Oaehne vesti Clospod dekan _s» L,jabneni umrl. Na Ljubnem v Savinjski dc _ni 3© umrl 28. oktobra g. Jožef Krančf., dekan, župnik in duhovni svetnik na Ljubnem v Savinjski dolini. Rodil se je teta 1871 v Rečici ob Savinji in mašniško posvecenje je prejel leta 1895. Pred vojno je služboval v okolici Trsta in je postal župnik na Ljubnem leta 1922 in leta 1928 pa dekan. Imel je dva ugledna brata, od katerih je bil eden župnik v Grižah in eden sodni svetnik v Celju, a sta že bba rajna. Blagopokojni je bil ljubeznive narave, goreč duhovnik in priljubljen pri vseh, kateri so ga poznali. Blagemu duhovniku ostani ohranjen časten ter hvaležen spomin! Kapi.einski zlati jubilant umrl. V celjskem kapucinskem samostanu je podlegel 27. oktobra kapi p. Donat Zupančič, bivši provincial ilirske kapucinske province in konzistorialni svetnik naše škofije. Rajni je bil rojen v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem. Letos je obhajal zlati jubile.i slo¦ vemih redovnih obljub in za božič bi bil zlatomašnik. Jubilant je vodil 12 let ilirsko kapueinsko provinco kot njen prvi provincial. Slovel je kot misijonar ter pridiiTar in do zadnjega je rad hodil v spovec.nico. Blan_ilo levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Madžarski avto zgorel. V vasd liplje pri Planini ob jugoslovansko-italijanski meji je zgorel luksusni avto avtopodjetnika Fr. Pollaka, madžarskega državljana, kateri je bil namenjen v Italijo. Škoda znaša 70.000 dinarjev. Bazne požarne nesreoe. V Leskovcu pri Krškem je vpepeUl nočni požar hišo in šupo, last Vinka Pogačnika, kateri je že dolgo v Ameriki in je prebival v njegovi hiši tesar Ivan Žnidaršič s svojo družino. — V Brdinjah pri Guštajnu je posedal posestnik Ivan Metarnik nedale. proč od domačije hišico s hlevom, kjer je imela dosmrtno stanovanje neka stara preužitkarica Elizabeta Pašlar z dninarjem Boštjanom Rebernik. Ko sta sedela pri večerji, je začela goreti streha. Ker ni bilo vode, je hiša kmalu pogorela do tal. Starca sta rešila samo kozo in svinjo, zgorelo pa je vse pohištvo z nekaterimi prihranki in znaša skupna škoda 8000 din. — V Podhomu v okolici Bleda je vpepelil večerni ogenj, kateri je bil podtakrijen, koaolec g. Jana. — Ob pol petih zjutr&j se je pojavil rdeči petelin v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Dolenca v Dragonji vasi v občini Cirkovce na Dravskem polju. Ogenj se je razmahnil na gospodarsko poslopje soseda Štefana Napasta, kateri je poklical na pomoč.sosede in gasilce iz Cirkovc in iz Mihovc. Gasilci so se morali omejiti na zavarovanje sosednjih poslopij, med tem ko so vz gorečih komaj rešili živino. Zgoreli sta obe poslopji in znaša škoda 50.000 din. Pod sumom požiga so orožniki zaprli Dolenca, ker je bil pri treh zavarovalnicah zavarovan za. 158.000 din. Bazne novice Novo bogoslovje _a našo škofijo pod streho. Novo mariborsko bogoslovje pod Kalvarijo je obhajalo dograditev 25. oktobra čisto na tihem in v ožjem krogu. Ob tej prililri je bil običajni likof, pri katerem so bUi navzoči škof dr. Iv. Tomažič s kanoniki, stavbenika Nassimbeni oče ter sin, banovinski nadzornik te v Sloveuiji največje nove zgradbe, delovodja in tehnično osebje gradbene tvrdke Nassunbeni. Škofa in goste so sprejeli delavci na ogrodju stavbe ter jih pozdravili s prisrčnimi vzkliki. Nato je imel s stavbe delovodja gradbeni tehnrk Leopold Bauer lep nagovor, v katerem se je v imenu vsega delavstva knezoškofu dr. Tomažiču ter vsem ostalim činiteljem, ki so pomagali, da je prišlo do te gradbe, ki je dala premnogim pridnim rokam delo in zaslužek, zahvalil. Na pozdrav je odgovoril prevzvižeiii viadika, ki je i2_*«kel vsem, kateri so pripomogli, da se je stavba dogradila v surovem stanju, prisrčno zahvalo. Skof je zaključil zahvalni govor z besedanri: »Gradbeno podjet.ie prosim, naj ia^Jača tukaj pričujo*~;rm deiavcem in sotrudnikom poleg dnevne pia63 priiboljšek — vsakemu po 25 din, voditeljem dela pa 30 dšn. V ta namen izročam 3000 din.