šentjurske NOVICE ZGODILO SE /E 1 : Drameljski pohod uspel Letos mu je nadvse poslužilo tudi vreme. Sončno sobotno jutro 7. februaija je pospremilo na pot okrog 500 pohodnikov. "Štarter" v OŠ Dramlje g. Cede, je povedal, da je letos med njimi tudi zelo veliko domačinov, okrog 200. Drugi so prišli z vseh vetrov. Z železniške postaje v Šentjuiju sojih pripeljali kar trije avtobusi. Le Šcntjurčani še tega pohoda niso vzeli za svojega. Nekaj sosedov pa sem v dolgi raztegnjeni koloni le prepoznal. Kukovičev! taborniki (ali pa so morda skavti?) so poleg mariborskih planincev menda edina večja domača skupina. Sicer pa je pohod zasnovan kot sproščena hoja posameznikov, družin, skupin. 21 kilometrov poti jih vodi skozi grape in bregove, ki jih je pred petimi desetletji pregazila 14. divizija na svojem pohodu. Prva postaja je pri rojstni hiši narodnega heroja Miloša Zidanška na Straži. Majger-jevi tamkaj pohodnike vsako leto ljubeznivo postrežejo s čajem, letos pa so za denar ponujali tudi krofe. Najlepši del poti vodi preko Straže in Starih Slemen do Kumškove domačije. Kumškovi so menda edini, ki s pohodom poskušajo nekaj XIV. divizija je spet prišla na Prevorje Spominu na pohod 14. divizije pozimi leta 1944 Preverjani še vedno posvečajo svojo pozornost. Pohode, po poteh te slavne partizanske enote, ki so po letu 1990 kar zamrli, so pričeli spet uspešno obujati. Pred tremi leti je bilo pohodnikov na prvem "pojugoslovanskem" pohodu le 27, letos pa je prišla v četrtek, 6. fabruarja, na Prevorje skupina preko 80 udeležnecev. Največ je bilo domačih, med njimi tudi kar 25 mladincev, drugi pa so bili iz Celja in Laškega. Na Prevorju so jim pripravili dobrodošlico v obliki šolskega kulturnega programa, pozdravnimi govori predsednika KS Prevorje g. Pajeka, predstavnika občine Šentjur g. Peperka, udeleženca prvega pohoda tovariša Simčiča in iniciatorja teh pohodov g. Zemljiča iz Laškega. Tudi tradicionalni partizanski golaž ni manjkal. Ker šolarji očitno ne znajo več partizanskih pesmi, jim je na pomoč priskočila prevorska pevska skupina DOMIMA (Dorica, Mimica in Majda) s pesmijo Ob tabornem ognju. Pohodniki, primerno "ogreti" z prijazno postrežbo obpotnih kozjanskih kmetij, so jim pritegnili in prav kmalu je zapela vsa dvorana. Da je bilo včasih še bolj prijetno, so povedali tisti, ki so bili na pohodih tudi prejšnja leta. Tovariš Simčič je v imenu Skupnosti borcev 14. divizije razdelil spominske srebrnike za obujanje tradicij NOB najzaslužnejšim Prevorjanom - dobili so jih Jože Bevc, Predsednik KS g. Pajek in OŠ Prevorje. Nekdo je pohod ocenil s citatom Nejca Zaplotnika "Važna je pot in ne cilj", česar pravzaprav nisem mogel prav razumeti oziroma bi se dalo razumeti tudi kot neke vrste "opravičilo". Po dveh skupnih urah so se pohodniki zadovoljni razšli na vse strani. Le manjša skupina, ki je naslednji dan nadaljevala pot proti Bohorju, je prespala v spalnih vrečah v šoli. Zaključek pohoda je bil 8. februarja pri Živem zidu v Gračnici. Le zakaj na Prevorju ni bilo takorekoč nikogar iz Šentjurja, niti predstavnikov ZB NOB? F.K. tudi zaslužiti. Letos so v precej veliki izpraznjeni mizarski delavnici pripravili obilno domačo gostinsko ponudbo, od kisle juhe, koruznega kmha, potice, sendvičev, hmstecev do domačih pijač, vina in žganja. Za šanki seje znašla menda kar vsa družina. Cene so bile sprejemljive, toda tudi ne tako nizke, kot seje govorilo v dolini. Mnogi pohodniki pa se tako ali tako najbolj zanesejo na svoje nahrbtnike. Skozi okno sem pokukal tudi v Kumškovo staro domačijo, kjer je v "hiši" samovala kmečka peč. Pomislil sem, le kako bi šele bilo pri Kumškovih prijetno, če bi pohodnike namesto v mrzlo delavnico povabili k topli kmšni peči! Zanimivo je, da so drameljski planinci svojemu pohodu, ki je formalno še posvečen spominu na 14. divizijo, povsem odvzeli ideološki naboj. Nekateri mlajši pohodniki niso niti vedeli, da hodijo po poteh slavne partizanske divizije. Tako sem tudi opazil, da je večina povsem prezrla kar nekako zapuščen spomenik Milenku Kneževiču in njegovim 24 soborcem v bližini Žičke kartuzije, ki so tamkaj padli v boju "proti fašizmu in reakciji". Dopuščam sicer možnost, da so zamujeno popravili na zaključni postaji na Uršuli, ki sem jo jaz izpustil. Naj bo kakorkoli, drameljski pohod je iz leta v leto bolj obiskan. Organizatorji šentjurskega pohoda Via hystorica bi se lahko marsikaj naučili iz njihovih izkušenj. Upokojenci imajo novo vodstvo Na novemberskem občnem zboru so v Društvu upokojencev izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Stanc Šumcj, podpredsednik Franc Šumer, tajniške posle pa opravlja Milica Doberšek. Predsednik nadzornega odbora je Ivo Skočič, stanovanjsko komisijo pa vodi Stana Šešerko. DU ima okrog 1500 članov. Financira se s članarino in pa z oddajanjem poslovnega prostora. V društvu imajo organiziranih več sekcij (rekreacijska, ribiška, šahovska, ročna dela...), zlasti pa še skrbijo za "razgibavanje" svojih članov z organiziranjem predvsem enodnevnih izletov. Letno jih imajo kar okrog 30. Za novo leto, materinski dan - dan žena in za Martinovo poskrbijo tudi za družabna srečanja. Tako že sedaj vabijo na družabnost 18. marca ob 13. uri v hotelu Alpos. Nad politiko je predsednik Šumej nekoliko razočaran, ker so gospodje iz DeSUS upokojence le zavedli. "Ni bilo treba, da so sc vnaprej zapisali Drnovšku", je rekel g. Stane. Pa tudi, da volil več ne bo šel, je rekel. V občinski politiki zaenkrat niso aktivni, ni pa rečeno, da še ne bodo. 90 let Zajieve mame V Društvu upokojencev Šentjur je navada, da ob rojstnih dnevih obiščemo nad 90 let stare jubilante. Tako smo 4. februarja obiskali tudi gospo Zajc s Planine, ki je na ta dan dopolnila okroglih 90 let. Na domu njene hčere smo bili zelo lepo sprejeti, jubilantko pa smo skoraj zgrešili, saj sploh ne kaže svojih častitljivih let. Zajčeva mama se je rodila v Sevnici leta 1907. Ni imela lahkega življenja. Pri dvanajstih letih je ostala brez staršev. Mama je umrla, oče pa je padel pri Doberdobu. Kot siroto jo je pot vodila na Planino, kjer si je služila kruh kot gospodinjska pomočnica in čistilka na šoli. Poročila se je in imela pet sinov in eno hči, s katero sta še zdaj iskreni prijateljici. Zajčeva mama še vedno gospodinji na svojem in ne obremenjuje hčere. Zadovoljna je z življenjem, tudi s pokojnino. Povedala je, da bi rada dočakala 100 let, če bi bila zdrava. "Ampak o tem se bomo pogovarjali naslednje leto, če mi boste zopet prinesli tako lepe rože", je dejala."Pridno jih bom zalivala", je obljubila. Tudi mi obljubljamo za naslednji rojstni dan novih rož. Le zdravi ostanite Zajčeva mama! Društvo upokojencev Šentjur Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ■ P0SEBR0ST3 3*tisl@r'§ižiil steei Ses GO) zlatarstvo MILAN GAJŠEK 3230 Šentjur, Drofenikova 16 (tržnica), tel.: 063/743-727 S č prodaja zlatem naJqta p prodaja zlatega naijta 1 p predelava starega zlata ' (poseben popust) p popravila vseh vrst nahjta p izredno velihg izbira ročnih ur in budili^ NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! | ■ prodaja JAPONSKIH IN KITAJSKIH BISEROV ■ H ročne ure SWATCH | | POSEBNA PONUDBA: - ovratnice od 7.000,00 Sl? dalje - prstani od 3.000,00 STIH dalje P0SEBR0ST3 GUSTIMAVRIN s. p. Dole 48, 3230 Šentjur, telefon: 063/741-569 - globinsko čiščenje talnih oblog - generalno čiščenje kabin tovornih avtomobilov - globinsko (ekstrakcijsko) čiščenje avtomobilov - pranje in strojno poliranje avtomobilov llllllllillillgl« iiiiiiiiiill ir ..il:l::ier ■ F MIZARSTVO IN TRGOVINA w F :• mm E KUPEC s. p. 3263 Gorica pri Slivnici 30a tel, fax: 063-793-143 m 1 prodaja stavbnega pohištva (okna, vrata) - prodaja stavbnega in pohištvenega okovja - prodaja beltonovih zaščitnih premazov !!!;.. - prodaja iveričnih vijakov .41 lil.. lili prodaja robnih trakov ... .Celjski. plini ^ Celjski plini Plinarniška 1, 3000 CELJE, Slovenija Tel.: 063/ 33-231,31-568 fax: 063/31-432 distribucija zemeljskega plina izven Mestne občine Celje; sr prodaja utekočinjenega naftnega plina v malih rezervoarjih in jeklenkah; rjr prodaja vseh vrst tehničnih plinov; or gradnja in popravila plinovodov, merno regulacijskih postaj, inštalacij ter plinskih naprav; ar trgovina s plinsko opremo, kotli, gorilci in opremo za camp ter drugimi pripomočki za uporabo plina; or prevoz nevarnih snovi. Obratovalni čas: UPRAVA od 7. do 15. ure BLAGAJNA od 7. do 14. ure sob: do 12. ure 1ZDAJNO MESTO UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA IN TEHNIČNIH PLINOV od 7. do 18. ure sob: do 12. ure Se priporočamo in veselimo Vašega obiska! Šentjurske NOVICE NA PUSTNI TOREK Pustni torek ni vet praznik X ovorka mašakar iz OŠ F. Malgaja je bila pisana in dolga. Mnogo lepih nevest, indijancev, razbojnikov, coprnic in bogve kakšnih živali vse! Le mask, ki bi imele aktualni vsebinski naboj je bilo bolj malo. Ne vem, kdo so bili nagrajenci. Morda pomlad 4 ':*4' s svojo skupino Mitja Mastnak, Resevna in hotel Alpos pa sta maske počastila s čajem in krofi. Če lahko rečem, da dopoldanski sprevod ni imel gledalcev, se jih je zdaj pred občino nabralo več kot mask. Spet dvorni norčki, smrkci, indijanci... in kup čarovnic. Čarovnice očitno postajajo spet moderne. Čarovnici Darilo. tudi nagrajeno Vilmi, predsednici stranke čarovnic - dobila je celo nagrado - "ki se je takoj po pristopu klerikalcev k liberalcem organizirala, da ohrani