« Jubilej Ijubljanske radio-oddajne postaje. V miaulein tednu je obhajala ljubljanska radiooddajna postaja desetletnico, od kar pou_uje, »abava in navdušuje ne samo naša mesta ter trge, ampak že tudi naše vasi in se javija s svojim piiljubljenim kukanjem. Knflžuo naprado _» 100 din in več numjSih po 50 in 25 dhi muli ravuokar izišla »Djružinska PraHka« za leto 1989 vsakonmr, ki bo med srečnimi roševalci _elo lahke nagradne ugauke. Zato ne odlašajte z nakupom! 1521 Di_žha -astavljenega blaga v mariborski zaatavljalmci, Greg-oorčičeva uiica 6, bo dne 16. novembra 1938. Začetek ob devetili dopoldne. 1583 Obžalovania vredni slučaji Rar dva vloma v enem dnevu v Mariboru. Dne 26. oktobra med 14 in 16 se je priklatil neznanec s ponarejenim ključem v stanovanje gostilničarke Prančiške Pilipič v Tattenbachovi uliei v Mariboru. V spalniei je odprl z dletom dve omari, iz katerih je ukradel dve kasetL Eno kaseto je vzel s seboj, drugo je i_pra__il. V izpraznjeni kaseti je bilo 8000 din, ena polica ter hranilna knjižica Spodnještajerske hranilnice. V kaseti, katero je vzei vlomilec s seboj, je bilo več zlatnine ter nakita in 900 din. Skupna škoda znaša 20.000 drn. — Isti dan je bilo vlomljeno v Stritarjevi ulici v stanovanje tovarniškega delavca Antona Kavšeka. Vlom je bil izvršen, ko sta bHa mož in žena zaposlena v tovarni.. Škode je za 5000 din. Vlomilska in tatinska deteljica prijeta, Mariborska policija je zapiia nevarno vlomilsko in tatinsko deteljico: delavca Bruna Gajšeka, raznašalca kruha Adolfa Pinterja in delavca Feliksa Germa. Aretirani so zagrešili devet vlomov in tatvia ter so pokradH 20 koles. Vlamljali so najraje v pralnice v Magdalenskem predmestju, v Studencih. in Novi vasi. Taiko so ukradli 6. februarja izvoščku Antonu Moglu za tisoč din konjskih odej; 23. in 27. marca so vknnili v drvamico Petra Vitka v Murkovi ulici. Prvič so odnesli razno ključavničarsko orodje, vredno 900 din, drugič pa 42 kg težak primož ter dve preprogi v vrednosti 1600 din. Dne 28. aprila so bili izvršeni trije vlomi v žele_ničarski koloniji. Ivanu Kranjcu, Francu Branizelu in Gabrijeli Rotar so odnesli razno mizarsko orodje, mokro perilo iz pralnice, več ko koši ter eno kolo. Vse skupaj je bilo vredno 2700 din. Dne 18. avgusta tso izvršili dva vloma v pralnice v Delavski ulici 8 in 10 pri Zofiji Živko in Mariji Kljukar. Odnesli so za 1300 din perila. Orodje in perilo je policija pri teh vlomllcih po večini našla ter ga je izročila lastnikom. Gajšek in Pintar sta tudi na veliko kradla kolesa, jih predelovala in razprodajala, pri tem pa jima je pridno pomagal Germ. Odprodajali so tudi posamezne dele koles, nekatere, ki jih niso rabili, pa so odvrgli. Imeli so celo mehanično ddavnico. Prijeti in raakrinkani uzmoviči le deJoma prizn&vajo očitane zločine. PoHcija upa, da iz te toMkanj drzne tatinske detdjice iztisne ae razne druge grehe, kateri ae niso daH dokazati koj po aretaciji. Hitro prijeta tata. V trgovino Jakoba Laha na Glavnem trgu v Mariboru sta prišla 26. oktobra dva miajša ter lepo oblečena moška, katera sta zahtevala blago za srajce. Ker ni bilo v trgovini za nju nič prikladnega, ju je povabii pomočnik v skladišče, kjer je večja zaloga raznega blagu. Med tem, ko si je edeai od njiju ogledbval blago, je drugi ogledoval poKce in izmaknjl dve bali, skupno 70 m, v vrednosti okrog 1500 din. Kupila sta za 75 din ter odšla. Pomočnik pa je pravočasno opazil tatvino ter jima je sledil. Ko sta opazila, da ju zasleduje, je edem pričel teči proti mestu, drugi pa se je zatekel naravnost na dvorišče policijsMh. zaporov. Oba je policija hitro ujela. Ugotovili so, da sta to dva brezposelna, in sicer krojaški pomočnik Tavželj iz Logatca in brezposelni natakar Razinger z Jesenic. Priznala sta tudi, da sta se pripeljala v Maribor z namenom, da izvršita kako večjo tatvino, katera bi ju založila z denarjem. Nepoštena nečakinja. Amalija Ledinek, posestnica v Radvanju pri Mariboru, je prijavila orožnikom v Studencih, da ji je zginilo 13.000 prihranjenih dinarjev. Ledinekova je osumila zgina tisočakov 16 letno nečakiirjo Tončko, katera jo je pogostoma obiskovala in je vedela, da hrani teta znatno prištedeno vsoto. Orožnikom je 16 letna nečakinja priznala tatvino tisočakov. Na sled so ji prišli na ta način, ker je postala vsa okolica pozorna na njeno razsipnost. Kupila si je kolo, obleko, razne igrače ter je na vse mogoče načine razmetavala denar. Svoji prijateljici je podarila 8000 din, s katerimi si je kupila potem kolo in razno obleko. Neki sorodnici je dala denar za popravilo zobovja. Neka.i denarja so pri njej in pri njeni prijateljici še našli, večji del pa je izgubljen. Neusmiljen kolesar. Na cesti pri Bresternici v župniji Kamnica pri Mariboru je povozil neznan kolesar desetletno deklico vn jo je pustil na cesti s strto nogo. Brat povzročil smrt brata. V Starih Slemenih pri Konjicah je došlo do pretepa med Žebekovima bratoma. V pretepu je brat smrtnonevarno poškodoval s kolom na glavi 33 letnega Ludovika Žebek, kateri je podlegel poškodbi v celjski bolnišnici. Mlad slepar pod ključem. V Celju je vtaknila policija v zapor zaradi dveh sleparij Karla N. iz Celja, 18 letnega trgovskega vajenca. Fant je naslovil na nekega celjskega trgovca pismo, v katerem piše v imenu očeta, ki naroča knjige za sina. Trgovec je poslal vajencu knjige, katere je slepar prodal drugrm dijakom. Nekemu moškemu je dalje ponudil v Budimpešto zbirko znamk, katerih sploh ni imel, a je prejel na račun prodaje od Budimpeščana 2000 din. Mladega sleparja bo treba pošteno prijeti za ušesa, sicer se bo razvil v prav nevarno prikazen za človeško družbo. Obsežne sleparije s tombolskimi kartami razkrinkane. Po daljšem času je uspelo oblasti, da je razkrinkala ob piiliki tombole v Kranju celo družbo, katera se je vozila od ene tombolske prireditve na drugo, pobrala na sleparski način glavne dobitke, jih prodala ter zginila. Po uvodni preiskavi v Kranju so bdli v svrho nadaljevanja postopanja izročeni v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča: Janko Rotman, poročen, zasebni uradriik, rojen 1911 v Dobrenju pri Mariboru, stanujoč v Studencih; Edvard Tomažač, samski, piskrovez, rojen 1911 v Balzanu na Tirolskem, pristojen v Ptuj, stanujoč v Sp. Bregu pri Ptuju; Avgust Pal, samski delavec, rojen 1920 v Tržišču pri Ptuju, tam stanujoč; Albin Širec, samski, mizarski pomočnik, rojen 1912 v Tržišču pri Ptuju, stanujoč v Spodnjem Bregu, in Fran Bobič, poroeen, delavec, rojen 1902 v Beli cerkvi pri Novem mestu. Omenjena sleparska organizacija je poskusila srečo na tomboli v Hrastniku meseca septembra. V Hrastniku oddano tombolsko karto je ponaredil Albin Širec ter jo je izročil Palu, kateri je zadel motorno kolo. Pal je takoj po tomboli pod ceno prodal zadetek. Moško kolo, katero je bilo kot četrti dobiček na hrastniški tomboli, je zadel Dušan Bobič, kateri ga je prodal