Maškare pri Urbančku in hudič, ki sta šla na čelu povorke? Četica kokakole je bila lepa, a pasivna. Tudi velika skupina lepo oblečenih dvornih norcev razen tega, da so iz našega parlamenta, čemur se pravzaprav sploh več ne smejimo, niso pokazali nič posebnega. Že tradicionalna skupina klošarjev je bila letos sicer glasna, a že krepko skrčena. Je kar zanimivo, da seje sploh pod tem imenom ohranila, ker v Šentjurju ne poznamo niti besede klošar in še manj pravih beračev. Kompozicije vlaka na šentjurskih cestah sem tokrat _ videl prvič. Mogoče so hoteli posnemati Ogrizeka. Še najbolj aktivna je bila skupina coprnic, ki je demonstrirala "svojo obrt" kar na cestah. Iz vrtca seje izvila podobno dolga in pisana kolona, v kateri so bile še najbolj opazne "tovarišice". Name je še najboljši vtis napravila lična nora krava, ki se je na ropotajočem vozu, pripetem na moped pripeljala pokazati v klavnico. Njenemu vodniku (in vozniku) Tinetu iz Pešnice je po mojem mnenju uspela ena od najbolj simpatičnih mask, kar jih je bilo letos videti v Šentjurju. Popoldne je bila na Mestnem trgu repriza dopoldanskega dogajanja. Le daje zdaj vselo druščino spretno zabaval in vodil Smrkci Simpatična nora krava Vlakec: še ni bil viden na šentjurskih cestah zgodovino", sem tudi sam podpisal pristopno izjavo. Na pristopni izjavi je pisalo, da sem se odpovedal gledanju televizije, Šentjurske NOVICE NA PUSTNI TOREK seksu in vsem prevoznim sredstvom, razen metli. No, to zadnje je res nekoliko nerodno. Večer pustnega torka je bi katastrofalen. Upal sem, da bom vsaj zvečer našel nekaj pristne pustne ustvarjalnosti, pa je bilo razočaranje popolno. Med 21. in 22:30. uro so bili Vaški hram, gostilne Hvalec, Graselli praktično prazne, v Evergreenu je popivalo nekaj "utrujenih" mladeničev, maske nobene. Pri Salobirju v Jakobu je bilo še najbolj živahno. Kakšnih 20 mlajših gostov se je veselo gnetlo okrog šanka, med njimi je bilo tudi nekaj seksi deklet, takšnih z zelo zelo kratkimi krilci in srčki na ličkih, prave maškare pa nobene. Pri Sorčanu na Ponikvi je bilo Pisana kolona iz vrtca zaprto in v hotelu Alpos tudi. V drameljskem bifeju je ob šanku modrovalo nekaj domačinov. Pri Urbančku sem končno naletel na tri ljudožerce, ki so imeli s seboj ljubko in kot noč črno črnko, takšno s krilcem iz listov. Z ozirom na to, kako grdi so bili njeni spremljevalci, ni bilo nič čudnega, da mi je zaljubljeno pošiljala poljubčke. V primerjavi z njimi sem bil res pravi lepotec. Vsaj to! V zahvalo za prijaznost sem jih fotografiral in zginil domov spat. Le kaj se je zgodilo temu slovenskemu folku? F.K. Košarkarske noviike ŽKK Šentjurje bil tudi v mesecu februarju precej aktiven. V nedeljo, 2. februarja, so v dvorani OŠ Hruševec organizirali turnir mlajših deklic (letnik 84 in mlajše). Nastopile so košarkarske ekipe iz Trbovelj, Ljubljane in Šentjurja. Domača ekipa je med tremi ekipami dosegla drugo mesto. V nadaljevanju ženskega klubskega prvenstva Slovenije v košarki za pionirke od 7. do 12. mesta ekipa ŽKK Šentjur še naprej vodi s sedmimi zmagami in le enim porazom. Naslednjo tekmo igra domača ekipa proti ekipi Odeja Marmor. Dekleta so se dobro izkazala tudi na regijskem polfinalu osnovnih šol v košarki za starejša dekleta kjer so dosegle prvo mesto in se tako uvrstile v finale regijskega tekmovanja. Ekipa OŠ F. Malgaja je nastopala v naslednji postavi: Sandra Planinčič, Janja Polenšek (9), Klara Perčič (12), Maja Lajh (10), Maja Križmančič (12), Mojca Rajtmajer (14), Petra Adžic (21), Nika Leskovšek, Tina Zupanc (2), Maša Kladnik (8), Sara Frece in Eva Strniša. Štiri dekleta iz kluba ŽKK Šentjur pa so bila izbrana kot erspektivne igralke letnik 1982 in mlajše za regijsko selekcijo tajerska - Pomurje in sicer Mojca Rajtmajer, Klara Perčič, Petra Adžič in Janja Polenšek. Pregledni trening je bil izveden v petek 21.2. 1997 v dvorani OŠ F. Malgaja, Šentjur. B.G. MALI OGLASI Prodamo preko 1000 videokaset v dobrem stanju. Ugodna možnost nakupa za videoteke - izposojevalnice, kot tudi za individualne zbiralce kaset, saj je možno kupiti tudi posamezne kasete. Informacije: 063/763-011 /zvečer/ V Šentjurju najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, delno opremljeno. Tel.: 062/25-641 Distribucija "POHORJE FILM" Slovenske Konjice honorarno zaposli dva mlajša človeka z vozniškim dovoljenjem. Informacije: 063/763-011 /zvečer/ Pozor - dohodnina! Šentjurska izpostava DURS želi spomniti vse občane, da se bliža čas oddaje dohodninskih napovedi. Napovedi sprejemajo v rednem delovnem času vse dni v tednu, zadnji teden, to je od 24. do 28. marca, pa tudi vsak dan do 17. ure. Svojo napoved boste lahko oddali tudi v soboto, 29. marca od 7. do 12. ure. Šentjurske NOVICE ZGODILO SE IE r ‘ — ” Drameljski glasovi v Gorid pri Slivam Seveda je bilo na pustno nedeljo pri maši lepo oznanjeno, da bosta 15. februaija v kulturnem domu na Gorici pela moški in ženski pevski zbor iz Dramelj in da se bodo predstavili mladi gojenci glasbene šole v Šentjmju. Seveda je bilo vidno razobešeno vabilo, da bo... Vendar kot da se to krajanov Gorici pri Slivnici ne tiče. Tako nas je v soboto, na dan po dnevu zaljubljencev, ob sedmih zvečer sedelo v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici le okrog trideset in smo z žalostjo ugotavljali, daje bilo tistih na odru več. Očitno seje slivniški narod odločil, da večer, kot najbrž že vsak sobotni večer do tedaj, preživi v udobnem naslonjaču in gleda smučarijo ali da se malo oglasi pri Grasseliju, pa še reče kakšno čez soseda, politiko... Kakorkoli že. Prvo besedo so imele pevke, pod vodstvom dirigentke Blanke Pasarič so zapele osem pesmi Radovana Gobca, Rada Simoni-hja, Matije Tomca ter Cirila Preglja. Za intermezzo je poskrbel kot že velikokrat nam vsem poznani Gašper Jelen s harmoniko. Moški pevski zbor pa je zapel pod vodstvom prof. Edvarda Goršiča. Zaverški fantje, Vasovalec, Rožmarin, O kresu in še druge so napolnile dvorano. Ob koncu pa so oboji skupaj zapeli še Rožmarin, Sem se rajtov ženit in Pa se sliš. Napovedovalka Tina Povalej nas je vse poslušalce povabila še na kozarček dranTlčana, ki smo si ga maloštevilni, a navdušeni poslušalci zaslužili za močan aplavz. "Hvala za obisk" je pisalo na koncu vabila. Ni problema, zame in Se nekatere, enim pa očitno to je - izkazati nekomu vsaj nekaj pozornosti, če se ne udeležiti zaradi sebe. Pa naj bi se v Slivnici obujalo nekakšno kulturno društvo. Komu na čast? Da bi mesečno ali morda tudi celoletno delo predstavili publiki, kije ni? Pa, prosim, naj nihče ne reče, da tega ni vedel ali slišal. Slišimo pač samo tisto, kar hočemo, zato Pa je bila dvorana ob Bohorčcvi predstavitvi kasete polna. N/na Gradič Korajža velja 1997 V petek 24. 1. je v OŠ Franja Malgaja Šentjur potekala vsakoletna prireditev Korajža velja. Peli so vsi od 120 cm velike Metke Praprotnik, ki je pela pesem Vlakec, pa vse tja do deklet iz sedmih razredov. Le o pevcih iz osmih razredov ni bilo ne duha ne sluha. Udeležba je bila dokaj dobra, saj je nastopilo kar 27 učencev iz Šentjurja in Blagovne. Pelo je tudi nekaj fantov, ki so reševali moško čast. O poteku pa tole: Tekmovanje seje začelo ob 11:30 in končalo okoli 12:30. Po nastopu naših nadebudnih pevcev so predsedniki razredov izpolnili glasovalne lističe. Medtem, ko so preštevali glasove, pa so nas zabavali učitelji, ki so zapeli lepo slovensko pesem ob spremljavi harmonikarja Mitja Mastnaka. Druga dva člana šolskega ansambla sta bila ravnatelj Marjan Gradišnik in učitelj tehnike Milan Mikola. Kratkih petnajst minut je preteklo in že smo imeli zmagovalca, ne enega temveč štiri: Anita Dobrotinšek (2.r), Mojca Zupanc (4.r), Sabina Otorepec (7.r) in Brigita Frišek (7.r). Strokovna žirija je med njimi izbrala končno zmagovalko Sabino Otorepec, ki je pela Dolga je noč. Vendar noč ni bila ne dolga ne temna, saj seje takoj vsem razsvetlilo, da smo dobili novo pevko, ki ima možnost, da uspe. Za konec smo smeli še enkrat uživali v čudovitem petju, ki se da primerjati samo še s petjem slavčka. Korajžo velja je vodil gospod Stašo Butkovec, organizator prireditve pa je bil gospod Bogo Hvala, ki nam je povedal, da imamo na naši šoli prvorazredne pevce. Še enkrat se naj zahvalim nastopajočim, saj so nam zaradi njih odpadli dve šolski uri. Veren a Belužič, 8. a Gote Kalajdžiski - Pogovor s preteklostjo V začetku februarja je bila v knjižnici Šentjur otvoritev razstave novejših del slikarja Goceta Kalajdžiskega, posvečena tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. Knjižnica seje ob tem izkazala kar za malce pretesen prostor za tovrstno prireditev. Le - ta se je začela z rahlo zamudo, ker smo čakali veleposlanika Makedonije dr. Dimitra Mirčeva, ki so ga zadržali v Ipavčevi hiši. Dr. Mirčev je Kalajdžiskega v svojem govoru označil kot slovenskega in makedonskega slikaija, ki na ta način povezuje dve kulturi. To so z izborom pesmi poudarili tudi člani vokalno instrumentalnega ansambla Strune iz Ljubljane, ki so zelo doživeto zaigrali m zapeli tudi makedonske pesemi. Nekaj gostov je s solzami v očeh potihem pelo z njimi. "V njegovih najnovejših delih se pojavljajo novi elementi, ki mejijo na pop art", je o slikah Goceta Kalajdžiskega povedal publicist g. Grago Medved." S pridobljeno zrelostjo se je l°til ustvarjanja s pigmentom zemlje, če smemo tako imenovati njegove ustvarjalne Pristope z nanašanjem drobcev prsti iz