za 600 diri in je podaril prirediteljem tombole 50 din z željo, da njegovo ime ne bi bflo objavljeno v časopisju. V tem primeru gre sigurno za Franca Bobiča, M je med aretiranimi. Prijeti ptičM so dalje priznali, da so zadeli osebni avtomobil, sobno opravo in moško kolo v Murski Soboti, motorno kolo v Žalcu in v Domžalah, motorno kolo in enega vola na Vrhrnki, radioaparat v Celju, sobno opravo v Mariboru, moško kolo na PtujsM gori, osebni avtomobil v Slovenjgradcu in moško kolo v Št. Vidu pri Ptuju. Tudi pri tomboli v Štrigovi so poekusili z goljufijo, a baje niso nič dobili. Nepošten kolesar. V Ljubljani na Gosposvetslr cesti je zgubil zadnje dni nekdo rdečo usnjato torbo, v kateri je bila kuverta z 20.000 din. V torbi so še bila razna pisma in naslovi na dr. Gerharta Guhlerja, kateri se je naha.ial tedaj na Bledu. Po izpovedi prič ie torbo pobral lepo oblečen ter kakih 30 let star kolesar, kateri se je odpel.ial proti glavni pošti in ga policija iii mogla izslediti. Drzno tolovajstvo. V Zavinah v župMjl Zagorje ob Savi so vlomili trije s sajami pomazani tolovaji v hišo Jožefe Drnovš^ti V gornji sobi je spala vdova Drnovšekova, sin Janez, ki je čevljar, pa spodaj. Razbojniki so se lotili najprej Janeza, katerega so zvezali in so zahtevali od njega med udarci denar. Pobrali so 4000 din vredno zlato verižico, 250 din vredno zapestno uro in 50 din gotovine. Zvezan je moral Janez k materi, kateri so izmaknili iz omare 600 din in dve hranilni knjižici. S plenom drzneži niso bili zadovoljni, ampak so hoteM izsiliti iz obeh še večje vsote. Vlomilci so tako grozili obema, da je sin Janez priznal, da je pred dnevi posodil sosedu Klančišarju 1000 din. Prisilili so gospodinjo, da je morala iti v spremstvu enega razbojnika k sosedu in zahtevati vrnitev posojene vsote. Šele pri Klančišarju se je posrečilo, da sta napadena mati in sin pregnala s pomočjo sosedov in z vpitjem na pomoč drzne napadalce, kateii so se zgubiJi v noč s tem, kar so Drnovšekoviraa prvotro oropali. Izreden zločin v sodni dvoran!. V Cerknici na Kranjskem je bil na sodišču za višjega oficiala Anton Rožanc. Imenovani je zagrešil v službi težke prestopke in je prišel v discir»linsko preiskavo, katera se je vlekla 14 dni in je bila poveriena cerkniškemu sodnemu starešini g. Francu Slabetu. Med zasliševanjem v sodni dvorani je 27. oktobra oficial Rožanc nenadoma potegnil samokres. Ustrelil ie sodnesja starešino pod srce, samega sebe pa tako, da .ie obležal mrtev. Posredna in edina nriča strašnega dofrodka je bil sodni sluga, ki je stal na hodniku, ko sta odieknila iz dvorane smrtonosna strela in je zadeti starešina zaklical: »Pomagaite, pomagajte!« Smrtno nevarno ranjene^a sodnega predstojnika so prenesli na njeprovo stanovanie ter so poklicali dva zdravnika in duhovnika, ko je bil obstreljeni še Dri zavesti. a je močno krvavel. Starešina Slabe ie bil v Cerknici zelo priljubljen ter ima ženo s štirimi otroci. Dobroto prenočišča vmil s tatvino. Na Vrhovo rri. Radečah se je priklatil k posestnikii Francu Radenšeku neznanec in je prosil za prenočiišče, katero je tudi dobil. Domači so mu celo dovolili, da se je grel pri peči in si je sušil srajco ter obleko. Ko je bil tujec nekaj trenutkov sam v hiši, je ukradel iz omare 500 din ter pobegnil. Vaščani so se lotili zasledovanja in so 'zalotili tata pred trgovino g. Magdalenca, kjer je grozil zasledovalcem s samokresom, a so ga le zagrabiii, razorcžili ter so ga izročili orožnikom. Orožniki so ugotovili, da gre za nekega brezposelnega-zidarja iz Šmarja pri Jelšah. Aretirani je priznal tatvino in so dobili pri njem ukradeno vsoto.