različnih krajev in celo dežel. Po tem se tudi razlikuje od kiparja Toneta Lapajneta, ki je Pred leti začel uporabljati zemljo, toda le barjansko, medtem ko Gocc Kalajdžiski z izborom različnih prsti dosega tudi povsem svojo, predvsem bolj živo barvno lestvico." G. Kalajdžiski je lansko leto sodeloval na Evropskem simpoziju ob blatnem jezeru na Madžarskem, kamor je bilo povabljenih samo osem umetnikov iz vse Evrope. Tema te likovne kolonije ni bila predpisana in tam je g. Kalajdžiski začel s strukturalnim slikanjem in uporabo naravnih materialov: peska iz Dolomitov, istrsko zemljo, makedonsko zemljo in plule. "Ta način slikanja je zelo agresiven in pogumen. Veliko je odvisno od podlage, ki jo izbereš, nato pa je potrebno vse barve vkom-ponirati v celoto, pri čemer ti je v pomoč le znanje, ki si ga pridobiš z delom," je o svojih najnovejših delih povedal umetnik sam. Njegova dela so bila že na Madžarskem zelo dobro sprejeta, saj je mednarodna žirija izmed 18 njegovih del kar 14 izbrala za zaklju-no razstavo simpozija. Dobil je tudi edino odkupno nagrado Madžarske in se nato še isto leto predstavil z dvema deloma v Ljubljani. Celoten ciklus je poimenoval Pogovor s preteklostjo saj je tam našel inspiracijo za posamezne slike. Za samostojno razstavo ciklusa se je odločil za Šentjur, kjer že 12 let ni imel podobne razstave. Mnogi Šentjurčani Goceta kot slikaija še ne poznajo, čeprav so njegove razstave ponavadi zelo dobro obiskane. Vsaka slika je element zase in vsaka izmed njih nosi tudi dokaj nenavadno ime. Pod naslovom Rojstvo boste zaman iskali mater in otroka. Vendar kot pravi slikar sam: "Nastanek novega cveta - ali ni tudi to rojstvo? Vse novo, vse je rojstvo." Gocetov Mislec ne sedi z zamišljenim čelom in sklonjeno glavo, temveč upira pogled v nebo, v življenje, svobodo in razmišlja o vsem kar se dogaja v svobodnem svetu; njegov Stari stroj je prebavni trakt; Eliksir je stroj, ki je nehal delati in zapuščen leži in ne onesnažuje več ozračja; Prevara nam kot kača, ki grize človeka, ko seje ravno dvignil, kaže uspehe in neuspehe človeka. Pričujoči ciklus bi lahko imenovali tudi beli ciklus, saj je ozadje ves čas belo, omejeno le z okvirjem slike. V pripravi ima tudi temni ciklus, celoten opus pa namerava narediti tudi v grafični tehniki. Goce Kalajdžiski je že veliko razstavljal, povsod po Sloveniji. Ponavadi ima dve do tri razstave letno. Čutil je dolžnost, da se s svojimi deli predstavi tudi v okolju v katerem živi in ustvaija in tako imate tudi vi priložnost, da si v knjižnici v Šentjurju ogledate njegov Pogovor s preteklostjo. Barbara Gazvoda Šentjurske VAŠA STRAN NOVICE Spoštovani! Prebiram Šentjurske novice, a sem zgrešil bodico o koncu kulture na Kalobju. Zanjo sem zvedel kasneje. Avtor te bodice nima sto pik, saj hoče nekako škodovati nadaljnemu delu našega društva. Bolje bi bilo, če bi sam kaj storil za dobrobit našega kraja, kot da piše stvari, ki škodujejo. V svojem času sem storil mnogo dobrega za ta ljubi kraj, čeprav posedujemo le manjši prostor v šoli. A je bilo na tem odru vedno kaj videti in slišati. Drugje imajo velike dvorane, ki pa so zapuščene. Avtorju svetujem, da si jih gre ogledat in da zapiše kaj bolj konkretno poštenega. Kultura na Kalobju je živela in tudi bo še naprej. Zakaj •'poplave” v OŠ Ponikva? Medtem ko čakamo na izvedenca, ki bo dokončno ocenil, kaj je s streho na ponkovški šoli, smo dobili mnenje gospoda Povha s Ponikve, izvajalca obnovitvenih del na strehi. "Streho smo prekrivali leta 1993. Vsa dela so bila opravljena v skladu z razpisom in popisom zahtevkih del, tako kot je to zahteval investitor, to je Občina. Nadzorni organ je bil g. Arčan. Osebno sem na ta popis pripomnil, da bi bila salonitna izvedba cenejša. Zaradi malega naklona strehe sem tudi predlagal, da šolo pokrijemo s tegulo. Investitor seje pač odločil drugače in streho smo pokrili z ravnim etemitom. Venčeslav Jager 0 drogah tudi v OŠ Ponikva Miro Jemejšek iz OŠ Ponikva nam je poslal sestavek ter precej plakatov na temo njihovega narovoslovnega dne o drogah. Ker smo podoben sestavek iz OŠ Slivnica objavili že v prejšnji številki ŠN, se mu tokrat za njegov trud le zahvaljujemo. Bomo pa z veseljem objavili vse, kar bo napisal novega na to temo. Na primer kaj o drogah na Ponikvi. Za "ogrevanje" pa morda "Deset starih pravil za pitje", ki so jih ustvarili Jožica, Tomi, Andrej in Andreja iz 8.a: En kozarec je kakor med; drugega - če hočeš; tretjega s pametjo; četrtega se bratec ogibaj; petega zapusti; šestega prepoveduje zakon; sedmi te napravi neprištevnega; osmi se ne spodobi; deveti te naredi za govedo; z desetim se pripravljaš, da te usmrti! Če bi lahko malo pokomentiral, bi rekel, da ste na Ponikvi glede šestega in osmega kozarca kar preveč liberalni! Urednik Osebno sem prepričan, da je vzrok puščanja strehe v lanskem in letošnjem letu izključno višja sila, to je zaledenitev dela strehe nad napuščem. Ob ustreznem gospodarnem ravnanju, to je ob pravočasnem odstranjevanju naslag ledu nad napušči, zatekanja ne bi bilo. Glede tega dam prav županu. Res pa je tudi, da je toplotni režim pod šolsko streho neustrezen, kar je krivda projektantov oziroma graditeljev šole. Sneg nad tako imenovano zračno komoro se hitro topi in nato zmrzuje nad napušči ter zapira strešne odtoke. Eter-nitna streha za posledična zatekanja ni nič bolj dovzetna od drugačnih streh, saj ima kar 27cm prekrivanja. Pri takšnem naklonu strehe kot ga ima ponkovška šola in zaledenitvah kot smo jih imeli v preteklih letih, bi puščale vse podobne strehe. Del strehe nad telovadnico, saniran s tegulo lansko leto, ki ne pušča, potrjuje moje mnenje. Sicer se pa ne maram spuščati v ocene, kdo je kriv. Naj svoje povedo strokovnjaki!" F.K. Dobjanski gasilci so zborovali Na redni letni občni zbor PGD Dobje je prišlo 47 članov (od 58). Zbora so se udeležili tudi gasilci iz vseh društev v občini ter podžupan Oto Pungartnik in poveljnik GZ Šentjur g. Artiček. Predsednik društva g. Franci Salobir je v svojem poročilu ugotovil, da jebilo dmštvo uspešno na področju izobraževanja, preventivnega delovanja in tudi na tekmovanjih. Organizirali so tečaj za gasilce, ki so ga obiskovali tudi člani iz PGD Planina in Kalobje. Na občnem zbom so slovesno podelili priznanja 21 gasilcem, ki so uspešno končali usposabljanje. Dva člana sc udeležujeta izobraževanja za gasilske častnike, poveljnik Franci Tovornik pa je bil tudi na usposabljanju v učnem centru na Igu. Poveljnik g. Tovornik je poudaril, da so tekmovalni uspehi (prvo mesto članov na občinskem tekmovanju, tretje mesto članic in četrto mesto mladih gasilcev pod vodstvom mentorice Jožice Salobir na državnem prvenstvu) spodbuda za dmštvo. Rezultat dobrega preventivnega dela vseh pa je dejstvo, da lani v svojem rajonu niso imeli nobenega požara. Dmštvo je v preteklih letih največ naporov vlagalo v gradnjo svojega doma, ki je zdaj v glavnem zaključena. V bodoče bodo več pozornosti posvetili preventivi, izobraževanju, tehnični opremi in dmžabnemu življenju. Sredstev iz občinskega proračuna je premalo, zato je pohvale vredna pomoč krajanov, ki so ob koncu leta prispevali denar. Vsem darovalcem se gasilci zahvaljujejo za prispevke. Franc Leskovšek Sloga v KS Dramlje V članku pod tem naslovom je bilo v prejšnji številki ŠN objavljenih tudi nekaj napačnih podatkov, ki so vznemirili občane Razborja. Prosim, da v naslednji številki ŠN objavite popravek. Kot predsednik gradbenega odbora naj povem, da smo za cesto proti Zagaju občani prispevali poleg lastnega dela še 3,2 milijona SIT gotovine in ne 1,2 milijona SIT, kot ste napisali. Kljub kreditu, ki gaje KS vzela v okvim projekta CRPOV, moramo zbrati še 1,7 miljona SIT za fino asfaltno prevleko. Janez Laubič Obvestilo brigadir jem MDB Zdmženje borcev in udeležencev NOB vabi brigadirje iz naše občine, ki so sodelovali v mladinskih delovnih akcijah, da sodelujejo pri ustanovitvi Kluba brigadirjev. Ustanovna skupščina bo predvidoma v mesecu aprilu. Brigadirji, ki se želijo včlaniti naj sc prijavijo na naslov: Zdmženje borcev in udeležencev NOB, Mestni trg 5, Šentjur! Iniciativni odbor Obvestila matične službe Poroke: Albin Drač iz Javoija in Marija Sivka iz Vodruža, Ernest Hrovat in Melita Ribič iz Šentjurja, Janko Brilej iz Presečnega in Marija Kolarec iz Kostrivnice. Umrli so: Terezija Bobnar (78) iz Grušč, Jožef Antlej(87) iz Dobja pri Lesičnem, Ludvik Rozman (76) iz Zlateč, Marija Štancer (86) iz Košnice, Anton Hcmavs (57) iz Loke, Florjan Erjavec (82) iz Šcntjuija, Ivana Drobne (84) iz Podvin, Alojzija Plahuta (88) iz Straške gorce, Rozalija Mihelčič (73) iz Goričice, Marija Mihelčič (90) iz Goričice, Anton Horvat (57) iz Kranjč, Janez Jazbinšek (88) iz Presečnega, Marija Presnik (81) iz Grušč. Šentjurske NOVICE ŠENTJURČANI PO SVETU 1 1 S potepanja po Ameriki Noč med Indijanci Strah me je bilo pomisliti, da bom prenočevala v indijanski vasi nekje daleč v notranjosti ameriškega divjega zahoda. Vendar je bila želja, da jih spoznam, močnejša od strahu. Mestece kjer, sem prenočila, sc je imenovalo Tuba City in ni bilo prav nič v skladu z mojimi predstavami o Indijancih. Imelo je pošto, restavracijo in celo v indijanskem stilu prenovljen motel, kjer si lahko plačeval s kreditno kartico. Mojc razočaranje Pa se je prav kmalu razblinilo. V restavraciji sem sc zapletla v pogovor z Indijancem plemena Navaho. V polomljeni angleščini mi je veliko povedal o zgodovini svojega plemena. Navahi so poseljevali to območje od leta 1500. Ukvaijali so se s poljedelstvom, kasneje s tkalstvom in srebrarstvom. S prihodom Evropejcev v 17. stoletju sc je pričela agonija takrat 1,5 milijona Indijancev različnih plemen. Danes jih živi v sušnih in za gospodarstvo neugodnih rezervatih le še okrog 400 000. Podoba indijanske vasi je močno spremenjena. Skorajda nihče več ne živi v šotorih - vigvamih. Imajo lesene barake, montažne hiše na kolesih m celo bivalne prikolice. Še vedno živijo kot nomadi in sami skrbijo za upravljanje v rezervatu. Od zveznega urada dobivajo denarno Podporo in pomoč v živilih. Davkov ne Plačujejo. Med njimi je vse več korupcije, zlorab pri financiranju šolstva, trgovanja z mamili in prostitucije. Zaradi razširjenega alkoholizma je skoraj v vseh rezervatih prepovedana prodaja alkoholnih pijač. Trgovina, kjer prebivalci Tuba Cityja lahko kupujejo alkoholne pijače, je dobro uro vožnje iz mesta. Značilnost tega rezervata je tudi poseben čas Navaho Indijancev, ki je eno uro naprej od lokalnega. To izvira iz njihove tradicije. Najin pogovor se je ob indijanski hrani Navaho - tapaho (podobno je močno začinjeni fižolovi juhi) in obvezno ob brezalkoholnem vinu zavlekel v pozno noč. V postelji, pod dream catchcijcm, ki po indijanskem izročilu ujame prijetne sanje, da sc uresničijo, sem še dolgo v noč razmišljala o tragediji tega ljudstva. V spominu mi je ostala misel mojega prijetnega sogovornika, da smo zemljo dobili v dar od svojih prednikov, dajo ohranimo za naše potomce. Ameriški jugozahod je poln tudi številnih nacionalnih parkov, katerih enkratnosti ne moreš prezreti. Grand Canyon v Arizoni, velik tako kot Slovenija, se razprostira na nadmorski višini preko 2000 metrov. Reka Colorado je v dolgi geološki zgodovini vrezovala v različno odporne in barvite kamenine svojstvene oblike. Igra barv, svetlobe in senc daje tej pokrajini posebno draž. Grand Canyon vsako leto obišče preko 4 milijone turistov. Ogled je mogoč z vrha platoja, z razglednih točk, med katerimi S policijske postaje Kazniva dejanja 33 - letni Jožef M. iz Gorice pri Slivnici sc jc 17. 2. 1997 domislil zelo nevarne zabave -spuščanja neregistriranih avtomobilov po travniku. Začel je z Zastavo 126 P. Da bi dogajanje malce popestril je notranjost naslednjega y°zila polil z vnetljivo tekočino in goreče voz-'1° potisnil po travniku proti stanovanjski hiši sosedov. Goreče vozilo se je na srečo ustavilo uekaj metrov pred stanovanjsko hišo. Zaradi gorečega avtomobila so bili poklicani gasilci, ki so vozilo kmalu pogasili. Jožef je takoj po dejanju s svojim avtomobilom pobegnil s kraja, Pri čemer sc ni ustrašil niti policijske patrulje. 2 nezmanjšano hitrostjo se je odpeljal mimo Patrulje, ki se je morala, da bi preprečila trčenje, z vozilom umakniti s ceste. Da bi ložefu preprečili še kakšno drugo neumnost, so Sc v iskanje vključile tudi druge patrulje. Ob 21:30 uri je bil Jožef izsleden v Gorici pri Slivnici. Takoj je spregledal namero policistov 'n se spravil nad njih s sekiro. Policisti so Jožefa kljub njegovemu odporu prijeli, ga za 48 ur Pridržali in ga po končanem postopku izročili Preiskovalnemu sodniku, ki je zoper Jožefa odredil pripor. 18 - letni Aleš G. iz Celja in 19- letni Miran M. iz Škofje vasi sta se 18. 2. 1997 ob 17:50 uri prišla "preobut" v trgovino s športnimi copati v Šentjurju. Miran M. je poiskusil nove športne copate, stare pustil v trgovini in odhitel proti Celju - bržkone seje želel pred prijatelji pohvalili kako dobre copate imajo v Šentjurju. Njuno namero so preprečili policisti, ki niso imeli posluha za tovrstno reklamiranje. O kvaliteti športnih copat se bodo pogovarjali na sodišču. Prometne nesreče Ceste na šentjurskem so v preteklem obdobju terjale drugo smrtno žrtev v tem letu. Do prometne nesreče z najhujšimi posledicami je prišlo 3. februarja ob 13:45 uri. Iz smeri Celja proti Šentjurju je osebni avtomobil znamke Renault 5 vozila dvajsetletna Karmen JEVŠNIK. V bližini naselja Vrbno je pričela prehitevati pred njo vozeči osebni avtomobil, ki gaje vozil 53 - letni Karel H. iz Vrbnega. V tem trenutku seje v vozilo Jevšnikove od zadaj zaletel z osebnim avtomobilom znamke BMW dvajsetletni Gregor K. Zaradi silovitega trčenja je vozilo Jevšnikove začelo drseti po vozišču. vozijo odprti avtobusi. Na pot, dolgo 20 km, se lahko podaš tudi peš, ali si to čudo ogledaš iz helikopterja. Turistične agencije ponujajo tudi dvodnevne spuste v kanjon s konji ali osli, za kar pa je potrebna tudi polletna rezervacija. Vredno si je ogledati tudi Brayce Canyon in Zion National park v Utahu. Nacionalni park Brayce Canyon je bil ustanovljen leta 1924 in meri 140 km2. Kljub svojemu imenu ni pravi kanjon. Gre za razpoko, v katero sta veter in dež vrezovala tudi do 300 metrov globok relief v različno odporen bel in rožnat apnenec. Tako so nastali in še vedno nastajajo naravni mostovi, stebri različnih oblik, ki sc drobijo in razpadajo. Urejene steze vodijo do najbolj zanimivih točk, kjer prihaja do svojevrstnih sožitij različnih oblik, barv in svetlobe. Pokrajino lahko opazuješ ure in ure in vsak trenutek lahko uzreš nekaj novega in nepozabnega. V Zion National parku opazuješ pokrajino z dna kanjona. Narava je tu nepopisno lepa. V poletnem času cvetijo številni kaktusi, v jeseni sc obleče v tople jesenske barve, pozimi prekrije vrhove snežni pokrov, spomladi pa spet vse zaživi, ozeleni in prebudijo se številni slapovi. Oblasti se trudijo, da bi naravo v parku čim manj popačili. Tako je celo cesta, ki leče po dnu kanjona primemo rdeče - rjavo obarvana. Barbara E. Leskovšek pri tem je zadelo bok Karlovega vozila, nato pa ga je zaneslo s ceste, kjer je po prevračanju obstalo na kolesih. Hudo poškodovano Jevšnikovo so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je dne 4. februarja 1997 umrla. Javni red in mir Dne 12. 2. 1997 okrog 17:30 ure se je Maijan T. precej "v rožicah" vrnil domov. Žeja mu še vedno ni dala miru, a oče njegove izven-zakonske izvoljenke Ivan M. je bil neizprosen - nič več alkoholne pijače za Marjana. To je Marjana razjezilo in začel je tepsti Ivana po glavi. Ta mu je zagrozil s policijo, kar pa Marjana ni prestrašilo, saj je telefon preprosto izpulil iz vtičnice in vrgel po tleh. Ivan je pobegnil iz stanovanja in poklical policijo. Medtem se je Marjan spravil še nad svojo izvoljenko Slavico M., ki mu je prav tako pobegnila iz stanovanja. Iz obupa seje Marjan znesel kar nad pohištvom in kasneje še nad policaji. Ti so ga seveda pridržali do iztreznitve. Barbara Gazvoda Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN lili .............. .......—.-......— BOGDAN GOBEC m jei ■ 740-125, tei/fai: 743-145 S^B | § mobitel: 0609 617947 Spoštovani! Obveščamo vas, da se je v našem računalniškem učnem centru pričel ciklus predavanj iz naslednjih računalniških programov: Windows, Word 7.00 SLO, Exell 7.00 SLO, Goreli 5, Autocat... Tečaj bo na vašo željo potekal ob koncu tedna; petek popoldan, soboto dopoldan in nedeljo dopoldan. Na vašo željo pa organiziramo predavanja o posameznih programskih paketih. Predavatelji so priznani strokovnjaki in poznavalci računalniških programov. Praktični pouk bo potekal v naši učilnici na računalnikih 586. Po končanem tečaju bomo opravili še "zaključni izpit". Uporaba računalnikov, beležka, strokovna literatura in malica sta zajeta v ceni tečaja. Vsem slušateljem bomo tudi kasneje pomagali pri njihovem delu. S skupnimi močmi in našo strokovnostjo boste premagali vse težave pri osvajanju vse bolj nepogrešljivega osebnega računalnika. Vaša odločitev je, da nam pošljete izpolnjeno prijavnico, mi pa Vas bomo obvestili o pričetku tečaja. Direktor PC servis - Računalniški inženiring d.o.o. Bogdan Gobec PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK: NASLOV: PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA TELEFON DOMA: FIRMA: TELEFON:_ PRIJAVLJAM SE NA TEČAJ IZ:________________________________________ 0 pričetku tečaja boste obveščeni naknadno. Stroške tečaja 25.000,00 SIT sem poravnal na žiro račun št.: 50770-601-21457 $ SUZUKI SERVISNO PRODAJNI CENTER £MIEO zSETžr® AVTOSALON CELJE - MoklošičeHa 5 - telefon: 063 683-673 AVTOSALON ŠENTJUR - C. K. 0. 18 - telefon: 063 763-086 VSE NA ENEM MESTU iligiii iDiliia februarja in marca od 700 do 1000 DEM pOpUStSj ALTO 12.990 DEM za vozila SUZUKI: VIACOM BALENO 4x4-sodoben in cenovno dostopen avto na 4 - kolesni pogon WAGON 1.6 GLX 26.790 DEM WAGON 1.6 GLX 4 X 4 29.990 DEM Tretje desetletje izkušenj razlog za zaupanje Delovni čas: vsak dan od 7. do 16. ure, sobota: od 8 -12. ure! TEHNIČNA TRGOVINA tcrmiK Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 063/741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega materiala, inštalacij -voda, elektrika, ogrevanje, barve, lake, akustiko, belo tehniko in gospodinjske potrebščine. PONUDBA MESECA: VINOGRADNIŠKI STEBRI POCINKANA ŽICA NAPENJALCI ŽICE jupol 25 kg 2.799 SIT tuš kabina 15.190 SIT zidna barva (uvoz) 2.399 SIT WC školjka 3.990 SIT lesni premaz vse umivalniki 60 cm 1.990 SIT barve v rinfuzi 669 SIT ploščice od 869 SIT skrinja LTH 2201 51.490 SIT lepilo za ploščice 1.049 SIT TV Gorenje 66cm 90.990 SIT okna strešna VELUX P^cmm^BHAMA^«?banie*i)99?siWrrA Šentjurske NOVIC? F. KOVAČ: ZAPORNIŠKI ZAPISI T Kdor ni nosil še okov... (6. nadaljevanje) V kasarno v Nedaride sem se vrnil še vedno ves "v nebesih". Kapetan Mikec, prvi predpostavljeni oficir v šoli, me je sprejel s previdno radovednostjo, me postavil nazaj v mojo klop, kjer naj bi pač počakal na pravnomočnost sodbe, to je na odgovor vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu. Na sodbo sta se pritožila tako branilec kot tožilec. Branilec je ugovarjal višini kazni, tožilec pa je rohnel, da je sodišče nasedlo intervencijam z različnih strani ter je neosnovano sprejelo prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz sovražne propagande na vznemirjanje javnosti z lažnimi vestmi. Ker je pritožba tožilca eden redkih dokumentov, ki so ostali v mojih rokah -večino sem zaradi lastne malomarnosti izgubil pri odvetniku - hkrati pa tudi dovolj dobro povzema duh vsega dogajanja, jo bom v večjem delu povzel dobesedno, vključno s slovničnimi napakami. Pritožba zaradi kršitve Kazenskega zakona ima številko 370 /64 in je datirana z 8. marcem 1965. Preko Prvostopenjskega vojaškega sodišča v Sarajevu je namenjen na Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu, podpisal pa jo je namestnik vojnega tožilca Vašo Milutinovič. "Prvostepeni vojni sud je iz pravilno utvrdjenog činjeničnog stanja izv e o Pogrešan zaključak, prema kome je optuženi izgovorio inkriminisane reči u cdju izazivaja nerazpoloženja, pa je zbog toga izvršio prekvalifikacija dela i opt. Kovača oglasio krivim za delo širenja lažnih vesti iz čl. 292-a KZ, umesto za delo ^prijateljske propagande iz čl. 118 st. 1 KZ, kako mu se po pravnoj oceni stvari aptužnicom stavlja na teret. Provedenim dokažimo na glavnom Pretresu nije izmenjena ni jedna od °dlučnih činjenica, a posebno, nije došlo do pramene onih činjenica iz kojih bi Proilazilo da optuženi nije izgovorio Inkriminisane izraze o zloj namjeri. Tako je, i po nalaženju prvostepenog suda, dokazano da je opt. Kovač izgovorio sve Inkriminisane reči, koje se mu stavljaju na teret optužbom, i da je time predstavio neistinito društveno političke neprilike u našoj zemlji. Medjutim, iz tako utvrdjenog činjeničnog stanja prvostepeni sud je izveo pogrešni zaključak kada je utvrdio da je opt. govorom odnosno tvrdnjama, iznetim u dipozitivu napadnute presude, imao nameru da njima izaziva nerazpoloženje kod prisutnih, a ne da je to bila zlonamernost u smislu one koja je elemenat krivičnog dela neprijateljske propagande iz čl. 118 st. 1 KZ. Ovakav se zaključak ne može izvesti iz utrdjenog činjeničkog stanja... Nasuprot torne, iz tako utvrdjenog činjeničkog stanja, a naime da je optuženi navedenom prilikom rekao sve ono što je navedeno u dispozitivu napadnute optužbe, sledi objektivan zaključak da je optuženi inkriminisanim izrazimo imao namjeru da se kod lica sa kojima je diskutovao stvori pogrešna predstava o društveno političkim prilikama u našoj zemlji tj. u zloj nameri. Ovoj zaključak sledi iz činjenica da se optuženi uključio odredjeneprilike u jednu takvu diskusija, do koje je došlo sasvim spontano, gde je i sam postavljao pitanja i na ista davao odgovore. Tako je tada, kada je bila reč o pojavi kulta ličnosti u SSSR-u, rekao da je i kod nas prisutan kult ličnosti, a koji se, prema rečima opt., ogleda u ličnosti Tita. Da bi prisutne što bolje ubjedio u to svoje neistinito tvrdjenje, najpre je iznosio primer nošenja štafete, pa kada je opt. naišao od Strane prisutnih na osudu zbog toga nastupa, onda je pošao mnogo dalje u dokazivanju svojih neistina da je on u pravu, ubdjujuči ostale učesnike u diskusiji, kako članovi SKJ mehanički prenose stavove druga Tita, da je Savez komunista zatvorena organizacija bez demokratičnosti, da naš ustav obezbedjuje pravo drugu Titi da hude doživotni predsednik, da SR Slovenija ne napreduje več da stagnira i niz drugih izgovornih inkriminisanih reči. Otuda sa pravom se postavlja pitanje kako je sud mogao da jedne takve teške inkriminisane izraze, sa svim obeležjima krivičnog dela neprijateljske propagande, koje je optuženi izgovorio protiv opšteg društveno političkog i ekonomskog sistema odnosno protiv našeg Predsednika republike i vrhovnog komandanta JNA, identifikuje sa delom širenja lažnih vesti u nameri izazivanja nerazpoloženja i da time jedno tako društveno opasno delo i učinioca kao i stepen krivične odgovornosti optuženog svede na najblažu meru krivične odgovornosti, kada optuženi nije uopšte imao takvu namjeru i kada faktički nije tako shvačen od Strane ostalih učesnika u diskusiji. Optuženom, obzirom da je bio društveno politički radnik, dobro je poznata kakav je doprinos druga Tita i naše zemlje u borbi protiv toga kulta ličnosti u SSSR-u, kakav je doprinos druga Tita na stvaranju samoupravnog sistema u našoj zemlji, neposrednoj socialističkoj demokratiji, a to je sve ono što je u suprotnosti sa kultom ličnosti odnosno sa našom stvarnosti. 1 dalje, njemu je poznalo da SR Slovenija ne stagnira več da napreduje srazmemo svojoj materjalnoj tehničkoj bazi kao i sve naše republike i da se u najpovolnjim uslovima ona može, kao i sve naše republike, razvijati samo u zajednici jugoslovenskih naroda. Kad je to tako, onda je to ne samo neistina, koje je itekao svestan i sam optuženi, več i zla namera. I ne samo to, ona je čak izrazito neprijateljska, ovo zbog toga što je opt. u prikazivanju tih neistina bio veoma uporan. To su fakta koja so izneta pred sudom sa Strane svedoka i delimično samog optuženog, iz kojih je sud mogao izvesti pravilan zaključak. I kada se ima u vidu samo mesto njegov poziv kao pitomca škole rezervnih oficira, čija bi u prvom redu bila dužnost da svojim vladanjem, političkim shvatanjem, stavam i uopšte svojim celokupnim redom služi za primer drugim - mladjim od sebe, donosno da se osposobi za čuvanje u prvom redu baš i onih tekovina naše revolucije protiv kojih je on istupio na neprijateljski način u takvom svojstvu i na takvom mestu gde se to moglo najmanje očekivati. Na veliko iznenadjenje i čudjenje je sud tako utvrdjeno činjenično stanje podveo pod delo iz čl. 292-a KZ. što po pravnoj ocjeni optužbe nema svoje opravdanje. (se nadaljuje) Lutkovna igrica 113 Dne 25. 2. 1997 bo PP Šentjur izvedla projekt Policija za otroke. Namen projekta je vzpostavitev neposrednih stikov otrok s policisti iz njihovega okolja. Otroci od male šole do vključno 4. razreda OŠ si bodo ob 9., 10. in 11. uri ogledali lutkovno predstavo v kulturni dvorani Šentjur. Po predstavi bo organiziran tudi ogled policijskega vozila, motorja in opreme. 26. februarja bo projekt izveden tudi v Dobju in Slivnici. Šentjurske NOVICE F. KOVAČ: DNEVNIK 1 Dnevnik II Priznam, zaman sem upal, da bo Dnevnik vžgal. Ne, nikogar nisem našel, ki bi me bil že tokrat voljan zamenjati. Morda pa v naslednji številki. Še enkrat: stran je odprta za vse, ki imate kaj povedati. 7. februar Predvečer državnega praznika, Dneva kulture. V dvorani v Šentjurju prepeva Ana Pusar - Jerič, jaz grem pa na sestanek občinskega predsedstva SDS, ki sem ga sklical skorajda po pomoti. Začuden sem sam nad seboj, ko občutim olajšanje, da mi ni treba na kulturno prireditev. Sestanek je bil, podobno kot ponavadi, neprijetno naporen. Kot predsednik občinske stranke, bi moral biti pameten, dobro informiran, voditeljski, razumevajoč in ne vem kaj še. Vse to pa seveda nisem in sem prej strelovod za nejevolje, ki tarejo člane predsedstva, kot pa prvi med enakimi. Žuli nas proračun. Gospodje s Planine so ogorčeni, ker so jim Občinarji neupravičeno vrgli iz proračuna asfalt proti Podlogu. "Ali smo vladajoča stranka, ali nismo", so glasni. Nihče sicer ne reče naravnost, ampak jasno je, daje kriv predsednik. Kljub temu, da že skoraj več kot leto ponavljam, da SKD in SLS vladata brez nas in da nas naš član v županovi ekipi potrebuje le takrat, ko mu zaškriplje pod zadnjico. Povedati bi morali, da tudi formalno nismo več zraven. Ne, tako pa ne, tako se s koalicijskimi partnerji ne dela! Kako potem? Gospod B., ki obljublja, da takšen proračun ne bo nikoli prišel skozi Občinski svet, ko bo on svetnik, je glasno nezadovoljen. Pravzaprav je vedno nezadovoljen. Žal vse prevečkrat tudi upravičeno. Njegova izjava, da je njemu in občanom figo mar za strankarsko filozofijo, da ljudje hočejo imeti to in to zakrpano luknjo ali poasfaltirano cesto, pa tudi če sklenejo koalicijo s samim hudičem, mi pobere vso energijo. Saj res, kaj jaz s svojo mesijansko romantiko sploh počnem v politiki? Morda bi bilo res bolje, da bi poskušal uživati v galantnem ploskanju neproblematični Pusarci, kot da se ubadam s stvarmi, ki jim očitno nisem kos. Mar bo res spet potrebno izstopiti z vlaka? In ali se mi to izstopanje vendarle ne dogaja prepogosto? Ampak proračun je res spet takšen, da gaje težko požreti. Sobota, 8 februarja, je lep sončen dan. Šel sem pogledat drameljske pohodnike, zaradi težav s kolenom kar z avtom, ki so se podali na 16. pohod po poteh 14. divizije. Zdaj se temu reče planinski pohod. V nasprotju s Preverjani, ki so za svoj del poti obdržali "revolucionarno" vsebino, so se Drameljčani zelo uspešno prelevili v planince. Pot čez zasnežena osojna slemena in kopne prisojne lege "šentjursko -konjiškega juga" je gotovo doživetje, za katerega je bilo vredno porabiti ta dan, ne glede na za nekatere sporno zgodovinsko vsebino dogodka, ki naj bi se ga spomnili. Gomile in spominska obeležja, čeprav zapuščena (ali morda ravno zato) ob poti so tudi po dolgih desetletjih še vedno pretresljiva znamenja končnosti mladih življenj, ki jih je nekoč vzela ideja. Po pomoti?! Kaj je lepšega kot sprehod po zamrznjenem Slivniškem jezeru! Led je tako debel, da bi lahko imeli na njem avtomobilske dirke. Vendar niti sprehajalcev ni na njem. Nikogar ni, ki bi si upal prevzeti odgovornost, odstraniti table o prepovedi drsanja in vdihniti tej zimski pravljici kaj pridobitnega. Skupina fantov, ki jim manjka igralec, me povabi na partijo hokeja. Nič kaj spretnejši niso od mene. Hokej je čudovita igra. Malo hitrejši Start in kot strela z jasnega se mi je zažrla v stegno topa bolečina. Mišica je šla, me prešine. Komaj sem se privlekel do avtomobila. Konec je s hokejem, konec za vedno, sem si grenko mrmral v brado. Po nekaj dneh seje vendarle pokazalo, da le ni tako hudo. Proračunska razprava v Občinskem svetuje bila mučna. Čeprav sem se že zaklel, da se v Občinskem svetu ne bom več miselno angažiral, me je skušnjava tudi tokrat premotila. Povsem po nepotrebnem in brez koristi. Ko je proračun enkrat sestavljen, so možne le še razprave zaradi razprav in več ali manj le kozmetični popravki. Tako imenovana razvojna usmerjenost proračuna, kar je drugačno ime za temeljit razmislek o drugačni prerazporeditvi občinskega denarja, se postavlja že krepko prej kot pride proračun pred svetnike. Kdo bi vedel, kako so to letos naredili! OS je potrdil nedodelan proračun, ki je nemočno nadaljevanje nekoč sprejetih odločitev in indeksiranja. Vsak poskus drugačnega razmišljanja je bil zlahka zavrnjen. Nerad sem si priznal, daje bivši predsednik IS Grdina, čeprav nesprejemljivo svojevoljen in antipatičen, vendarle znal bolj zagnano iskati močnejše rešitve. Pustni torek. Dopoldanski sprevod šolskih maškar in tudi popoldanski zbor pred občino sta me kar nekako razočarala. Toliko lepih mask je bilo, pa nobene, ki bi bila domača, aktualna, pronicljiva. Očitneje zdaj drugače, kolje bilo nekoč, na primer še na Planini v šestdesetih letih, ko je pustni sprevod moral imeti svojo vsebino, svojo poanto, ki je izvirala iz dogajanja v kraju samem. Danes, v času televizijske hegemonije, se šentjurske maske lahko delajo norca iz slovenske politike, da pa bi si kdo privoščil domačega župana ali kakšno domačo neumnost, tega pa ni več. Mar tudi maškare nimajo oziroma ne znajo ničesar več povedati? V soboto zvečer sem bil na občnem zboru šentjurskih gasilcev. Nobena politična stranka ne spravi na svoj shod toliko ljudi, kot jih gasilci. Kot vse kaže, sploh ne gre več toliko za gasilstvo, kot za neko nenavadno organizacijo civilne družbe. Več kot s požari se ukvarjajo z družabnostjo, kulturo, vzgojo...Svečane temne uniforme, bleščeča odlikovanja in vojaška strumnost nekako niso v skladu z njihovim realnim pomenom. Četica dobro opremljenih profesionalcev bi bila verjetno neprimerno učinkovitejša in tudi cenejša od tisočglave gasilske množice, ki bedi nad našo varnostjo. Seveda pa zagotovo ne bi uspela podobno uspešno prevzeti tudi tiste splošne, vsestranske motivacijske in organizacijske vloge, ki jo imajo gasilci v vsakem malo večjem kraju. Skupaj z alpoškimi sindikalisti, ki so gostili visokega predstavnika nemških sindikatov Maksa Korošca, sicer domačina iz Celje, sem šel skozi alpoške hale. Presenetila sta me razmeroma ugodno delovno okolje, zlasti v lakirnici in mizarski delavnici, in pa splošno nezadovoljstvo zaposlenih. Kar grozljiv je gnev delavcev, ki za svoje delo zaslužijo komaj za iz rok v usta. Čeprav je res, da se vedno slišijo le tisti bolj glasni, se vendar nisem mogel znebiti morečega vtisa, da gre za krizo, ki mu bo tudi notrenje lastništvo podjetja težko kos. Šentjurske NOVICE Nogomet se seli v Grobelno? V četrtek 23. januarja sc je v pretesnih prostorih NK Šentjur v Športnem parku zgodil občni zbor. Udeležba na zboru je bila v primerjavi s slovesom, ki ga klub v Šentjurju ima, kar preskromna. Ce bi odštel člane vodstva kluba in tiste, ki so bili na zboru takorekoč po službeni dolžnosti, bi komajda ostal še kak navaden smrtnik. Upal sem, da bom vsaj ob glasovanjih lahko prcštel prave člane kluba, toda delovni predsednik g. Štiglic je zbor vodil tako spretno, da navzočim niti enkrat ni bilo potrebno dvigniti rok. Predsednik Romih je v kratkem uvodnem sporočilu poudaril, da je klub v preteklih dveh letih poleg velikih tekmovalnih uspehov dosegel tudi zavidljive organizacijske uspehe. Z ograjo so poskrbeli za varnost gledalcev in igralcev, z veliko pomočjo Cestnega podjetja Celje (posebne zasluge ima g. Vengust) so zgradili tribune, od občine so dobili koncesijo za upravljanje s športnim parkom (pogodbe še niso podpisali, ker objekti še niso gotovi). Direktor Emeršič je povedal, da je klub izpolnil praktično vse načrte izpred dveh let. Prvo moštvo seje uvrstilo v 2. slovensko ligo, kjer je lani osvojilo zavidljivo 4. mesto (letos so na 6. mestu), mlade selekcije pa so v svojih kategorijah na vrhu lestvic v Celjski nogometni zvezi. Prav delo z mladimi, v klubu je organiziranih okrog 100 šolarjev in mladincev, štejejo za svoj največji uspeh. Finančno poročilo je podal Vlado Grdina. Klub je v preteklem letu imel 26,8 milijona tolarjev prihodkov in 31 milijonov stroškov. Na koncu leta jim je ostalo 4,5 milijona dolgov. V to vsoto pa verjetno (ni sc dalo razumeti) ni vključenih še 1,4 milijona tolarjev stroškov, ki sojih imeli z bazenom. Predsednik Nadzornega odbora g. Peček je zagotovil, daje klub posloval pravilno in zakonito. Razprava po poročilih je bila bolj pičla. Delovni predsednik g. Štiglic je poudaril, da je pravi čudež, da je klub s tako skromnim proračunom dosegel tako velike uspehe. Na vprašanje enega izmed Prisotnih, kakšna je struktura prihodkov, je odgovoril g. Grdina, da so "daleč, daleč največ prispevali sponzorji". Od Občine pa je klub dobil vsega 1,15 milijona SIT preko Športne zveze ter 580 000 od družbenih dejavnosti in za urejanje okolja. Občina ni pokrila stroškov niti za najmlajše selekcije niti za vzdrževanje igrišča. Posameznih donatorjev ni naštel, ker le ti tega ne želijo. Omenjeni so bili le Alpos, Cestno podjetje Celje, Jurmes in Elba. Največ denarja (19,1 milijona SIT) je šlo za igralce članskega moštva in tehnično osebje kluba. Kakšne so nagrade za profesionalne nogometaše (oziroma tako imenovane hran arine), iz poročila ni bilo mogoče izluščiti. Predsednik Športne zveze Šentjur g. Rataj je povedal, da je v lanskem letu 32 društev dobilo iz občinskega proračuna vsega 4,7 milijona tolarjev, od tega sta polovico dobila NK in Atletski klub. Pričakuje, da za šport tudi letos ne bo več denarja. VeČ govornikov (Plauštajner, Grdina...) je poudarjalo, da v občini Šentjur "ni niti najmanjše mere razumevanja" za šport. Spraševali so se tudi kako je mogoče, da je Občinski svet lani že tako skromnim sredstvom za šport odvzel še dva milijona in jih dal gasilcem. Podžupan Pungartnik je povedal, da z ozirom na slabo ekonomsko moč gospodarstva, daje Šentjur za šport veliko, zlasti še če upoštevamo tudi na primer letošnjo anuiteto občine za telovadnico Hruševec (40 milijonov). Obljubil je boljše pogoje za delo NK. Klub naj bi si prioritetno večje prihodke zagotavljal zlasti z gospodarjenjem s Športnim parkom. Nekoliko seje zapletlo pri volitvah novega vodstva kluba. Nov upravni odbor (Romih, Štiglic, Bračun, Marovt, Ozis, Mlakar, Muškatevc, Zdolšek in Grdina), ki ga je predlagalo staro vodstvo kluba, je bil sprejet brez ugovarjanja, vendar pa na zboru niso izvolili predsednika in podpredsednika kluba, nadzornega odbora in disciplinske komisije. G. Rataj iz Občinske športne zveze je ugovarjal, da je pristojnost občnega zbora, da izvoli predsednika in podpredsednika ter daje prepuščanje teh pristojnosti Upravnemu odboru v nasprotju z zakonom in pravili NK Šentjur. Gospa Gosarjeva mu je pojasnila, daje klub na izrednem občnem zboru junija lanskega leta sprejel drugačna pravila (s katerimi večina prisotnih očitno ni bila seznanjena) in daje vse v redu. Tudi prisotnost odvetnika Pungartnika v klubu naj bi bila garancija, da je vse OK. Kaj je v ozadju tega spora, ki je bil očitno vnaprej predviden, se ne ve. Slišati je bilo, da gre za nedorečenosti v zvezi z novimi podjetniškimi imeni (Muškatevc, Mlakar...) v vodstvu kluba, ki predstavljajo premik težišča dogajanj iz izključno športnega področja v svet biznisa. Tudi premik proti Grobelnem je menda v igri. Program kluba je podal g.Grdina. Prva ekipa naj bi se zadržala v zgornji polovici lestvice v 2. državni ligi. V moštvu naj bi zaigrali tudi prvi domači igralci. Mladinci in kadeti naj bi prešli iz celjske območne zveze v 2. slovensko ligo, mlajšim in starejšim dečkom pa so namenili predvsem obilo športne vzgoje. Finančni načrt za leto 1997 predvideva 36 milijonov tolarjev prihodkov in stroškov. Od tega bo šlo za člansko ekipo 26,3 milijona tolarjev, preostanek pa za mlajše selekcije in vzdrževanje igrišč. Za vlaganja v Športni park (koncesija) niso predvideli svojih sredstev. Kako bo s stroški bazena? V NK pričakujejo, da si bodo kljub koncesiji stroške delili z občino, kajti v naših podnebnih razmerah je zaslužek z bazenom takorekoč izključen. Dogovorili so se tudi za članarino v klubu. Ta zanaša 10 000 SIT, člani pa jo bodo lahko kompenzirali z brezplačnimi celoletnimi vstopnicami za ligaške tekme. Dogajanje na občnem zboru bi bilo potrebno temeljitega komentarja nekoga od tistih, ki imajo vpogled v poslovanje in delo kluba, kar pa seveda ni za pričakovati. Vsa poročila, vključno s finančnim, so bila podana v telegrafskem slogu - občutek sem imel, da bolj zaradi forme kot vsebine - odzivnost prisotnih članov pa je bila neznatna. Z ozirom na to, da gre v primeru NK Šentjur že kar za pravo podjetje, ki ga ima čvrsto v rokah ožje profesionalno vodstvo, je morda takšna pasivnost (in neinformiranost) članov povsem pričakovana. Ker klub vendarle razpolaga s precejšnjimi sredstvi, tudi družbenimi (ali državnimi), bi človek pričakoval večjo angažiranost tako članov kot predstavnikov občine. Navsezadnje bi bilo tudi zanimivo vedeti, koliko članov klub ima in če je bil občni zbor sploh sklepčen. Šentjurske NOVICE ■ : ; - . ' ■ ' . ; . . . ; ; . . . ,, Morebiti so vse te in podobne pripombe, z ozirom na veliko uspešnost kluba, povsem deplasirane. Nekateri bodo takoj rekli, da so tudi zlonamerne in destruktivne. Ne, ni to njihov namen. Spomnile so me le na že stare govorice, kako v NK klubu delajo precej "po domače", na izražene pomisleke, ker se daje Športni park v upravljanje prav NK Šentjur in podobno. Da je NK Šentjur že premočna firma, govori tudi dejstvo, da nobeden od prisotnih občinskih funkcionarjev ni upal niti z besedico omeniti sporne ograje okrog igrišča, kljub zavezujočim sklepom Občinskega sveta. Ograjo, ki je pred časom tako razburjala Šentjurčane, je le enkrat omenil predsednik Romih. Tako bolj mimogrede je rekel, daje bilo na postavitev ograje "nekaj pripomb in bo potrebno nekaj korektur" in nič več. Po mojem mnenju je to premalo. Nič ni slabega, da je NK močna firma. Slabo bi le bilo, če bi ta močna zgradba stala na improviziranih, začasnih ali mora celo nezakonitih temeljih in bi si prilastila večji prostor, kolji v resnici gre. F.K. V svetovnem pokalu Peterka, v Kotah pa Nani - najboljša Pa ti soja nori, je bila moja prva misel ob pogledu na skakalnico in potem še pogumneže, ko so se upali spustiti po njej. Pa ni bila to planiška velikanka, ampak samo približno štiridesetmetrska skakalnica v Kotah, kije na zadnji januarski sončni nedeljski popoldan privabila petindvajset amaterskih skakalcev, večino iz Gorice pri Slivnici in še nekaj okoliških krajev. Po besedah komentatorja je skoke opazovala kar deset tisočglava množica. Vendar se mi zdi, daje malo zgrešil, jaz sem jih naštela le okrog štiristo, kar sploh ni tako slabo, če vemo, da je to slaba polovica vseh prebivalcev v Gorici pri Slivnici. Pa k bistvu. Tekmovanje se je začelo okrog ene ure. Tekmovalce so razdelili v tri skupine. V skupini do šestnajst let so bili Gašper Virant, Srečko Završck, David Kolar, Damjan Antlcj, Ambrož Šešerko, Denis Laskovšek, Tomi Leskovšek ter Aleš Kančarin in Luka Polenšek, ki sta tekmovanje zaključila kar s poskusno serijo in najbrž tako svojim staršem omogočila mirnejše nadaljnje gledanje. V skupini od šestnajst do dvaindvajset let so nastopili Franci Grobelšek, Boris Pungaršek, Boris Kladnik, Boštjan Artiček, Gorazd Hemaus, Iztok Leskovšek, Jernej Bovha, Jakob Skale, Robi Kladnik ter Matjaž Štruklec. "Veterani" pa so bili Toni Štruklec, Stanko in Marjan Cmeršek, Janez Arančan, Janez Krameršek, Matjaž Sluga, Janko Kantužar ter favorit in ponovno nepremagljivi Franci Vodeb-Nani. Da gre za čisto zaresno in dobro pripravljeno tekmo, kaže to, daje skoke komentiral ter tu in tam še kaj po bergan-tovsko dodal o skakalčevem osebnem življenju čisto zaresni komentator Vinko Kumberger, da so se gledalci lahko pogreli ob čaju in drugih pijačah, ki jih je nudil "šank", da so v odmoru med prvo in drugo serijo spustili tudi glasbo, tako popestrili skakalniško ozračje in marsikomu s tem pogreli ozeble noge. Vsi tekmovalci si skočili okrog trideset metrov, rekord skakalnice pa je zopet postavil Franci Vodeb-Nani, in sicer so sodniki dejali, daje bil ta celih 35 metrov. Nani, ki so ga zaradi skakalnega, precej oprijetega dresa, nekateri poimenovali kar mož v pajkicah, pa je povedal: " Skakalnica je super, letos je daljša in se zaradi tega lahko dlje skače. En problem pa je kljub temu, pa to ni nič v zvezi s skakalnico, ampak prvi sosed skakalnice, v bližini si je namreč postavil vikend, a nam še elektrike ni hotel posoditi. Tudi brajde, ko so postavljene čisto ob strani doskočišča, so nevarne, zato smo si sposodili blazine, da smo obložili betonske stebre." Na vprašanje, če si je mislil, da bo zmagal, pa je skromno povedal, da ne , čeprav sem mu to kar težko verjela, glede ne to, daje že nekaj let nepremagljiv. Sicer pa je v skupini do 16 let zmagal lanskoletni drugouvrščeni, David Kolar, drugo mesto je zasedel Denis Leskovšek, tretje pa Ambrož Šešerko. V drugi skupini je zmago slavil Iztok Leskovšek, ki je imel po mnenju komentatorja najbolj "seksi pancerjc". Drugi je bil Boris Pungaršek, ki je svoje navijače kar malo razočaral, vsi so namreč zaradi lanskoletnega uspeha upe polagali nanj. Tretji je bil Artiček Boštjan-Sakala, ki mu podobno kot smučarskemu skakalcu Šakali v letu plapolajo skodrani lasje. V zadnji skupini sije srebro priskočil Matjaž Sluga ter bron Janko Kantužar. Kakorkoli že, eni so resda zmagali, vendar so bili zame vsi zmagovalci, vsi, ki so se upali spustiti po "kotovski" lepotici in pri tem ostali celi. Ni kaj, skakalnica v Kotah postaja prava znamenitost kraja in ni dvakrat reči, da drugo leto ne bo ekipa nacionalne televizije posnela kakšne kratke reportaže na tem koncu Kozjanskega in bodo ljudje Gorico pri Slivnici poznali še po čem drugem kot po uničeni in razruvani cesti skozi kraj. Povedali so: Vinko Kumberger: "V Kotah sem tretje leto. Letos so skakalnico razširili, povečali, tako da dopušča vame skoke nekje do 35 metrov. Zdi se mi, da organizacija, in s tem tudi varnost tekmovalcev iz leta v leto napreduje. Največ zaslug, da ta skakalnica sploh obstaja in vsako leto znova oživi, pa imajo vsekakor Nani, trije Leskovški: Iztok, Tomi, Denis, Janko Kantužar, Gašper Virant in seveda še vsi drugi: sponzorji in tudi vsi tekmovalci. David Kolar:" Letos sem v Kotah drugič, lani sem tu osvojil drugo mesto in tudi letos, ko sem treniral tu samo nekajkrat, nisem upal na višje mesto. Edino, kar se mi zdi letos malce slabše, je zaletišče." Nina Gradič Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN 1 • S::::::::::;:;: I TRGOVINA STORITVE d.o.o. f 'J Šentjur, Ljubljanska 26 in Ul. Dušana Kvedra 43 m A UGODNOST v mesecu NA GOTOVINSKO PLAČILO gl. stolp QRUNDIQ 49.890,00 SIT POSODA RAZTEZNA 25L 3.955,00 SIT RADIATORJI 22 600 x looo 13.164,00 ( 11600x600 5.328,00 11900X500 6.276,00 VODNIKI PGP 3 X 1,5 50,90 61 PGP 3 X 2,5 , 77,80 SITI 741-151 743-151 740-151 VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM! P.OP.USjli fotoaparat KODAK 00 9.990,00 DO 17.800,00 SIT avtoradio BLAUPUNKT OD 18.600,00 DO 31.999,00 SIT ŽARNICE FIDO 36W 169,90 SIT VARČNE 1.899,00 SIT MASAŽNE BLAZINE ZA ŠOFERJE 9.936,00 SIT 'plEllEB vnmumNm^ Ul m A otmutirmMmmci' VVILO črpalka RS 25/501' 9.870,00 Šentjurske NOVICE ŠPORT i z : : :: ■- ■ .. Kdo bo "športnik '96" po izboru bralcev Šentjurskih novic? V prejšnjih dveh številkah smo predstavili kandidate, ki so jih predlagali klubi in posamezniki. Ker odziv bralcev - glasovalcev ni bil najboljši, razpis podaljšujemo do 10. marca. Prosimo, da na priloženi glasovnici glasujete za tri športnike, ki naj bi si po vešem mnenju zaslužili ta naslov. Do sedaj vodi Matjaž Zendzianovsky (mali nogomet) z 19 točkami, na drugem mestu je atlet Ivan Kukovič s 15 točkami, alpinist Dušan Debelak je tretji (12 točk), košarkar Študentskega kluba Gregor Kovač jih ima 11, ženska štafeta 4 x 300m pa 7 točk. Sledijo košarkar Knez, atlet Pangerl, smučar Nani Vodeb, košarkar Gajšek in šahist Gazvoda. ZA ŠPORTNIKA ŠENTJURJA ZA LETO 1996 Glasujem za: 1. 3 točke 2. 2 točki 3. 1 točka Podpis: S prvenstva osnovnih šol Slovenije Gorenjska prestolnica Kranj je bila gostiteljica 1. državnega prvenstva osnovnošolcev v šahu. Prvenstvo, ki je potekalo od 15. do 17. februarja 1997 so organizirali Ministrstvo za šolstvo in šport. Šahovska zveza Slovenije in Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj. Šolarke in šolarji, bilo jih je kar 264, so se spoprijeli v štirih starostnih kategorijah. Iz naše občine so se prvenstva udeležili trije tekmovalci. OŠ Franja Malgaja sta zastopala Simon in Andreja Jernej, OŠ Ponikva pa Danijela Dura. Rezultatsko gledano so naši mladi šahisti povsem izpolnili pričakovanja, po prikazani igri pa bi zaslužili višje uvrstitve. Simon, kije igral v kategoriji do 15 let je zbral 4 točke iz 9 partij in bil med 31 udeleženci uvrščen na 22. mesto. Potihoma je pričakoval kakšno točko več, a je v časovni stiski izgubil nekaj obetavnih partij. Andreja, ki se s šahom ukvarja šele pol leta, je igrala v kategoriji do 9 let in osvojila izvrstno 15. mesto (4.5 točke). Danijela je našla svoje mesto v kategoriji deklic do 13 let. Izkupiček 3 točk in 29. mesto ni ravno veliko, vendar je Danijela sposobna zaigrati tudi bolje. Manjkajo ji izkušnje in potrpežljivost. Celotni vtis s prvenstva je dober. Organizacija je bila na ravni, kot se za takšna tekmovanja spodobi. Le cena prenočitve in prehrane (38DEM) je bila morda previsoka. Sebastjan Jazbinšek Nataša Oset prva v Murski Soboti in v Brucku Na mednarodnem krosu za pokal Toyota (obsega štiri krose v Avstriji in enega v Sloveniji), ki je bil koncem januarja v Murski Soboti so ateleti AK TrgoHlad dosegli naslednje boljše rezultate: Klemen Lavrenčak (4000 m) je bil tretji med mlajšimi mladinci, Primož Pangerl četrti med člani, Nataša Oset je > zmagala med pionirkami, Jaka Zupančič pa je bil drugi med pionirji. 1. februarja je bil v Brucku četrti kros za pokal Toyota. Klemen Lavrenčak, Primož Pnegerl in Jaka Zupančič so osvojili tretja mesta, Nataša Oset pa je spet zmagala. V. Artnak Januarja skromna udeležba! Na hitropoteznem turnirju ŠD LIPA Šentjur za januar je sodelovalo le šest šahistov. V odsotnosti zmagovalca zadnjih turnirjev S. Jazbinška je tokrat zmagal F. Gazvoda (4,5) pred Plahuto (3.5), Potočnikom in Durdevičem (3). F.G. Jazbinšek ali Gazvoda? Letošnjega prvenstva ŠD Lipa se udeležuje 14 tekmovalcev. Odigranih je že 11 kol, torej do konca preostajata le še dve koli. Od najboljših ne manjka nihče, zato je položaj na lestvici precej tesen in bo na koncu še zelo napeto. Trenutno na lestvici vodi F. Gazvoda z 10 točkami. Sledijo mu Plahuta 8, S. Jazbinšek 7,5 (3 partije manj), Lorger 5 (2), Biščan in Drobne 5 (3), itd. Za osvojitev prvega mesta imata največ možnosti F. Gazvoda in S. Jazbinšek (če dobi vse tri zaostale partije). O prvaku bo najverjetneje odločalo zadnje kolo, ko se bosta za šahovnico srečala oba najresnejša kandidata. F.G. Padla še zadnja trdnjava! V 11. kolu t.i. Šmarske lige je ŠKKŠ s košem ob zvoku sirene premagal vodilno ekipo v ligi, KK Dren (Lesično). Rezultat - 61:59 (polčas 23:18). To je bil prvi letošnji poraz igralcev iz Lesičncga. Junak tekme je bil David Antolovič -Dacho, ki je bil strelec odločilnega zadetka. Čeprav je imel slab dan (iz igre je zadel le dvakrat), sc je izkazal, ko je bilo to potrebno. Pozabiti pa ne smemo na Boštjana Kočarja, ki je bil najboljši igralec tekme. Dosegel je kar 31 točk, pobral 14 odbitih žog in jih za nameček še šest ukradel. Tako je učinkovito nadomestil Gregeca, ki je naš najboljši igralec, pa na tekmi zaradi bolezni ni igral. Letos je ekipa ŠKK vsaj enkrat premagala prav vse ekipe in se trdno drži vrha Medobčinske košarkarske (beri: Šmarske) lige. Do konca rednega dela jih čaka samo še eno kolo, ko gostujejo v Šmarju. S.G. Šentjurske ZA RAZVEDRILO NOVICE NAGRADNA KRIŽANKA ST. 46 SEVER BELGIJA META TALUS ZNAMKA ZORAN RUSKO PREBIVALEC AMERIŠKO TOV AVTOM KRŽIŠNIK KISIK ŽENSKO ATIKE MOŠKO SREDIŠČE IME IME VRTENJA nepre- VODIIIK GRŠKI mladinska POLOTOK knjiga KUNTNER TONE 17. ČRKA RUSKI POLOTOK REVŠČINA SLOV. ABECEDE ŠPANIJA 2. ČRKA SLOV ABEC. POSNEM- OVALEC, 0P0Š0- NALEC STANE MANCINI TONA VEČJE KNJIŽEVNO AVAR DELO PLOD imM, BUKVE 100M RADIJ PERONOVA ŽENA ŠIFRA, POSEBEN ZNAK GORA NA KOROŠKEM DELEC NESNAGE VIDA OCVIRK URNA PRAVEC JUD PRVI MOŠKI JUŽNO-AM. ŽIVAL PREČKA PLADENJ TEŽA EMBALAŽE ŽENSKO IME MATI SLOVEN. FOTOGRAF (ZMAGO) LIVADA NAŠA REKA BERTA AMBROŽ VAŽNA TEKOČINA ŽENSKO IME DEL TEN. IGRE ZBOR DEKA BICIKEL LUDOLFOVO ŠTEVILO MALA REČICA DUŠIK ČLOVEK, KI DAJE JAMSTVO FOSFOR ANGLEŠKA IGRA POSLOV. ODBOR VIŠINSKA TOČKA PROPAGA. LISTEK LETALIŠČE PRI BEOGRADU SESTAVIL: JOŽE MASTNAK-MARJAN __________________J Nagrade za križanko št.45 podeljuje Gostišče Montparis s Planine. Z zrezkoma "Grof Monteparise" bodo postregli Damjanu Joštu iz Svetelke, Jožica Zupančič iz Gorice 25 bo dobila krožnik hiše za dve osebi, Andreja Budna z Brda pa 2 nedeljski kosili. Spoštovani urednik Upam, da mi ne boste zamerili, ampak tole kar berete je moje zadnje pismo. Precej izčrpala sem se, Planinčani pa mojih razmišljanj tudi ne prebirajo več radi. Slišim, da sem preveč hudobna, dolgočasna, slabo obveščena in podobno. Še najbolj pa me je razžalostilo, ker me sploh niste povabili na novoletno srečanje sodelavcev Šentjurskih novic. To, da nimate mojega naslova, je prazen izgovor. Če bi napisali Pepca Planinc, Planina, me gospa Dobrškova s pošte ne bi nikoli zgrešila. Ampak niste. Zaradi malenkosti se razidejo tudi najboljši prijatelji. Pa tudi drugače se več ne spodobi, da bi sodelovala z vami, Scntjurčani. Menda nam boste požrli naš asfalt proti Podlogu, vaša oblast pa nam krati celo tisto, na kar smo Planinčani ponosni, °dkar smo s Planine spodili zadnjega planinskega graščaka. Svobodo! Saj ne rečem, da ste Vi osebno vsega krivi. Tudi sem zvedela, da tu in tam rečete kakšno besedo v naš prid, ampak okupatorje okupator. Ponujam Vam možnost, da prestopite na našo stran. Cesta čez Jezerce bo še nekaj časa prehodna, tako nekako do 15. marca, potem pa se bova, žal, gledala lahko le še skozi puškine cevi. Razmislite! Lahko bi skupaj izdajala na Primer Planinske novice za neodvisne Planinčane. Ker glede konkurenčne klavzule ne bi bila preveč pikolovska, bi Vam tudi dopustila, da bi bili vojni dopisnik za Delo, Večer in podobne manj pomembne časnike. Tudi krasne spomine bi lahko napisali. Hitro razmišljajte, čas teče! Tista vaša iz prejšnje številke o "krščanskem škartu" je pa prehuda. Jaz sem napisala "krščanski škrat" in to na Planini vsi vedo, da ta gospod ni noben škart, temveč je del nadzornega odbora v KS, ki kljub temu, da ni bil nikoli izvoljen, krasno deluje. Kot dokaz, daje tako, naj vam bo gospa Anka, hčera enega izmed gospodov iz Nadzornega odbora, ki je kljub temu, da ji je oče naredil špranjico, kar pomni, da ni gospod moški, kot so si izbrali svetniki KS, po odločni intervenciji tega istega organa, le dobila pol službe na krajevni skupnosti. Tudi sem prepričana, da bodo enako pokončno vztrajali do konca ter pobrali trošarino za kuhano vino, s katerim v Gaju grozno služijo tiste budale iz smučarskega kluba, ki zvabljajo našo otročad na smučke in samo izzivajo nesrečo. Pa lepo se imejte! Pepca Planinc Šentjurske NOVICE LAHKO BI BILO RES Osetko v uk Štiglicu! Na občnem zboru NK Šentjurje delovni predsednik Štiglic uspešno speljal vsa glasovanja, ne da bi prisotnemu članstvu bilo potrebno dvigniti eno samo roko. Z ozirom na to, da predsednica Občinskega sveta z dvigovanjem in štetjem rok za vsako figo psihofizično uničuje občinske svetnike, bi bilo priporočljivo, če bi jo župan poslal na kratek kurs demokracije k nogometašem. Ve se, kdo je prevračal smetnjake! Po pronicljivem spoznanju podžupana Pungartnika na nogometnem občnem zboru, da se smetnjakov nihče več ne dotakne, odkar šentjurska mladež pod skrbnim vzgojiteljskim očesom NK vodstva organizirano brca žogo, je vse jasno: to so bili člani mladih selekcij NK Šentjur. Enosmerna pot Po prepričanju občinske svetnice Koleševe so si naši Občinarji zamislili cesto proti Domu upokojencev kot ozko enosmerno cesto. Cc so si odgovorni predstavljali, da je dovolj, da se enosmerni promet naprej iz Doma odvija le proti Botričnici, jim bo treba povedati, da so vendarle malce preveč pragmatični. Programirani stečaj? Maske in gostje, ki so na pustni torek zvečer prihajali na sicer tadicionalno pustovanje v hotel Alpos, so pred zaprtimi vrati hotela veselo ugibali, če tudi alpoški pust posluje preko Celovca oziroma v Celovcu. Večji obisk na knjižničnem večeru Obisk v Kjižnici ob otvoritvi Gocejeve slikarske razstave je bil opazno večji od običajnega - poleg makedonske kolonije v Sloveniji staprišla tudi njihov veleposlanik in njegov gostitelj podžupan Pungartnik. Šentjur pri Hruševcu Sodeč po sklepu Občinskega sveta o poimenovanju tamkajšnje šole v OŠ H ruševec - Šentjur, je Celju, kot razpoznavni orientacijski točki za Šentjur (pri Celju), dokončno odklenkalo. Zdaj se bo vedelo, da je Šentjur v bližini H ruševca. Spomenik Obcestni jašek tik pred odcepom za Slivnico je namerno zamašen vso zimo, da bi voda, ki dere preko regionalke tamkaj ustvarila naravno znamenitost - spomenik, poimenovan po odgovorni osebi iz Cestnega podjetja Celje g. Globočniku - globača. Hrvati kupujejo Alpos Na pustni torek so se v Alposu oglasili trije spretni poslovni možje s polnimi kovčki mark. Najprej so hoteli kupiti tovarno, ko pa to ni šlo, so poskušali v hotelu. Panika, ki je zavladala med vodilnimi, ker naj bi "hrvaška naveza" udarila nekoliko nepredvideno, seje takoj polegla, ko jih je vratar spomnil, da gre le za mašakare. Sever - Jug Potem ko pretežno severni parlament ni uspel izglasovati miroljubne odcepitve skrajno južne Montparisanije, seje tudi vmesni Salo-birdaniji posvetilo, da tudi njihovo že pridobljeno soglasje ni ravno veliko vredno. Na barikadah v Jezercah se bodo z ramo ob rami borili sicer v miru med seboj do kraja sprti secesionisti. OPTIKA GLEŠČIČ s P BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 480 vsak dan od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. NUDIMO VAM: - strokovno računalniško kontrolo vida - računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel - očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: - fotosenzibilna bifokalna - multifokalna (z garancijo) - stanjšana - plastična - sončna očala RAVBAN - najboljše kontaktne leče, mehke in poltrde, proizvajalca Bauch & Lomb CARL ZEISS, ESSILOR - vse dioptrijske podatke vodimo računalniško 10 LETNA TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAUPANJE Poslujemo ŽALUJKA do.o. Dramlje podjetje za p o g r e b n e storitve Z-o tigeitinc življenje: /Mii-rcbi/ii <)/>rcnin in nmlrrinl. />rrrti-.i. nn-fnn/i- in /t(Jsi(// //(v1 /nr/iški' st/bc. c/’chti t/rtin _ n/n/i i/isncči' (( i< >.s/{ n v/ nn i/nn/J. (‘ n n zn Cl/c / /m >< n. //rr/im/r /i/cniru i/e. /sosrec/nrcm/c usn/r/uic. zeibrnl. izb<>/>i. iirf/tin/c f-rhbor ■2.4 ur nci cfart: 06-3/79S-332 in 0G09/63&-194, 64Ž-S43 ali zz c 'zict fičarni ‘JVlajda zj Šentjurju, od pan. ifo pet.: