CELJSKI VOLILNI GOLAŽ BREZ ZAČIMB BILI SMO TATOVI ZA EN DAN KM ]l ZDRAVI NAPOTKI '«•l.V«' ST. 63 • LETO 61 - CELJE, 11.8.2006 - CENA 300 SIT -1.26 EUR Stanovanjski kredit, da! •AMEJČIČ se, da to. kdo bo L' radairednosti in ^UVODNIK Bolje vrabec v roki... Volilni urliljak za letošnje lokalne volitve v Sloveniji se bo začel hitreje vrteli šele proti konca prihodnjega meseca, ko bo potekel rok za županske kandidature. Kljub temu se v vseh okoljüi, tudi na celjskem območju, na lokalne volitve že mrzlično pripravljajo. In večina še vedno skriva svoje adm 'e. Še nikoli doslej ni bilo tako težko priti do iinen, ki se bodo podala v boj zažupanske stolčke. In še nikoli doslej stranke niso tako skrivale, s kakšnimi programi, obljubami se bodo podale v dirko za mesta v občinskih svetih. Po svoje je res, da je časa še dovolj, a z kandidiral za župane, ni le stvar mediji »umetnega ustvarjanja napetosti», kot oči\ kah in okoljih. Že res, da nas bodo v meseca dni predvolilne kampanje zasuli z imeni, načrti, obljubami. Toda javnost bi rada vsaj za imena županskih kandidatov izvedela prej, v miru in brez (samo)reklamnih pritiskov razmislila, pretehtala... Almena, čeprav se o njih naglas šušlja, vsaj vveäni občin na Celjskem še naprej ostajajo strogo varovana skrivnost Nisem prepričan, daje to pametno. Že zato ne. ker imajo na volitvah sednnji župani neverjetno prednost pred dnigimi, ki bodo zbrali pogum, pridobili podporo kakšne od strank in jüi izzvali. Slovend smo po značaju pač »ziheraši«. Zato se raje odločamo za ljudi, ki jih že poznamo, za katere vemo. kaj lahko od njik pričakujemo. In če se kateri od sedanjih županov. ki bo poskusil še enkrat, le ni preveč zameril, če je v svojem mandatu vsaj kaj naredil in se uspel izogniti usodnim sporom v lokalnem okolju, ima pol voUtev že dobljenih. Izzivalci bodo morali biti hudo znani, močno prepričljivi in zelo ugledni. Sicer bo ostalo pri reku »bolje vrabec v roki...« Za lokalne volitve je namreč bolj kot za državnozborske značilno, da volivci med kmididati za župane izbirajo ljudi, strankarska pripadnost in opredeljenost pride do izraza šele pri volitvah v občinske svete, pa še tam pogosto imena kandidatov odtehtajo strankarsko pripadnost. In prav to odpira še eno vprašanje, o katerem je pred volitvami res treba razmišljati. Namreč - koliko prostora sploh ima pri vodenju občin pomika? Izkušnje dokazujejo, dazelomalo. Prestižni strankarski mnogoboj se odvije oh volitvali. Kjer se uspejo po njih dogovoriti, da bodo v ospredju interesi obän in ne strank, skupni razvojni projekti, poenotenje okoli ciljev, tam napredujejo. Ponekod, kjer znajo s prijavljanjem na števUne razpise najti še dodaten finančni kolač, ki oplemeniti proračun, napredujejo hitreje, drugod nekoliko bolj počasi. Prav v tistih okoljih, kjer politika prevlada nad skupnimi interesi, je razvoj počasnejši. Dokaz za to je prestolnica, kjer kljub gromozanskemu proračunu prav zaradi strankarskih bojev in zdrah napredujejo počasneje kot bilahko. Na Celjskem se podobno, vsaj videti je tako, dogajav Velenja in tudi Žalcu. Celje ima »nenaravno levo-desno koaä-Lijo», a kljub temu v državi nosi zastavo pri črpanja evmpskih sredstev. Politika ali ne - to vsaj pri teh volitvah ne bi smelo bili ključno vprašanje. To bi mnml postati razvoj - in enotnost v ciljih, ki ga edina lahko prinese. Z vrabci v roki ali golobi na strefti. DOGODKI Zatišje pred vročo jesenjo Predvolilni podatki - V občinah na Celjskem še malo znanih kandidatov 2. oktobra, slovenskih V nedeljo, bodo v večii občin znani; pani (drugi itrog naj bi bil 12. novembra), svetniki in tam, kjer so občine še bolj deljene, tudi člani krajevnih, Cetrtnih, mestnih ali vaških skupnosti. Vendar je do dneva D še daleč in zagotovo se bo vmes veliko dogajalo. Za 22. oktober je namreč predsednik državnega zbora [DZ) France Cukjati razpisal letošnje lokalne volitve. Na njih se bo volilo 210 županov, v vseh občinah pa j e skoraj 3.400 svetniških mest. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 21. avgusta, ko bo- do volivci na upi tah že lahko oddajali ve podpore posair neodvisnim kandidate di v poli t uradno s ;i postopki ih eno- :upane. lur za svetnik« morajo politične s skupine volivcev vložiti na pozneje do 27. septembra d 19. ure. Volilni molk bo n^ stopil 20. oktobra ob polne Novosti Med novostmi letošnjih v( Utev je obvezna 20-odstotn zastopanost obeh spolov r kandidatnih listah - gre za t, «ženske kvote«. Ravno pr a kandidat z najdaljši 1 spola Iti še pc itiko 07.: e liste. : i KRATKA SLADKA v tople kraje Prav debelo buCnico j roizvedla pripadnica cel kega 20. MTB, ki je povi orala slovesnost, s katero s e v vojašnici pred tednor Afganistan si vsi želim Naši bojev vroče kraje, nto le, da ji vroče. Pa n( ..Ga drž jezodr mo za besedo, pozvala župa MIM 1. »Smo včasu.ko 10 v tople kraje, ■niki odhajajo v ...«je dejala. Upa-nc bo preveč iradi sonca. Statut na prvem mestu Med dobitniki priznanj v Solčavi je bila tudi Julijana Klemenšek, ki jo župan Vojko Klemenšek (vsaj tako se ohvalil) že doma dovolj ± Zato Ušesom prijetno podž ipan. ga častneg ga, Jožeta n govoru nove-ibčana Ljubne-rmala, je župa-an slišala predvsem besede, da bo Mermal s svojo ekipo pomagal pri pridobivanju evropskih sredstev. SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZPUSmNtHMAS IN PARKETA Sloveniji. Ljubno Al vi: «Podpii tudi skam, naj; didat predr 1 Obči vldoi /al jt D pobudo in a priporočam žcn-odločijozakan-Ženske imamo L, ker znamo pove-spodbujati ljudi k sodelovanju. Na lokalni ravni je sploh v redu, ker se ukvarjaš s konkretnim delom, ki daje tudi rezultate. Na Ljubnem je že v sedanjem mandatu občinskega sveta četrtina žensk in upam, da s kvoto tudi jeseni ne bo težav.« Z lani sprejeto novelo zakona o lokalnih volitvah je tudi nekaj sprememb pri vlaganju županskih kandidatur. Gre za primer, če kandidat za župana želi kandidirati s podporo skupine volivcev, torej ne preko strank. Število podpisov podpore posameznemu županskemu kandidatu. ki jih je treba predložiti, je odvisno od velikosti občine in 7.naša najmanj dva odstotka od števila volivcev v volilni enoti, vendar ne več kot 2.500. Neodvisne listebo-do za kandidiranje potrebovale 15 podpisov volivcev, /olitve županov potekaj( tošnjih volitvah, naj bi uveljavili f pri financiranju v panje. Predlog je' skem usklajevan veljal že na letošn Največji dovoljer župane ne sme pi laijev na volivca krogu volitev (tam, k|er bo, seveda) pa se ta strošek lahko poveča še za 35 tolarjev. Stroški volilne kampanje za . ilnale-Vendar pa ipremembe olilnekam-/medresor-iu in naj bi iili volitvah, i znesek za sprci mbjepri< o zaradii drugem novitve Občine Rečici nili obe KS, v Šentjurju f so se desetim pridružile i štiri KS. Recepta nI če se malce «pozabav, mo« z rezultati lokalnih v( litev pred štirimi leti, lal ko ugotovimo, da so bile ? pred volitvami sklenjer dokaj nenavadne, vsaj v pi občin a 60 t I, po n po dve Uresničena želja Solčavanom se bo jeseni uresničila velika želja: ker bodo učenci gostovali v lovskem domu, bodo tako imeli šolo s »šankom«. Menda se je že 16 solčavskih lovcev ob delu vpisalo v 3. razred OŠ. enoki prop( Števil gledi v ot svet ;rožni ?dtem ko \ občinskih s iskem lalm 'etov po ikem ah načelu, .ikov se določi •ilo prebivalcev občim. Če šteje občinski nanj kot 12 članov, se iki volijo po enokrož-/cčinskem načelu -to- li dosle larjev n. naj bi bili 105 tolarjev. Na Celjskem še zatišje Na Celjskem se bodo zaradi ustanovitve nove Občine Rečica ob Savinji volivci podah na volišča v 33 občinah. Skupno bomo volili 513 (!) svetnikDvin ček njim prištejemo še 33 županov oziroma županj, potem je številka kar visoka. Največ svetnikov, po 33, bodo volili mestnih občinal lenje.najmar v občinah Bi Dobje, Taboi rečiški občin kih sedežev. Poti 5 bolj ali reviharile ■nih podatkov i mogoče navesti. .ogoče robem v, so JO, ■ , v občinal Dlje odn visni kan o kandid ank, drugi volivci ijih je bila podobi sli SLS in idati. Neka-ili s podpo- .nkarsko Ve- j,po sedem, pa in Solčava. V bo 9 svetniš- tudi večin ih občin lere so s člai , slavil LD la predlai ) je predsednik DZ isal si dep 0 razpisu !o- h voli tev, so morali žu- iti sklepe o razpi- litev \ ' ožje dele občin - vvašk :e, krajevne in če- sledit, SLS ii le). rej bodo iz :voljeni tisti, ,kibo- do dobili največ glas ov. Če šteje občil iski svet 12 ali več članov, pa se svetniki volijo po propor cionalnem načelu, torej se gl asuje 0 lista volilni enot h kan- Vlada si cer pripravi ja nov zakon s področja \ kampanje , ki ga bo d; L pred- trtne skupnosti. Sklepi so.včeraj izšli v Uradnem listu RS. Kakor smo ugotovili, podatki na spletni strani Republiške vohhie komisije niso točni, saj, na primer, niti za Celje niti za Žalec volitve v svete inačene. Seveda so Kakšne spre Dričakujemop e seveda nemi iati. In zdi se, lilna kampanji volit' 3, da manjši deli »ži-večjih občinah s po 5 tisoč prebivalci. Do ibe lahko , oktobru, e napove-da se vo-inkrat do-Za ob-•n kan-10 jih pred.sta-raneh Novega inkah še nima-> unen, še sklepajo koalici-se še pogovarjajo ... Vsaj iko pravijo v odborih strank. ;sen zna biti v resnici vro- vLjublja ;ljskem i vili tudi tednika AirrUALNO Za življenje brez smradu in muli Hotunje oblegajo roji muh, ki jih je privabila deponija kurjega gnoja iz podjetja Meja Šentjur - Kdo bo kriv, če bodo izbruhnile bolezni? Prebivalci naselja Hotunje v krajevni skupnosti Ponikva so zgroženi nad ravnanjem podjetja Meja Šentjur, ki je na njivo pod opuščenim sadovnjakom v začetku julija začela odvažati kurji gnoj iz farme nesnlc v Slivnici. Po začasni prepovedi dovažanja in deponiranja gnoja, ki jo je izdal župan občine Šentjur, Štefan Tisel, so 2. a\^ta spet začeli z dovažanjem. Krajani se bojijo izbruha bolezni, saj so jih napadali roji muh, ki se v teli vremenskih pogojih zelo hitro razmnožujejo, poleg tega pa pravijo, da je v takih razmerah nemogoče živeti. Podjetje Meja z vidika kmetijske oziroma okoljevarstvene zakonodaje ne izvaja nobenih prepovedanih škodljivih vplivov na okolje, zato meni, da se ji ni treba zagovarjati pred prebivalci. Prvič je podj etje Meja gnoj na opuščeno njivo pripeljalo v začetku julija. Krajani vasi Hotunje o tem niso bili obveščeni, začel pa jih je obdajati neznosen smrad, ki jih je prisilil v zapiranje oken in zadrževanje v hišah. Smradu so se v vročih julijskih dneh pridnižBi še ogromni roji muh, ki so ob vremenskih spremembah silüe v hišo, Neposredni mejaš njive v iasti Meje Stanko Zat-ler je dejal: »Tisti, ki tega ni doživel, si ne more predstavljati, kako je. 27- julija, ko se je pripravljalo k nevihti, so muhe silile pred vhod v stanovanje. Prostor je treba zapreti, sprej proti mrčesu pa vdihavaš, vendar se v takem številu muh ne da živeti, ničesar ne moreš dati na mizo.« Muhe so se razširile, klicali so krajani iz Brezja in iz Ponikve ter želelL podpisati peticijo proti do-važanju gnoja. Krajani so opazili, da so male živali dobile drisko, pri starejših osebah pa so se pojavile alergije na pike. 60 krajanov podpisalo peticijo Krajani vaške skupnosti na Ho tunju so skupaj stopili v boj za življenje brez smradu in muh. Imeli so štiri sestanke z vodstvom Meje, ki jim je po besedah Zatlerja obljubilo, da bodo površino, na katero so odlagali gnoj, zorah vsakih 48 Miran Podkrižnik z muhami, ki so se ujele na lepilo. ur. Vendar, kot pravi Janez Valant iz oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, lahko ena mulia v enem dnevu izleže več kot 10 tisoč jajčec, odvisno od vrste muhe. Muhe pa predstavljajo vir prenosa okužb. 60 krajanov je podpisalo peticijo, ki so jo poslali županu. Ta je 26. julija izdal odločbo o prepovedi nadaljnjega dovoza iztrebkov, v kateri je bilo zahtevano, da Meja preneha z dovažanjem gnoja, odpadke ustrezno prekrije ter v skladu z zakonodajo in priporočili pristojnega inšpektorata z deli nadaljuje, ko bodo takšna dela dovoljevala tudi vremenske razmere. Hiter odziv občine in župana je bil sicer koristen, vendar problem iz sttaiii krajanov še zdaleč ni rešen. V za- Stanko Zatler kaže zemljišče, kamoi hišajetik ob njivi. četku avgusta je namreč Meja ponovno začela dovažati gnoj. Bitha so dobili, inqne Stanko Zatler pravi: «Farma Slivnica obstaja, a deluje brez ustreznih površin za dovažanje iztrebkov in nimajo zadosti ustreznih ekoloških prijemov, da bi te zadeve uredili tako, da s tem ne bi motili in ogrožali življenja okoličanov.« Zader pojasni, da kurjih iztrebkov ne morejo kar odmisliti, saj so lahko mulie, ki pridejo v stik z gnojem, okužene z nešteto bakterijami. Ko so krajani naročili sanitarni pregled, je Meja njivo sanirala in z njene strani je bilo vse urejeno po pravilih. Krajani pa se sprašujejo, kakšna bi bila reakcija sanitarne inšpekcije, če bi muhe povzročile epidemijo. Zgornja soseda omenjene njive, Marta Podkrižnik, se ukvarja s pridelavo skute kot dopwlnilno dejavnostjo na kmetiji. »Stanje je büo katasuo-falno,« pravi. »Stropi v hlevu so bili v vročih dneh Črni ud muh, vsak večer sem jih oškropila z inscktiddi, a zjutraj so prišlenove.«Podkrižnik()va pravi, da so bile stene črne od muh. »Tako je kot na divjem zahodu. S škropivom in z muholovci, ki visijo povsod, imamo tudi velike stroške. To se mora končati!« Krave so sicer cepljene, zdraviti pa je bilo potrebno muce. Cesta, ki vozi do njive, je vsa blatna in umazana od gnoja. Podkrižnikova se sprašuje, zakaj njive ne razkužijo ali odlaganje prestavijo na kakšno bolj primemo mesto, dlje od strnjenega naselja krajanov. Smradu se ne da meriti Janez Mulej, kmetijski inšpektor iz Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, je povedal, da je nastali problem že stara zgodba, ki se vleče že od 70-ih let, odkar Meja deluje brez ustreznega gnojišča. Nad gnojenjem so se tako že pritoževali prebivalci Planine pri Sevnici in prebivalci, ki živijo v bližini Kmetijske šole Šentjur. Mulej pravi, da omenjeni problem urejata Zakon o kmetijskih zemljiščUi in Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Vendar ne navajata, v kolikšnem času je treba lavoženi gnoj podorati, koliko gno-. 3nja je preveč in kako daleč stran od naselja se lahko gnojenje izvaja. Tudi vprašanje bližine vodnih zajetij je vprašljivo, saj mnogo vodnih zajetij ni prijavljenih. Vprašljive so tudi lokacije hiš, saj lahko gre za čme gradnje, za katere so gradbena dovoljenja pridobili naknadno. Prebivalci Hotu-nja bi lahko po Mulejevem mnenju razloge za prenehanj e dovažanja gnoja morda poiskali v zdravstvenih predpisih, smradu pa se ne da izmeriti. Glede na to, da se gnoj dovaža po občinskih cestah, Mulej prebivalcemHo-tunja svemje, naj se obrnejo na občino. Po zakonodaji bo Meja morala potrebno gnojišče urediti do leta 2008. Tina Sorčan, diplomirana sanitarna inženirka, ki živi na Hotunju, je povedala, da so gnojenje in muhe, ki so vir prenosa okužb, škodljive za zdravje ljudi, predvsem so ogroženi mali otroci in starejši ljudje. Sorča-nova pravi, da pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju v četrtem členu navaja, da naj bi pri gnojenju upoštevali vremenske razmere^ torej temperaturo, vlažnost in osončenje, česar Meja pri dovažanju gnoja v vročih julijskih dneh ni upoštevala. Sorčanova meni, da bi morala Meja najti primernejše zemljišče, ki bi bilo bolj oddaljeno od sti'njene-ga naselja in od vodnih virov. V bližini omenjene njive sta namreč manjši potoček in potok Slomščica, na katera bi lahko vplivalo gnojenje. K temu pa dodaja, da so Hotunjčani že do- MartaPodkrtžnik:»rakoje.kotni divjem zahodu.« Muhe so vir prenosa okužb volj izpostavljeni vplivom škropiva, s katerimi Meja škropi jabolka. Gnoj, ki ne bi smrdei, ne obstaja Roman Gregom, direktor Meje Šentjur d. d., pravi, da vsaka kmetijska dejavnost na svoj način posega v prostor in okolico. Kokošji gnoj smrdi, je pa nujno zlo, vendar Meja z odlaganjem ne želi ustvarjati konfliktov in želi na dolgi rok najti rešitev, ki ne bi bila moteča /a ljudi. Gregom pravi da skoraj ni njive, kjer v bližini ne bi bile hiše. Trudijo se z izbiro časa gnojenja, zemljišč in s čim hitrejšem zoranju pognojenih zemljišč (najka-snejevdvehdneh]- Gregorn meni, da bi bilo za dovoz kurjega gnoja nemogoče najti tako njivo, da to nikogar ne bi motilo. »Meja deluje pod nadzorom ministrstva za kmetijstvo in če bi bilo kaj narobe, bi dobili prepoved delovanja.« Po besedah Gregoma bodo po vsej verjetnosti gnojišče, katerega ureditev do leta 2008 narekuje zakonodaja, uredili ob farmi nesnic, ob tem pa razmišljajo, kako bi lahko predelali kurji gnoj, da ne bi bil tako moteč za okolje. V tujini za to uporabljajo bioplinske naprave, gnoj sušijo ali ga predelujejo v druge oblike. Gregom pojasnjuje, da bi tako tehnologijo lahko uvedli le na dolgi rok, potrebna pa bi bila tudi velika vlaganja. Na vprašanje, ali bi sam lahko živel ob njivi, ki bi jo gnojili s kurjim gnojem, Gregom odgovarja, da ima lahko vsako okolje svoje dobre in slabe lastnosti. »Prebivalci Hotunja lahko k rešitvi problema pripomorejo s potrpežljivostjo, naša stan pa se mora truditi, da bodo moteči vplivi, kot je na primer smrad, čim manjši.« TINA VENGUST I-AKCIJA iWf ' i FOTOGRAFI JA POLETJA 2006 Poletna osvežitev AKCIJA v naše uredništvo prihaja vse več fotografij, na katerih so zabeleženi vaši počitniški doživljaji. Čeprav se je v zadnjih dneh občutno ohladilo, je večina še vedno vezanih na pasjo julijsko vročino. Pa se časov, ko so se dnevi pregrevali krepko čez 30 stopinj Celzija, spomnimo skupaj. Skok v vodo se je še kako prilegel, čeprav so toliko živahnosti, kot je je videti na fotografiji Tatjane Sivka, Vo-druž 37,3230 Šentjur (za nagrado prejme majico NT&RC), zmogli le najmlajši. Še zlasti, ker Sandra, Sara in Klemen iz Šibenika sploh niso skakali v vodo, pač pa so si za svoje poskoke izbrali obrežje in merili, kdo zmore višje. Da bo po osvežitvi v tekoči obliki veliko povpraševanja, je sklepal tudi možakar na fotografiji Aleša Kržišni-ka. Cesta žalskega tabora 5, 3310 Žalec (za nagrado prejme dežnik Foto Zoom). In če so že količine pijače ogromne, si je delo treba olajšati tako, da točiš iz večih steklenic hkrati ... Vročina in pripeka gora ali dol, počitnice naj bodo tudi aktivne - dokaz za slednje je alpinistov podvig na fotografiji Ivana Strmoleta, Goriška 4, 3000 Celje (za nagrado prejme album za 200 fotografij Foto Zoom). Nagrajenci tega tedna lahko nagrade - majico NT&RC, dežnik Foto Zoom in album za 200 fotografij Foto Zoom - prevzamejo v poslovalnici Foto Zoom na celjski tržnici. S seboj naj prinesejo časopis, v katerem je objavljena nagrajena fotografija, ter seveda osebni dokument. Vas pa vabimo, da nam pošljete čim več fotografij, na katerih bo zaznati letošnji poletni utrip - hkrati pa ponovno opozarjamo, da v našem izboru Fotografije poletja 2006 laliko sodelujete zgolj tisti, ki nam svoje izdelane fotografije, skupaj s kuponom iz Novega tednika, pošiljate po pošti. Tistih, ki nam jih pošiljate po elektronski pošti, namreč ne upoštevamo Obvestilo bralcem v torek. 15. avgusta Novi tednik zaradi praznika ne izšel, pač pa bo torkova izdaja bralcem na voljo ž ponedeljek, 14. avgusta. Novi tednik ozoom poletja 2006. šljite riginalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa Imr pri vas doma) na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. . ; Vsai( teden bomo v^izbraiiinnagradiii fotografije tedna. ' Avtorji fotografij bodo prejeti: J, .V 1. majico NT&RC "-•ž"' 2.dežniliF0T0Z00i» , ^ 3. Album za 200 fotografij FOTO ZOOIM Natoflcu aiicije, Iti bo trajala 10 tednov, pa bomdizbrali. Avtorje teli čalcajo lepe nagrade, med drugim -; digitalni fotoaparat MiKON, Id ga podarja fOTOZuOf... i«i3(3Fiustffilkf fotografiji fomata 10 xlStm pnložite izpdnien kuponček, NÖvitednVk"n/()röz(k;,v; iščeta tednik www,novitednik.com B ^ _li- "II AKCIJA V Loko boste prišli iz Šentjurja, kjer boste zavih proti Gorici pri Slivnici, mimo Slivniikega jezera, premagali nekaj klancev in se nato spustili na 247 m. Kraj leži na desnem bregu Tinščice, obdajajo ga vzpetine Rudnica, Kešnica in v ozadju Žusem. Voda za vse, samo za Loko ne Loka pri Žusmu: pestra dediščina in vizije prihodnosti - Kljub določenim črnim točkam razvojni optimizem )vi ted- V okviru akcije No nik v vašem kraju smo tokrat z obiskom presenetili krajane Loke pri Žusmu v občiai Šentjur. Prepričali smo se, da ne šteje velikost, ampak srčnost in prizadevnost ljudi, ki Loki pravijo moj domači kraj. Odkrivali smo urejeno strnjeno naselje in okoliške zaselke sredi tako rekoč neokrnjene narave, spoznavali naravno in kulturno dediščino ter se prepričali o pregovorni gostoljubnosti domačinov. »A slišiš?« sprašujem foto-reporterja, ko za seboj pustiva še zadnji vratolomni ovinek zadnjega klanca, po katerem se dokaj »zglodana« cesta spusti iz gozda in ponudi razgled nazeleno dolinico ter po odcepupripeljenaravnost na osrednji trg Loke. »Kaj če slišim? Nič...« se vprašani ozira po prostornem trgu, kjer se nied niogočtiimi zelenimi drevoredi izrišejo lepo urejena šola, stari vaški vodnjak, spomenik borcem, cerkvica in hiše z vrtovi. »Natanko tako, mir in tišina,« odvrnem. »Se posebej v tem času, dopusti in počitnice so, nekateri so v službah, kmetje imajo tudi opravke ..,<< se nama pridruži predsednik Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Marjan Skale. In če smo bili še ob dogovorih za obisk vsi nekoliko v zadregi, kaj vendarle zanimivega zapisati o Loki, smo v kraju samem družno ugotavljali, da nam bo prej zmanjkalo prostora. V Žusmu je mogoče vl-deü tudi razvaline Žusem-skega gradu, ki se prvič posredno omenja leta 1203, izrecno kot grad pa leta 1364. Žal ga je močno najedel zob časa. Krajevna skupnost zajema naselja Loko, Dobrino in ilrastje, naseljevanje je malce težje časovno umestiti. »Vsekakor seje živahnejši razvoj kraja začel z obratovanjem steklarne, mlinov in žag. Včasih so Loki rekli kar Gla-žuta in tudi na veliko kopitarno, mislim, da celo edino v stari Jugoslaviji, ki seje kasneje preselila v Sevnico, ne smemo pozabiti. Nekoč so skozi te kraje načrtovali celo železnico,« nas skozi Loko popelje Skale. Mimogrede pokaže še proti bližnji cerkvici, ki jo je za potrebe delavcev kopitarne zgradila občina, in pomigne proti mestu, kje je nekoč stala graščina. Kraj je podobo precej spremenil po hudem potresu leta 1974, ko je dobil novo šolo in so montažne hišice zrasle kot gobe po dežju. V kraju dandanes premorejo podjetje Koval, vbližnjem Žusmu obratuje kamnolom. »Kar veliko je dnevne migracije; ljudje se vozijo na delo v Celje in Šentjur, nekaj je kmetijstva, a izključno z njim se preživljala morda le še kakšni dve kmetiji,« pove Skale. Dobra volja in trud krajanov Mestni srajci seveda naivno stezava vrat. Češ, le kaj na svetu lahko tile v Loki počno v prostem času. Pa se na srečo pravočasno ugrizneva v jezik, kajti z vseh vetrov se naberejo sogovorniki. Kljub temu, da krajevna skupnost premore le kakšnih 800 prebivalcev, je vedno živahno. Medtem ko naštevamo vsa društva, ki jih kraji premorejo, se nam pridruži Frida Guben-šek, vodja podružnične osnovne šole, O tem je zadnje čase veliko govora, še posebej zaradi upada generacij otrok. »34 učencev imamo, zaenkrat še dovolj. Otroci so dejavni na vseh področjih, marsikaj znamo in zmoremo. Imamo tudi vrtec in oddelek podaljšanega bivanja, lani smo končno dobili telovadnico,« Gubcnškova ponosno IM mu v vašem kraju pokaže proti bližnji stavbi. Torej šola in učenci močno zaznamujejo utrip kraja? »Seveda, zato upam, da bodo kra- jani otroke še vpisovali v našo šolo, za nas je vsak učenec zelo pomemben,« še zatrdi. Na nekaj se laliko pri še tako majhnih krajih zanesete -fenomen prostovoljnih gasilskih društev, 1\id! v Loki in Dobrini so gasilci izjemno aktivni. »In ponosni na svoje dosežke,« doda poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Loka Bernard Zeme. »Imamo 30 operativcev, skupno okoli 80 članov. Letos so na občinski ravni blestele kar 4 ekipe; pionirji so zasedli L, mladinci 2., članice L in člani 2. mesto. Članice se lahko pohvalijo še z lanskim 1. mestom v celjski regiji, letos so bile 6. v državi,« ponosno pove Zeme. Seveda jih bomo obiskali, ko bodo dobili nov avto ali ob naslednjem meddruštvenem tekmovanju, ki ga vsako leto organizirajo, Pa tudi loški športniki niso ravno od muh. Srečko Krajnčan, predsednik lokalnega športnega društva, pove, da najbolj blestijo v malem nogometu. Imajo ekipo v I. ligi, ponašajo se z 2. mestom v občinski ligi, dečki od 10 do IS let so celo občinski prvaki, v 1, ligi so tudi veterani. Poskrbljeno pa je tudi za druge oblike rekreacije, za vsakogar se najde nekaj. Kaj pa kultura, turizem in druženje? O tem bi vam marsikaj znala povedati Danica Recko iz dobrinskega Društva Izviri, ki pripravlja tradicionalno prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših dedkov in babiC^^a nočni valen-tinov pohod z baklami na Žusem in še marsikaj drugega. Krajevna organizacija Zveze borcev NOB Loka pa s svojimi 60 člani z Vinkom Žlen-drom na čelu lahko omeni še partizansko bolnišnico Javor-šica, ki si jo ogledajo številni obiskovalci, medtem ko bodo borci v kratkem tam pripravili tudi proslavo. Voda za okolico» sami brez vodovoda Ločani so na svoj kraj ponosni in raje hvalijo, kot gra-idarle se najde mar-ikaj, kar bi bilo treba še ure-Potrpežljivi so, čeprav se I tam glede na ostale skup- jajo. Da so prečudovito pokrajino naseljevali že naši predniki, priča veliko poznoanUčno najdišče v Tinju. Dveletna zaščitna izkopavanja so osvetlila izgled gosto poseljene naselbine, ki je bila morda le z manjšimi presledki poseljena vse od 4. do 9. St. n. š. Pri tem so med drugim našli sedem delno uničenih lesenih hiš, v celoti ohranjen zidan kultni objekt in dei poznoantičnega otroškega grobišča. nosti počutijo od občine ne koliko zaposlavljeni. »Saj veste, ceste -.. Predvsem tiste lokalne do bolj odročnih zaselkov so potrebne obnove.« No, roko na srce, že tista, ki iz Gorice vodi v Loko, ni ravno zgledna. Prikimajo. Pozimi je klanec prod Slivnici pogosto prehud, zatoje treba nazaj proti Šmarju in od tam do Celja ali Šentjurja. A najbolj zbode to, da nimajo, kot pravijo, lastne vode. »V Loki in Hrastju sta dve veliki črpališči, ki napajata šentjursko, del šmarske občine, vse tja do Hrvaškega Zagorja. Mi pa še vedno nimamo vodovoda, eni zadnjih v občini smo. Si predstavljate, da morajo ^silci po našo vodo dnigam in da nimamo niti enega hidranta?« Pred volitvami bo čas, da malce podrezajo v vrle županske kandidate, se pošalimo. V Dobrini si v prvi vrsti želijo novo igrišče in razsvetljavo in tudi, da bi bolje izkoristili kraljevi vielec z zdravilno vodo. Sogovorniki se strinjajo, da bi občina morala poskrbeli za ohranjanje središč svojih krajevnih skupnosti, saj ta povezujejo oddaljene zaselke že tako razvejane šentjurske občine. Skale navržc šc, da Loki primanjkuje zazidalnih parcel, tako za individualne gradnje kot tudi za vloge za določitev obrtne cone ni odziva. Se kakšna črna točka bi se našla, vendar Ločani niso malenkostni- Z dobro voljo in nekaj truda je po njihovem marsikaj mogoče. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN (z levo) Srečko Kranjčan. Bernard Zeme, Recko, Jožica Artnak. Vinko Žlender in Marjan Skale (skrajno levo) ' V akc^i NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo v ^^nedeljek ob 17. uTi crt)iskali Jur-Uošter. N^ sodelavko boste našli pred kartuzijo in ji lahko zaupali zan^nivo zgodbo ali svoj problem. Če želite, da {ffidemo tudi v vaš kr^, nam pišite ali nas pokfiCile! GO^MIDAIISTVO O cetis- Se bomo Slovenci še znašli? Vladni predlogi za preprečevanje dela na črno - Najpomembnejša novost je domneva, da pri brezposelni osebi, zaloteni pri delu na črno, obstaja delovno razmerje za nedoločen čas Zagotovo vsakdo pozna koga, ki se tako ali drugače ukvarja z delom na črno. Saj veste, pomaga v popoldanskem času, »izposodi« si študentsko napotnico, se malce izmakne plačilu obveznosti... V urejenih podjetjih opozarjajo, da je treba stanje urediti, saj Evropa dela na črno praktično ne pozna. Za začetek se je urejanja položaja lotila slovenska vlada, ki je tik pred počitnicami sprejela novelo zakona o preprečevanju dela in ?;apo-slovanja na črno. S spremembami, vsaj tako menijo v vladi, se uveljavljajo rešitve, ki bodo prispevale k uspešnejšemu preprečevanju ter zmanjševanju dela in zaposlovanja na črno, hkrati pa gre za usklajevanje z drugi-li predpisi, ki so se spreme- nili ' n času. Bistvena novost, ki jo prinaša zakon, je spremenjen 3. odstavek 5. člena, po katerem se domneva, da pri brezposelni osebi, ki je zalotena pri zaposlitvi na črno, obstaja delovno razmerje za nedoločen čas. V praksi to pomeni, da bo moral delodajalec v treh dneh delavcu izročiti pogodbo o zaposlitvi, sicer bo ta imel možnost zahtevati sodno varstvo. In če delodajalec tega ne bo storil? Kazen, seveda, in to do 50 milijonov tolarjev oziroma prepoved samostojnega opravljanja dejavnosti od treh meseccv do enega leta. Določba naj bi preventivno delovala na delodajalce, saj se bo delovno razmerje vzpostavilo po samem zakonu, ne da bi sodišče ugotavljalo obstoj elementov delovnega razmerja. Ker se v praksi pojavlja precej primerov, ko na napotnico študentskega servisa delajo druge osebe, ali že delajo osebe brez napotnice študentskega servisa, je v spremembah zakona predvideno, da se kot zaposlitev na črno štejejo tudi takšni primeri. Po novem naj bi bil kaznovan tako tisti, ki delo omogoča, kot tisti, ki dela. Potrjena legalizacija Spremembe zakona hkrati z zaostrovanjem rešitev omogočajo, da se nekatera dela opravljajo legalno. Glede na to so v predlogu zakona določene dodatne izjeme. Piva je kratkotrajno delo, pri katerem gre za opravljanje delavt.i. družinskih podjetjih, ki imajo največ 10 zaposlenih, pri čemer delo brezplačno opravljajo najbližji sorodniki. Pri tem velja dodatna omejitev, da se to delo opravlja največ 40 ur mesečno, delavec mora imeti vsaj 15 let... Druga sprememba je t.i. »malo delo«, pri katerem gre za izjemo, na podlagi katere bo po zgledu Nemčije omo- 3 zakoi 3 delo janju največ 20 ur tedensko ali 40 ur mesečno, če pUči-lo ne bo presegalo polovice minimalne plače. Pri tem oseba ne sme biti v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ne sme opravljati samostojne dejavnosti in ne sme prejemati pokojnine. TakSno delo er je ampak se zanj sklene posebna pogodba z elementi, ki jUi določa zakon. Zanj sc plača jo prispevki delodajalca in za- Za obe vrsti dela velja, da se morata opravljati skladno z drugimi zakoni. S spremembama se ne strinjajo sindikati, ki menijo, da bosta prispevali k širitvi dela na črno in povečanju nelojalne konkurence na področju časovno omejenih zaposlitev Sin- dikalna stran trdi, da so družinska podjetja v izrazito boljšem položaju kot drugi zaradi dovoljenega dela družinskih članov lastnika podjetja do tretjega kolena. Minister za delo Janez Drobnič pravi, da bi s takšnim ukrepom lahko legalizirali del sive ekonomije. Sicer je v predlaganih spremembah, ki jih bo jeseni obravnaval in dokončno sprejel državni zbor, še več predvidenih kršitev Ta je tudi, če društvo opravlja dejavnost, ki je nima zapisane v svoji dokumentaciji; če tuje podjetje nastopa v Sloveniji in nima ustanovljene podružni- Celjsko območje ne izstopa Delo na črno je de! sive ekonomije. Poenostavljeno povedano so to aktivnosti, ki pri-našajo ekonomske pluse v nasprotju s predpisi. Družinska podjetja so v izrazito boljšem položaju kot drugi, ko gre za področja od davčnih utaj do dela na črno. O slednjem govorimo, če legalni delodajalec omogoči zaposlovanje v nasprotju s predpisi, Koliko je v resnici kršitev oziroma zaposlovanja na črno v številkah, ne ve nihče. »Kršitve so skrite v statističnih podatkih o ilegalnem zaposlovanju,« pravi glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar. »Vsako leto sicer ugotovimo nekaj tisoč kršitev, pri čemer celjsko območje ne izstopa,« Da je delo na črno velik problem, poudarja direktorica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Alenka Avberšek: »Teh pojavov je ogromiio in nujno je treba narediti red. Gre za krajo davkoplačevalskega denarja in nelojalno konkurenco. Ve- Uarni potni listi v Cetisi skrit >akah v biomet inih potnih listih. V Ln izdelani v skladu i EU. Poleg tega so ih biometričnih pot- celjskem podjetju pravijo, da so slovenski potni listi zasnoval z vsemi mednarodnimi zahtevami in s še strožjimi zahteva primerljivi, v nekaterih elementih celo varnejši od večine izd, nih listov. Nekateri slovenski mediji so v zadnjem času objavili trditve tujih strokovnjakov o napaki v biometričnih potnih listih, zaradi katere naj bi jih lahko brala oziroma kopirala tudi nepooblaščena oseba. V Cetisu napake ne zanikajo, vendar pravijo, da ni usodna in so zanjo vedeli ves čas. Po obrazložitvi branje potnega lista na daljavo ni možno - oseba, ki želi podatke prebrati, mora potni list najprej odpreti in ga postaviti na napravo za branje podatkov iz čipa. Podatkov na čipu pa ni možno spreminjati, ne da bi to izsledili. US r ANKETA Vsaif se znajde Delo na črno je slovenski problem, na katerega nenehno opozarjajo predvsem v večjih podjetjih. Koliko bo vladna novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki jo sicer mora potrditi še državni zbor, izboljšala stanje, bomo še videli. Je pa res, da je tovrstno opravljanje dela ena izmed slovenskih značilnosti in ga povprečni Slovenci niti ne obsojajo. narediti bolj fleksibilno, omogočiti zaposlitev tudi za štiri ure in tako naprej. Vladne spremembe so samo predvolilni golaž. Zakonodaja je dobro pripravljena, vendar je problem izvajanje, ker je vse treba reševati na osebni ravni. Sam bi poskusil z nemškimi modelom: v Maribont ali Prekmurju bi nadzor izvajal nekdo s Primorske in na Primorskem nekdo iz Miu--ske Sobote. Naj ima petletni mandat, naj bo dobro plačan in naj naredi red.« lika podjetja si ga skoraj ne morejo privoščiti, gre za manjša podjetja. Delo na črno je sicer res izhodvsih in mogoče na kratek rok dobra poslovna poteza, dolgoročno pa se ne obnese. To je bu-merang za mlade in nezaposlene. Delovna zakonodaja, ki ureja pravice in obveznosti, je že veliko let predmet pogajanj ined delodajalci in delojemalci; tisti, ki sodelujejo v delu na črno, pa nimajo nikaJcršne pravice.« Po mnenju Avberškove bi bila prava rešitev popolna trans-parentnost, da bi vsi, ki iščejo delo, imeli možnost, da ga najdejo. Druga rešitev je tudi bolj fleksibilen trg dela. Tudi v velenjskem Esotec-hu, kjer želijo biti urejeno podjetje, se otepajo s temi težavami. »Delo na črno zagotovo obstaja, kar spoznavamo pri raznih razpisih. V nekaterih ponudbah so namreč navedene tako nizke cene, da je ob ceni ure dela in plačanih davkih nemogoče storitev opraviti za tako nizko ceno,« pravi direktorica Zofija Mazej Kukovlč. »Ob tem še nisem slišala, da ti ponudniki posla ne bi izvedli. Ob tem se vprašam - s kom? Pri nas ni toliko brezposelnih, torej je nekdo delal in dobil denar na roko.« Kukovičeva med rešitvami navaja tudi več-ji red med brezposelnimi, poostren nadzor in ustrezne kazni. Možnosti, idej in rešitev za odpravo dela na črno je veliko. Evropa praktično teh oblik ne pozna, zato bo treba tudi v Sloveniji narediti red. Vendar se tudi inšpektor Brezovar strinja, da je delo na črno del slovenske folklore: »Povprečen Slovenec delo na črno obravnava v smislu >znašel se ]e<. Torej nikoli kot krajo ali goljufijo. Podobno velja za izogibanje davkom, za kar se v očeh ljudi kršitelj zdi kot nekdo, ki se je glede na državo znašel kot zmagovalec.« Bodo predlagane spremembe vnesle red? »V posameznih primerih da, sploh tam, kjer so bile doslej stvari in določbe nejasne. Vendar učinka zakona ne merimo le z večjimi ukrepi in s pristojnostmi, ker je treba ob tem zagotoviti tudi ustrezne pogoje za delo inšpektorjev,« odgovarja Brezovar. URŠKA SEI.IŠNIK kaj bi bilo delo na črno problem, če ima človek voljo do dela? To ni prav, da so sprejeli takšne sklepe. Zakaj bi to spreminjali, naj ostane tako, kot je bilo. Mladi naj delajo, če imajo voljo.« Nada, zaposlena v tujini: »Ni dobro, če se dela na Črno, ker se potem ne plača davka. Za državo je to izguba. Vladnih sprememb ne poznam, ker delam v tujini. Treba bi bilo več nadzora, na gradbiščih in dnigod. V tujini nenapovedano pridejo v gostilne, hotele, na gradbišča in tako jih lahko ujamejo. Kazni so visoke, zate Tatjana, zaposlena: »Sem pron delu na črno. To naj bo zakonsko urejeno, naj dobi država to, kar ji pripada, m tudi delavec to, kar mu pripada. Odprave dela na črno bi 3C lotila z zakonsko rcgii Vinko, zaposlen: «Delo na Črno je treba lakot prekiniti. Tako ne more biti - eni plačujemo davke, drugi pa ne. To se mi zdi zelo velik problem, Vsi si zatiskamo oči in si s tem kupujemo socialni mir, ampak to je samo navidezno, na daljši rok je to samo slabo. Treba je spremeniti delovno zakonodajo, jo Zlata, upokojenka: »Moje mnenje o delo na črno je slabo, ker mladina nima služb. Bilo bi prav, da bi mladino zaposlili, starejši pa naj se upokojijo, dovolj so že delali. Vladnih sprememb ne poznam, ker smo bili na dopustu in nisem sledila. Mislim, da bi moral biti vsak toliko pošten, da bi bii pri-Ijen. Kaznovala jih ne bi. vi so delodajalci, zaposlenim pa je bolje, ker dobijo denar na roke. Delodajalec bi moral plačevati dajatve. Osebno takih primerov ne poznam, vem pa, da se take stvari dogajajo. Kaj moremo, vsak se znajde po svoje.« JASMINA ŠTORMAN ANJA LAZAR letOlI PannenimjMjsmoHmom D060DKI Kakšna je jezerska voda? Avstrijski biologi bodo opravili kemijske in biološke analize vode v Šm, tednik Obvestilo bralcem v torek, 15. avgusta Novi tednik zaradi praznika ne bo izšel, pač pa bo torkova izdaja bralcem na voljo že v ponedeljek, 14, avgusta. Šmartinskem jezeru Skupina biologov iz koroškega inštituta za kakovost jezerskih voda iz Celovca je včeraj v Šmartinskem jezeru odvzela vzorce vode za potrebne kemijske in biološke analize. Ko bodo izdelali poročilo o stanju in onesnaženosti vode, bodo Jasne tudi usmeritve, kaj vse je treba postoriti za sanacijo jezerskih voda. To je predpogoj za začetek uresničevanja velikih in pogumnih načrtov, ki jih ima občina Celje za razvoj turizma in vzporednih dejavnosti ob Šmartinskem jeze- Kot je znano, je Vlada Republike Slovenije sklenila, da bodo za prostorsko ureditev Šmartinskega jezera in okolice poskrbeli z državnim lokacijskim načrtom. Roman Kramer, ki vodi občinsko tako imenovano evropsko skupino, je prepričan, da bo državni lokacijski načrt končan v dobrem letu dni. Dotlej pa je treba priti do podatkov o onesnaženosti vode in do zamisli, kako izboljšati njeno kakovost. Idejni načrti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja okoli jezera so že narejeni, a gradnja kanalizacije po pričakovanjih avstrijskih biologov bržkone ne bo dovolj. Njihove izkušnje go- Skupina biologov z avstrijske Koroško je včeraj v Šmartinskem jezeru odvzela vzorce vode za kemijske in biološke analize njeno kakovosti, Na sliki biolog z napravo za zajemanje vode iz globin. vorijo o tem, da bo potreben popoln izlov v jezero naseljenega belega amurja - ribe - ki je popoln rastlinojed in ki je s svojim prehranjevanjem poskrbel, da v jezeru in ob njegovi neposredni bre-žini ni več flore. To domnevo bodo koroški biologi skušali potrditi z analizo včeraj odvzetih vzorcev vode. Kot je povedala Urša Drugovič iz celjskega javnega podjetja VO-KA, so na petih mestih ČRPANJE IM ODVOZ FEKALIJ V jezeru odvzeli vzorce za analizo fito- in zooplankto-na, na 16. mestih pa vodo, na kateri bodo opravili kemijske in analize na težke kovine. Prav tako so s tako imenovanim eholotom posneli ribje jate in izmerih ^obino jezera, da bi tako ugotovili, koliko je v njem mulja, ki ga bo treba za sanacijo vode bržkone odstraniti. Potem ko bodo analize končane in poročilo izdela- Popravek V torkovi številki smo v poročilu 2 Noči pod kostanji zapisali, da so Terme Dobrna pripravile veliki ognjemet. Pri tem je potrebno dodati, da ga vsako leto - tako ga je tudi letos - enakovredno sofinancira občuia Dobrna. no, bo bolj jasno, kakšni ukrepi bodo potrebni, da bo Šmartinsko jezero tudi s kakovostjo svoje vode postalo ena od bodočih slovenskih turističnih atrakcij. BRST, foto: SHERPA DOMPLAN, d.o.o. Globoko 8/e, 3272 RIMSKE TOPLICE po pooblastilu Nepremičninskega sklada PIZ, d.o.o., za zbiranje ponudb na podlagi popisov del za Izvedbo nove fasade in sanacijo balkonov v poslovno-stano- vanjski hiši Celjska cesta 18, Šmarje pri Jelšah. 1. Predmet razpisa: - izolacija fasade, sanacija balkonov, odprava toplotnih mostov na balkonih, - prenova balkonov.z zunanje strani, - izolacija stropa proti prezračevanemu podstrešju in stropa nad kletjo. 2. Popis del lahko Interesenti dvignejo na sedežu Domplana, d.o.o., Globoko 8/e, Rimske Toplice vsak delavnik med 8. in 15. uro. Na željo interesenta popis tudi pošljemo na nie-gov naslov. 3. Ponudba mora zajemati: - ceno in plačilne pogoje, - datum začetka in zaključila del, - garancijo za ponujena dela, - načrt varstva pri delu z navedbo koordinatorja varstva pri delu, - reference ponudnika za enaka ali podobna dela. 4. Vse potrebne dodatne informacije lahko zainteresirani ponudniki prejmejo na sedežu podjetja ali po telefonu štev. (03) 734-11-80. 5. Ponudbe sprejemamo do 30. avgusta 2006 do 10. ure in sicer osebno na sedežu podjetja ali po pošti na naslov: DOMPLAN, d.o.o.. Globoko 8/e, Rimske Toplice. Ponudbe morajo bitivzaprtih kuvertah s pripisom: -ponudba NS PIZ fasada - ne odpiraj-. clty/cEnfcer nakupovalno vse središče celja najboljše PREVIDNO TUDI PRI NAKUPU ZOBNIH PAST Julija vročina m suša, avgusta nalivi. Le kaj bo septembra? Foto: NATAŠA MÜLLER Dolgo je veljalo, daje fluor rešitev za vse težave z zobmi, zato proizvajalci pri oglaševanju večine zobnih krem še vedno poudarjajo, da so obogatene s fluorom, Toda v zadnjih letih Je vse več utemeljenih sumov o koristnosti fluora. Res je, da fluoridi ovirajo delovanje encimov, ki spodbujajo razvoj ustnih bakterij. Drži tudi, da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi in tako krepijozobnc skle-nino. Toda zgocJba ima tudi drugo plat. Danes namreč številni znanstveniki menijo, da je škodljiv vpliv fluora na druge koristne procese v organizmu tolikšen , da je njegova korist pri preprečevanju kariesa zanemariji-vo majhna. Fluor povečuje verjetnost zlomov kosti, osteopOfD-ze, poškodb živčevja, bolečin v sklepih in glavobolov. Povezujejo ga tudi s splavi, genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, pešanjem spomina ... še pred nekaj leti Je bila na voljo le ena možnost-uporabljati zobne kreme s fluorom - aH preprosto pozabiti na zobne kreme ter zobno higieno vzdrževati s soljo, zelišči, glino in dojglmi domačimi pripomočki. Zdaj je položaj popolnoma drugačen. Na trgu Je več kot deset zobnih krem brez fluora, ki ne vsebujejo drugih morebitno nevarnih sestavin. Te bolj zdrave zobne kreme ponujajo le vspe-cializiranih trgovinah z zdravo prehrano. Na voljo so vam zobne kreme brez mentola, ki so uporabne, če Jemljete homeo-patska zdravila. Omeniti velja tudi zobne kreme brez sorbitola in drugih sla-dil. To Je zlasti pomembno, če malčka navajate na redno umi- vanje zob. Zelo kakovostna je zobna krema z dodatkom ameriškega slamnika. Ameriška nevladna organizacija EWG je v številnih zobnih kremah našla: rakotvorne sestavine, ki so v hrani prepovedane, sestavine, ki so fahko škodljive za imunski sistem, reproduktiv-no ali razvojno toksične. Izogibajte se zobnim kremam, ki vsebujejo triklosan, konzervansom, ki se končajo z besedico para-ben in belilnim kremam s perok-sidom. clt^cenfeer nakupovalno vse središče celja najboliše Ste morda radovedni, kakšni so vaši HOLESTEROL, SLADKOR, KRVNI TLAK? S tem kuponom vam jih v poletnih mesecih vsak torek od 16. do 19, ure v hiši zdravja Biotopic (v nadstropjul j brezplačno izmerimo, Vabljeni! i INTERVJU Slovenci bomo skrbneje polnili košarice Jože Mermal, predsednik uprave BTC-ja, o Ljubnem, potrošništvu in naložbah - »Poleg dobička razumem tudi ljudi« v petek so v polni dvorani Kul turnega doma na Ljubnem številni domačini z glasnim aplavzom pozdravili novega častnega občana Ljubnega, Jožeta Mermala mlajšega, predsednika uprave BTC-ja Ljubljana. Mermal izhaja iz družine, ki je na Ljubnem že od nekdaj sinonim za napredek - oče Jože je bil soustanovitelj praktično vseh društev, mama Mana je sodelovala v prosveti in kulturi. Da je časmi občan zelo ponosen na kraj, iz katerega izhaja, smo slišali v obrazložitvi, da se rad vrača in ima veliko prijateljev, predvsem pa se med domačini dobro počuti. Nagrajen je bil ne le za finančni prispevek draštvom, kraju in predvsem Smučarsko-skakalnemu klubu, temveč tudi za ideje, ki so skakalcem in Ljubnemu prinesli večjo prepoznavnost. »Tudi za Ljubno velja, da mora bili čimbolj odprto v evropski prostor, ktemu pa naj bi pripomogli predvsem mladi s svojimi projekti,« je med drugim izpostavil Jože MermaL Kako ste preživeli petkov dan? Ste se vnaprej veselili priredite na Ljubnem? Presenečen sem bil, ker sem pri teh letih dobil (akšno priznanje, ki pa mi največ pomeni. Če sodim po aplavzu, se mi zdi, da ni bilo zlagano in da prihaja od večine. Da ljudje vedo, da se na nek način trudim in živim s krajem. Je pa res, da o priznanjih Jiisem razmišljal. V kraju želim sproščeno živeti in dihati z ljudmi, kar se mi zdi da mi uspeva. Ljudje me sprejemajo za svojega, vedo, da sodim k njim, zato tudi z veseljem pomagam - seveda na svoj način in dokler lahko. Zdi se mi, da moraš imeti na takšnem položaju posluh za »svoj« kraj. Tudi v velikih sistemih je pomembna ne le poslovna, temveč tudi družbena odgovornost. In kar sam počnem v Zgornji Savinjski dolini, smatram kot del družbene kulture. Nisem le klasični mene-džer, ki zna sešteti prihodke, stroške in dobiček - prepričan sem, da je to premalo, ljudi je treba širše razimieti. Bo imenovanje za častnega občana odprlo vam več vrat na Ljubnem ali več Ljubencem vaša vrata v Ljubljani? Osebno priznanja ne razumem tako. Zagotovo več vrat ne bomo odpirali, čeprav so moja v Ljubljani, kolikor pač dopušča čas in napeti urniki, vedno odprta, vsaj med tednom. Je pa dejstvo, da ko se vrnem v kraj, prisluhnem določenim problemom, jih laže razumem in potem relativno liitro rešim. Seveda ne pomagaš počez, temveč tam, kjer začutiš profesionalni pristop. Vedeti pa je treba, da jc še v zasebnem življenju vse manj časa. In seveda ni prijetno, če te vsak vleče za komolec, ko prideš domov in tako sploh nisi doma. Vsak človek potrebuje nekaj miru. Že 13. leto ste predsednik uprave BTC-ja, ki je iz velike zaplate z zemljišči zraslo v velikanski center. Kateri so najbolj bistveni prelomni dogodki v tej rasti? V leni 1997 smo postali največji nakupovalni center klasičnih nakupov za Slovenijo in Ljubljano. Vendar smo vedeli, da če se ne bomo odločali za širše programe in aktivnosti, se nam na dolgi rok ne bi pisa- lo nič dobrega. Zato smo postavili koncept »cityja«, ki je trenutno nedvomno številka 1 v Evropi. Sicer ne po številu obiskovalcev (18 milijonov), programsko pa zagotovo. Vedeti je treba, da hodijo iz Evrope gledat naš program v Ljubljano. To pomeni, da se da tudi v tranziciji marsikaj naredili - stvar je namreč v dinamiki ljudi, ne glede, ali živiš v kapitalizmu ali komunizmu. Občasno so se ob idejah za širitev BTC-ja pojavljali pomisleki - ste sami kdaj oklevali oziroma se česa lotili s slabo vestjo? Tudi. Noben projekt se ne konča vedno uspešno ali zelo dobro. Naš primer je diskoteka Dakota, ki je neslavno propadla. Čeprav smo bili na koncu zadovoljni, da se je to zgodilo, saj je bilo ogromno narkomanije, ki je nista mogli obvladovati ne policija ne sistem. Videli smo, da je bolje, če se takšnih poslov ne lotevamo. Imeli smo tudi blagovno borzo finančnega tipa, ki je nekaj let živela, vendar ni šlo. Kot ima življenje vzpone in padce, jili ima tudi gospodarstvo. Jasno, če bi bilo tega veliko, potem verjetno ne bi mogel biti več na tem položaju, tudi če bi si še tako želel. Družbeniki kaj hitro ugotovijo, kdo je sposoben, dovolj odgovoren in ima realne projekte. Torej moramo biti dinamični, hitrejši in se stalno dokazovali. BTC je eden od družbenikov v družbi Golte. So vas nagovarjali k nakupu deleža, ki ga prodajajo Italijani? So, vendar vBTC-junismo usmerjeni v turizem. Sem pa bil lani z dr. Evgenom Dervaričem pri Zdravku Počivalšku. Pogovarjali smo se, kako bi kot lastnik sodelovale Terme Olimia. To bi bilo namreč dobro, ker se ukvarjajo s turizmom, vendar so se v termah odločili za Tii-heljske toplice. Za Zgornjo Savinjsko dolino je škoda, ker Golte še nima pravega strateškega partnerja, takšnega, ki ve, kaj storiti s celim centrom. Le tako bi bilo možno, da se bodo Golte hitreje razvijale. Smo na pol poti, veliko je narejenega v štartu, vendar če se delo v naslednjih dveh, treh letih ne bo nadaljevalo, bo prišlo do stagnacije. Ljudje pa hitro opazijo, če turistični centri napredujejo ali stagnirajo. Vprimeni zadnjega jih začnejo preprosto zapuščati. Kar nekaj hačrtov imate tudi v Velenju, vendar se zdi, da je vodno mesto zastalo ... Res je, da smo zadnje pol leta malo predahnili, poleg tega je bilo treba v Velenju sprejeti ureditveni načrt. Vodnu mesto je sedaj v fazi projektiranja. To bo mesto zabave in savn - slednjih bo sedem, poleg tega 80 bowlir^ stez, fitnes center, biljard, restavracija... Mislim, da bomo s projektiranjem zaključili do oktobra, sle- Jože Mermal je bii rojen 1954. Obiskoval je osnovno šolo na Ljubnem in poljansko gimnazijo ter zaključil študij kot univerzitetni diplomirani ekonomist. Kmalu se je zaposlil v BTC-ju, kjer je leta 1993 prevzel mesto predsednika uprave te ljubljanske družbe. di pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim bomo šli na evropske strukturne sklade. Seveda se z občino še pogovarjamo o gradnji olimpijskega bazena, ki mora biti ob jezeru. Problem Velenja je, ker se bojiš naložb v smislu kritične mase - mdi zato še ni investitorja iz Ljubljane ali tujine. Če sam ne bi bil s teh koncev, tudi nas ne bi bilo. Še v hiši smo bili zbegani, do kam iti - vložiš kapital, pa ne veš, kakšna bo rentabilnost. Še ljubljanski Atlantis je pogumen projekt. Ima BTC kaj načrtov tudi v drugih delih celjske regije? Menda naj bi prišli v Mozirje? Občina oziroma župan Ivan Suho-veršnik je izrazil željo, vendar se nismo odločili. Ukvarjamo se s kreacijo »mest«, kol je v Ljubljani in kot jih razvijamo v Murski Soboti in Novem mestu, razmišljamo še o Beogradu. Torej imamo drugačne preo-kupacije, in niti finančno niti kadrovsko nismo organizirani, da bi se kar počez odločali za destinacije v Sloveniji, To so velike pasti tudi za podjetje, sploh pa se ne moremo iti velikega volunterizma ali entuziazma. Kanček lega je lahko, vendar je v ospredju le profesionalni pristop. Menda ste večino svojega denaija vložili v BTC. Res tako zelo verjamete v podjetje? Seveda. Svojega premoženja pač nisem razpršil, kot počnejo finančni vlagatelji. V zahodnem gospodarstvu cenijo, da menedžeiji verjamejo v hiše, ki jih vodijo, in da imajo svoje premoženje v tej hiši. Če gre kaj narobe, ne moreš samo vzeti kovčka in reči )sam se ne grem več, vi pa se imejte, kakor vam paše<- Tudi to je del družbene odgovornosti. Nekateri, tisti, ki smo profesionalno v teh poslih, to razumemo. Tudi menedžer-ske odkupe sedaj, ko jih je veliko, vsi razumejo. Leta 2001, ko smo bili med prvimi, pa nas nihče ni hotel razumeti. Takrat je bil večji problem nerazumevanje kot to, da bi bilo kaj narobe - vsi deležniki so dobili svoje. Če bi še enkrat to počeli, bi zgodbo peljali na podoben način, saj smo bili vsi zadovoljni, od bank do manjših solastnikov, Tisli, ki smo ostali, nismo naredili nobene škode obstoječim lastnikom v smislu premoženja. Kako gledate Slovence kot potrošnike? Velikih sprememb ni, čeprav se je videlo, da so lačni potrošništva. Vendar se bo stanje začelo umirjati, podobno kot na zahodu. Postali bomo bolj skrbni in preračunljivi, verjetno hodo košarice, ki jih sedaj na veliko polnimo, na dol^ rok bolj skrbno izbrane. V to sem prepričan, saj bomo morali veliko vlagati v lasmo izobraževanje, pokojnine, zdravje „, No ja, za umiritev zadev pou-ebuje-mo še kakšnih 10,15 let. Kje sami nakupujete? V glavnem v BTC-ju. Vendar nisem obremenjen s centrom ali da bi svojim naročil, da morajo samo tu kupovati, to ne. Je pa prav, da si pripa-den firmi in tisto, kar je možno, tudi zaradi našili najemnikov, kupuješ tam. Seveda kupujem tudi po svetu, če sem na službeni poti. V preteklih letih smo ves družbeni produkt tro-šili v zahodni Evropi, kar je največja nevarnost za domače gospodarstvo. Torej da bi vse, kar smo zaslužili, trošili čez mejo - takšna država težko obstaja. Pa tudi drugače - preživljale tam prosti čas ali center po končani službi zapustite? A seveda, tam preživim veliko prostega časa. Imamo krasno vodno mesto, prenovljen fitnes in zabaviščni paik,., Možnosti za preživljanje prostega časa v mestu je v Ljubljani raz-vU samo BTC. Razmišljate o tem, da bi se kdaj vrnüi na Ljubno? V tem smislu ne razmišljam nič. Sploh sem človek, ki na svoj način živi iz dneva v dan in ne delam velikih načrtov, da ne bi bil razočaran. Na takšni poziciji se je težko odločati, kdaj prekiniti, tako v lastni hiši kot kje drugje. To so težke odločitve, zato je bolje, da jih ne načrtuješ vnaprej. Poleg tega sem precej rea-lenin ne želim razočarati samega sebe. Še vedno je najtežje, ko moraš sam sebi polagati račune. Kaj pa politika? Vas zanima? Zaenkrat ne in to vedo tudi v politiki. Sem menedžerin gospodarstvenik, v tem segmento vidim jasne cilje. Vem, kaksneprojeicteje treba oblikovati in v kakšnem času je treba stvari zaključiti. Nisem človek, ki bi veliko obljubljal, Cenim pa vse politične stranke in njihovo delo, jasen mi je tudi položaj, Veijetno zato nimam težav s politiko. V gospodarstvu delam tisto, za kar sera plačan. Torej sem dolžan, da se borim s svojo ekipo v kolektivu, za katerega sem odgovoren. URŠKA SE1.IŠNIK I REPORTAŽA »Poklic, ki sem mu posvetila življenje!« Štirideset let dela z otroki s posebnimi potrebami ■ zahteva celega človeka Danica Orlič, ena prvih defektologinj v Celju, ki bo konec avgusta odšla v pokoj, je kar štiri desetletja svoje poklicne poti namenila otrokom s posebnimi potrebami. V dolgem obdobju se je nabralo toliko iz kušenj, zgodb, ki so jo zaznamovale in jo pripeljale do življenjskih spoznanj, da jih enostavno mora deliti z drugimi. »Nikoli se ne bi odločib za drug poklic, čeprav ni bilo vedno lahko. Z veseljem bi še enkrat prehodila isto poklicno pot,« pravi Danica, ko se srečava na enem od lenobnih poletnih vrtov. Prazne celjske ulice puhtijo od vročine, dopusti so izpraznili mesto. «Nimam posebnih načrtov, se bo že kaj našlo, kakšen sprehod s psom, a tudi in konjičkov, od petja v pevskem zboru do druženja s pri-jatelji,« pravi vitalna, zgovorna in samozavestna Danica, ki bi ji le stežka pripisali skorajšnji upokojenski stalež in tisto, čemur nekoliko nerodno pravimo tretje življenjsko obdobje. »Lahko bi še delala, energije mi res še ni zmanjkalo,« nadaljuje, preden se sprehodiva skozi začetke in čas odločitve za delo, ki jo v velik o popol- 0 predane Začela po naključjuf vztrajala do sploh v ko neo h časih - nekoli-ne odločitve za poklicno pot? »Po osnovni šoli, naj še povem, da smo bili prva generacija, ki se je v III. OŠ Celje izšolala v osemletki, sem izobraževanje, ki je trajalo pet let, nadaljevala na takratnem učiteljišču. V četrtem lemiku je bilo treba napisati seminarsko nalogo in predlagali so mi naslov Socializacija duševno prizadetih otrok. Dobesedno takšen naslov, saj so se v tistih časih taki medtem ko poma prišli sprejemljivejši, govorimo torej o otrocih z ena od mnogih sprememb, ki sta jih prinesla čas in prizadevanje mnogih, ki delujemo na tem področju,« se spominja Danica. Tako so jo napotili v takratno samostojno pomožno šolo, ki so jo v Celju ustanovili leta 1946, prejjeodletal934 v ljudski šoli v Celju deloval zgolj pomožni oddelek, prostore pa je imela v današnji 1. OŠ Celje. «To je bilo moje prvo srečanje z otroki s posebnimi potrebami in delom defektologin]. V času priprave seminarske naloge so me naravnost >zastrupili<. Takrat sem že razmišljala o zaposlitvi oziroma nadaljnjem Šolanju in ko sem končala učiteljišče, je bila odločitev kot na dlani. Defekt odročen kraj, kakršna je bila nekoč praksa. A ne da bi imela kaj proti podeželju, ampak sem preprosto rojena in zaprisežena Celjanka,« pove Danica in ponosno doda, da je zanjo obvezni del identitete meščanke tudi branje Novega tednika, katerega naročniki so bili domači že odkar pomni, in poslušanje Radia Celje. »Sestri, ki živi v Ljubljani, sem podarila naročnino za okrogli jubilej, da lahko spremlja dogajanje v rodnem mestu!« Veliko truda za zgodbe o uspehu šolanje na defektologiji je Danica uspešno končala in takoj začela delati v oddelku po- ^80/0 popust. Slovo od poklica, ki možne Šole ter ji ostala zvesta vse do dandanes. »V šolskem letu 1972/1973 smo se preselili v lastne prostore nove šole, ki je kasneje dobila še prizidek za Internat. Način dela se je tudi iz tega razloga precej spremenil, prej smo bill navateni na bol) fron-talno učenie. novi prostori pa so omogočili pnlagaianie potrebam posameznega ucenca, zmanjšanje ucnih skupm ter kvalitetneisi mdmduaim pristop.« se spomm)a Danica začetkov delovania OS Glazija. V niej se )e nabralo številnih izkušenj m se izoblikovalo nič koliko življenjskih zgodb. »Najprej izrazi obupa na obrazih staršev, ko so otroka pripeljali v >posebno< Šolo. Občutki sramu, manjvrednosti pri njih in otrocih. Vprašanja, češ kaj bodo pa drugi rekli. Pogosto je bilo treba sprva tolažiti starše, šele nato se posvetiti otroku,« pravi Danica o trdovratnih predsodkih- »Seveda lahko govorim tudi o prijetnejših dogodkih. O tem, kako so otroci sčasoma napredovali, dobili samopotr-ditev in samozavest, kako so se posledično sprostile in izboljšale domače razmere. Številni starši so se vračali in potrdili, da je bila odločitev pravilna, Najlepšeje po dolgih letih na ulici srečati znane obraze nekdanjih učencev, ki z zadovoljstvom povedo, kako so nadaljevali šolanje, našli službo in v življenju uspeE. To je največji dar in zahvala, še posebej, če sicer pogrešaš potrditev, da si delal dobro,« doda- Pogovor kmalu zaide na pot vseh ostalih lepih spominov in postopoma preide v klepet o drobnih dogodkih, ki nam popestrijo vsakdan. In že sva pri dnevu, ko se bodo za njo še zadnjič zaprla vrata šole. «Misel na to ni lahka. Človek je navajen na določen ritem v življenju, ki se prekine, kot bi prerezal z nožem. Ostane ti občutek pripadnosti, še posebej, ko veš, kje si pustil velik del sebe in življenja. Nimaš občutka, da se je izteklo,« konča Danica, kije šdrideset let dela ni utrudilo. Strne jih v nekaj besed: »Bila so plodovita, otroci so me imeli radi, se z menoj počutili varno, znala sem si izboriti tudi avtoriteto.« Z optimizmom gleda v prihodnost, v kateri si želi predvsem zdravja. Vse ostalo, kot pravi, je potem mogoče, če se človek le dovolj ceni. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ i POZOR, HUD PES Ni res No, pa smo spet pri starih zamerah. Zakaj toliko hrupa nad tem, da so se škofje na Triglavu, simbolu slovenstva, odločili postaviti spominsko ploščo, vsaj spornemu, če že ne kar kolaborant-skemu, fašizmu odkrito naklonjenemu, zapovrh še hrvaškemu, kardinalu Stepin-cu? Zakaj ta nenavadna poteza RKC in zakaj takšen buren odziv javnosti, ki v elektronski anketi časopisne hiše Delo z več kot 80 odstotki nasprotuje temu dejanju? Pravzaprav ni nikomur čisto jasno, zakaj so si izbrali ravno hrvaškega kardinala, zakaj recimo ne raje npr. Finžgarja, ki je bil tam blizu doma, pa še župnik. Poleg teh se postavljajo še seveda številna druga vprašanja, ki so prav tako na mestu, pa je seveda premalo prostora, da bi jih v tej ko-lumni odpirali. Glede na anketo, je čudno tudi to, da je rezultat tako očiten, saj RKC trdi, da je dve tretjini Slovencev pod njenim okriljem in si na ta način nekako tudi skuša utreti prostor v aktivnejše politično soodločanje v državi. Toda Slovenci očitno pač ne razumemo nečesa, kar se nam namreč zdi čudno. Čudežev! Namreč popolnoma nemogoče je, da bi svetnik, kardinal Stepinac karkoli vedel o pobojih, pogromih, genocidom nad bosanskimi Srbi v Bosni. Prav tako je nemogoče, da bi bili v tem udeleženi frančiškanski patri, katerim je bil nadrejen, kar trdijo tisti, ki želijo škodovati ugledu Cerkve. Prav tako je nemogoče, da bi fotografije, ki so recimo razstavljene v Jasenovcu, kjer so skupaj zbrani na fotografiji nacistični oficirji, Pavelič, Stepinac in še nekaj po naključju prisotnih duhovnikov, bile kaj drugega kot delo komunističnih zlohotnežev, gre seveda za montažo, kar je povsem jasno tudi v primeru slovenskega škofa Rož-mana, ki prav tako ni vedel, kakšna je nacistična ideologija, slednje mu je namreč podtikala komunistična tajna služba oz. UDBA. Seveda nikakor ni res, da je s tem dejanjem Cerkev pokazala, da je Triglav zgolj njen in da lahko na simbolu slovens- . Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com tva stori praktično karkoli hoče, da je pri tem ne more nihče ovirati, saj Triglav je vendarle njen, v njeni lasti in potemtakem lahko postavi tablo tudi kakšnemu burun-dijskemu svetniku ali pa celo namesto Aljaževega stolpa na vrhu Triglava Vatikansko ambasado. Seveda so tovrstna namigovanja zgolj poosebljenje hudiča, njegovo delo, pred njim pa se je seveda potrebno nekako obraniti, ga izgnati iz dnevnega obtoka. Saj je seveda vsakomur jasno, da cerkev uči zgolj dobro. Seveda tudi izjave nekaterih, ki trdijo, da je Stepinac uvod v rehabilitacijo Rožmana, ki je naslednji na vrsti, da dobi spominsko ploščo na Triglavu, niso nič druge^ kot zlobna namigovanja tistih, ki želijo škodovati ugledu in moralni nespornosti RKC- ja, Stepinca, pa papežev od Pa-ceJlija (Pija XII,) do Woyti-le, ki je spoznal vse čudeže Stepinca, ki seveda nikakor ni vedel za dejanja njegovih podrejenih. Vse to so zgolj podtikanja neresnic, ki jih še zmeraj skušajo v javnost zanesti ostanki UDBE, Kučanovega klana, LDS in hudič. Vsekakor tudi ni res, da je s tem dejanjem pokazala, da lahko s simbolom slovenstva Cerkev počne kar hoče, da je simbol nikakršnega drugega prizvoka kot slovenskega, kaj šele vatikanskega. Vse te laži in izmišljotine so zgolj blatenja tradicionalnih vrednot, ki jih Cerkev razširja skozi stoletja po Kristusovem zgledu s pomočjo nezmotljivega papeža. In seveda nikakor ni res, da bi jo lahko kakorkoli primerjali z nekdanjo partijo. Vse to in še marsikaj, dragi moji. ni res! Roma locuta - causa finita. KA.BEI-SKI internet IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec (€ 12,48) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijald, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Zadodatiieinfonnacijepoldičite: 03 42 88 112, 03 42 88 119 ^maii: internet@cekaliei,net Dostop do kabelskega Interneta možen v Cei}u in Štorali Golaž brez začimb Pred lokalnimi volitvami v Celju cincajo in taktizirajo Dobra dva meseca pred letošnjimi lokalnimi volitvami so celjske politične stranke še najbolj podobne kmečki nevesti. Sramežljivo se ponujajo volivcem, cincajo pri odločitvi, ali bodo imele svojega županskega kandidata ali ne in kuhajo predvolilni golaž, ki pa je povsem brez začimb. Kot da še niso popražile mesa, čebule, dodale paprike ali vsaj kumino, da bi bilo vetrov manj. Morda je prispodoba nesramna, a docela drži. Župan v zadnjih dveh inandatili, Bojan Šrot, drži vse v šahu, ko cinca z odločitvijo, ali bo poskusi! še v tretje, lii dokler se ne odloči on, nobena od pomembnejših celjskih političnih strank noče povleči svoje poteze. Ali je ne upa. Kot da nima junaka ali heroji-nje, ki bi upa! v boj s sedanjim županom. Ta ima, kljub številnim aferam in kljub temu, da je v letih svojega dela marsikomu zlezel močno vželodec, kar neverjetno podporo med občani. Kar, seveda, ne čudi. Ima namreč kaj pokazati za pretekla obdobja, ima jasne načrte, občino vodi kot podjetje, pogumen je, pogosto tudi predrzen. Človek, od katerega vohvci niso slišah zgolj obljub, ampak so se prepričali, da jih je znal tudi udejanjiti. Zato je Bojan Šrot, tudi podpredsednik Slovenske ljudske stranke, glavna začimba in tudi ku-halnica v celjskem predvolilnem golažu. Težava ostalih strank v Celju je v tem, da so preveč pomembne in velike, da bi si smele privoščiti volitve brez lastnega kandidata. In njihovo osnovno vprašanje je, koga poslati po kostanj v žerjavico. Izkušnje iz zadnjih lokalnih volitev muke celjskih političnih strank le še večajo, LDS in takratna Združena lista socialnih demokratov sta namreč v 33-članskem mestnem svetu »osvojila« kar 15 sedežev, njuna županska kandidata Borut Alujevič in Janja VOLITVE Stranke v Celju čakajo, kako se bo glede županske kandidature odločil Bojan Šrot. Romih pa sta »pogorela«. Bojan Šrot je znal tudi to navidezno politično neravnovesje, ko je sam v prvem krogu zmagal kot župan tako imenovane desnice, v mestnem svetu pa je skoraj polovico sedežev osvojila levica, obrniti sebi v prid. V koalicijo je pritegnil ZLSD in si tako v mestnem svetu (znova) zagotovil potrebno in prepričljivo večino. Za idaj le en kandidat v Celju je svojo kandidaturo za županski mandat doslej javno napovedal le samostojni podjetnik Cveto Kavka, ki je o tem javnost obvestil že zgodaj pomladi. Takrat je dejal, da bo nastopil kot neodvisni kandidat s podporo nekaterih strank. To potrjuje tudi danes, ko ponavlja, da se o podpori svoji kandidaturi še vedno dogovarja, ostaja pa neodvisni kandidat. »Več o moji kandidaturi in o podporah bo znano čez dober teden dni,« je povedal. Stane Rozman, sedanji podžupan in član SD je povedal, da bodo načeloma imeli svojega kandidata, vendar v stranki dlje od pogovora o tem, koga bi lahko kandidirali, še niso prišli. »Dokončno se bomo odločili septembra, ko bomo tudi sporočili ime našega kandidata ali kandidatke,« je dejal Rozman. Podobno so nas odpravili tudi v celjski LDS, kjer je Zdene Podlesnik povedal, da odločitve še ni, sprejeli naj bi jo v naslednjih 14 dneh. Stane Hren iz SDS je veljal za kandidata te stranke za županske volitve. »Toda dokončne odločitve še ni. Pojavljam se kot eden od možnih kandidatov, to pa je tudi vse. Osebno menim, da bi se kot procentualno najmočnejša celjska stranka na volitvah morali pojaviti s svojim kandidatom, a o tem se še nismo odločili,« je povedal Hren. V SLS je bolj kot ne vse jasno. Na vohtvah bodo zanesljivo imeli svojega kandidata za župana. Če to ne bo Bojan Šrot, bodo v ogenj poslah Marka Zidanška. Tudi DeSUS se je že odločil. Predsednik celjskega odbora stranke Stane Seničar je povedal, da svojega kandidata za župana ne bodo imeli. »Tako odgovorne dolžnosti naj opravljajo mladi, mi bomo nastopili le s kandidati za mestni svet,« je dejal Seničar in dodal, da bodo o podpori kandidatom iz drugih strank odločili, ko bodo ti znani. »V celjskem odboru NSi se tudi še nismo odločih, ali bomo imeh svojega županskega kandidata,« je povedala Marta Mikša. »Dokončni pogovori o tem bodo na vrsti v začetkti septembra, odločitev pa bomo sporočili do 15, septembra,« je dodala. Hari His, ki je edini svetnik Zelenih v mestnem svetu, je bil tudi jasen: »V stranki bomo podprli Bojana Šrota, če bo kandidiral. Če ne bo, bomo o podpori kakšnemu drugemu kandidatu krepko razmislili, odločil pa bo njegov odnos do ekologije. Svojega županskega kandidata ne bomo imeli.« SNS je v Celju dejavna le ob vohtvah, na zadnjih so uspeli z enim kandidatom v mesi-nem svetu (Cveto Kavka), za župana pa se je vsakič (neuspešno) potegoval Peter Thaler. Prav tako je imela enega svetnika (.Urban Majcen) SMS, ki pa v Celju tudi nI dejavna. Kaj pa liste? Posebnost vsakokratnih voh te v v Sloveniji so tako imenovane liste, ki se pojavijo pred volitvami in po njih kaj hitro, vsaj zvečine, ugasnejo. V Celju ni nič drugače, V sedanjem sklicu mestnega sveta ima dva svetnika lista Vse za nova delovna mesta, katere nosilec je bil Roman Šumak, Celjska neodvisna lista ima enega svetnika in prav tako lista Mladi za našo prihodnost, Šumak je v telefonskem pogovoru povedal: »Na zadnjih volitvah smo odkrito podprli Bojana Šrota, zadovoljen pa sem, ker smo uresničih predvolilni program, saj smo z dejavnostjo Lokalnega podjetniškega centra (LPC) zagotovili preko 500 novih delovnih mest,« je povedal Šumak. »V lisü smo se, tudi ob likvidaciji LPC, potem razšh v naših vizijah. Osebno sem razočaran, ker dogovori, sklenjeni pred volitvami, niso vzdržali, zato sem se tudi močno odmalaiil od političnih vod. Sem pa še naprej nosilec te liste in dokončno se bom o tem, ali bomo nastopili tudi na letošnjih volitvah, odločil do začetka prihodnjega meseca,« je bil od vseh priklicanih sogovornikov še najbolj zgovoren Roman Šumak. BRANKO STAMEJČlC Kmečki praznik na Dobrovi Kmetijsko gozdarski zavod Celje skupaj z Gove-dorejskim društvom Celje v nedeljo pripravlja tradicionalne, že desete kmečke igre. Tokrat bo prireditev potekala na Črepinš-kovi kmetiji na Dobrovi. Zakaj so prireditev iz Arc-lina prestavih na Dobrovo, organizatorji ne želijo komentirati. »Gre za individualne razloge, je pa Čre-pinškova kmetija ravno tako zelo primerna za tradicionalno prireditev,« je povedal Mitja Dimec, soorga-nizator prireditve. Ze nekaj časa nenaseljena, a nekoč lepa in velika kmetija Crepinšekbo po 14. uri zaživela. Organizatorji pripravljajo predstavitev celotne linije strojev za spravilo krme. rdeča nit pa bodo kmečke igre s »tradicionalnimi« panogami košnje trave, grabijenjem in »špaj-sanjem hloda'< ter igro presenečenja. Manjkale ne bodo tudi bogato obložene stojnice s kmečkimi dobrotami. RP Stopiti ali ne stopiti? Vraževerne fraze mnogokrat prepletejo vsakdanje pogovore mimoidočih, ki jo mahajo čez križišče Stane-tove in Prešernove ulice v Celju. Nekje na sredi obeh velikih mestnih ulic se namreč nastavlja osemkraka kamnita zvezda, ki je kakor velik mozaik vklesana v tla. Prečne črte. ki povezujejo notranja oglišča na sredini čudne arhitekturne mojstrovine, na podu Celja zarišejo še nekaj odgovor vse od daljnega leta 1985, ko je zvezda zasijala, najverjetneje izgubil nekje med kilometri poru-menelega papirja v arhivskih omarah. Zve obrav večini določi Osemkraka uganka /ezde so bile večkr^ me kot simboli.' / je poi okt, •okotnik. In nesto najde-1 prostorska adn . gram ali osme kjer skupno r ta številska simbolika, kaj kmalu najavi še vraževerje. Na Mestni občini Celje menijo drugače. Simbolika? »Ne, ne... Kje pa]« se glasijo malce posmehljivi odgovori, »celotna stvar je nastala povsem naključno. Zazidalni načrt sporoča le, da gre za označbo dveh središčnih ulic, pri čemer se je arhitekt malo poigral s simboliko.« In kdo je bil arhitekt? »Ne vemo,« se glasi odgovor. To da vedeti, da se je hove o bolj zr pentagi vezde od vi s lih krakov in nji-itacije. Med naj-mi sta petkraki m šestkraka Da-■idova zvezda. Našo celjsko »uganko« bogati kar osem krakov, vmes pa se bohoti še osem novih. Osmica, ki je seštevek dveh štiric in prvi kub v vrsti celih števil, je bila že pri starih pitagorej-cih znana kot simbol popolnega ravnovesja, uravnoteženosti in reda. Osemkraka zvezda je poleg tega še gno-stični simbol, znana je kot oktagram kreativnosti in popolnosti. V umetnosti je najbolj znana kot hk, posvečen Veneri, rimski boginji ljubezni. I'udi v krščanski tradiciji ima po teoriji Tineta - Št. 63-11. Germa oktagram poziriven pomen. Krstilni kamni so imeli namreč obhko osme-rokotnika, kar je simboliziralo vstajenje od mrtvih ter večno življenje. Z malce domišljije in matematike lahko torej »večkrakarici« zlahka nadenemo skrivnosten in magičen pomen, tako da postane sprehod po mestu nenadoma veliko bolj razburljiv. Kljub sedanji veličastni simboliki je mesto, kjer sloji zvezda, nekoč nosila bolj hudomušno vlogo. Po govoricah starih meščanov naj bi mu še pred drugo svetovno vojno pravili »ezlek« oziroma oslovski kot. Tam se je namreč nekoč zbirala nagajiva celjska mladina in »špe-gala« na mimoidočo gospodo, ki se je sprehajala po glavni mestni promenadi. Kakorkoli že, Celje je lah- ko v vsakem primeru pono- sno na svojo lepotico, pa naj L-t. ' gre za mistični simbol ali za domiselno napravljeno urba- nistično posebnost. Ali bo- ste stopili nanjo ali ne, pa je odvisno od vas. MAJA RATEJ J... Kače med cvetjem od jutri do prihodnje nedelje bo v Mozirskem gaju razstava Poletje skozi cvetje v soboto bodo skem g ' Mozir njo prireditev, ki so jo naslovili Poletje skozi cvetje. Razstava bo na ogled do 20. avgusta, pripravljale! pa napovedujejo izjemno bogato prireditev, v kateri bodo predstavili kar nekaj novosti. Na razstavi bodo slovenski vrtnarji prikazali različne aranžmaje, ki jih je moč ustvariti vcvetličnih posodah, ob tem pa pozornost namenili tudi vzgoji in negi rastlin. Razstava bo tudi ocenjevalna, zmagovalca, ki bo prejel veliko zlato priznanje, pa bo mednarodna ocenjevalna komisija izbrala že v soboto. »V bistvu bodo vrtnarji prikazovali nov trend nasaditve okrog hiš - gre za posode, ki čedalje bolj nadomeščajo cvetoče gredice,« je povedal Božo Plesec iz Ekološko-hor-tikulturnega društva Mozir-ski gaj. «Za sodelovanje se je odločilo precej slovenskih in lujih vrtnarjev, zato sem prepričan, da bo razstava nekaj zanimivega, bogatega in novega. Odziv na te naše predstavitve je po navadi zelo dober, čeprav se zdi, da trendi, ki se pojavljajo v Evropi, Slovencem še ne ustrezajo in da še vedno prisegamo na, recimo, bršljanke.« Ob sami razstavi cvetja, ki bo rdeča nit dogajanja v par- V Mozirskem gaju je skritih velika različnih utrinkov... ku, pripravljajo veliko spek-takularno razstavo plazilcev, med njimi nekaj ekstremnih in eksotičnih primerkov kač, kuščarjev, verjetno krokodilov, pajkov in želv. V soboto bodo v okviru projekta »Partnerstvo dobrot brez meja« predstavili domače in tuje turistične kmetije, ki v projektu sodelujejo s pristno domačo hrano. Poleg tega napovedujejo še celo vrsto spremljevalnih prireditev, ki bodo za- dostile še tako zalitevnirn oku- Park v Mozirj u je kot vsa leta zasajen z več kot sto tisoč rastlinami poletnega cvetja. Sicer so se tudi v parku ubadali z vremenom. »Ne bom rekel, da nismo zadovoljni, je pa res, da vreme precej vpliva na dogajanje v parku. Zaradi manjše^ obiska pač temeljito razmišljamo o načrtovanih naložbah, če se jih bomo sploh lotili. Vendar čez dve leti praznu- V Mozirskem gaju bo konec septembra še razstava buč. Nasadili so preko 150 različnih vrst buč, zato napovedujejo, da bodo letošnjo sezono v parku slovenskih vrtnarjev zaključili z imenitno razstavo. jemo 30-letnico, in takrat bi radi presenetili celo Slovenijo,« napoveduje Plesec. URŠKA SELIŠNIK Vranski poletni večeri še ta iconec tedna Tradicionalni Vranski poletni večeri, ki so bili že minuli konec tedna, se bodo nadaljevali še ta petek in soboto. Klub mladih Vransko že četrto leto pripravlja sobotni rock večer. Nastopili bodo Luna Park, Pero Lovšin in Šank rock. V petek na turbo večeru bodo nastopili Sku-ter, Boštjan Konečnik in ansambel Žaka' pa ne. Nedelja bc v znamenju praznovanja 100-letnice PGD Prckopa-Čeplje-Stopnik in 120-letoi-ce PGD Vransko. Konec minulega tedna se je pod velikim šotorom v vseh treh dneh zbralo okrog osem tisoč ljudi. Prvi večer je bil kot vsa leta namenjen narodnozabavni glasbi, drugi večer pa je bil v znamenju vsakoletne prireditve podjetja Brglez Zvestoba se nagrajuje. Pravi prometni infarkt je Vransko doživelo v nedeljo, ki jo je zaznamovala tradicionalna maša župnika Izidorja Pečovnika-Do-rija. S svojimi nastopi so jo obogatili Duo Platin, Majda in Marjan Petan. Okrogli mu- Ustvarjalcl programa med mašo skupaj z župnikom Dorijem in Romanom Brglezom zikantje, Jože Škorjanc in drugi sodelujoči z voditeljem Francijem Podbrežni-kom. Svoje je dodala tudi novoustanovljena folklorna skupina Vransko. Po maši pa je bil že četrti Vranski Ok-,„bc,fes,. ^^^TEIL HleMSMMUKinULCWIKil štore Steel i_______ Žela^rska c. 3, 3220 Štore, vmw. store- steel.si Med lučkimi »štanti« v teh dneh v Zgornji Savinjski dolini pripravljajo tradicionalne turistične prireditve. Kot je v navadi, Iju-benskim »flosarjem« sledijo lučki »vlcerji« oziroma prireditev Lučki dan. Lučki dan, ki se ponaša že z 38-letno tradicijo, so začeh sinoči, ko so proslavili občinski praznik in odprli razstavo ob 80-letnici turističnega društva. Danes, torej v petek, poleg športnih prireditev pripravljajo rock žur, med katerim se bodo predstavili bruhalci ognja. Tudi jutrišnji dan bo v znamenju športa, zvečer pa bodo poleg odprtja lovske razstave pripravili prav posebno prireditev. V okviru kulturnega dela programa bodo namreč poskrbeli za prikaz zgodbe o nastanku Luč in o bajeslovnih žalik ženah pri iskanju svojih izgubljenih ovac po okoliških hribih. Osrednje dogajanje napovedujejö za nedeljo, ko bodo obiskovalce od 12. ure dalje vabili na sprehod od «štanta do štanta«. Kot je v navadi, bodo predstavniki razhčnih društev prikazali nekdanja opravila, šege in običaje, povezane z Lučami in preteklostjo. US 44. Dan hmeljarjev Turistično društvo Bra-slovče bo tudi letos pripravilo že 44. tradicionalno prireditev Dan hmeljarjev. Kot je povedal predsednik TD Braslovče Boštjan Kragl. bo v petek ob 20. uri Rock hmeljarjev, v soboto bodo v organizaciji Partizana Braslovče tekmovanja v odbo)-ki in košarki, medtem ko bo osrednja prireditev v nedeljo, 13. avgusta. Ob 11. uri bo slavnostna seja hmeljarskih starešin in gostov, dve uri kasneje sprevod skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Sledili bodo uradna predaja starešinstva s krajšimi nagovori, tekmovanje v obiranju hmelja, postavljanju hmeljevk in hmeljskih kopic in razglasitev zmagovalcev ter podelitev nagrad. Praz- PredsednikTD Braslovče Boštjan Kragl novanje bodo končali z veselico in zabavnimi tekmovanji vdviganju»štange«, pitju piva, držanju vrča in drugih «veščinah«. TT Zmaga tudi tokrat v Mokronog Vsaka prva nedelja v avgustu je v sv. Lovrencu, v občini Prebold, že več kot petindvajset let v znamenju tradicionalne Tekme koscev, grabljic in štangarjev. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko se je med sabo pomerilo šest ekip. V skupnem seštevku je bUa tudi letos najuspešnejša ekipa iz Mokronoga, ki je spet imela najboljšega kosca. To lovoriko si je prislužil Milan Markeljc. Na drugo mesto se je v skupnem seštevku točk uvrstila ekipa Marija Reke, na tretje pa ekipa Športnega društva Marija Reka. V grabljenju so bile najuspešnejše grabljice ŠD Marija Reka, v postavljanju hmeljevk sta zmago slavila tekmovalca iz ekipe Ponikva pri Žalcu, v tekmovanju v rdeči niti, ki je najbolj humorai del tekmovanja, pa so zmago slavili tekmovalci, zbrani v ekipi Marija Reke. Nagrado za najlepši voz je prejela ekipa Pavlinčkuv. DN 12 ŠENTJUR I LAŠKO ■il m Skupaj v dobrem in slabem VOLITVE Naslov je postal vodilno geslo nove šentjurske strankarske koalicije, ki se bo na jesenskih lokalnih volitvah podala v boj za novega župana in večino v občinskem svetu. Pismo o nameri sodelovanja v mandatnem obdobju 2006-2010 so v torek namreč podpisali predsedniki občinskih odborov SDS, SMS in SLS. V omenjenili strankah so Korže iz SDS je ob podpisu prepričani, da imajo skupne poudaril, da si v prihodnosti cilje pri delova nju občine Šentjur v prihodnje. Poudarjajo tudi, da gre za veliko občino, ki nujno potrebuje profesionalnega župana, ne pa. kot so zapisali v pismu, »ljubiteljsko upravljanje«. Slednje je bOo najverjetneje namenjeno sedanjemu županu Štefanu Tislu, ki se bo jeseni ponovno podal v boj za županski stolček in za katerega je nova naveza mnenja, da bo trd. Njegov zaenkrat edini uradni protikandidat Jože želijo predvsem uravnoteženega razvoja v občini in uspešnejše črpanje državnih in evropskih sredstev za projekte, katerih reahzacijo naj bi vladajoča občinska garnitura zanemarjala. Janez Čoki iz SLS si želi bolj transparent-nega delovanja, pribil pa je, da si občina še enega mandata, kot je iztekajoči, ne more privoščiti. O morebitnem lokalnem županskem kandidatu iz vrst stranke je zatrdil, da ga bodo skoraj zagotovo predlagali, o imenih pa Blagoslovili kapelico in dva zvonova Družina Turk iz Klak pri Lesičnem je nedavno na mestu, kjer je nekoč stala njihova stara domačija in v kateri se je rodU števUčen Hir-kov rod, postavila lepo novo kapelo, ki jo krasita tudi dva zvonova. Milan in Irena sta še pose-1, da sta se v nji-n rodu rodila tudi dva cer že pokojni Miha Turk, ki je bil dekan na Ljubnem, ter Ivan Turk, ki je ravnatelj Marja-nišča v Veržeju. Kapelo je blagoslovil celjski škof Anton Stres, posvetili pa so jo kar trem svetnikom, Mariji pomočnici kristjanov, Don bej poi duho- še ne more govoriti. Še manj oprijemljive so v zvezi s kandidaturo napovedi SMS. Marko Diaci ni o tem želel povedal nič konkretnega, je pa mnenja, da je sodelovanje omenjenih strank evolutivno zavezništvo za naslednje mandatno obdobje, saj naj bi SMS in SLS že v preteklem mandatu tvorili konstruktivno opozicijo v šentjurskem občinskem svetu. Zelo odločno pa je obdobje minulih štirih let ocenil kot čas skrivalnic, igric in manipulacij. Tudi sicer je bilo s strani vseh treh predstavnikov strank slišati kar nekaj ostrih besed o delovanju sedanje občinske oblasti, ki naj bi se med drugim »kitila s tujim perjem«, torej z zaslugami predhodnikov, predvsem nekdanjih šentjurskih poslancev v državnem zboru. Govorilo se je tudi o številnih domnev-no»zgrešenih in nerealiziranih projektih«. Podpisnike torej poleg skupnih interesov druži predvsem nezadovoljstvo 2 obstoječim stanjem v občini. Podpisa pisma o nameri pa se je udeležil tudi nekdanji šentjurski župan Ju- glasove: (z leve) Marko Diaci. Janez Čeki, Jože Korže in Jurij Malovrh rij Malovrh, ki ne načrtuje vnovične kandidature, novi koaliciji pa je ponudil vso svojo podporo, izkušnje in znanje. Vse tri stranke bodo v okviru predvolilne kampanje /.a sedeže občinskega sveta, v katerem si želijo večino, sicer nastopile samostojno, vendar napovedujejo sodelovanje v mandatnem obdob- ju 2006-2010. Dokaj ambiciozno pa napovedujejo, da bi lahko zasedli več kot 60 odstotkov od 26 sedežev. Vsaka od strank, kot že omenjeno, naj bi v prvem krogu volitev imela možnost predlagati svojega županskega kandidata, v primeru drugega kroga volitev pa bi vse podprle kandidata, ki bi se vanj uvrstil. Teoretično gledano bi tako zaenkrat edini uradni Tisiov protikandidat Korže v morebitnem drugem krogu lahko računal na podporo kar treh strank. Novope-čena strankarska naveza pa ob tem obžaluje, da ji k sodelovanju ni uspelo pritegniti Nove Slovenije, ki se na njihove pozive ni odzvala. POLONA MASTNAK Foto: LH Bolj samozavestni v drugo šolo oziroma učitelja za poučevanje angleškega jezika, ki ga uvaja predmetnik v Z novim šolskim letom se na področju šolstva v občini Laško obeta kar nekaj sprememb, ki so jih na zadnji seji občinskega sveta potrdili tudi svetniki. Od L septembra bodo podružnično šolo Rečica tako obiskovali učenci do vključno 4. razreda, medtem ko so jo doslej le do tretjega, v klopi podružnične šole Zidani Most pa bodo jeseni sedli tudi učenci 5. razreda (doslej se pouk izvajal le od 1. do 4. razreda). V teh spremembah starši otrok ter pedagoški delavci vidijo številne prednosti: »Učenci bodo tako eno leto dlje ostali v svojem kraju, kar pomeni, da bodo ob prehodu v matično šolo bolj samostojni. Večje število učencev bo omogočalo kvalitetnejše sodelovanje šole in kiaja, bolj kvalitetno bo tudi strokovno pedagoško delo ter izvajanje šolskih in izvenšolskih interesnih dejavnosti ...« V obeh podružničnih šolah imajo urejene prostorske pogoje za še en razred učencev, zagotovljeni so kadrovski pogoji, stroški šolskih prevozov pa bodo ostali nespremenjeni oziroma se bodo celo zmanjšaO. Z manjšo težavo se soočajo v Rečici, kjer nimajo usposobljene nobene učiteljice o bomo to reševal ilo v Rečico vozila iz naše matične šo-a OŠ Primoža Tru-ašmei razredu. »Začasi tako, da se bo v ši učiteljica angleščini le,« pravi ravnateljic barja Laško Slavi Z novim šolskim letom v Uškem ne bo več podružnične šole s prilagojenim programom, saj bodo te oddelke jeseni preselili v matično šolo. Prostore, v katerih so zdaj otroci s posebnimi potrebami, naj bi preuredili v glasbeno šolo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Šentjurski folkloristi v Srbiji Folklorno društvo Šentji ! kulturno poletje doma za: folkloristov. Pred dnevi pa so svoje plesne pozdrave pone- Bosku ter Antonu Martinu Slomšku. Obenem so blagoslovili tudi oba zvonova, od katerih je eden težak 90, drugi pa 60 kilogramov. Na slovesnosti se je zbralo okoli 600 ljudi, ki so ostali tudi na zakuski in ob rujni kapljici poslušali petje pevcev iz Zagorja in Pilštanja ter sve-tinsko godbo na pihala. Goste in škofa je pozdravil tudi župan Kozjega Andrej Ko cm an, obenem pa z umetniškim delom čestital domačemu župniku Jožefu Hriber-niku za trideset let župniko-vanja na Pilštanju in 60-let-ni osebni jubilej. MOJCA MAROT sli Arandelovac v Srbiji. Nastopih so ob praznovanju občinskega praznika, saj domača folklorna društva ob tej priložnosti že šesto leto prirejajo fesüval folklornih skupin. Tokrat jih je sodelovalo 15. Arandelovac je mesto v osrčju Šumadije, 70 km južno od Beograda. Znano pa je po zdravihškem turizmu, zdravilni slatini in granitu. Šentjurčani so bili srbski gostje tri dni, pri tem pa so bili deležni vsega dobrega, po čemer gostitelji slove. Mednarodne vezi bodo v tem duhu seveda gojili tudi v prihodnje. ^ROGATECJ ŠMARJE P. J^ BKTRICAOB^ PODOTBTEKj Prvi direktor začenja z delom v ponedeljek je začel z delom prvi direktor združenega Javnega zavoda za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec, ki med drugim upravlja z muzejem na prostem ter z dvorcem Strmci. Direktor novega zavoda, registriranega prejšnji mesec po združitvi dveh dosedanjih zavodov, je Vili Bukšek iz Rogatca. Bukšek opravlja tretji mandat funkcijo predsednika sveta Krajevne skupnosti Rogatec ter je bil doslej zaposlen kot vodja razvojnega programa v Gorenje-vi rogaški tovarni. Dejavnost zavoda, ki ga bo vodil v petletnem mandatu, je bila do prejšnjega meseca organizirana v Zavodu Rogaška dediščina, ki je imel na skrbi muzej na prostem (muzej je v državni lasti) ter v Zavodu Turizem Rogatec. Slednji je upravljal 7. dvorcem Strmol [ki je v občinski V Rogatcu so združili zavoda, ki sta imela na skrbi muzej na prostem in dvorec Strmol. Pivi direktor združenega zavoda je Vili Bukšek. lastij ter povezoval turistič- racionalizacije. Združeni za-ne dejavnike, do zdnižitve pa vod zato obsega dosedanji de-je med drugim prišlo zaradi lokrogobeh,novost pa je raz- vojna pisarna za koordinacijo izvedbe razvojnih projektov, kar je bilo doslej v okviru občinske uprave. Dosedanji direktorici obeh zavodov, Irena Roškar iz Zavoda Rogaška dediščina ter Suzana Likar iz Zavoda Turizem Rogatec, za direktorsko mesto v združenem zavodu nista kandidirali. Roškarjeva dela po združitvi zavodov na področju programskega vodenja ter Likarjeva v razvojnem delu zavoda. Med nalogami novega direktorja, ki ga je imenoval občinski svet, je nadaljevanje širitve muzeja na prostem z novimi objekti, povezovanje v rogaškem turizmu ter sodelovanje z zdravilišči in z regijskimi razvojnimi agencijami ter ae nazadnje, tudi s turističnimi dejavniki bližnjega Hrvaškega Zagorja. BRANE JERANKO Šmarčanoiti na voljo GIS Občina Šmarje pri Jelšah je v okviru projekta iOBČlNA na svoji spletni strani omogočila dostop do Geo informacijskega sistema, krajše GIS. Sistem je dostopen tako občanom kot občinski upravi. GIS vsebuje številne prostorske podatke in ostale geo^fske informacije in je še v fazi nadgrajevanja. Na občini še poudarjajo, da je trenutno možen dostop do podatkov zemljiškega katastra in katastra stavb, v prihodnosti pa bodo na voljo tudi informacije o prostorskem planu občine. MR Jutri Struna Fest v Podčetrtku Mladinsko kulturno turistično društvo Lepe Strune vabi jutri na Sttiina Fest 06, ki bo letos potekal pod geslom Izberite zdravje, ker se cenile! Priredhev, ki bo potekala v Podčetrtku pod šotorom, se bo z raznimi družabnimi aktivnostmi pričela ob sedemnajstih, tri ure kasneje pa bo sledil koncert štirih uveljavljenih rock skupin Nude, NoCenzura, Eternia in Trip. Organizatorji poleg zabavnega glasbenega večera obljubljajo tudi nagradno žrebanje. MR Klet dobiva nekdanjo podobo v Obsotelju ter širše je v začetku junija odmeval požar na znani turistični kmetiji Klet Trebče, ki je v lasü družine Šmalčič. Streho je družini že uspelo obnoviti. Na kmetijo v Trebčah, ki je v bližnji okolici Bistrice ob Sotli, so radi prihajali izletniki od blizu in daleč, v pogoreli zgradbi pa so bili prav tako bivalni prostori za družino in turiste. Kljub požrtvovalnosti gasilcev iz Bistrice ob SotU, Polja-Sedlarjevega, Kozjega in Podsrede je veliki, podkle-teni leseni objekt delno zgorel, družina pa se je kmalu odlo- čila za obnovo. Tako so že uspeli dokončali novo streho, v notranjosti so opravljena groba zidarska dela, pravkar pa potekajo instalacijska dela. Šmalčičevl so povedali, da so jim ljudje zelo veliko pomagali, še posebej tisti, ki so tesno povezani z Bistrico ob Sotli ter njeno okoEco. Družina računa, da bo obnova pred požarom priljubljenega turističnega objekta v celoti zaključena spomladi. BJ 13 itrehaže uspeli obnoviti. VOLITVE Rumpf kandidat za šmarskega župana Na turistični kmeüji Založnik v Orehovcu je v sredo svojo kandidaturo za župana občine Šmarje pri Jelšah uradno predstavil Tomi Rumpf, kandidat LDS, ki bo na jesenskih volitvah nastopil s podporo treh strank SD, DeSUS in SMS. Na predstavitvi je povedal, da se je za kandidaturo odločil, ker je prepričan, da Šmarje potrebuje hitrejši razvojni korak. V svojem programu je poudaril, da je potrebno odločneje pristopiti k problemu brezposelnosti ter k pripravi projektov, s katerimi bo lahko občina uspešno kandidirala za evropska razvojna sredstva. Še posebej pomembno se mu zdi, da občina mladim in izobraženim ponudi perspektivo, da ostanejo v krajih, kjer so odrasli. »Občanom Občine Šmarje pri Jelšah želim s svojim programom ponuditi novo razvojno možnost, odločen korak naprej. Zato sem pripravil kvaliteten program in zbral okrog sebe zaupanja vredne ljudi. Verjamem, da so ljudje v občini pripravljeni na spremembe, od volilne kampanje pa pričakujem predvsem, da bo korektna in da bo temeljila na argumentih,« je ob predstavitvi programa še izpostavil Rumpf. Podporo mu je izrazil tudi evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin, ki je na srečanju z novinarji povedal, da »njihova stranka v občini Šmarje pri Jelšah pričakuje boljše rezultate«. »Kot evropski poslanec opažam, da bo vprihodnje vedno manj evropskega denarja namenjenega za kmetijske subvencije, več pa za razvoj podeželja. Da bomo znali v prihodnje ujeti pravo priložnost, pa je potrebna prava ekipa na podeželju,« je predsednik LDS še razmišljal o prihodnosti kmetijstva. Kacin in Rumpf sta popoldne skupaj obiskala še zdravilišče Rogaška Slatina ter industrijsko cono v Mestinju, kjer sta se pogovarjala o komunalni in infrastrukturni ureditvi cone. MR Veliki prizidek šole vPristavi pri Mestinju, ki je bil v preteklih letih med povodi za huda nesoglasja v občinskem svetu Podčetrtka. Gradnja je V Pristavi Icončujejo gradnjo v Pristavi pri Mestinjti v občini Podčetrtek gradijo veliki šolski prizidek, s čemer bodo v kraju zadostili državnemu normativu za pet razredov devetletke. Gre za gradnjo, ki je bila v preteklosti eden od povodov za huda nesoglasja v občinskem svetu Podčetrtka. V prizidku bo prav tako vrtec z dvema oddelkoma, prvi v tem kraju, za katerega je prostih mest že zmanjkalo. V sklopu gradbenih del v Pristavi bodo prav tako delno obnovili obstoječe šolske prostore, vrednost celotne investicije pa znaša 250 milijonov tolarjev. Investitor je Občina Podčetrtek, ki ji je šolsko ministrstvo odobrilo za gradbena dela (v vrednosti 200 milijonov tolarjev) 60 odstotkov sredstev. Gre za največjo občinsko investicijo v tem letu. Z gradbenimi deli so začeli v aprilu, trenutno urejajo zunanjo okolico, v notranjosti pa polagajo talne obloge, Slovesna otvoritev prizidka bo za krajevni praznik Pristave pri Mestinju, 26. avgusta, ko je napovedal udeležbo minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. BJ »Ker vas ne marajo, ne boste dobili vode!staroselcems saj, ker nisva tiho, nisva pridna,« razlagata. «Za sleherni primer kakr- šnekoli prijave ali pritožbe v kraju vaški voditelji avtomatično obtožijo kar naju. In to le zato, ker sva pred več kot desetimi leti res opozorila na odpadni material na bližnjem hribu, ki je škodoval vodnim virom. Pa še to le zato, ker sva mislila, da se ljudje ne zavedajo nevarnosti.« Kasneje so ju določili za «dežurna krivca«, ki ne dovolila asfaltiranja skupne ceste, kategorizirane kot javno dobro. »Tisti, ki so naredüi asfalt drugje, so potem name kazali s prstom. Nekaj posameznikov še vedno ščuva in prepričuje krajane, da sem jaz tisti, ki onemogoča asfaltiranje ceste in prikriva ljudem, da sem že pred skoraj desetimi leti z občino podpisal dogovor o rekonstrukciji in asfaltiranju ceste,« pojasnjuje Albert Jarh. »Kloj, ko ga ne poznate ...«c Drugače so zadevo na eni izmed sej svetnikom pojasnili tisti, ki Jarha in »njegovo zadevo« poznajo. «Zaradi tega smo skupaj sedeli že mnogokrat. a Jarh sam sebi zapira vrata,« je svetnikom pojasnil župan Beno Podergajs. >>Joj, ko ga ne poznate ... Vsem okoli nagaja. Edini je, ki nasprotuje normalni Širitvi ceste, zato sosedje ne dovolijo prekopov za položitev cevi, če Jarh dobi vodo.« Županovo pripoved je potrdil tudi predsednik Krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik. «Vedno se nekaj pritožuje, na primer, zakaj krpamo cestne jame, saj potem ljudje prehitro vozijo, zakaj se pluži in podobno,« dodaja Jezernik. »Sam sem že trikrat preprečil, da ga krajani niso natepli in mu avto obrnili na streho.« Jarh je prepričan, da sta s takšnimi izjavanu ravno župan in predsednik krajevne skupnosti kriva za naraščajočo nestrpnost. »Res je, da me ne marajo dva ali trije županovi .izvajalci' in glavni >gazda< v vasi, večina krajanov pa so dobri sosedje, le da se bojijo, kako bodo na to prijateljstvo reagirali vaški mnenjski voditelji,« ugotavlja Jarh. «Pred kratkim so bili tisti, ki so se z nama upali pogovarjati, prav tako izobčeni. Glede ceste pa ne nasprotujem asfaltiranju, vendar v širini treh metrov, kar je po mojem dovolj za potrebe dveh kmetij.« Cesta enaicovredna dobrina Icot voda? Ne glede na to, kdo, kako in zakaj zavira asfaltiranje ceste in ali je tri metre ceste Sporni sta, kjer naj bi po trditvah krajanov Jarh ne dovolil asfaltiran lahko razlog za to, da nima vode? trdi nasprotno. Je to vključno z bankino že normalna širina ceste, pa še vedno nismo prišli do bistva problema. Do pitne vode! Ne glede na to, ali sta Jarhova pridna ah ne, priljubljena ali osovražena, dejstvo je, da imata v hiši napeljana dva sistema vodooskrbe. V enem je voda za pranje in umivanje, v drugem pitna voda. »Narejen imava sistem razkuževanja vode, saj so v najinem vodnem viru preiskave pokazale prisotnost koh bakterij, poleg tega vode ob vsakem malo daljšem obdobju brez dežja zmanjka. Ponjo potem hodim napokopahšče, saj nama jo gasilci ne morejo pripeljati, ker imava zelo majhen rezervoar.« Zakaj so Novake slovenska posebnost, kjer je za dovoljenje za vodo treba spraševati lokalno skupnost, vaške veljake? Še iz dru^h virov, ki niso želeli biti imenovani, sodijo pa v skupino »prišlekov«, smo namreč slišali podobne zgodbe. «Z možem sva želela kupiti zemljišče v Novakah, saj je okolica čudovita, tudi cesta, ki je velikokrat problem, ko iščeš parcelo, je tukaj bila občinska,« je pripovedoval naš vir, «edino, kar naju je odvinilo od nakupa zemljišča, je bilo večkratno opozorilo sosedov, da mi ne bodo dovolili priklopa na lokalno vodovodno omrežje.« Obtožbe Jarhovih potemtakem res niso iz trte zvite. »Bodo pa zdaj znova jezni na naju,« ugotavlja Mojca Jarh. »Če že ne bo vode,« obupano nadaljuje, »bi rada vsaj to skromno količino vode ustrezno zaščitila. Vsaj to pričakujem od občine.« Nad njunim zajetjem leži črno odlagališče, kamor domačin odlaga salonilke, glede na »odpad« odsluženili tovornjakov pa ju skrbi tudi odpadno motorno olje. ki iz vozil nemoteno ponika v zemljo. Bo pri Jarhovih kdaj v pipi pritekla neoporečna voda iz skupnega omrežja? »l\]di onadva bosta dobila vodo, ampak pri tem načrtu, ki ga bomo v kratkem odprii, del vasi, kjer stanujeta, ni prišel zraven. Vodo pa res morata imeti, to ni kaj,« nam je ob bolj prijetni priložnosti pojasnil Slavko Jezernik. Se bo s tem tudi sam zameril »vaškim veljakom«? ROZMARI PETEK i Albprta Jarha ki je pri gradnji vodovoda v kraju znova »padel skozjK. iiapovcdujp. da lin v i Na Holceriji tudi domače violine Med največjimi turističnimi prireditvami na Celjskem je tudi Holcerlja, ki jo vsako leto drugo nedeljo v avgustu že osemnajst let pripravi Turistično društvo Vitanje, udeleži pa se je po tudi več kot dva tisoč obiskovalcev. Ti so še posebej zadovoljni s prikazom starih običajev, ki jih pripravijo krajani posameznih zaselkov in prikažejo v sprevodu. « Letos se bodo lotili prikaza, kako 30 sc Pohorci nekoč prevažali in potovali. Sprevod z godbo, mažoredcami, »hol-cerji« in sodelujočimi z različnimi prevoznimi sredstvi se bo v nedeljo začel točno ob 14. uri, takrat bo tudi glavna cesta skozi Vitanje zaprta za ves promet, delno pa tudi proti Doliču. Na prireditvenem prostoru bo tekmovanje v »holcer-skih« veščinah, v katerih se bodo poleg ekip vaških skup- nosti prvič lahko preizkusili tudi obiskovalci. Ob 16. uri bo revija narodnozabavnih ansamblov, nato pa med igranjem ansambla Petra Finka še razglasitev najlepše urejenih hiš v Vitanju in okohci ter izbor Miss Holcerije. Vse skupaj se bo končalo ob polnoči z velikim ognjemetom. Tudi tokrat bo v Kulturnem domu na ogled vrsta razstav, ki jih pripravljajo kmečke žene, gasilci, strelci, upokojenci, turistični delavci in drugi, osrednja pozornost pa bo vse kakor namenjena občudovanju violin, ki jih že nekaj let izdeluje Pavel Skaza, eden izmed mnogih članov znane dnižineSkaza.kijezdušoin srcem zapisana glasbi. Predsednik TD Vitanje Jožef Ja-vornik, kijetofunkcijoprev-zel letos, zagotavlja zanimivo prireditev, ki bo zadovoljila vse obiskovalce od otrok do malo starejših. TONE VRABL Kolesarski vzpon na Strnadov travnik športno društvo Socka piireja v torek, 15. avgusta, kolesarsko tekmo. Tekmovalci, razdeljeni v tri moške in absolutno žensko kategorijo, bodo skušali v čim krajšem času premagati 330 metrov višuiske razlike. Lanski rekorder je vzpon, ki vključuje dva kilometra asfalta ter dva kilometra makadama, premagal v slabih 16 minutah. Vse, ki bi rekord želeU izboljšati ali pa dela prost dan preživeli malce drugače, organizator]! vabijo, da se ob 9. uri zglasi-jo pred trgovino v Socki. RP KULTURA Obeta se Samoreggaestan Klub š v Dra\ ske doline med 25. in 27. avgustom pri najstarejšem kar-tuzijanskem samostanu v Evropi, v ŽiCki kartuziji pri Slovenskih Konjicah, pripravlja veliki reggae festival glasbe proti nasilju z naslo- Festiva! bo v ozki dolini sv. Janeza v bližini Špitall-ča, skozi kalero teče potok Žičnica in ki predstavlja košček še neokrnjene narave sredi Štajerske. V kotu doline se nahajata tudi najstarejši kartuzijanski «monaster« v Evropi - Žička karlu-zija - in najstarejša evropska krčma - Gastuž. Festival bo zaznamovalo izjemno bogato kulturno dogajanje; koncertni del programa bo obsegal nastope skupin z vsega sveta, ki se bodo predstavile na glavnem odru, ter številnih didžejev ter mc-jev, ki hodo nastopili na sound-system odru. Organizatorji tako pričakujejo naslednje reggae izvajalce: I-shen rockers (Nemčija), Brain holidays (Hrvaška). Makako jump (Italija), Sušica band (Slovenija), Del arno band (Srbija), Zoster (Bosna in Hercegovina), White wibra-tion (Avstrija), Marjetica (Slovenija), Carina (Nemčija), Ital energy sound (Švica), Ras abougaJum (Slovenija) in Kanyannga sound (Slovenija). Poudarki bodo tudi na spremljajočem programu, v sklopu katerega bodo različne delavnice, od peke bio-palačink do učenja igranja na bobne. Domači in tuji predavatelji bodo spregovorili o nasilju v subtilnih družbenih praksah, glasbi kot načinu kulturnega upora ter rastafarijanstvu. Odprli bodo tudi razstavo slikarskih del, vsak večer pa bo na gledališkem odru na sporedu igra. Vzporedno s Samoreggaestan bo tudi mednarodni festival kratkega filma ShortCUTOe, predstavljale pa se bodo tudi različne mednarodne organizacije. kot so Art Of Living, Konoplja.org in Euromay-day. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za brezplačno kampiranje in prevoz na prizorišče dogajanja iz Poljčan in Slovenskih Konjic, pripravljajo pa še številna druga presenečenja, od glasbenih, kuhnaričnih in žonglerskih delavnic, športnih in rekreativnih dejavnosti do predstavitve eksotičnih svetovnih kultur in vodenih ogledov samostana. Vstopnice so po ceni 3.500 tolarjev v predprodaji že na vo-Ijo, pri čemer več informacij □ festivalu tudi na spletni strani www.samoreggae-fest.si. Žička kartuzija bo prizorišče festivala. Veselje je pri nas doma Zveze dništev upokojencev Slovenije Vinko Gobec ter pred-sedriik Društva upokojencev Rogaška Slatina Mirko Poharc z besedami o pomenu druženja. kulture in načinu preživ-ipokojenske- V Kulturnem domu v Rogaški Slatini je bila tretja tradicionalna mednarodna prireditev upokojencev Veselje je pri nas doma (doslej je bila dvakrat v Šmaiju), ki sta jo organizirala Zveza društev upokojencev Kozjansko ter Društvo upokojencev Rogaška Slatina. Kuliurno-glashene in zabavne prireditve se je udeležilo petnajst nastopajočih skupin in posameznikov, iz bližnje Avstrije upokojenski Moški pevski zbor Pliberk ter iz Hrvaške TamburaŠka skupina Zelenjak- Med domačimi glasbeniki so se predstavili Komorni MPZ Rogaška Slatina, Harmonikarji iz Vrbja, Ljudske pevke Deteljice, Rogaški instrumentalni kvintet, harmonikar Jurij Lesjak in duo DA-JO iz Rogaške Slatine. Stefanski fantje, Slamjeki, Ansambel Francija Lesjaka s kvartetom Ob-sotdjski slavčki ter humori- Ob prireditvi sta številno občinstvo nagovorila predsednik 80 min., (Garfield), animirana družinska komedija Režija: Jernej Kuntner, Jurij Zrnec igrajo: Jurij Zrnec, Jernej Kuntner, Sabina Kogovšek, iaok Valič. Uroš Maček. Sebastijan Cavazza, Lojze Svete, Branko Završar, Miha Žorž, Violeta Tomič, Peter Poles, Tanja Ribič, Gorazd Žilavec, Marko Potrč, Tone Kuntner Že v Planetu Tuš! ga časa. Prireditev je tudi tokrat prijetno vodila Mitnica Kidrič. predsednica Zveze društev upokojencev Kozjansko. Za pogostitev in prijetno vzdušje ob koncu prireditve pa so poskrbele članice dmštva Gaja iz Rogaške Slatine. JOŽE MIKLAVC ZDRAVI NAPOTKI Piše: TOMI KADILNIK Slaščičarna Hasana Bakijeviča v zvezi z njegovim imenom in priimkom se pojavlja precej zapletov, ki jih slaščičar Bakijevič sam pojasnjuje. Rodü se je leta I9I4. V dokumentih, ki jih je potem izdala državna uprava Kraljevine SHS, je pisalo BakijevU: Asan. Družinsko ime Bakija so spremenili v Bakijevič. osebno ime Hasan pa vAson. Različni zapisi se nadaljujejo v čas »Titove Jugoslavije«, ko so ga dolga leta vodili pod dvema različnima unenoma, in sicer Bakijanč Hasan in Bakijevič Asan. Za obe imeni je dolga leta prejemal dve vabili za volitve. Vsakokrat je enega vr-nü in zaman luadnikom pojasnjeval napako. Na nekaj seznamih obrtnikov, ki so jih sestavile povojne oblasti, se pojavlja z imenom Bakijevič Hasan. Pred nekaj leti si je pridobil makedonski potni list, v katerem je zapisano ime Hasan Hasani; dnižinsko ime Hasa-ni so vzeli po njegovem dedu. Hasan Bakijevič se je rodil v vasi Dobri Dol, danes v okviru Makedonije, leta 1914, a se v dokumentih vodi letnica 1915. Ker mu je mati zgodaj umrla in je zanj očetova mati zelo težko skrbela, jeieta 1928 pobasal culo ter odšel k očetovemu bratrancu, slaščičarju v Koprivnici. Pri njem je delal do leta 1933. Nato se je preselil k slaščičaiju Abdulahu Me-medovičit, slaščičaiju z delavnico v Rakeku. Njegovo delo pri novem obrtniku je bila v glavnem prodaja sladoleda in drugih orientalskih slaščic po okoliških krajih v območju približno 20 kilometrov Na poti nazaj je prenočeval na senikih pri dobrih kmetüi. Odjemalci so bili prebivalci teh krajev vseh starosti, posebej otroci so se radi zadrževali okoli vozička. Vedno jim je manjkalo še malo do polne cene, pa so se nato že kako zmenili, pravi Hasan Bakijevič, Spominja se, da so led dobivali pri mesarju v Rakeku, ker niso imeli svoje ledenice. V začetku leta 1938 je odšel za 15 mesecev na sltjženje vojske v Maribor. Po odsluženem vojaškem roku si je prizadeval urediti slaščičarsko delavnico v Logatcu. Vmes je prišla vojna, zalo se je za nekaj let vrnil v rojstni Dobri Dol. Pritožba v Beograd Leta 1946 je v Celju zaprosil za dovoljenje za opravljanje slaščičarske obrti. Obrtni list mu je 22. II. 1946 izdal Okrožni odbor OF in mti dodelil lokal v Zidanškovi 3. Tihi dogovor mu je dovoljeval stalno mesto vozička pred Ju-gobanko na Titovem trgu (danes Krekov tig), drugega pa je imel brez dovoljenja še pred celjsko gimnazijo (L gimnazija v Celju). Leta 1948 je prejel poziv, naj se zglasi na M^trat, v zgradbi današnjega Zdtavstvenega doma. Pred vrati pisarne sta že čakala slaščičaija Riliard Kraup-ner in Rudolf Gole.š, ki sta oba dobila enake pozive. V postopku pred tremi uradniki jim je bil dan rok šesdh tednov za odločitev, da se priključijo zadrtiž-nemu ali dr^vnemu sektorju ali pa prenehajo z dejavnostjo. Uradna, vendar samo ustna obrazložitev je bila, da slaščičarji opravljajo trgovsko dejavnost, ki ni dovoljena. Rihard Kraupner je klonii in se nadaljnji dejavnosti odpovedal, Rudolf Goleš pa se je priključU zadružnemu sektoiju in vztrajal še nekaj let. Hasanu Bakije-viču so kasneje celo ponujali vodenje takrat že nastale slaščičarne Zvezda, Morda so imeli namen tudi njegovo slaščičarno priključiti dižavnemu sektorju. Vendar se je Bakijevič trmasto upiral in nikakor ni hotel pustiti zasebništva. Na srečo se je pojavila rešilna bQka. Od kolegov obrmikov je izvedel za časopisni članek, v katerem je pisec citiral Titovo izjavo, da nižji organi delajo napake nad majhnimi obrtniki. To ga je opogumilo, da je s pomočjo drugih napisal prošnjo v Beograd. Državni biro mu je prošnjo odobtil z obrazložitvijo. da njegova dejavnost ni trgovina. Odobritev je naletela na jezo celjskih uradnikov, vendar so se morali ukloniti višji Selitev na Tomšičev trg Naslednja prelomnica v njegovem delovanji! je bilo leto 1965, po 19 letOi delovanja v Zidanškovi 3, Na pristojnem organu za obrt v Celju so mu povedali, da bo njegov lokal dobil tapetnik Škorc, delavnico Na okopih pa Nikola Miskov-ski (izdelovanje kometov in ob-lat). Njemu so namenili lokal na Tomšičevem trgu 6. Po nekajdnevnem premisleku, saj je ravnokar prenovil lokal v Zidanškovi 3. je ponudbo sprejel. Bal se je namreč, da ga sicer lahko postavijo na obrobje mesta. Hiša številka 6 je imela takrat še vhod z ulice, tako da je bil lokal zelo ozek in za de- rr. trgu v Celju. Najprej je imel v pritličju hiše d Kraupner nato pa Hasan Baldjevič. javnost skorajda neprimeren, zato je vložil v prezidavo hiše, ki ima danes vhod iz sosednjega podhoda. V devetdesetih je pod težo procesa denadonalizadjein starosti prenehal z obrtjo, ki se je spomnijo številni Celjani. Slaščičarna je vsaj v 70. in 80. letih slovela po najboljšem sladoledu v Celju. Izdelovali so ga še na osnovi rumenjakov. Posebne so büe tudi »šamšnite« iz jajčnih beljakov in baklava. ki je kar plavala v sladkobi. Smeta- ne na mlečni osnovi skorajda niso poznali. Izumili so tudi zimski sladoled; to je bila krema s čokoladnim prelivom v kometu. V lokalu se je vsako sezono pojavil kakšen nov vajenec z značilno belo kapico na glavi, ki je goste ustrežljivo nagovaijal v mešanici albanščine in slovenščine, starejši iz prejšnjega leta pa je dobil pomembnejše zadolžitve. Omeniti je treba tudi Bakijevičeve-ga sina, ki je vsa leta delal v slaščičarni. 16 A^ORTAŽA WM Wh 'Af. ■ V svoji značilni beli uniformi, na rahlo plešasti glavi pa lasje speti v čop, Že tretje leto zapored je bil na Rogli Seminar prebujanja za približno 400 rae-Ijanov. Gibanje spada med ateistične religije in je ena izmed alternativ poleg tei-stov in evolucionistov. Veruje, da so življenje na Zemlji ustvarila višje razvita bitja z drugega planeta, tehnološko in znanstveno naprednejša civilizacija. Kreativne delavnice, šola meditacije, risanja, plesa in predavanja Raela ter drugih raeljanskih znanstvenikov in filozofov jim dajejo možnost razmišljanja s svojo glavo. Začelo naj bi se leta 1973, ko so s(i zunajzemeljska bitja, imenovana Elohim, srečala z avtomobilskim dirkačem Claudom Vorilhonom, čigar ime so spremenili v Rael. 7. njimi se je sestajal šest dni zaporedoma. Povedali so mu, da so ljudje kloni Elohimov, da nas je višja civilizacija ustvarila v laboratorijih z genetsko tehnologijo. Razložili so mu tudi vse o napredku človeka in njegovem nastarJcu, kot nam je z žarom v očeh razlagal Luka, asistent vodje slovenskega gibanja raeljanov. Dve le-li kasneje je Rael obiskal celo njihov planet, kjer so mu postregli s še dodatnimi razodetji. Rael naj bi bü tako zadnji prerok, poslednji po Mojzesu, Jezusu, Mohamedu in Budi. Po tem razodetju nas ni nič več čudilo, da so za intervju s Častitljivim postavljali iz dne- va v dan nove pogoje. Ko pa so ti že posegli v avtonomijo novinarskega dela in ob začudenju, zakaj takšna stroga pravila, smo se nazadnje srečali s predstavniki slovenskega gibanja. Na prvi vtis povsem preprosti ljudje z nič kaj čudnimi in zasanjanimi pogledi so nam hiteli razlagati, da so stroga pravila sicer namenjena pretlvsem francoskim medijem, ki naj bi v preteklosti pogosto potvarjali njihovo resnico. Da pa želijo imeti stvari pod nadzorom in ničesarpre-pustiti naključju, smo ugotovili ob kar dveh kamerah, ki naj bi pogovor snemali vsaka s svoje strani. Pa so eno na našo željo izklopili, z drugo pabojda nato snemali le zvok. Dovolj razlogov že na začetku, da smo si obetali zanimivo srečanje. »Oprostite, raje ne!« Raeljani poudarjajo, da smo vstopili v dobo apoka-lipse, v kateri smo začeli uporabljati atomsko energijo. S padcem bombe na Hirošimo smo se znašli v precepu odločitve, ah se bomo uničili sami ali bomo znanost uporabili za dobro človeštva in se razvili v /.lato dobo. Rael potuje po svetu in pri tem poudarja spoštovanje, pravičnost in ljubezen, Tine Oblak, vodja slovenskega raeljanskega gibanja, je prepričan, da se bodo zaradi načel raeljanstva stvarniki vrnili na naš planet, zato je Rael tudi zadnji v vrsti prerokov. Raeljansivo šteje približno 65 tisoč članov po celem svetu. Največ jih je v Franciji in Kanadi, veliko tudi v Južni Koreji in na Japonskem. Njihov namen ni, kot poudarjajo, nabiranje članov. Za pridobivanje teh naj bi uporabljali povsem nevsiljive metode. Pri tem pa mnoge privabi tudi njihovo zagovarjanje svobodne spolnosti, čeprav se zgodi, da so apetiti po njeni svobodi nekaterih celo večji, kot jih lahko ponudijo v gibanju. Če ni orgij ah če teh sploh ni, se kaj hitro zgodi, da je tak svobodo-miselnež samo še njihov sim-patizer in prav teh je največ. Članaiina v slovenskem gibanju ni pogoj za članstvo, če pa že prispevajo, znaša ta 10 tisočakov na leto. Denar porabijo za letake, pošiljanje brezplačnih Raelovih knjig po slovenskih knjižnicah, nekaj se nabere iz prostovoljnih prispevkov. Slovensko gibanje šteje okoli 100 članov različnih starosti in izobrazbe in je eno mlajših. Raeljanstvo je pri nas uradno registrirano kot verska skupnost. Oblak pravi, da so raeljani ljudje kot vsi drugi, Hodijo v službe, imajo ho-bije, prijatelje si izbirajo brez omejitev, prav tako spolne partnerje. Droga ni zapovedana, prepovedana pa tudi ne. Za raeljana je pomembno, da razmišlja s svojo glavo, nikogar ne obsoja, je v harmoniji s samim seboj, je srečen in skuša slediti znanstvenim odkritjem. So preprosti in odprti, še poudarjajo. je dogodilo enemu izmed članov. Namesto dokazov, filozofija Ekscentrični rimski ginekolog Severino Antiorini in kanadska družba Clonaid, ki se ukvaija z razvijanjem tehnologije človeškega kloniranja, naj bi proizvedla človeški klon in svoje ideologe našla v rae-Ijanih. V orbito svetovnih dogodkov so se lansirah z novico, da imajo prvega klonira-nega človefci, malo Evo, ki naj bi bila klon neke Američanke. Nekateri jim očitajo, da se v obdobju, kjer štejejo le dokazi, pač ne bodo izmazali s prodajanjem dogme čudežnega spočetja in da famo o klo-niranju gradijo na človeški nevednosti o Idoniranju. Oblak ob tem pravi, da konkretnih dokazov o tem resda ni in da raeljani nimajo ničesar s podjetjem Clonaid, katerega vodi Brigitte Boisselier, sicer rae-Ijanka, ki je v teh dneh tudi predavala na Rogli. Pove še, da nimajo nič s kloniranjem ovce DoHy in kloniranje podpirajo v smislu filozofije. »V njem vidimo ogromno pozitivnega, tako na področju medicine, v smislu kloniranja organov in zdravil. Nismo le za kloniranje človeka, kar naj bi po nekaterih napačnih predstavah vodilo v »proizvodnjo« superljudi, pač pa za kloniranje v smislu znanosti,« še utemeljuje. »Ljudje sebojijo vseh novih stvari,« pravi in ob tem na vrže primer Čivave, ki je »gensko ustvarjen pes«. Skozi stoletja so jo ustvarili v umetno genetsko ustvarjeno žival, ki smo jo vzljubili in sprejeli kot povsem normalno žival. Rimskokatoliška cerkev se na načela raeljanstva odziva negativno, imajo pa podporo v alternativnih religijah, ki naj bi podirale naprednejše razmišljanje. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN in Arhiv slovenskega gibanja raeljanov Človek - bitje iz laboratorija? Življenje na Zemlji naj bi ustvarila višje razvita bitja, so prepričani raeljani, ki so se zbrali na Rogli - Droga ni zapovedana, prepovedana pa tudi ne Toda zakaj se potemtakem ne želijo izpostaviti in javno razodeti svojega raeljanskega mišljenja, se sprašujemo. O tem naenkrat nihče od članov, razen vodje in njegovega asistenta, ni žele! govoriti in še manj se fotografirati. Tudi foto^afije z njihovih predavanj in družabnega utripa na Rogli so nam vnaprej skrbno pripravili. A če vemo, da živimo v deželici z veliko stereotipov, potem je razumljivo, da si ne želijo pozornosti. Ni prijetno, da sosed razglaša, da si v sekti in tc zaradi tegn od pustijo celo iz službe, kot se Tine Oblak, nad njim pa simbol raeljanstva, ki predstavlja neskončnost v prostoni in času in so ga zaradi podobnosti z judovsko zvezdo nekoliko spremenili. Rogli udeležila okoli 400 raeljanov, največ jih je prispelo Iz Francije. vzponov pod žgočim soncem Boštjanov okus po Tour de France Za Drameljčanom uspešno prevoženih 191 kilometrov ene najtežjih etap slovitega Toura Pred kratkim se je končala slovita, naj-prestižnejša in svetovno najbolj znana kolesarska dirka Tour de France. Zmagati na tej dirki so sanje vsakega profesionalnega kolesarja. Za kakšne napore in podvige gre, je ugotavljal tudi DrameljCan Boštjan Golež, ki se je s 7500 rekreativnimi kolesarji z vsega sveta podal na prvo Alpsko etapo letošnjega Toura in prevozil 15. etapo, Gap - L'Alpe d'Huez. Boštjan sicer ne preživi ravno vsakega trenutka prostega časa na kolesu, je pa zagotovo navdušen rekreativec, ki je pustil za seboj že ničkoliko kilometrov cest in marsikakšen klanec. »Vsako leto pa si je treba poiskali kakšen dodaten motiv. Lani smo tako s prijatelji v enem dnevu prevoziE Slovenijo po diagonali in naredili 34S kilometrov od Lendave do Kopra. Letos je padla 15. etapa Tour de Franca, Gap - LAlpe d'Huez. Vsako leto dobijo namreč tudi rekreativci možnost prevoziti eno od eta]),« pravi Boštjan. Hidi organizacijske priprave so bile po njegovih besedah dolgotrajne, prijaviti se je bilo treba že febniarja, Boštjan na startu: ni še vedel, da ga čaka pelder 11 urvožnje. saj je bilo število prijav omejeno. Za organizacijo je bilo odlično poskrbljeno, ko]e.sani so na dom prejeli pisna obvestila, štartne številke, ves čas so jih o vsem obvcšcali tudi preko spleta. »Prijavi smo morali priložiti tudi zdravniška potrdila. Upravičeno, kar sem ugotovil, ko je končno napočil 10. julij ..." Ko še niso vedeli, kaj vse jih čaka... Boštjan je še vedno pod vtisom prevoženih 191 kilometrov in skupno 4400 metrov višinske razlike, ki jo je v enem dnevu spravil podse. »Za trening sem opravil pot od Dramelj preko Konjiške gore in Pohorja do Rogle, pri čemer se nobena pot po Sloveniji ne ponaša z vzponi, ki bi bili primerljivi z etapo Tour de France.« pravi Boštjan in nas «naloži« na balanco ter nas zapelje na kolesarsko preizkušnjo v francoske Alpe. »Ze tri dni pred startom iz Gapa na 863 metrih smo prispeli v kamp in si ogledali spremljajoče aktivnosti v športnem parku, kjer so postavili nekakšno gostujočo vasico. Organizacija je bila fantastična. Od kolesarskega sejma do varovanja koles in brezplačnih popravil. Poskrbljeno je bilo tako za kolesarje kot za spremljevalne ekipe, pri čemer nas je dan pred Startom čakala še kalorična bomba v obliki zastonj >pašta fešte<,« opisuje Boštjan. Naslednji dan, osem dni preden so se na isto pol podali profesionalni kolesarji, se je začelo zares. »Ob 4.30 v opremo in na kolo. Ob 7. uri štari 7500-glave očeladene množice. -kilometrska kolona je bila razdeljena v bokse, iz katerih so nas spuščali postopoma. Prva kolona je bila rezervirana za zmagovalce prejšnjih let in za pomembneže. S številko 2051 (zdaj vam že lahko izdamo, da mu je prinesla srečo) sem čez štartno li-niio prispel po 7 minutah, zadnji so imeli že po 25-minutne zaostanke,« se spominja Boštjan in dodaja, da je na njegovo presenečenje večina udeležencev štela več kot trideset let. Kakšnim 5 tisoč Francozom so se pridružili kolesarji z vsega sveta. Naskok na 2360 metrov v času vročinskega vala »sprva sem vozil z rezervo, pri čemer sem si želel predvsem to, da bi preprosto prevozil. Kilometre pred prvim resnhn vzponom opisujejo kot ravnino, )V prevodu< bi rekel, da gre za krepko gričevnat svet. V Guillestru nas je čakalo prvo okrepčilo in že se je naredila gneča, tako da smo za kratek čas sestopili s koles. Putein pa smo zagrizli v pivi >resni< klanec s prelazom na 2360 metrov visokem Col d' Izoardu. Sprva smo vozili nad čudovito alpsko dolino z rečico, nato je ce- NnrocI nas dok,i7u hrrim Vrh Cul du Laiitarpla Rps so vozili na višini nad 2000 metrov. ibljalo. mlje pu it-MiuiuiriiSAcm vipuiiu iii puvpicLuu 7-odstotncm klancu. »Kamorkoli jc segal po gled, sami kolesarji, nad teboj, pod teboj ... In že pred vrbom so prvi omagali in nadalje-vah peš. Sicer pa je bilo treba v določenem času pripeljati do določenih kontrolnih točk, ob zaostanku so te organizatorji sprva opozorili, nato so le brez nadaljnjega naložili na avtobus, ki je na cilj ves čas vozil izmučene kolesarje,« nadaljuje Boštjan. Kje je voda!? Kje je cilj!? Na vrhu ga je čakalo presenečenje. V strašanski pripeki je zmanjlPrava klapa< smo,« pred prvenstvom pravi Frangeš. Cilj je jasen Nogometaši Kovinarja iz Štorbodo znova napadali vrh razpredelnice, okrepüi so se s tremi igralci. Petrom Fer-metom, Jernejem Sušnikom in Simonom Korunom, ekipo je zapustil le Siniša Pa-vlovič. Za njimi je šest prijateljskih tekem: Rudar (1:2), CMC Publikum mladinci (4:2), Dravinja (1 Zreče (0:0) inAlui »Fantje so že zelo pravljenj, prizadevno so c lali skozi celotno pripravlj. no obdobje, tako da že vsi r linij (2:3). lobro pri- Med pripravami za nedeljsko gostovanje v Ljudskem vrtu je moštvo CMC Publikuma na Skalni kleti premagalo celjski Get Power Šampion z 10:0. Danes ali jutri naj bi v Celje pripotoval Dragan Čadikovski. Sicer pa ima trener Jani Žilnik še naprej težave zaradi poškodb nekaterih ključnih igralcev. (DŠ) iričakujemo začetek mo, da bo zdaj seveda če. V prvem krogu na gostovat pričan s. mov vrn Štancar, napi v Zavr I, da se bomo do- bo svoji ekipi še lomagal v obrambi. »Obeta se nam lepša prihodnost« Ekipa Šmarja pri Jelšah se pred začetkom sezone sooča s kadrovskimi problemi, polago le 13 igralcev, čeprav je odšel le Boris Križanec. »Tako kot lani bomo vrzel skušali zapolniti z mladinci in kadeti. Doslej so se zelo izkazali. Klub je že dogovor- ko da se tudi nam ohela lepša prihodnost. Jeseni bo bolj kritično, do spomladanskega dela pa se bo ekipa zagotovo stabilizirala,« pravi Primož Kidrič, igralec in trener mlajših selekcij. Fantje so med pripravami odigrali štiri tekme, na nobeni pa niso bili kompletni: Poljčane llllv SPORT 19 Srečno na Japonskem! tovnega prvenstva, medtem ko so bili naši strokovnjaki v Mariboru precej skeptični. Vprašanje je, zakaj. Ali res zaradi igre ali morda tudi še zaradi kakšnega drugega razloga? Res je, daje Pipan s svojim štabom (marsikdo bi rad V torek je proti vzhodu odpotovala moška košarkarska reprezentanca, ki se bo od 19. avgusta do 3. septembra prvič v zgodovini Slovenije udeležila svetovnega prvenstva. Konec minulega tedna so s turnirjemvMaribonj najboljši slovenski košarkarji končali slovenski del priprav, pri čemer bodo imeli zadnjo preizkušnjo ta konec tedna, ko bodo i^ali na zelo močnem turnirju v Singapurju, proti reprezentancam Španije, Argentine in SČG. Torej proti u^m kandidatom za medaljo na tem svetovnem pr-venstvu- Težave na štirici Turnir v Mariboru, ki sicer glede nasprotnikov ni bil na ravni kakovosti naše reprezentance, je selektorju Alešu Pipanu le pokazal nekatere stvari- »Osnovno je bilo, da smo videli, kako igrajo reprezentance z drugih kontinentov, istočasno smo preizkušali vse mogoče kombinacije v naši igri in postavitvi. S trenutno formo sem zadovoljen, čeprav je jasno, da moramo še marsikaj narediti, a časa za to je še kar nekaj. Ob igranju v Singapurju bomo ves čas tudi trenirali, tako da sem prepričan, da bomo prav do začetka tega velikega tekmovanja dosegli optimalno pripravljenost,« pravi selektor slovenske re- prezentance Aleš Pipan. V Mariboru seje kljub nihanju v igri videlo, da ima naša reprezentanca zelo močno zunanjo linijo, ki jo tvorijo Jaka Lakovič, Beno Udrih, Sani Bečirovič. Sašo Ožbolt in Goran Dragič, in tudi zanesljivo igro pod samim obročem, kjer sta predvsem Rašo Nesterovič in Primož Brezec že v pravi formi. Videlo se je tudi, da ima naša reprezentanca težave s krilnim centrom (šlirica), kjer je Pipan zaradi poškodb ostal brez treh odličnih košarkarjev, Smodiša, Tuška in Lorbka. To vrzel so sicer na turnirju v Mariboru dobro zapolnili Goran Jurak, Željko Zagorac in Uroš Slokar, a je vprašanje, kako se bodo znašli proti težjim nasprotnikom- Moč reprezentance pa je enako kot pred letom dni v nepozabnem Beogradu predvsem homogenost vseh igralcev in strokovnega dela ekipe- Ali kot pravi Boštjan Nachbar: «Vsi smo prišli na priprave z bistrimi glavami in mislimi in to s samo eno željo: skušati narediti čim več. Od prvega dne so pozabljeni individualni cilji, vse smo podredili uspehu reprezentance in po do zdaj storjenem menim, da smo na dobri poti !<< In res je, da zvezdnikov vreprezen-tanci ni, kajti vsi maksimalno izkoriščajo svoje minute, ko se obenem podrejajo kolektivu. Tudi izraziü indivi- Nogometaši Šentjurja, novinci v 3. SNI - vzhod (1:5), Zreče (0:2), Rogatec (3:5), Hajdina (0:2). Sredina lestvice Potem ko so v Štajerski ligi prepričljivo osvojili prvo mesto, bodo Šentjurčani letos delali družbo Štoram in Šmarju. Klub, katerega trener bo Še naprej Damjan Romih, so zapustili Luka Zagmajster, Slavko Novak in Simon Ko-mn, prišli pa Aleksander Pe-šovski, Samir Balagič in Is- met Ekmečič. »S treningi sem zadovoljen, ker so se jih fantje udeleževali precej resno. Sicer pa smo odigrali šest prijateljskih tekem: Bonifika (1:3), Dravinja (0:4), Rudar (0:3), Aluminij (0:4), Rogatec (4:1) in Straža (1:0). Ambicije za letošnjo sezono so realne. Cilj je sredina lestvice, čimboljše igre oziroma predstaviti se navijačem v svetli luči,« meni Romih, JASMINA ŽOHAR MED GOLI Sobota, 12. 8. 2. SNL, 1. krog, Velenje: Rudar - Aluminij (17.30). 3. SNL - vzhod, 1. krog, Zavrč - Kovinar Store, Šentjur - Tišina (17.30). Nedelja, 13. 8. 1. SNL, 3, krog, Maribor -CMC Publikum (18). 3. SNL - vzhod, Šmarje pri Jelšah - Malečnik (17.30). bil v njem) zaprt v svoje delo in ne sprejema raznih sugestij takšnih ali drugačnih strokovnjakov, ki jih v naši dežeU nikakor ne manjka. A žal so večinoma to le su-o-kovnjaki na jeziku in veliko "j. Takšen dualci se obnašajo tako in prav to je največja moč naše selekcije. Na Japonskem jo čakajo reprezentance Kitajske, Senegala, Italije, Porto-rika in ZDA, pri čemer iz skupine v osmino finala potujejo prve štiri ekipe. Želje V osmini finala se že igra na izpadanje, želja celotne naše odprave na Japonskem pa je prav osmina finala. »Menim, da smo sposobni in pripravljeni za med prve štiri v skupini, potem pa je tako ali tako vse odvisno od ene same telone in dobrega ali slabega dneva,« pravi Pipan in dodaja: »Igrali bomo tekmo po tekmo, brez prevelikega žalovanja ob porazu oziroma veselja ob zmagi. Da znamo igrati dobro v tumirskem sistemu, smo dokazali lani v Beogradu, da smo dovolj psihološko močni, prav tako. Ker je večina reprezentance enaka kot lani, le leto dni bolj izkušena, sem preti štartom optimist, kajti verjamem v fante in naše delo. Zaenkrat so nas za razliko od lani i)ri miru pustile tudi poškodbe, upam, da bo tako tudi na Daljnem vzhodu, kjer je naša želja doseči odmeven rezultat na veselje ljubiteljev športa in predvsem košarke v naši državi.« Mnogi tuji strokovnjaki menijo, da bi lahko bila prav naša reprezentanca presenečenje sve- Z leva: Goran Jurak. Beno Udrih, Primož Brezec in Sani Bečirovič odnos je Pipanu in njegovim fantom že prinesel uspeh v Beogradu in takšen način dela je uporabljen tudi za to svetovno prvenstvo na jezo in razočaranje vseh tistih najbolj pametnih, ki bi zdaj še kako radi primaknili svoj stolček ali bolje rečeno sebe k reprezentančnim uspehom. Na Japonskem bodo barve Slovenije branili: Rašo Nesterovič, Goran Dragič, Marko Milič, Primož Brezec, Sašo Ožbolt, Željko Zagorac, Boštjan Nachbar, Jaka Lakovič, Goran Jurak, Beno Udrih, Sani Bečirovič in Uroš Slo,-kar, v strokovnem štabu pa so ob selektorju Pipanu še njegovi pomočniki David Niko-lič, Franci Podlipnik in Sašo Sekulič. Pa srečno na Japonskem in - da bi čim dlje ostali v deželi vzhajajočega sonca. JANEZ TERBOVC Foto: GAŠPER GOBEC Merkur in zveza sta si v laseii Selektor Zrinski ni dočakal celjskih košarkaric -Reprezentantke Merkurja pojasnjujejo zaplet v ponedeljek bi se pripravam ženske košarkarske reprezentance Slovenije pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo morale pridružiti članice celjskega Merkurja Maja Erkič, Eva Komplet. Žana Jereb in Nataša Radulovič. Pri selektorju Borisu Zrinskemu so se sicer oglasile v Žalcu, a le pojasnile, da jih na priprave ne bo. Zrinski je o tem obvestü vodstvo Košarkarske zveze Slovenije (KZS) in direktorja reprezentanc Toneta Krumpa. Grožnja klubu Reakcija je bila hitra. Objavljamo zadnji del: »Obveščamo vas, da Regulation of FIBA EUROPE za nespoštovanje teh določil predvideva v XII. poglavju, 102, točka >Sanction<, kazni tako za igralke (prepoved igranja vevropskih klubskih tekmovanjih), kakor tudi kazni za klub (finančne kazni). V izogib kaznovanju tako igralk kakor samega kluba, vas pozivamo, da vabljenim igralkam omogočite udeležbo na pripravah brez finančne izgube, ki jo opredeljuje vaš interni pravilnik. Vabljene igralke ZKK Merkur Celje Maja Erkič, Žana Jereb, Eva Komplet in Nataša Radulovič so se dolžne v sredo, 9. 8. 2006, ob 12.00 javiti selektorju Borisu Zrinskemu v Hotelu Žalec, Mestni trg 3, Žalec. V primeru, da se navedene igralke vabilu ne odzovejo, bo KZS ukrepala v skladu z določili Regulation of FIBA EUROPE, poglavje XII >Pla-yer's availability to play for a national team< ter V skladu z določili Statuta Košarkarske zveze Slovenije in Pravilnika o delu s košarkarskimi reprezentancami Slovenije.« Poleg Krumpa je bil podpisan tudi generalni sekretar KZS Iztok Rems. Igralk v sredo ni bilo v Žalcu. Odgovor Merkurja v imenu kluba je odgovoril direktor Matej Polutnik. PoudarU je, da klub igralkam ne omejuje nastopa v reprezentanci, da novi pravilnik kluba nima vpliva na dogodke, da ima KZS neenakopraven odnos, saj je Daliborka Jokič že drugič odsotna, da KZS ni zavarovala igralk za razliko od na primer hrvaške zveze, da se z množičnimi odpovedmi igralk soočajo tako v Srbiji ter na Hrvaškem in Slovaškem, ne da bi jim grozile krovne zveze, da je direktor reprezentanc Tone Krump zagotovil, da KZS igral- kam ne bo delala težav, da četverica igralk brez Jodčeve ne vidi pravih možnosti za uspeh, da grožnje KZS klubu in igralkam potrjujejo mačehovski in podcenjevalni odnos, da Merkur navkljub številnim uspehom, ne le pri članicah, nima niti enega trenerja v reprezentančnih štabih ter da se Merkur neutemeljenili groženj ne boji in da bo pomagal igralkam, če bo treba, s pravnimi nasveti in s tem povezanimi finančnimi sredstvi še igralke Jasno je, da bi omenjene igralke z veseljem nastopale za reprezentanco, a trenutek je kočljiv. Nato so spisale dopis. Začele so takole: »ŽKK Merkur Celje nam ni prepovedal oziroma omejeval nastopa za slovensko reprezentanco. Možnost, da bi klub v prihodnosti posegel po uporabi enega od členov leta 1995 sprejetega klubskega pravilnika, je bil 3e eden izmed številnih pomislekov, zaradi katerih smo odpovedale nastopanje v slovenski reprezentanci. Na zdravniških pregledih je klubski zdravnik dr. Rudi Cajavec ugotovil poškodbo noge pri Evi Komplet, Prepovedal je nadaljnje maksimalne napore, po naslednji kontroli pa se bo odločil za nadaljnje terapije oziroma zdravljenje. Maja Erkič je imela tudi zaradi naurpanega reprezentančnega urnika pred lansko sezono (EP divizij e B za članice do 20 let, kvalifikacije s člansko reprezentanco) slabšo sezono od pričakovane.« Potem sledita še dva osebna razloga: »Nataši Radulovič in Žani Jereb po letošnji sezoni pogodbi z ZKK Merkur Celje potečeta. Zavedava se, da bo podpis novih pogodb s celjskim ali kakšnim izmed evropskih klubov odvisen od najinih iger v tej sezoni, zato jo želiva odigrati kar najbolje. Razočarane smo nad grožnjami KZS, ki že večkrat tudi članom moške (Smodiš, Vuja-čič, Tušek, Jurkovič .,.) in Ženske reprezentance pri enakih odločitvah nikoli ni delala težav. Menimo, da si s svojimi dosedanjimi igrami za vse reprezentančne selekcije pa tudi klub, ki slovensko žensko košarko zastopa onkraj meja, tega nismo zaslužile.« Nekoč je bilo igranje za državo »sveta stvar«, dandanes pač ni več tako. Poglejte samo sestavo moške reprezentance SČG na svetovnem prvenstvu... DEAN ŠUSTER m KRONIKA Bili smo tatovi -•t. v za en dan Nakradli bi lahko polno vrečko mobitelov, denarnic in očal varovanju svojih stvari Odprte pisarne, z vrednimi predmeti naložene pisarniške mize, osebni predmeti na omaricah v bolniških sobah so še kako privlačni za dolgoprstneže. Tatvin takšnih stvari je že zdaj toliko, da bi se ljudje morali zamisliti, kako (in če sploh) varno ravnajo s svojimi osebnimi stvarmi. Sprehodili smo se po nekaterih celjskih pisarnah in tudi po nekaterih oddelkih celjske splošne bolnišnice in bili presenečeni, koliko stvari bi lahko nakradli, če bi seveda hoteK! Na novinarsko-tatiiisld pohod smo se odpravili ob dejstvu, da tudi goljufom uspe ljudi opetnajstiti le, če 50 prijazni. Neprijaznemu in predrznemu človeku pač ni zaupati, naivnost pa ljudje velikokrat plačajo, če verjamejo lepim in prijaznim besedam. Torej, v nekatera podjetja in v bolnišnico smo odšli pod pretvezo, da pač nekoga oziroma nekaj iščemo, ob čemer smo bili - sila prijaz- V večjih podjetjih, ki imajo tudi več pisarn, smo ponekod opazili, da je bila marsikatera pisarna praz- Na policiji pravijo, da se je v zadnjem času povečalo številokaz-nivih dejanj, pri katerih storilci izkoristijo nepazljivost oseb in jih okradejo. «Od začetka poletja smo zaznali okoli 40 primerov tatvin denarnic, pri čemer so tatovi izkoristili ravno nepazljivost lastnikov, Največkrat ukradejo torbice ali nahrbtnike, ki jih občani puščajo brez nadzora v pisarnah, lokalih, bolnišnici ali zdravstvenem domu, čakalnicah, vozilih in podobno,« so nam povedali na celjski policiji. «Glede na počitniški čas je dobro, da občane bolj opozorimo na samozaščitno ravnanje, s katerim lahko preprečijo skušnjavo nepridiprava.« na, zato bi le v nekaj sekundah zlahka z miz izmaknili kakšen mobitel (čeprav so mize skoraj povsod ponujale še marsikaj vrednejšega). Številni so odšli le za nekaj minut pokadit kakšno cigareto, pisarn za seboj pa niso zaklenili in z miz pred tem niso pospravili vrednih stvari! Le pet minut smo porabili, da smo na hitro pregledali »teren« in že v tem času bi lahko ukradli predmete v vrednosti najmanj 100 tisočakov! In če ob tem spomnimo na podatek, da je med tovrstnimi tatovi največ odvisnikov od mamil, ki ukradene stvari prodajo naprej za izjemno male vsote, ki jih porabijo za nakup droge, bi lahko cinično dejali, da se jim takšna kazniva dejanja izplačajo! In to samo in izključno zaradi nepazljivosti ljudi. Ikidi v iMlnišnici... - smo se preizkušali v svojih tatinskih sposobnostih. In to izven časa obiskov. Ce so nas opazili ali nas sami vprašali, kaj ali koga iščemo, smo prijazno odgovorili osebju, da iščemo nek oddelek in odšli. Če bi se zgodila tatvina, bi se namreč sjMm-nili, da je nekdo nekaj iskal in bi nas lahko izsledili, smo razmišljali kot tatovi... Na enem oddelku pa nas ni opazil nihče, vrata v večino bolniških sob so bila odprta, tako da smo laliko videli, ali pacienti morebiti spijo ali so budni. Starejši gospod je na eni izmed postelj na sredi sobe očimo dremal leže na boku, na svoji omarici pa imel torbico. Naprej smo pomislili, da gre za toaletno torbico, šele nato pa opazili, da gre za manjšo moško torbico z nekaj denarja v njej. Vljudno smo podrezali vanj, ga predramili in vprašali, zakaj ima stvari kar tako odložene, saj bi ga lahko okradli in sploh ne bi opazil - in tudi če bi, nas na begu ne bi mogel dohi- teli, očitno niti oseb. smo nikjer opazili. Bolnišnica ima na vseh vhodih objavljeno, kdaj se vrata odpirajo in kdaj zapirajo. 24 ur je odprt ur-gentni vhod, ki je nadzorovan s kamero. Vsi novo dograjeni oddelki v bolnišnici so neprehodni, to pomeni, da se skozi oddelek ne prehaja v drug oddelek. V starejšem delu bolnišnice pa so oddelki prehodni in tam se tudi zgodi največ tatvin. Na teh oddelkih izvajajo poostren nadzor, prav tako opominjajo bolnike, naj pazijo na svoje Z vprašanjem smo ga presenetili, saj nam je ponudil najbolj pogost, a nidi zelo naiven odgovor, da >>... saj ne bi nihče ukradel, to imam že kar nekaj časa tako odloženo ...«. Med odhodom iz sobe pa smo videli, da je vendarle prijel torbico in jo stlačil v omarico. Minuli teden je neznanec vstopil v odklenjeno pisarno na Ljubljanski cesti v Celju ter iz pisalne mize ukradel denarnico in mobilni telefon. Lastnico je oškodoval za 100 tisočakov. Podobna tatvina je bila istega dne tudi v pisarni v Ipavčevi ulici v Celju. Tam je nepridiprav prav tako ukradel denarnico z dokumenti. Škode je za 250 tisoč tolarjev. Na hodniku smo nato opazili odprta vrata v prostor, ki ga imajo sestre verjetno za počitek oziroma Čajno kuhinjo. Na sredi prostora je bil na mizi mobitel. Malo smo obstali, samo da bi se prepričali, kako dolgo nihče ne bo prišel v bližino. Nekaj časa ni bilo nikogar, sestre so verjetno v dobri veri negovale kakšnega bolnika. Medtem pa bi lahko tudi one postale tarča tatu! Ljudje so malomarni pri Nekaj nasvetov - Vrednih stvari ne puščajte n " i, še posebej e V sobot pisarnah ali tam, kjer so opazne za večje število ljudi. - Če ste pacient v bolnišnici, pazite na svoje osebne stvari. Shranite jih v bolnišničnem trezorju. - Bodite pozorni na sumljive osebe oziroma na njihovo obnašanje. - Pri dvigovanju denarja, predvsem na bankomatili, bodite pozorni na dogajanje v svoji bližini in na morebitne osebe, če bi vas lete opazovale. - O pojavu sumljive osebe takoj obvestite varnostno osebje v objektih oziroma policijo na 113. - Na avtomobilu, če ga zapuščate, kljub vročini zaprite stekla in zaklenite vrata. Vrednih stvari prav tako ne puščajte pod sedeži ali med njimi, na zadnji ali prednji polici. - Na javno kopališče ne nosite vrednejših predmetov. Shranite jih v šefu, če obstaja na kopališču ta Po tistem smo spremenili našo taktiko, nenadoma smo začeli hoditi izjemno hitro, da bi komu s tem morebiti vendarie vzpodbudili sum, da smo pač sumljive osebe. Nekaj pacientov je sedelo v večji avli, toda nihče nas ni nič vprašal... ne je mlajši iant v Splošni boinid Celje izkoristU nepazljivost obiskovalke in iz ženske torbice odtujU preko 150 tisoč tolarjev. Kar nekaj torbic pa nam bi uspelo odnesti s seboj z oddelka nujne pomoči v pritličju bolnišnice. Opazili smo številne paciente, ki so zaradi slabega zdravstvenega stanja spali ali bili v ne-ravno-zavednem stanju na posteljah na hodniku in verjetno čakali nadaljnje preiskave. Marsikdo izmed njih je bil sam, ob postelji pa so bile njihove osebne stvari, od torbic do delov oblek. Tudi na obcšalnildh in klopeh, na katerih so čakali ostali, se je našla kakšna vetrovka, ki bi jo z malo spretnosti lahko izmaknili pred očmi lastnikov. Toda tukaj se naša tatvina mogoče tudi ne bi dobro končala, saj je ta oddelek pod nadzorom video-kamer. Trezor je brezplačen! «Bolnišnica Celje izvaja poostreni nadzor na urgentnem oddelku [bolnišnična poliklinika) s kamerami in obhodi varnostnika. Prav tako varnostniki izvajajo obhode na medicinskih oddelkih. Sodelujemo tudi s policijo, ki Izvaja obhode podnevi in ponoči v uniformah in dvilu. Skrbimo še za poosti-en nadzor nad zaklepanjem vhodov. V nočnem času je odprt samo urgentni vhod, ki je pod nadzorom kamer in vamosuii-ka,« so nam povedali v vodstvu celjske bolnišnice. Bingo za tatove! >>0b sprejemu v bolnišnico je bolnik najprej napoten v sprejemno kopalnico, kjer se preobleče v bolnišnično perilo. Vsakega bolnika ob sprejemu v sprejemni kopalnici tudi obvestimo, da imamo v bolnišnici trezor 73 shranjevanje vrednih predmetov in da lahko svoje stvari brezplačno shrani,« navajajo v bolnišni- Sicer pa so tatvine v bolnišnici najbolj pogoste v času obrokov na oddelkih in v času obislcov, pred časom so v toaletnih prostorih našli tudi injekcijske igle, toda zaradi poostrenega nadzora tega ne opazijo več. V celjski bokiici, kjer najbolj pogosto izginejo mobilni telefoni, denar, zlatnina, včasih tudi zdravila, prav tako dodajajo: «V fazi je posodobitev video nadzora v bolnišnici, kar pomeni tudi montažo dodatiiih kamer. Skupaj s policijo pa smo pripravili predavanje oziroma posvet o preventivi in zloženko, ki bo dosegljiva v bol-nišmci.« Kljub temu, da v bolnišnici svetujejo bolnikom, da ne prinašajo velikih vsot denarja, dragih mobilnih aparatov, vrednih predmetov in podobno, pa to ne zaleže veliko, zato bi bilo krivično valiti krivdo na vodstvo. Nenazadnje je vsak sam dolžan poskrbetiza svojo varnost in varnost svoje lastnine. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN iOfI TiBilf ^«ROMIKA 21 Ukleščeni if zmečkani pločevini v sredo po cesti Celje-Lj :epu 3sreči na prometna negaavtomo" nostno cestc Ijal voznik n lovitem trčei. telesne poškodbe, d. čc. nicnovn sonotnikn st, na. voznik tovornega vo; na stari regionalni ;nI,oeice pri Vran-nik, zgodila tragič--letni voznik oseb-; v križišču zapeljal napred-!imtku, ko je po njej pripe-ega tovornega vozila. V si-24-letnik dobil tako hude nrl na kraju nesre-hudo poškodovala pa lažje. Pri re- ševanju so morali posredovati tudi gasilci, promet pa je bil zaradi nesreče oviran več ur. Policisti opozarjajo na večjo previdnost, saj so ceste zaradi spremenljivega vremena ponekod mokre in spolzke. Še posebej velja v teh dneh opozorilo na prilagoditev vožnje razmeram na vozišču, na primerno varnostno razdaljo ter na izogibanje tveganim prehitevanjem. Včerajšnja smrtna žrtev je že 19. letos na cestah na Celjskem. SŠ, foto: MOJCA MAROT HALO, 1131 Poškodo änajstletnik Na regionalni cesti Letuš-Male Braslovče se je v torek zvečer zgodila hujša prometna nesreča. 40-letnik je izgubil nadzor nad osebnim vozilom in zapeljal desno na makadamsko bankino, nato pa nazaj na vozišče ter na nasprotni prometni pas in trčil v 44-ietnega voznika osebnega vozila, ki je pripeljal nasproti. V silovitem trčenju se je poleg obeh voznikov hudo poškodoval tudi 11-letni sopotnik v VOZÜU 40-letnika. Pri reševanju so morali posredovati tudi gasilci, cesta pa je bila zaprta za ves promet skoraj tri ure. Baker-tato%ri spet na delu v Tepanjah so tatovi povzročili za milijon in pol tolarjev škode, saj so iz z ograjo varovanega objekta ukradli bakrene palice. Prav tako iz ograjenega prostora podjetja v Med-logu pa so v minulih dneh odnesli 11 bal tervola, vrednega nekaj več kot 50 tisočakov. Odpeljali avtodom v noči na torek je neznanec s parkirnega prostora pri stanovanjskem bloku Na zelenici 9 v Celju odpeljal avtodom, bele barve registrske številke MB A8-75C, vreden 12 milijonov tolarjev. Če bi kdo o tatvini kar-koh vedel ali videl omenjeno vozil sporoči na 113 oziroma anonimn policije0801200. Ilegalna smola v sredo sta državno mejo s Hrv galno prestopila 35- in 14-letni državljan Makedonije. Ko sta bila že na območju Slovenije, sta med hojo po regionalni cesti Bistrica ob Sotli-Golobinjek ustavljala vozila, vendar sta imela smolo, saj sta pri tem ustavila ravno policista v civilu. Dvojico so prepeljali na mejni prehod Bistrica ob Sotli, kjer 50 ju prevzeli tamkajšnji policisti. Po končanem policijskem postopku bosta izročena hrvaškim varnostnim organom. elefoi iško ile- Največji divjaki na ogled Slovenska polii nepravilnega razvrščanjs telefone brez prostoročne mov za otroke. Na ogled ki zelo nazorno prikazuj brez kolesa po cesti. Pos odločila na svoji spletni strani objaviti posnetke nevarnih vo-ršitev v cestnem prometu, ki so jih v zadnjem času ugotovili policisti pri defu s provido. Na posnetkih je razvidno, da so še vedno najpogostejše kršitve omejitev hitrosri v naseljih in izven njih. Pogosto prihaja tudi do vožnje po prehi-tevalnem pasu, do prehitevanj po desni, vožnje po odstavnem pasu in kršitev zaradi križiščih, VeHko voznikov med vožnjo uporablja mobilne sistema, ne uporablja varnostnih pasov in zadrževalnih siste-policisti dali tudi posnetek vožnje traktorja s priklopnikom, tničevanje ceste in nevarno vožnjo traktorja s priklopnikom :ke je možno ogledati na spletni strani www,policiia.si. www.iiovitednik.coiii □ DRI TELEFDN Zaplet z notaiji Bralec, ki je poklical vza-četku tedna, je povedal, da njegova družina kupuje hišo ter zato potrebuje notarja. Eden od notarjev v Celju, ki je prevzel zadevo, je na dopustu, v drugi notarski pisarni, ki naj bi zato po dogovoru prevzela zadevo, pa zadeve ob osebnem obisku naj ne bi hoteli prevzeti v reševanje. Družini se zelo mudi, zato jo zanima, kaj naj stori. Aleksander Šanca, sekretar Notarske zbornice Slovenije, odgovarja: »Če je notar na dopustu ali drugače zadržan, ga pri poslovanju nadomešča drug notar ali notarski namestnik. Notarske storitve so tako na voljo v drugi notarski pisarni v Celju, v konkretnem primeru pa v Slovenskih Konjicah. Tam se zadeva v zvezi s postavljenim vprašanjem že ureja.« Postreljeni psi Poklicala je bralka, ki je ogorčena, da so bili v vasi Straška Gorca (v KS Prevor-je) ustreljeni že štirje psi. psov. Veliko lastnikov namreč čez noč pse izpusti z verige in ti nato preganjajo divjad. Zaradi njihovega pregona je prav tako veliko naletov sr-njadi na avtomobile, kar posledično povzroča visoko škodo na avtomobilih. Zato nekatere zavarovalne hiše že vlagajo proti lovskim družinam odškodninske zahtevke iz naslova avtomobilskega zavarovanja. 1, da preko jav-redno obvešča- Kljub ten lih medijem prosil 1 Savi ;i pou niti niso b li odstranjeni. Eden od psov je bil celo najden v potoku. Zato jo zanima, če sme lovec ustreliti psa brez vednosti lastnika ter ali mora lovec ustreljeno žival nato od! mo uspeha ni veliko. V lanskem letu je bilo na podroi sko Kozjanskega upravljavskega območja najdeno 910 srnjadi, ki so jih raztrgali psi, letos do maja že 222. Znanega lastnika psa, ki preganja divjad, lovske družine prijavijo lovski inšpekciji, ki zoper njega ukrepa v skladu z zakonom.« Preveč mačk? Bralca(kineželibiti imenoval,) moti, da imajo v so sednji družinski hiši, ki je sicer v podeželskem okolju, pet mačk. To je po njego- ke Zdrč kovni J Mastnak, s ik Savinjsko h vabljena Kaj naj s kon; D zaščiti li dovt li (v primeru psov), v n)em pa je tudi določba, po kateri je dovoljena usmrtitev živali, če je le-ta nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. Lovec, ki se v tem primeru odloči za odstrel psa, ko neposredno preganja divjad, ga je dolžan tudi pospraviti. Lovske družine se v zadnjih letih vedno bolj srečujejo s ilav Bizjak, inäpek torizV( ?terijiarske uprave RS v Celju . odgovarja: »v skla- du z vel favno veterinarsko za- konoda joseštejezaljubitelj- sko reje 3 hišnih živah (v na- äempr imeru mačk) reja do 5 odra! aih živah. Ce gre za večjo TE :jo, mora biti registri- rana pri področn ski službi. Neprir ba oziroma zanei lerna oskr-larjanježi- n predpi- vaii predstavlja Ijavne zakonod; sov s področja zaščite živali ki jo obravnava veterinarska inšpekcija. Vprašanje v zvezi s potikanjem živali na po- NEPREMIČNINE. ICEUEd.0.0. 00, Fax 03 42 65 134 Trg celjskih knezov 8 3000 Celje ZBIRANJE PONUDB ZA ODKUP STANOVANJ IN PODSTREŠIJ Daižba Nepremičnine Celje, d,o.o,, kupi vseljiva, nezasedena stanovanja na območju Mestne občine Celle in podstrešja, iz katerih je mogoče zgraditi stanovanja, V ponudbi mora ponudnik; ' površino in lokacijo stanovanja; • poni podst prese 45,000,00 SIT/m^; - opredeliti rok, do katerega bo stanovanje prazno in vseljivo (najkasneje do konca leta 2006), - priložiti veljavna dokazila o lastništvu in prostem razpolaganju s stanovanjem. Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo na naslov Nepremičnine Celje, d.o,o„ Trg celjskih knezov 8, Celje, O sprejemljivosti ponudbe bodo ponudniki pisno obveščeni, pred sklenitvijo pogodbe pa cenilec gradbene stroke opravi sesti sosedov, kjer te živali opravljajo potrebo in podobno, se nanaša na civilno pravno področje (to je motenje uživanja posesti]. Morda ob tej priliki še pojasnilo v zvezi s potepuškimi mačkami, to je mačkami, ki nimajo lastnika: skrb zanje je odgovornost lokalnih skupnosti. Lete so v skladu z podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na zakon o zaščiti živali (gre za pravilnik o pogojih delovanja zavetišča), dolžne preprečevati nezaželena rojstva mladičev. To konkretno pomeni, da morajo lokalne skupnosti poskrbeti, da sepo-tepuške mačke odlovijo, podvržejo sterilizaciji oziroma kastraciji in se vrnejo v okolje, kjer so bile ulovljene (Če je le-to primerno za njihovo vrnitev),« Električni pastir Poklical je bralec iz Glin-skega v celjski občini, ki se je v začetku leta v Modrem telefonu pritožil zaradi električnega pasürja ob cesti, ki ovira srečevanje vozil ter je obenem nevaren za pešce. Pristojni inšpektor mu je takrat odgovoril, da ni znano, čigava je cesta, pri čemer bralec omenja, da je bilo pozneje to ugotovljeno. Ugotovili so, da je cesta občinska in kategorizirana ter so o tem 25. maja obvestili inšpektorja. Zanima ga, kako daleč je postopek. , Janez Kušar, kon mnenju preveč. Mač-; gibajo tudi po njego-parceli ter povzročajo ško-\ prav tako so slabo hra-zato prihajajo nepo- na]n( ločbo naloi ne električr išpektorvMest-;elje, odgovarja: :emljišča, na ka-stavljen električ-büo z ustno od-ieno, da odmak-li pastir 1 meter Kako k varuhu? Poklicala je bralka iz Rimskih Toplic, ki jo zanima, po kakšni poti je mogoče, da bi prišla v pisni ali osebni stik z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanž-kom. Marjana SimčiC, vodja pisarne varuha človekovih pravic v Ljubljani, odgovarja: »Bralki svetujem, da pokliče našo brezplačno telefonsko številko 080/1530 ter se tam najprej posvetuje z dežurnim svetovalcem oziroma svetovalko. Tam ji bodo svetovali, na koga naj se obrne, če pa je bralka v storila, naj n ruhov naslovi 1000 Ljubljar dopisa bo var kretnega strokovnega delavca, ki bo obravnaval njeno zadevo. Odgovor prejme najpozneje v štirinajstih dneh.« o že poli piše na va-1 Dunajsko 56, I. Po prejemu h določil kon- BRAN JERA Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Ko se turist znajde na Celjskem... Pomembno vlogo pri pro-moviranju turizma na Celjskem in dragod po Sloveniji imajo turistično informacijski centri, ki jih je v Sloveniji več kot 60. Turistično informacijski center Celje (TIC) v zgradbi kina Union informira ljudi o turističnih zanimivostih, hotelih, turističnih kmetijah, muzejih in galerijah, organizirajo tudi razna vodenja in oglede, pri njih lahko kupite tudi spominke. Uroš Mijošek je povedal, da je podatke o turistih v Celju težko pridobiti, saj je nemogoče zabeležiti vsakega tu-rista, ki pride v Celje, Kljub temu vodijo statistiko tistih, ki obiščejo TIC Celje, Stari grad, celjska muzeja, galerije ali v Celju prenočijo. TIC Celje med poletnimi meseci obišče okoli petdeset do šestdeset turistov na dan. V sezonskih mesecih je nekoliko več tujcev in manj domačinov, ki se odločajo za dopust izven knežjega mesta. V izvensezonskih mesecih pa je več domačih obiskovalcev, ki pridejo po informacije o Celju ali po vstopnice za razne prireditve v Celju, Sloveniji ali Evropi. TIC Celje ponuja individualna in skupinska vodenja, ki jih je največ spomladi in jeseni. V poletnem času pa gre za več turističnih skupin, ki prihajajo iz tujine, so bodisi na turi po Sloveniji ali na obisku v katerem od zdravilišč. Ponujajo jim oglede Starega gradu, vodenj e po Ce-Iju in kombinacijo obojega. Pripravijo lahko tudi širši program, v katerega vključijo popoldansko kopanje ali večerno zabavo. Predlagajo imajo 90-odstotno zasedenost, največ gostov pa prihaja iz Italije in iz Rusije. V Termah Zreče so v mesecu juniju in juliju dosegli preko 90-odstotno zasedenost. Barbara Soršak, vodja prodaje na domačem trgu, je povedala, da največ njihovih gostov prihaja iz Slovenije, preostali pa so predvsem Italijani. Hoteli so slabše zasedeni Nina Goleč iz hotela Štor-man je povedala, da je bila junija in julija zasedenost malo manj kot 40-odstotna, med gosti je bilo največ Italijanov. V hotelu Turška Mačka so imeli v juliju 201 nočitev in 97 gostov. Branko Koštomaj je povedal, da je njihov hotel julija obiskalo več tujcev kot Slovencev. Iztok Planinšek, direktor hotela Astor, je dejal, da so imeli v mesecu juliju malo več kol SO-odstotno zasedenost, zadnji teden julija pa so imeli skoraj polno. Gostje so večinoma tujci. V hotelu Evropa je zasedenost v poletnih mesecih približno 15- do 16-odstotna. Večina gostov so Slovenci in gostje iz Evrope. TINA VENGUST Celjski spominki, kijih ponujajo vTIC-u. Za nekatere je izbira di jo še kaj tudi obisk sosednjih krajev in občin. Mijošek je povedal, da je v neposredni bližini Celja veliko zanimivih turističnih točk, ki jih tudi Celjani slabo poznajo. Vsem dstim, ki bi si mesto radi ogledali sami, je na voljo Info karta Celja, v kateri so označene vse najpomembnejše zgradbe v Celju, dodana je tudi krajša razlaga. Vsi prospekti so brezplačni in nudijo najosnovnejše informacije o Celju, celotni regiji in Sloveniji. Na voljo so v preddverju TlC-a Celje, tako da jih lahko obiskovalci dobijo tudi po itradnem de- lovnt 1 času. nujajo tudi prospekte vilišč. kmečkih turiz- mov, hotelov in prospekte o kulturnih prireditvah. Prodajajo spominke, na katerih so upodobljeni najbolj znani celjski motivi. To so značke, priponke, nalepke, magnet-ki, skodelice, makete Starega gradu in majice. V zdraviliščih največ Italijanov Zdravilišča v celjski regiji so z obiskom v poletnih mesecih zadovoljna. Celjski ho-teh so zasedeni vse od 15 do skoraj sto odstotkov. Mojca Leskovar, vodja trženja v Zdravilišču Laško, je povedala, so julija imeli približno 75-odstotno zasedenost zmogljivosti, kar predstavlja 4 odstotke več nočitev kot la- ni. Obisk termalnega bazena se je julija v primerjavi z lanskim letom povečal za 20 odstotkov. Za avgust načrtujejo 80-odstotno zasedenost. 'I\idi v Termah Olimia so z obiskom zadovoljni, Mojca Esih, vodja oglaševanja, je povedala, da imajo to sezono v absolutnem številu več gostov kot lani, V polnoza-sedenem hotelu Breza prevla-dujejo predvsem slovenski gostje, medtem ko v novem hotelu Sotelia, ki so ga odprli letos, prevladujejo tuji gostje, predvsem Italijani. Anita Dolšek iz Grand hotela Donat v Rogaški Slatini je povedala, da do 20, avgusta pričakujejo polno zasedenost zaradi množičnega dopusta Italijanov. Veänogostovpredstav-Ijajo Italijani in Rusi, V Termah Rogaška, ki vključujejo Grand Hotel Rogaška, Hotel Styria in Strossmayer in Hotel Slovenija, ZORAVIUŠ^ LAŠKO l.:03 7345 166 Žzdravilisce-losko.si Azdravilisce-lasko.si n podarimo 3 - urni vstop v Savna i center ob nakupu karle za | celodnevno kopanje. WfAlWA ItfeWts 4 »p 42 POLETJE 2006 SONČKOVA MATRIKA najugodnejših poletnih počitnic n boste izvedeli v agenciji še pred r« CeljskiTIC ima prostore kjeriahkoturistitudiiz' )a časa dobijo prospekte. - Št.63-11,a>9i,st20aG Destinacija in odhodi I 77.777 88.888 99.999 KRETA, 25,8,-15,9, 2* NZ 3« POL_ 3" POL RODOS, 19-8.-16.9 2' NZ 3- Nz' 3- POL KOS. 23.8.-2Q.9 2* NZ 3' POL 4* POL SAMOS. 16^,-6-9. 2- NZ 3* POL 3" POL SANTORINI. 25.8.-15.9. 1-+ NZ 2* NZ 3* NZ MALLORCA. 17.3.-7.9- / 2-POL 3* POL TUNI2IJA. 16.8.-20.9. 3« POL " 4* POL 4- POL DJERBA, 16.8.-20.9. j L 3'POL j 4* POL 4- POL TURČIJA, 16.8.-20.9 ' [ 4-POL 3* Al 3* Al SONČEK 080 19 69 PV» SONČEK Vn Celje 03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474 -m Uredništvo objav!ja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpiš jem, od kodei e doma. mkom UR. ODMEV Kramerjeva ne sme v službo Ministrstvo za javno upravo je preko predstavnika za odnose z javnostmi v različnih slovenskih medijih objavilo odgovor na poročanje novinarjev o zaposlitvi direktorice uprave Mestne občine Celje. Ker odločitev o pravni veljavnosti sprejetih odlo- enega ali drugega predstavnika za odnose z javnostmi, pač pa od odločitve sodišča, želimo zaradi objektivne obveščenosti javnosti bralkam in bralcem pojasniti nekatera dejstva. Zaradi napačnega pravnega pouka Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije je namreč prišlo do spora o tem, katero sodišče je pristojno za odločitev v tej zadevi. Mnenje Mestne občine Celje je, da je stranka v iem postopku, čeprav je stališče ministrstva za javno upravo dru- vIIŠTVO mreč pole| gačno. O Zakona o nedvomno govori tudi 93. člen Zakona o lokalni samoupravi, ki navaja, da ima Občina v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov mi organi, položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in za- I, ter C da j i tožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije Mestni občini Celje ves čas vročala svoje akte s pravnim poukom, iz katerega je izhajalo, da pravica do pritožbe obstaja. Mestna občina Celje je le sledila temu pravnemu pouku. Če temu ne bi bilo tako, je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije s svojim pravnim poukom zavedla Mestno občino Celje in tudi javno uslužbenko, saj le-ta verjetno iz tega razloga pravice do pritožbe ni uporabi- Mestna občina Ceije se zaveda, da je triletni rok vezan na izdajo in pravnomočnost sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja. Vendar ta po prepričanju Mestne obči- DOMPLAN, d.o.o. Globoko 8/e, 3272 RIMSKE TOPLICE po pooblastilu Nepremičninskega sklada PIZ, d.o.o., objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb na podlagi popisov del za Izvedbo zamenjave zunanjega stavbnega pohištva v poslovno- stanovanjskl hiši Celjska cesta 18, Šmarje pri Jelšah. 1. Predmet razpisa: - zamenjava zunanjega stavbnega pohisWa, vključno z notranjimi in zunanjimi policami insenčifi; stavbno pohištvo bo iz PVC s tennopan zasteklitvijo. 2. Popis del lahko interesenti dvignejo na sedežu Domplana, d.o.o., Globoko 8/e, Rimske Toplice vsak delavnik med 8. in 15. uro. Na željo interesenta popis tudi pošljemo na njegov naslov. 3. Ponudba mora zajemati: - ceno in plačilne pogoje, - datum začetka in zaključka del, - garancijo za ponujena dela, - načrt varstva pri delu z navedbo koordinatorja varstva pri delu, - reference ponudnika za enaka ali podobna dela. 4. Vse potrebne dodatne informacije lahko zainteresirani ponudniki prejmejo na sedežu podjetja aH po telefonu štev. (03) 734-11-80. 5. Ponudbe sprejemamo do 30. avgusta 2006 do 10. ure in sicer osebno na sedežu podjetja ali po pošti na naslov: DOMPLAN. d.o.o.. Globoko 8/e. Rimske Toolice. Ponudbe morajo bitivzaprtiii kuvertah s pnpisom: "ponudba NS PIZ stavbno pohištvo - ne odpiraj«. PiSWÜ^BALCEV tednik - Obvestilo bralcem v torek, 15. avgusta Novi tednik zaradi praznika ne bo izšel, pač pa bo torkova izdaja bralcem na voljo že v ponedeljek, 14. avgusta. ne Celje ni postal pravnomočen, saj sodišče Še ni odločilo, ali je komisija upravičeno zavrgla pritožbo Mestn e obü ne Celje. Zato je pravno nehigie-nično govoriti o zakonitosti oziroma nezakonitosti samo glede na navedbe ene od strank v postopku, preden je o tem odločilo sodišče. Po mnenju Mestne občine Celje in tudi po mnenju Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani mora sklep postati pravnomočen v treh letih, da bi lahko imel kakršne koli posledice. Zato Mestna občina Celje iz previdnosti čaka i\a odločitev sodišča. Gre namreč za postopke odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in bi lali-ko za javno uslužbenko, ki ima v tem primeru status oškodovanca, nastala nepopravljiva škoda. Mestna občina Celje bo odločitev sodišča vsekakor upoštevala, Izvršitev nepravno-močnega sklepa pred odločitvijo sodišča pa bi bila nezakonita in bi nastala nepopravljiva škoda. ROMAN REPNIK, koordinator za odnose z mediji Mestna občina Celje Vsaj Še dve leti do končne trase V 61. številki Novega tednika je Maja Ratej objavila članek pod naslovom Vsaj še dve leti do končne trase, v katerem je poročala o sestanku županov občine Sevnice Kristjana Janca, občine Dobja Franca Salobirja in podžupana občine Šentjur Jožeta Art-naka v Sevnici, kjer so oblikovali idejni predlog trase 3. i. Mer ). daji potrebno izjave podžnp.inn in predsednika 00 LDS Šentjur g, Jožeta Arinaka, ki jo je podal v tem članku o poteku trase iz Dramelj mimo Šentjurja, Dobja, Planine do Sevnice, brati v kontekstu predvolilnega časa, se pravi, dajanje pobude zaradi pobude. Bralcem želimo objekttv-no pojasniti nekatera dejstva. 26. januarja 2006 je bil na pobudo poslanca Rudolfa Petana v Šentjurju posvet žup; n posla Dramlje mimo.Šentjurja do dolenjske avtoceste. 27. januarja 2006 predstavniki 21. občinskih odborov Celjske regijske koordinacije SDS na sestanku na Ponikvi podprejo predlog poslanca Rudolfa Petana, da se idejni projekti hitre ceste umestijo na Kozjansko med Šentjur in Novo mesto. 30. januar 2006 - 13.seja DZ - poslanec Rudolf Petan posreduje ministru za promet mag. Janezu Božiču pobudo s posveta, da bi ta cestna povezava med štajersko in dolenjsko avtocesto potekala skozi Kozjansko, odcep recimo Dramlje, mimo Šentjurja, nekje blizu Planine se potem naveže na dolenjsko avtocesto. Odgovor ministra mag. Janeza Božiča ».,.in tudi vaša pobuda, ki je bila omenjena, to je vertikala skozi Kozjansko, bo zagotovoena-kovredno obravnavana...« ( iz zapisnika seje DZ). Prepričani smo, da so pobude poslancev in županov na januarskem posvetu pokazale, da gre za nek širši interes, ne glede na strankarsko pripadnost. S tem seveda ne želimo a priori trditi, da zadnja pobuda dveh županov in podžupana ni hvalevredna. vendar prihaja pol leta prepozno in je le kopija januarske pobude, torej lahko govorimo o vzorcu manipulacije, ki jo g. Artnak in šentjurski LDS prodajala bralcem dva meseca pred volitvami. LUDVIK ŽAFRAN, tajnik 00 SDS Šentjur Gorica pri Slivnici Frankolovčani še kar čakajo na novi blok Odgovor na članek z zgornjim naslovom, ki je bil objavljen 1. 8. 2006 Občin Jrad- listu 76/2005 dne 8. 2005 izvedla javni razpis za prodajo stavbnega zemljišča za izgradnjo več stanovanjskega objekta Frankolovo, Po izteku razpisnega roka je komisija ugotovila, daje ponudnik Vegrad, d.d., gradbeno in industrijsko podjetje, Stari trg D Velei ? razpisne p( izpoln področja, S tega srečan. bila poslana pobuda vladi, da bi se cesma povezava med šta-jersko m dolenjsko avtocesto nekako umestila v Kozjansko. Se pravi, odcep novano stavbno zemljišče. Ponudnik je nato z Občino Vninik dne 16. 20nS sklenil kupoprodajno pogodbo o nakupu stavbnega zemljišča. Do tukaj vse lepo m prav, Za- :) pa s podpi prodajne pogodbe med Ve-gradom, d.d., Stanovanjskim skladom RS in Občimi Voj nik o prodaji stanovanj, ki naj bi jih Ve^ad, d.d.. zgradil na podlagi javnef sa in sicer dve neprotitni najemni stanovanji za Občino Vojnik in 6 neprofitnih najemnih stanovanj za Stanovanjski sklad RS. S strani Stanovanjskega sklada RS in občine Vojnik je bila pogodba podpisana že v mesecu decembru 2005, podjetje Vegrad, d.d., pa pogodbe ni in še vedno ne želi podpisati. Stanovanjski sklad RS in Občina Vojnik sta se nato strinjala tudi s podpisom pogodbe, v kateri bi Občina Vojnik pridobila 1 neprofitno najemno stanovanje in 4 neprofit-na najemna stanovanja Stanovanjski sklad RS, samo da bi prišlo končno do podpisa pogodb in začetka gradnje. Vendar kljub temu, da se bo zgradilo 5 neprofitnih najemnih stanovanj in ne 8, kot je podjetje Vegrad, d.d., še vedno ni odločilo za podpis pogodbe. Sedaj celo želi. da bi bila predmet nakupa tudi parkirna mesta, ki že na podlagi javnega razpisa niso predmet prodaje, V skladu s prodajo zemljišča je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno 28, 6. 2005 na investitorja Občino Vojnik. Ker Vegrad, d.d., ni želel podpisati pogodbe, mu Občina Vojnik ni izročila projektov za izgradnjo. Medtem je Vegrad, d.d., podal na UE Celje vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja glede investitorja, ki je bila zavrnjena. Občina Vojnik zaradi izsiljevanja določenih pogojev, ki jih Vegrad, d.d., postavlja za podpis pogodbe, ne bo izročila projektov in dala soglasja k spremembi gradbenega dovoljenja, dokler Vegrad. d.d.. ne bo podpisal pogodbe, ki je že podpisana s strani Stanovanjskega sklada RS in Občine Vojnik. Mislimo in prepričani smo, da je s strani Občine Vojnik in Stanovanjskega sklada RS bilo dovolj popuščanj, pogajanj in sprememb, v katere smo privolili samo zavoljo tega, da bi končno prišlo do realizacije izgradnje bloka na Frankolovem, Izgradnjo stanovanjskega bioka torej ne ovira Občina Vojnik z nepre-dajo projektov in nestrinja-njem glede spremembe investitorja gradbenega dovoljenja, kot je bilo povedano s strani g, Mateja Košiča, direktorja gradnje za trg v Vegra-du, temveč zaradi nepodpisa pogodbe o prodaji stanovanj s strani Vegrad, d.d., Velenje, ki več kot očitno želi spreminjati pogoje, ki so bili definirani že od prvega dneva podpisa pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča in tudi v samem javnem razpisu. OBČINSKA UPRAVA OBCINE VOJNIK 23 ZAHVALE Zahvala Reševalni postaji Celje Pred kratkim sem konča-•avljenje z obsevanji na Ljubljani. Tridesetkrat 3 treba bid ob določeni a zdi oločei n seveda apara 1 pra- labi rada jevalni postaji v Celju, akodnevni telefonski a naslednji dan je bil )en in problem je bil rešen. Le ii skate i sreče' Srečevale ... veliko začetnico, ki se znajo, kljub vsakodnevnim obremenitvam, prijazno nasmehniti vsakemu, ga poslušati in večkrat mdi potolažiti. Kako lepo je srečati takšne ljudi. ki ne delajo le za denar, ampak živijo za svoj velik in potreben poklic. Nikoli nisem iz njihovih ust slišala godrnjanja, ki mu tako radi pod-ležemo. niti njihovih problemov. Za toliko različnih pacientov vsak dan poskrbijo s prevozom, organizacijo v bolnišnici, čakanjem na končane preglede, večkrat tudi slabosti bolnikov in njihovo slabo voljo zaradi dolgih vrst pred ambulanto. Večkrat ostanejo prav zaradi tega tudi brez potrebne malice. Ko sem občutila to njihovo predanost, sem bila zelo vesela, saj vem, da bom našla pomoč, ko jo bom še kdaj potrebovala. Vsem delavcem na reševalni postaji kot tudi tistim, ki delajo prek pogodbe, želim v življenju vse le- poto darc kdaj pa 1 e naprej čutili le aj tudi odpočili. ANA KOLAR. Celj€ Vsem sem hvaležna Hvaležna sem tistim dobrotnikom, ki ste mi omogočili, da sem lahko šla na zdravljenje v Podčetnek. Sem že starejša krajanka in mučijo me razne težave, predvsem revma. in zato se vam vsem iz srca zahvaljujem. Hvala za prijetno vzdušje, za vso skrb in pozornost, ki ste mi jo izkazovali. Hvala pa tudi šoferju Franciju za varno in prijetno vožnjo. CILKA KLADNIK, Slivnica r K W . 17. AVBOSt OD 14. UPiBTBRME OLHVIIA -IMAGRAD£n\ri3CAS3^l GOSTI D'KWASHEN RETASHY, SANDRA IN LBPI'DASA 24 Ri|DIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.30 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Obmetavanje s smetanovo torto, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev-ponovitev {tema: Bo delo na črno postalo belo?), 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz, 18.30 Na plesnem parketu, 19,00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Ptuj} 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Maja Ferme, modna oblikovalka, 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Ka-trca - voditeljica Klavdija Winder, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Ez: Cof otajte z Radiem Celje v Aqualuni v poletnem času Radio Ct Ije čofota (beri; uživa, se zi bava, nori po soncu s posli šalci) v bazenih. St -ugacei Aqualu od 14. obisk bazena? i: e nam pridružite , kjer bomo z vam e. Poskrbeli bom. cije. rade... Pri- družili se nam bodo D'Kwasc-hen Retashy, Sandra (na sliki) in Lepi Dasa. Zavrteli boste lahko tudi kolo sreče Pivovarne Laško in pili ceneje. (Tako, kot so to storili včerajšnji obiskovalci Aqualu-ne...) 5.00 2^četek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingojacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 VrtUjakpoik in valčkov - gostje: ansambel družine Ferme 24.00 SNOP (Radio Robin) 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.25 PoročEo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Obmetavanje s smetanovo torto (ponovitev reportaže) , 24.00 SNOP (Radio Robin) Festivaljada 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeuie informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. Jutranja kronika RaSIo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulnirni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O • pošta, 13.30 Mali O -klici, U.OORegijskenovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek. 19.00 Novice, 20,00 Mal dnigač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.20 Javljanja iz Aqualune, kjer Radio Celje pripravlja čofotanje z animacijskimi igrami (do 17. ure), 15,00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45 Jackpot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Nakvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko. 9.30 Halo, Terme OEmia, 9.40 Halo, ZdraviUščeDobrna, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo. Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popokine, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Magda Ocvirk) Ste se že kdaj zazrli antilopi v njene ok-taedrske oči, se vprašali, koliko kapljic premore suho morje? Ste se vprašali, kako se počuti kenguru, ko njegov nemarni skrbnik pozabi na obdobje parjenja, ali pa, koliko kilodžulov porabi barska plesalka, da se prelevi v damo z biseri, ki išče krojača Vidkove srajčice. Odgovorov na postavljena vprašanja ne boste dobili v Festivaljadi. V Festivaljadi odpiramo predvsem predale spominov, hkrati pa ne bomo zanemarjali sedanjosti in preteklosti. Trendi glasbene veje radijskega programa narekujejo predvsem prisotnost akmalnih avtorskih stvaritev - skladb, ki jih glasbeni ustvarjalci in izvajalci ponujajo v sedanjem času. Dan pa ima le 24 ur in vsak dan prihajajo nove pesmi, zato se dogaja, da za stare in »nesveže« skladbe, ki pa so bodisi kakovostni presež- ki, legendarne ali pa zgolj za uho prijetne melodije, nemalokrat povezane s spomini, zmanjka prostora v radijskem programu. Kot že samo ime oddaje pove, vam v 45-minutni oddaji postrežemo z melodijami, ki so bile ustvarjene za festivale in tam tudi premierno izvedene. V Sloveniji imamo kar nekaj kakovostnih glasbenih festivalov, ki so podprti s tradicijo. Najstarejši je Slovenska popevka, ki je tudi najprestrižnejši festival pri nas in je iz leta v leto prinesel več t.i. radijskih hitov. Sledijo Melodije morja in sonca, pa narečna popevka, tudi na Pop delavnico se spomnimo, ki pa sicer ne obstaja več. So pa tu še mlajši festivali, kot so Fens, Hit festival, festival šansonov ... Od evropskega tekmovalnega festivalskega dogajanja pa ne smemo pozabiti San Rema in Pesmi Evrovizije. Festivaljadi lahko prisluhnete vsak petek ob 18. uri. Gorazd Matela, - Št. 63-11. avgust 2006 - pa bo poskrbel vaš gostitelj TUJAtfSTVICA 1. SMIl£-ULYAli£N (5) 2. OEJAVU-BEYONCE-FEATJAY-Z (4) 3. MANEATiR-NEllYFURTADO 4. RUDEBOX-ROKIEWIUIAMS (1| 5. IS FTAMYWONDK-KEANE (2| 6. THATOIDPAIROFJEANS-FATBOYSUM (3) 7. IWlSHIWASAPUNKROCKEft-SANDI-raOM (6) 8. VAISIE-MZUTDNS (3) 9. ICAlin-LOVE-UONELRiCHIE I6| 10. I M NOT MISSING YOU-STACIEORRICO (1) DOMAČA LfSTVICA 1. YOOMRN-NUDE (61 2. FEŠTA-MONIKA PUČEU (3) 3. MARINERO-MANCAŠPI 12) 4 BANANA-DOME« KUMER (31 5. NJENTBENUTIKPRIHAJA-NEISHA&VIADOKRESUN (1) 6. tEPUMOGA-KATAIfNA (5) 7. POUETVOJfHSANJ-OMAR (6) a SUXES-ZMEIKOOW (11 9. FIESTA G-TINA G. (2) 1G.K0T0AMNN0Č-PETERJANUŠ (4) PREDLOGAZATUJO LESTVICO: SHE MOVES IN HER OWN WAY -KOOKS TONIGHT-REAMONN PREDLOGAM DOMAČO LESTVICO: MINIATURA-YLENfA OW^ZADVA-ULTFW IgorKumgrej,Koroška S6, Velenje Vasilij laviUubljarislta 78h, Celje VRTILJAK POLK IN VALČKOV CEUSKIH 5 plus 1. MOJAPOICTJA-VIGRED (5) 2. CTARJVIAK-NAVIHANKE (2) 3. VSENAJBOUŠEUUBIMOJ-MIADIUPI (1) 4. GOIFVAOJŠCA- POtKARSlO FANTJE (3) 5. POOAfilNASMEH-STANKOFAJSINOLIAMANTI (4) Predlog za lestvico: SREČAJE POVSOD DOMA-VRT 2. MOJESRCEŠENESPI-ANS.TONETARUSA 3. IGRADEKIE-ANS.CEG1AR 4. KOäHAÖ-ANS.JERNEJAK01ARJA 5. ŽAREKSPOMINA-ANS.TWIklAVERDERBERJA UdijaTopli$ek,HudaJama3,Lalko Ivan Hodoš, Šerc«jev357b, Celje ponedeijäicä22.15udlesi»icoSkiv«nsklh 5pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lsti1(o :3fi i nasveti 25 V šole predmet estetika oblačenja! Mlada modna oblikovalka, slikarka in podjeiiiiCci Maja Ferme je sicer roiuna Velenjčanka, ki pa se le /j radi svojih vizij odpravila najprej v Ljubljano, nato pa še v New York. Fred kratkim je v Galeriji mode, ki se nahaja v stari Ljubljani in v kateri imajo prodajno-razstavni prostor še nekatere modne oblikovalke, pripravila modno revijo. Kako se Slovenci in predvsem Slovenke sploh odzivamo na modne trende? Trudimo se slediti modnim trendom, vendar mnogim na žalost ne uspeva. Slovencem še vedno hudo primanjkuje samozavesti in poguma, da bi poskusili kaj drugačnega, posebnega. Bi bilo torej preveč smelo predlagati ministrstvu za MODNI SMS: MAJA FERME Maja Ferme 1 obna- šolst , da s šolski učni program nekega dne vključi predmet es- tetika oblačenja (i šanja)? Oblačenje je del neverbal-ne komunikacije in če se v lah učimo verbalne komi kacije, bi bilo prav, da se učimo tudi o pomenu oblačenja in estetike nasploh, kar dela mnogim ljudem preglavice. Oblačila simbolično izražajo družbeno vlogo posameznika, govorijo o naši kulturi, osebnostnih lastnostih... Obleka kot slikarsko platno - vaša oblačila so prepoznavna prav po barvitih, domiselnih poslikavah. Od kot navdušenje za po.slika-vo teksüla? OblačUa so res moje slikarsko plamo. Preden sem se vpisala na fakulteto za oblikovanje tekstilij in oblačil, sem obiskovala zasebno visoko šolo za risanje in slikanje v Ljubljani. Ljudje smo kompleksna bitja ■ manjša EKSPRESNÄ popravila original krajšanje jeansa ■ omje oblačil, menjava zadrg... ■ popravila usnjenih oblačil - čiščenje usnjenih oblačil b»Kll»il»l»H>.PrmieH«ilW.ŽIort Mariborska cesta 86 3000 Celje Tel.: 03/54 13 295 CMColj © PROSTA STANtWAN JA VEČSTANOVAMJSKEM kŠENT. KOMPLEKSU IJV/Ü>A Š ... sama sem slikarka, oblikovalka, raziskovalka, podjetnica, nosilka novih idej. Zavedam se svoje zavesti, s katero laliko dosežemo duševno svobodo in neomejeno domišljijo. Moja poslikana oblačila so odraz moje percepcije sveta. Modne oziroma poslovne vizije za jutri? Kratkoročni cilj je najprej uspešna predstavitev ženske kolekcije Maja Ferme fashion visokega cenovnega razreda, za pomlad-poletje 2007, na modni reviji v osrčju Man-hattna v New Yorku 11. oktobra. Naš nadaljnji cilj je utrditev položaja na njujorškem trgu. nato pa nas čakajo še Japonska, Rusija, Italija ... VLASTA CAH ŽEROVNIK Foto: STANE JERKO # IZDRAVI NAPOTKI m stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodniii dolgoročnih ktedRov 28 nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas AVON ZA ZDRAVE LASE! Intenzivni tretma za poškodovane lase - 70 % bolj močni lasje! t\lanesemo ga ns umite, še vlažne lase in brez izpiranja posušimo, Rezultat bodo sijoči, močni in zdravi lasje. _wwtw.avon.si SR ASTROLOGiNJA gsm 041 404 935 napovedi, bioterapije, regresiji astrologii www.gordan; .net 090 43 61 gsm; 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza w.doiores.si ★ " ★ ^ TEDEN§KA ASTROLOSKA ^ NAPOVED Petek, 11. avgust; Ponoči je Luna v trigonu z Jupitrom, kar nam bo dajalo mirne in srečne urice. Zgodaj zjutraj bo zaradi srečanja Lune in Marsa veljalo rupeto ozračje v okolju. Razdražljivi in nemirni bomo ter polni bojazni pred nečim neznanim. Ničesar ne smemo narediti na silo, večja previdnost velja predvserri za Ribe in Device. Ob 7.14 bo napela opozicija med Soncem in Neptunom, Aspekt traja kar cel dan in nam prinaša pomanjkanje energije, lahko tudi razočaranje, nemoč in liho bolečino. Treba bo upoštevali realno stanje, nikakor se ni priporočljivo predajati sanjam in iluzijam. Merkur prestopi v Leva, zato bo poslovnost zelo močno izražena. Izboljšati bomo želeli poslovni in finančni položaj. Žal se bomo tudi v tem obdobju soočali s težavami, ki imajo resnejši vpliv. Tokrat jih lahko pravilno razrešimo. Zvečer bo Luna v lepem aspektu z Uranom razblinila napete energije in večer lahko preži vimo spontano in sprošče- Sobota, 12. avgust: Zaradi Lune v prijetnem trigonu z Venero bomo izrazili tisto najbolj pozitivno stran svoje narave. Prijazni in sočutni bomo, pripravljeni priskočiti na pomoč vsakomur, ki je bo potreben. Tudi v ljubezni bo vladalo zaupljivo in romantično vzdušje. Ob 10.22 vstopa Luna v Ovna, kar nam bo dalo prodorno energijo. Pripravljeni se bomo boriti za svoje vizije in drzno uresničevati svoje cilje. Ognjena energija tudi ostalih planetov bo povzročala v ozračju pravo prasketanje, Venera, planet ljubezni, vstopi ob 22.21 v Leva. Zaradi bivanja Saturna v Levu se bodo v naslednjem mesecu dogajale usodne zadeve glede ljubezenskih razmerij. \edplja. avgust: Dopoldne bo prijetno doživete, energija bo usmerjena zlasti vurejevanje okolice in izboljšanje razmer Ob 14.51 nastopi napeta opozicija med Marsom in Uranom, zato se je treba izogibati nenadnih zapletov. Zadeve se lahko obrnejo v čisto nepričakovano smer. Zaradi tega vpliva vam priporočamo zadržanost in previdnost.Intuitivnazazna-va bo povečana, ravno tako tudi notranji občutek za soljudi. Zvečer bo prijeten tri-gon med Soncem in Luno povzročal skladno delovanje in harmonijo na vseh področjih. Pozitivno velja predvsem za Ovne, Leve ali Strelce. 1'onedeljek. u. Luna bo zjutraj v praznem teku, zato se bomo ukvarjali z rutinskimi opravili. Ob 12.00 vstopi v Bika. zato bomo pridni, potrpežljivi in pripravljeni vztrajati pri svojih načrtih. Malce nas lahko ovirata trma in nepopustljivost. zato se moramo boriti za skladno delovanje. Izogibati pa se je treba posesivnosti, pohlepu in neodločnosti. Popoldne smo lahko malce depresivni (zaradi kvadrata Lune in Venere). Nevarnost preti predvsem Bikom, Škorpijonom, Levom in Vodnarjem, zato bodite zelo previdni pri vsem, kar počenjate, svoje besede pa izbirajte skrbno in preudarno. Malce kasneje se pridruži temu napetemu aspektu še kvadrat med Luno in Merkurjem, zato nikar ne ustvarjajte kritike in napeto- Tiirek. 15. dvgu.-^t: Zgodaj zjutraj velja previdnost zaradi Lune v opoziciji z Jupitrom, zato previdno predvsem v pričakovanjih, ki jih gojimo. Nekdo nas lahko zares razočara. Nikar se ne podajajte v nakupe ali finančna tveganja. Zgodaj popoldne bo Luna v trigonu z Marsom prinašala povečano energijo in prodornost. Pozitivno velja predvsem za Bike, Device in Kozoroge. Takoj za tem aspektom pa bodo težave spet izpostavljene (Luna bo v napetem kvadratu s Saturnom). V ospredje bodo prišle prepovedi, blokade in ovire. Bodite ta dan potrpežljivi. Sreda, 16. avgust: Že ponoči nastopi zadnji krajec in Luna je od 4. ure do 16. ure v praznem teku. To pomeni, da ne obeta nobenih posebnih dopdkov Dobrodošlo bo nekaj več potrpežljivosti v medsebojnih odnosih, da ne pride do poslabšanja. Slabše se bodo počutili Biki, Škorpijoni, Levi in Vodnarji. Po 16. uri Luna prestopi v Dvojčka in bo prinesla nekaj živahnosti v ta dan. Življenje bo dobilo pospešen ritem, mogoče se vam bo pri kakšni stvari celo preveč mudilo, saj bo prisotne tudi nekaj notranje nervoze. Li'trtek. 17. avgust: Že malo po polnoči bo Luna v ugodnem sekstilu z Venero, kar pomeni cel dan zelo ugoden položaj za Dvojčke, Vodnarje, Tehtnice, Ovne, Leve in Strelce, Dan bo odličen za srečanja in sproščen klepet. Sonce je v ugodnem trigonu s Plutonom, kar pomeni, da lahko v tem dnevu zelo obnovite svoje notranje zaloge moči. Posvetite se torej predvsem sebi! Ob 9.30 bo Luna v ugodnem sekstilu z Merkurjem, z^to je ta čas idealen za navezovanje stikov, izmenjavo mnenj, dogovore, tudi nakupe. Pozno popoldne bo Luna v kvadratu povzročala več napetosti, lahko se celo upirate kakšni situaciji ali avtoritativni osebi v svojem življenju. Pazite, da si ne naredite škode. Malo pred 22. uro bodite previdni Dvojčki, Strelci, Device in Ri- Ne i2 /a)te svoj m nanjem ali besedami, lahko potegnete krajši konec. Astrologinji CORDANA in DOLORES 26 ZA AVTOMOBILISTE irnil Lotus europa S Britanska tovarna LotU! na Otoku pa sodi n je pri nas skoraj mbnejše, čeprav beleži dokaj skromen obseg prodaje. Že spomladi so napovedali predstavitev novega avtomobila europa S, zdaj pa se jc napoved uresničila. Europa S je Volvo z novim S80 Volvo je pred nedavnim že obnovil skoraj vso svojo avtomobilsko ponudbo, sedaj je prišel na vrsto še največji, torej S80. V dolžino je pridobil dodatne 4 centimetre in se t; za zadek rob zavit Volvu so s 486 C lahka ntimetri dolžine nmerja z recimo au-dijem A6. BMW serije 5 ali mercedesom E. In s temi se tudi hoče primerjati. Zunanja podoba novega ali prenovljenega S8Ü se precej spogleduje z manjšim S60, kar morda še posebej velja limi lučmi. Pri S80 veliko pozornosti namenili tudi varnosti, tako pasivni kot aktivni. V tem pogledu naj bi bil novi veliki voIvo bolj prijazen do pešcev (zato je motorni pokrov postavljen nekaj višje), avlo je dobil tem-pomat, ki skrbi za ustrezno varnostno razdaljo... Notranjost vsaj malce spominja na S40, kar še posebej velja za tanko sredinsko konzolo. Zanimivo je, da ima S80 po novem gumb za zagon motorja. Motorjev je pet, trije bencinski in dva dizla. Slednja imata enako gibno prostornino (2,4 litra} in pet valjev ter 163 oziroma 185 KM. Začetni bencinski motor je petvalj-nik, ki ponuja 200 KM, sledi 3.2-litrski šestvaljnik z 238 KM, na vrhu pa je 4,4-litrski osemvaljnik, ki ima 315 KM. Prodaja S80 se bo začela jeseni, v najcenejši izvedbi pa bo na voljo za 9,2 milijona tolarjev. Najmočnejši je XKR Jaguar je pred časom predstavil povsem novi kupe XK. Zdaj tovarna, ki ji usodo določa lastnik Ford, predstavlja najmočnejšo izvedenko z oznako R. XKR poganja znani bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 4,2 litra in 420 KM. Po tovarniških podatkih bo zmogel jaguar XKR največ 250 km/h, do 100 km/h pa bo pospešil v 5,2 sekunde. Navzven se XKR od drugih izvedenk razlikuje po večjih kolesih in nekaterih dirkaških dodatkih, na voljo pa bo tako v kupejevski kot kabrioletski varianti- Rahlo prenovljena mazdaS MazdaS spada pri tej japonski avtomobilski hiši med uspešnejše avtomobile, vendar ni tako uspešna, da ji ne bi bila potrebna prenova. Tokratna je minimalistična, komaj opazna. Mazda3 je tako dobila drugačno masko in zadnje luči, v notranjosti pa so nekoliko spremenjeni volan, merilniki, izboljšali so navigacijsko napravo, namesto klasičnega ključa je na voljo tudi brezstična kartica ipd. Spremenili oziroma izboljšali so tudi zvočno izolacijo potniške kabine, nekoliko spremenjeno je še podvozje. Pri motorjih bistvenih razlik le ni, v prenovljeni podobi bo mazdaS na voljo konec poletja in cene naj ne bi bile bistveno drugačne, beri višje. - seveda dvosedežni kupe, ki ga poganja motor s 197 KM oziroma 147 kW. Po tovarniških podatkih zmore europa S največ 240 km/h in do 100 km/h pospeši v 5,6 sekunde. Cene še niso znane, v Sloveniji pa ni uradnega zastopnika te to- r\ SHDMll SfSlSaiS Jaguar XKR MERILCI PIJETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TD! KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURiO KOMPRESORJI GM skupaj z Renauh-Nissanom? Kirk Kerkorian je dokaj znano ime v ameriški avtomobilski družbi. Pred nekaj leti je skupaj s konzorcijem somišljenikov oziroma soinvestitorejev pripravljal večinski odkup tedaj dokaj zadolženega Chrysler-ja. Do tega ni prišlo, sedaj pa se Kerkorian očitno pojavlja v novi vlogi. Znano je, da je General Motors v izjemno velikih težavah. Po nekaterih napovedih naj bi v kratkem števUo zaposlenih zmanjša} za 40 tisoč, kar je izjemna številka. Kerkorian sedaj predlaga, naj bi se GM združil s korporaci-jo Renault-Nissan, pri čemer podrobnosti te morebitne poroke niso znane. Niti ni znano, ali bi si pri fran-cosko-japonski korporaci-ji to tudi želeli- Toyota s hibridno estimo Japonska Toyota, ki naj bi kmalu postala največja avtomobilska korporadja in prehitela ameriški General Motors, je zgolj na domačem trgu začela prodajati enopro-storsko estimo s hibridnim pogonom. Estima ima dva elektromotorja in 2,4-litrski ben-aljnik s 110 kW. za sedaj še ne raz-bi to vozilo pola drugih trgih. Ford vlaga v alternativo v nekaj prihodnjih letih bo ameriški koncem v razvoj alternativnih vozil oziroma tehnologij vložil kar 1,45 milijarde dolarjev. Očitno je pri tej veliki korporaciji, ki združuje kar nekaj avtomobilskih hiš, dozorelo spoznanje, da brez alternativnih pogonov in s tem avtomobilov pač ne bo šlo. Vprašanje je le, aii so se pri Fordu že dokončno odločili za vrsto alternativnega pogona. Golfa bodo osvežili Volkswagen golf, dolgo časa najbolje prodajano evropsko vozilo, bo na jesen nekoliko osvežen. Predvsem bo dobil novo masko, ki bo takšna kot pri jetti, še pred tem pa mu bodo namenili dva prenovljena motorja. Tako bo 1,4-litrski bencinski motor po novem imel 80 KM (prej 75), medtem ko naj bi različica !,4 TSl imela 140 KM. Golf se bo v jesen peljal Še z nekaterimi drugimi novimi dodatki. Med drugim bo dobil zavorni sistem, ki bo ob močnejšem zaviranju prižgal smerokaze. . |»»»."'oJelir.j....r.si SERVOVOLANSKEČRPALKE Kitajci oživljajo Rover? Nanjing Automobile Corpoi % podjetja, ki je v resnici propadli britanskem Longbridgeu, kjei ji, ohnovil proizvodnjo. Tam naj bi izdelovali posamezne sestavn podjetje pa napoveduje tudi obnovo izdelave rr ZT. kar naj bi bil posodobljeni rover MG TF. Tudi colt kupe/kabriolet Pri nas mitsubishi colt ni izjemno uspešen avtomobil, je pa res, da se vozi v nižjem razredu in tam skuša odš-čipniti nekaj kupcev najboljšim. Na voljo je tudi v kupe/kabrioletski izvedbi z oznako CZC. Avto so razvili na osnovi petvratne izvedenke colta, nastaja pa v nizozemski tovarni NedCar. Kovinska streha je dvodelna in se odpre oziroma zapre v 22 sekundah, od tega, ali je streha razprta ali zaprta, pa je odvisno, kako velik je prtljažnik (190 do 450 litrov), istajali rover- Motor je načeloma samo en, vendar v dveh izvedbah -1,5-litrski bencinski štirivaljnik ponuja 80 kW oziroma 95 dele. kitajsko KM. ko je dodan turbinski polnilnik, pa je na voljo 110 kW. V najcenejši varianti je colt CZC naprodaj za 4,29 milijona tolarjev oziroma 17.901 evro. delni lastnik MG Ro-ibjavil, da bo v -INFORMACIJE itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM GOLF],9turiio<)i«el, letnik 1994, prodam. Telefon 041 432-962. L932 GOLF III 1,9 diesel, letnik 1994, »ebme barve, prodam.Telelon 040161-320. Š890 ASTRO 1,S i, leftiik 1994, rdečo, 4 vrata, reg. do 6/2007, proiiam lo 220.000 SIT. Telefon 041 745-767. 4948 ASTRO ),7 (hi, letnik 2003, ohranjeno, sivo metalik burva, prvo lastnica, prodam. Telefon 031 338-833. 49Si FlATbravo 1,616 v, letnik 1997, z nekaj dodatne opreme, prodam. Telefon 031 872-495. L941 PASSAT td korovon, letnik 1994,255.000 km, prodom. Telefon 031 386486. Ž471 GOIF IV 1,4, letnik 2001, prevoženih 72.000 km, metalik, klimo, obs, zelo ohranjen, prodom. Telefon 041 515-223. 4985 GOLF III d, letnik 1997, rdeče borve,3v, «letna kljuka, prodam. Telefon 041 37M59. Ž475 HYUHDAl9Bloper2,5 diesel, Ietnik 1999,3 vrotD, z vlečno kljuko, prodam. Telefon 041634^98 48S4 STAR skobeljni stroj, primeren za tesarsko delo, menjom za kotel žgonjekulie. Telefon 5488-150,031 481-703. Telefon 041 763-280, (elje. 4929 prodam.Telefon041 432-962. l932 ŠROTIR za Mio staniiard ugodno prodam. Telefon (03) 5731-377,p«17.uri. L936 DVA novo sodna mlina, z garancijo, prodam. Ogled vsak dan. Telefon 5728-151. Ž472 TRAKTORSKO prikolico zo hlodovino prodam. Telefon 041 650-577, PaveL TRAKTOR Lomborgbini R603DT 4-4,56 km in troklor Tomo Vinkovič, 20 km, prodom.Telefon 031 709-823. 4998 MLIN za žito, no komne (irmlje) kupim. Telefon (03) 5793-239. 4919 www.novhednik.coffi PRODAM MAJHNO kmetijo, 3,5 ho, sstorejšo hišo in gospodarskim poslopjem, v Lembergu pri Novi Cerkvi, prodamo. Telefon 5773-345. rp ŠfNIRUPERT nad Laškim. Novo hišo, parce-Ial500m', prodom za 28.000.000 SIT Telefon031 512-604. l9io PARCELO, na Straži pri NwiCeifei,dikost 3 ha, od tego njivo 7 orov, ostalo so trovniki in malo gozda, možna je tudi gradnjo, prodam. Telefon (03) 5773-738, zvečer. 47984799 PARCILO s hišno številko, 2000 m V Bukovju pri Slivnici, prodam. Telefon (03) 541(M)67. 48(X) HlŠOvCelju prodom. Telefon 041 226-247. NA zololepilokociji v RogoškiSiah-ni prodam hišo z zemljiščem, 8400 m". Telefon 04144M65. Ž465 ZEMUlŠČE zo gradnjo vikendo ali hiše prodam. Telefon 031 554-275, po 17. Urf. 4883 SVETINA. Večkmolijskitipaicel,od 1000 do 4000 m',prodamo. Ceno od 1,5 mio SIT naprej.Telefon041 342-182. 4988 NEPREtVIlČNINE HIŠO, Celje, center, 160 m', tripleks, popolnoma v^unsko adaptirano, 3 parkirno mesto, približno too m'zemljišča, pogled no pork, tokoj vseljivo, prodam. Telefon040606-155. 4773 ŠMAftlE pri Jelšoh, ^odko Gora. V neposredni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m' stanovanjske površine), i asfolinim dovozom, vinogradom, približno 1800 m' in dvoriščem, 250 m', leto izgrodnje 1970, leto prenove 1990, cena 9.900.000 SfT oz. 41.311 EUR. Telefon (03)492-7523,041 708-198. Svetovo-nje, Ivan Andrej Krbovoc s. p., Gorico pri Šmarinem 57 c, Celje; www.svetovo- ŠENTJUR,Hruševoc.P hišo,853mVvso zgrajeno 1991, ot 205 m',zgorožo, 18mMn majhnim rosllinjakom,približno1500 m'dvorišča, zgrojeao 1960, prenovljeno 2000, cena 42.0ÖO.OOO SIT oz. 175.262,89 EUR.Teiefon (03)492-7523,041 708-198. Svetovanje, IvonAndrejKrbavoc s. p.. Gorica pri Šmarinem 57 c, Celje; vrtvw.svetovonje.gajbii.net. n KUPIM STAREJŠO hišo, v okolici Savinjske doline, kupimo.IelefonOSl 718-298. 473s ATRIJSKO hišo, v Celju ali bližnji okolici, kupimo, cena do 20 mio SIT, plačomo v gotovini.Telefon031 645-744. 4925 VGORICI pri SllvniQ,Šentjurju ali Uki kupim zazidljivo parcelo. Telefon 041 949-360. Š897 ODDAM POSLOVNE prostore, 150 m', v Cankarjevi ulici, oddamozo daljši čas. Prostori sov pritličju, lostfloporkirišče, zvočno intc^ plotno izolirani, adsl, isdn, plin, dvoje sanitarij, primerno zo pisarniško ali zdravstveno dejavnost. Ceno iOO EU8/ mesec. Telefon 031 648-702. 4775 STANOVANJSKO hišo, potrebno manjšega popravila, v okolici Slivnice, oddam. T^e-fon041 751-695. 4381 NAJAMEM V LAŠKEM ali okolici vzamemo v najem stanovanjsko hišozmožnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 031 515-962. jSTAHOVAMjil PRODAM HOVO stonovonje v Rogalcu, nad zdravstvenim domom, 64,5 m', prodam zo 45.000 EUR ali menjam za nepremični-novLjubljanialiMariboni.Telefon041 617-878. 4557 o EUR/m^PzTsi 80.000 EUR, todaFVl59 DVOSOBNO stanovanje, velikost 66 m', v Novi vosi, prodam zn 17 mio SIT.Telefon 040141-578. 4842 KRK, Sužan. Prodamo nov aporimn v če-tvorčku, 54,29 m', pogled na morje, klimo, parkirišče, sat, cena 16.500.000 SIT Ponudba: www.gomen.si; telefon 041 464-985. 48i7 KUPIM fon (03) 492-7523,041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat s. p.. Gorico priŠmarinem 57., Celje; www.svet,^ vpnje.gajba.net. n LAŠKO, CestavDebro.Stonovanjskohišov gradnji, pribliznolBO™'bivalne površine (stavbo 140 m', dvorišče 446 m', garažo z delavnico približno 80 m'), prodamo zo 29.000.000 SIT oz. 120.834 EURJelefon (03) 492-7523, 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc s. p., Gorico pri Šmarinem 57 c, Celje; www.svelovanje.gajba.net. n ]koj,brez iba.Tele- Š7E1 lim. Sem upokojenec, voznik. Telefon 041 602-395. 4844 VCEUU, no Otoku oli Dolgem polju, kupim stanovanje do 60 m'. Gotovino. Telefon 031 320-795. p ODDAM 8I0GRAD na Moni, V avgustu oddamo apartmaje, čoln, večerje, ugodno, telefon 00385 2338-3497 4917 bišivCelju.TelefanOSI 456-226. 650-157. no, relacijo Petrovče-Kosoze, oddam v najem.Telefon041 961-882. Ž474 BtjNGAL0VvP2, majhen hladilnik IR kombiniran hladilnik. Gorenje, prodam. Možno dostava.Telefon04l 945-589. MIZICO zo dnevno sobo, črno in 4 črne kuhinjske stole, prodam. Telefon 040 SDNO opeko Porothm, 39 cm, ( ugodno prodam.Telefon 041515^47. SUHA rirvo, trdo, bukev, hrast, ugodno prodom. Telefon 051 313-578, popoldan. 4872 SMREKOVE deske, suhe, 2,5 cm, prodam. Telefon (03) 573-9064. 4979 RABUENO ostrešje za stavbo, IM2 m in navadno rabljeno zidnoopeko, približno? m^ ugodno prodam. Telefon 031 568-964. Ž473 PRODAM KAKOVOSTNE prašiče, težkeod 25 do 120 kg, prodam. Možno z dostavo. Telefon 041 455-732. š807 NESNICE, rjove, grohaste, črne, »k pred nesnostjo, brezplačna dostavo na dom, prodam. Lahko dobite tudi kletke za nesnicB. Telefon (02) 582-1401. p BIKCE in teličke simentolco, čil in kravo simernolko, prvič telila, prodam. Telefon 031 553-567. Saag OHiOŠKOposteljozliiovzmetnico in nekaj oblačil zelo ugodno prodom. Telefon 781-7004,041 924-866 . 4877 KRAVO,brejo8mesecev,pro(iam.Telefon 031 217-362. 4918 KRAVO, staro 3 leta, s 120 kg teličko simen-talko, prodam. Telefon 051 303-785. KRAVO simentolko, brejo 8 mesecev, pro-dom.Telebn 5739-078. L93e Dunslska 21, UuOliara Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ»! PipravljalniiiofciillDEIA /W/t/fe' ' 0406žl0r& TELICO simenlalko, brejo 6 mesecev, prodam, možna menjavo zo mlajše gove-do.Telefon5771-348. Še9i TEUCO simentolko, težko140 kg, prodam oli menjam zo mlado kravo. Telefon 031 221-243. 4924 TRI srnaste koze poceni prodom. Telefon 5777-387. 4931 ŠlIRIburskekozeinburskegokozlo poceni prodam. Kupim teličko oil bikca, stara od 14do 21 dnLIelefon (03) 5730-385, 040995-965. L931 KOZO s kozličkoma, stara 10 tednov, ali posamezno, prodnm-Telefon031 407-999. 4935 KRAVO, brejo, jagnjeta zo nodaljnjo rejo oli zakol, prodom. Telefon 041 759-681. Š892 TELICO simentolko, brejo 2 meseca, težko 560 kg, od dobre molznice, prodam. Trfefon (03) 5461-567. 4947 kom in zloti prinošalec, čistokrvni mladički brezrodovniko, cepljeni, razgliste-ni, prodam. Telefon 041 966-252, 5869-299. ž 469 ŠTIRI telicesime!itolke,ležke od 200 do 300 kg, po Izbiri, iz ekoreje, prodam. Telefon 041 901-595. 4950 TELIČKO, staro 3 mesece in kozo s prvim burskim kozličem, prodom. Telefon 5488-150,031 481-703. 4951 PRITLIKAVEGA kozlička prodam ali menjom zo seno oh živol.TelefonOSI 386-658. 4975 TELICO, brejo 7 mesecev in krovo, brajo 5 mesecev, prodom. Telefon (03) 573-9064. 4978 FINCE, stare 3 mesece, prodam. Telefon 051 655-527. - 4970 KRAV0steličkoprodam.Telefon579M50. VEČlEštevilo mladih kuncev, štorih 3 mesece, prodam. Oddam dve muci. Telefon 5792-002. Š906 TEUCO frizijko, križano s simentolcem, staro 1 leto, za zakol oli nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 555-319. 4969 PRAŠIČE, težke od 60 do 100 kg, prodam. Telefon (03) 5821-863,031 509-061. lenUna resnih zvezi vsej Sloveniji 05149122 70 | leasingi zt vo.jila storo do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM Tel.: 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041 ■750-560. 041-331-991 pvc kad 35DI 5.990,00 sil (24,98 a tamr^jačrnen 11(9 36,90 sKfO.TSwl BRESKVE, ceno )S0 do 200 SITAs, proda-jomovsadovnjaku Potisk, Pongrac76b (nadGriŽBmi).Telefon041 782-525. KUPIM BIKCE simentolce, do 200 kg, kupim. TeJe-fon 04] 653-165. še99 KRAVO zo zakol In bikca, od 120 do 200 kg, kupujemo.Telefon 5823404,040 647-223. Š903 TELICO ali mlado kravo, za zakol, kupim. Telefon 031 566-563. Š907 PRODAM BRESKVE zo vlaganje, v Loki pri Zidanem Mostu, prodojamo, cena 180 SfT/kg. Informacije in noToSto po telefonu (03) 5684-191,03148M56,04I29W06. 4898 PRODAM KOSILO norik, staro dve leti in pol in rotacijsko kosilnico Sip 165, prodom. Telefon 041 824-851. 4734 RAZNI pribor za čoln prodam po nizki, simbolični cenLTelefon 041 602-395. NOV štedilnik na trdo gorico GoronjeMivin 3m'suliihmeti^klhdtv(bukev,gober) prodom v Celju. Telefon 548-3867, zvečer. 4914 KAKOVOSTNObelovinoin prašiče, težo 30 ks, prodom.Telefon031 237-193. 4949 KOLO z motorjem Flexer, stiskalnico zo sod-je, 40 I In troktorski šroter, prodam. Telefon 5717-376,031 821-0 28.Ž47O V UŠKEM prodam železo za zabijonje v plazove, 15 kosov, teha in šine. Telefon 040 746-567 i» 041 995-416, popoldan. L942 CISTERNO za gnojevko Creino, 1200 1 in siloreznicoEple 800, prodom. Telefon 041 99WI12. 4974 SILOKOMBAJNVihor40,za koruzo, koruzov strokih in več noklodalksladkego sena in Qtavo, prodom. Telefon 031 679-802,5770-253. 4973 MLADINSKO sobo (belo-rdeča), sedežno garnituro (kavč, dva naslanjače, gu-golnik-mosivni les, blozine),dvo kosa balkonskih vrat(desaa,210«80cm)in okni (HO-140-levo in 14067120-desno), prodam. Telefon (03) 5772-670. 49644965 KUFTRSKA drva, pšenico, seno, slomo v kockah in bufske koze prodam. Telefon 041 649454. S901 28 ^ iWMLI dČMSI - INFORMACIJE v E N J S lliiobroitalrgovia« ;li1ev ZD 3 mesece poskusno z i IŠČE« delo: vor®, olrok no J.»u.Ielefon 031438-609. Ž467 IŠ(E> delo vozilko konbllo oli delo v pioi!.«lnii,IelelDn04l 72;-243. »CEI(IIUCJio,z«3ui»,iG|»slliiooieboio čiščonle. VIrgo d. o. o., p. p. 290,3000 Uf. pozicijah. Lasten piogram izobtažs-vanja. izlfušn^niaopoliEbne. Zače-tBlctakoi, ODJE»lUIIKiiloio,liidrovli(nooliroiolnl pl.,..«.io.bilsk.p,ik.li»inodsr.i njo in vonliil oporni C02Vomik 230, prodoio. Možno meojovo zn bikca si-oienlolce.lnloraodiopololefonu03I 50t383- itm NAJAMEM OARAŽO v (ellunojornem pod ugodnimi pogoji.Ielelon040l2;-»39. am ZAFOSUMO delavca strojne smeri, s III. ali IV.stoimioizobrazbeinB.Ckalegorijo. Gradnje Polak, Gabrijel Polo k s. p., Primož 34 a,Šentiur,telefon 031 61M58. ZAFOSUMO strojnika gradbene mehanizacije ZD gradbena vzdrzevolna dela, z B, C km^gorijo. Gradnje Polak, Gobrije! Polaks,p,,Primož34a,Šentjur,teiefDr 03161M58. 5001 ZEKITNA posiedovalnica Zaupanje posreduje za vsa storostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Uopold Ore-šnik s. p.. Dolenjo vos 85, Prebold, r SRČNO rad bi spoznal dekle aH samsko žensko, ki ima dobro srce, je poštena, stara od 40 do 50 let, iz okolice Celja. Sem moški srednjih let, nekadilec, neol-koholik, z dobro službo v Celju. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifroNAlBOAVGUSTUOBEZNI. 4945 ^limmm ZAPOSLIMO sposobnega moškega, pod 30 let, z izkušnjami pri delu v skladišču in komerciali-Magma poslovna darilo d.O. 0., Gaji 32 a, Celje, telefon 490-5200, 051 310-305. ZAPOSLIMO strojnega mehaiiikaz2. ali 3. stopnja strojne smeri in varilca. Pisne vloge pošljrtenDnaslov:Vilkogradd.o. o.,ZlDteče pri Šentjurju 8 a, 3230 Šentjur, informacije po telefonu (03) 746-1221. S 859 ZAPOSLIMO slikopleskarje in gradbene delavce za finalno gradbeno delo. Infor-morije: PE Gradnje, Sun64 d. o. o., Ipavčevo 22, Celje, telefon 051 363-936. r PARKEIARNA Jager d. o. o., Proseniško H, Šentjur zaposli sorterko v proizvodnji parketa. Informacije po telefonu 041 654430 ali osebno od 8. do 10. ali od 16.dol8.ure. TRGOVIHA »Hojnrk«, Roman Pešec s. p.. Cesta na Ljtibečno43,3000 Celje zaposli:! JAN- Kicjričeva14, 1236 Trzin Zaposlimo 0®to3®iDS gCiMli© Zatitevaio se izkušnje pri pro-öaji orodij za obdelavo kovin, VI. do VII. stopnja izobrazbe ter vozniški izpit B-kategorije. Ponudbo pošljite na zgornji ZAPOSLIMO voznika C,Ekategarije.Hidro-plonum d.O. o., Parfizanskoc. 24, Celje, telefon 041 620-741. 4gsi49S2 rije. Hidroplonumd. o, o., Pariizonsksc. 24, Celje, telefon 041 620-741. 4991 Človeška bilja, ki ne zapustijo za seboj nobenih velikih dosežkov, temveč le niz majhnih dobrih del, liso zapravila svojega življenja. (C. Gray) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega n n dedija IVANA LANCNERJA se iskreno zalivaljujemo vsem vam in vsakemu od vas posebej za izreke sožalj, darovane sveče in cvetje. Vemo, da boste tudi kdaj nemo obstali ob njegovem grobu, se spominjali njegovih besed, njegovih dejanj, njegovega življenja. Hvala vam. Kaj je škrjančkov krnet po brazdah imsejal, da vsa prepeva mlada njiva? Čez goro- svetel konj-je planil zarje val, šume vihra mu zlata griva. (J. Mum) ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, brata, tasta, starega ata in strica IVANA KOVAČA iz Šmartnega v Rožni cJolini (6.8.1933-1.8.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, izrazili sožalje in nain pomagali- Zahvaljujemo se Konjerejskemu društvu Celje, govornikoma g. Ferjancu in g. Javorniku za besede slovesa, g. župniku Magdiču, cerkvenem skemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iivala vsem. r,zapo- zoposliNe zo nedoločen čos in trgovca -trgovko, z oktivnim znanjem angleškega jezika. Izobrazbo trgovsko smer, zaposlitev za3mesece posküsnozmoz-nostjo zaposlitveno nedoločen čas.Tele-fon (03) 5461-165. 4358 ZAP0SÜM0 voznika (;E kategorije, prevozi po5loveniiizvlaölcem.Telefon041 943-733.AvtoprevozništvoMariinlložancs. p., Okrog 20,3232 Ponikva. 486i IŠČEM delo: fiščenje, pomoč storejšim in bolnim, no kmetiji, noviluitd.Telefon 031 479-884. 487i 10. Telefon (03) 8104-182,031 Ije, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644, 5414-311. n ADAPTACIJE kopalnic in stanovanj od projekta do izvedbe. Kopalnice Štelcor, Mol-gajeva 20, Celje,telefon 041 826-594. IŠČEM inštrukcije iz predmeta regulacije in ktmilja.Telefon041 684-316. 4958 FASADE dem», finalno slikopleskorko in ostolo delo po konkurenčnih, promocijskih cenah. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. O.O., Ipavčevo 22, Celje, telefon 051363-986. n ZELO ugodno ceno premoga z dostavo. Telc^ fon041 279-187, Prevozništvo Vladimir Pemeks.p.,Sedkišek91,Podlehnik. n ŠTAJERSKI VAL Celje V celjski porodnišnici so rodile: 28. 7.: Olga GOBEC iz Rogatca - dečka, Elizabeta JESENIČNIK iz Vitanja - deklico, Martina TOVORNIK iz Laškega - dečka. Mateja LESKOVAR iz Celja - deklico, Elizabeta RAMŠAK iz Loke pri Žusmu - dečka, Urška STROPNIK iz Velenja - dečka. 29.7.: Mojca GLUKzLjub-nega ob Savinji - dečka, Klav-dija MIKLAVŽIC iz Zreč - deklico. Lucija NAGLIC FLIS iz Prebolda - dečka. 30. 7.: Mojca COKAN iz Žalca - deklico. Barbara MEDVEŠEK s Polzele - dečka, Nataša ROŽANC iz Slovenskih Konjic - deklico, Urška MUŽAR iz Vojnika - deklico. Irena JAGER iz Dra-melj - dečka, 31.7.: Katarina FEUCHT iz Šoštanja - dečka, Marija KOLENC iz Mozirja - dekü-co. Janja GALUF s Ponikve -deklico. Dragica KORJTNIK iz Celja - deklico, Zdenka RAZBORŠEK iz Jurkloštra -dečka, Anita PINTARiz Dobja pri Planini - dečka, Terezija MATEVŽ iz Sv. Štefana - dečka, Branka CMEREŠEK - Št. 63 - 11, ROŽENCVET iz Grobelnega - dečka. 1.8.:AdisaGRAeiCizCelja •deklico. Simona ESIH iz Pe-trovč - dečka, Petra RAZGOR-ŠEK iz Šmarlnega v Rožni do-lini - deklico, Mirsada BEDŽETI iz Prebolda-deklico, Tanja LESKOŠEK iz Mozirja - deklico, Nataša JAVORNIK iz Velenja - deklico. Simona ŠTRUCL z Raven na Koroškem - dečka. 2. 8.: Sabina SLAPNIK iz Slovenskih Konjic - deklico. Tanja VIŠNAR iz Braslovč -deklico. Aldrijana KOUIČ iz Jesenic r dečka, Ana KRIVEC iz Rogatca - deklico. 3.8.: Mateja REMIC z Vranskega - deklico, Petra ZUPANC iz Šmartnega ob Pa-ki - dečka, Aurora NASSIB iz Planine pri Sevnici - deklico, Špela SEDLAR iz Celja - dečka, Klavdija SEDOVNIK iz Mislinje - deklico. ^:: POROKE cije Poročili so se: Boris KOROŠEC iz Perno-vega in Tanja BREGAR iz Ko-šnice pri Celju; Gašper LIPOVŠEK iz Velenja in Vesna PODGOR-NIK iz Ločice ob Savinji. .vttli 15. avgusta 2006 mineva let. kar nas je zapustila r nepozabna žena. mama in URŠKA KEBER iz Celja V srcih je še vedno z nami... Vsi njeni Ž Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, atija in dedija MIHAELA GRILA iz Žegra (9.1.1953-20.7.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali ter darovali denar. cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se dr. Iliču. g. Marku Šramlu, g. Juretu Jelenu. Ljudskim pevcem s Prevorja za lepo opravljen pogrebni obred in g. Alojzu Jevšniku za poslovilne besede. Vsi njegovi V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš. V SPOMIN 15, avgusta 2006 bosta minili dve leti. kar nas je zapustil dragi ANTON OCVIRK Hvala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečl^o in lepo mislijo. I SMBW Celje Umrli so: Štefica ZA-GORŠEK iz Strmca pri Sv Florijanu. 73 let. Karol VDOVC iz Slivnega, 71 let. Marija BERVAR iz Šmartnega ob Paki, 70 let, Antonija TURNŠEK iz Polzele. 80 let, Stanislava ANDERLIČ iz Radeč. 63 let. Doroteja GOR-ŠEK iz Kasaz, 71 let, Marin OGRAJENŠEK iz Ponikve, 67. Alojz TOMAN iz Celja, 84 let. Marko KRAČUN iz Pristave, 36 let. Terezija KOTNIK iz Loke pri Plar let, Anton KOJC iz T 58 let, Ivana BELEJ iz Celja, 63 let. Ivan PREKORŠEK iz Višnje vasi, 62 let. Rozalija JELEN s Polzele. 92 let, Lucija SEVER s Polzele. 90 let, Slavica DOBRAJC iz Celja. 58 let. Velenje Umrli so: Marija POD-VRATNIK iz Šoštanja. 68 let. Justina ZAL02j^U< iz Slovenskih Konjic. 71 let. Osman DŽOMBIČ iz Velenja, 25 let, Apolonija PERŠE iz Šoštanja, 82 let, Vladimir VIDEMŠEK iz Bevč. 83 let. Ferdninad RUDNIK iz Podgore, 75 let, Jožef VANOVŠEK iz Velenja. 89 let, Frančiška LORBER iz Dravograda, 72 let. Vanja URŠEJ iz Velenja. 23 let. Cvetko MAROVT z Ljubnega ob Savinji. 70 let. www.novitednik.com Zaradi bolečine človek misli, zaradi misli postaja modrejši. zaradi modrosti lažje prehodi življenje. ZAHVALA Nepričakovano in brez besed nas ie zapustil dragi mož, skrbni oče, dedi, sin in brat ERVIN MIHEVC iz Gorice pri Slivnici (26.12.1953-31.7.2006) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, dr. Šiije^, sestri Darji in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč, izrazili ustno ali pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se kolektivu OŠ Franja Malgaja Šentjur, g. Brodeju za poslovilne besede, kolektivu Thunder, duhovniku Marku Šranilu, kaplanu Luki Mi- hevcu, pogrebni službi Zagajšek in pevcem. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Pogrešamo ga: žena Mina, sin Primož, hčerka Katja s Kristjanom in malo Laro, mama, brat in sestra Vsi bomo enkrat zaspali, u miru počivali vsi, delo za vselej končali, I» hišo očetovo Sli ... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JANKO STOLEC iz Nove Cerkve 28 (10.12.1928-31.7.2006) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izražena sožalja. Hvala gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za obred in sv. mašo, pevskemu zboru Nova Cerkev, gospe Katici Pešak, gospodu Slavku Jezerniku in gospodu Ludviku Grabnerju za besede slovesa. Zahvala tudi PGD Nova Cerkev, pogrebni službi Raj, dr. Jožetu Škorji, dr. Igorju Prazniku in patronažni sestri Karmen za nego. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Odhajajo leta... lOlet, ostaja pa lep spomin na drago mamo in očima. V SPOMIN ANGELI SIRK ANTONU SIRKU (2.5.1996) iz Pongraca, pokopana v Laškem Hvala vsem, ki se ju spominjate. Hčerka Darinka z družino INFORMACIJE Z NOVimi TEDNIKOM v • • ^ivite ceneje! 29 ipl Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, Jani, v jubilejnem 60. pppusngf^BfjlH letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnibv Novega tednika boste ai^»M SEVAJO lahko s kartco, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti ^^^ v trgovinah in lokalih. I^e vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 0349166 70, GSM 041675 030-10% popusta velja za storitve - Casino Faraon Celje. Ljublianska ce^ 39.3KI0 Celje-ob nakupu 100 ^anov 10 gratis - Frizerji stuilio Fashion. Verdev Pelra s.a.. Ul«a talcev 3.3310Žalec-5% popust Mariborska c. 1.3000 Cetje - m popust velja za storitve a-Koooi nature itesion-M.B.Dolinard.0.0.. Šlanitovtrg 25. 33 tO Žalec • m popust za vse izdelke - iVolL Ozka ulica 2,3000 (^116, - PraMUp!^^ Leona Oobrotinška 27,323D ta !9,324a Šmarje 30!(popust8ob Tel.: 03 544 25 35 - ICK popust •GolJenpoint Ceieiapark Celje, široka izbira nogavic- 5% popust i 051626 793-m popust. -KlimalairanTaxiSimbv.Q3120 50 BD -10%popust ■•SI^ODle8karst>/oPodoBČan.Vel Pirešica27li.03B728418, GSM 031696164-10% popust na delo (brez m: 3X popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 1% popust na vrednost naročila nad 700.000sh •Lesninadd.. Leveč 18 - 3X popust na oUazinjeno pohištvo 10% popust na6alkla.;uia vas 92.3301 Pc škitrg 7,3000 Celje, tel.: M4926 ka ulica4,3000 Celje- .MraÄCveik3Bi*irK:s.p.,lM0val.Cäje.tr90ini«zaus^^^^ 10%pj«ia izdaje Ce^ske Mohoiieve KINO IKDCLJA13.& Kinematografi si pridržujejo pravico lio sprernerabe programa. PreMetstvs družine Bell 20.50, 2310 20.00 Isreda) Nedokončano svljenje 19.30, 21.50 Garfield 10.00,11,00,12.00,13.00,19.10,21.20 Imli dan rezen v sredo), 15.30.16.00,17.20,18.10, miO, 22.00 Sreča pe taka U.50. 20.20.22.40 Tristan b Izelda Ulični tango ,im.15.40,18.20 Hitri in drzni: Tokio dr« 16.20, 21.30,23.50 Superman se vrača LEGEItIDA: predstave so vsak da predstave so v petek Zveza kebab H.40. 16.50.19.00. 21.10, 23.20 Garfield 2 ,11.50.1140,15.30,17.20,13.10,21.00, Pijani od oblasti IMatador p/edsia«s so ^ peteK soboto, nedeljo m ponedeljek predstave sa«sobota, nedelja, ponedeltsk In PErtK 21.00 Plesni ansambel NEDEUA 21.00 Plesni ansambel SREDA 21.00 Skrita SUWEHSKE KOHJICE I Gospodar vojne I Ameriške sanja NEDEUA PRIREDITVE 19.00 Galerija Velenje, zgornja SOBOTA, 12.8. 8.00-12.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem Lutkovno gledališče Fru Fru: Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel 21.30 Občinsko dvorišče UŠko TrojčiceizBelIvilla kiiio pod zvezdami 14.00 Dolina Rupe nad >amo Pekel Obiranje hmelja na star način _ PONB»LJEK,14.8. 17,00-21.00 Kotalkališče Velenje Družabne igre in glasba C RAZSTAVE Galerija Borovo Celje: razstava slik Lidije Žohar Prah, do 12.9. Galerija Volk Celje: olja na pkitno, raz-stavaslikAmineKokiJič. doiO.-). Galerija sodctine umetnosti Celje, Galerija Hodnik: Študentske poletne premiere - Horizonti eksotike, razstava M-retaCvitana, dol3,8. Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografija - Dokument, razstava fotografij Jureta Eržena, Branka Cvetkoviia, Bo-iamSalajainAntoniaŽivkoviča. do31. Likovni salon Celje; Odprti termin, razsiavaRobijaCagliča, do 18.8. Lapidaiij Polaajinskega muzeja Celje: Celeia ujeta v objektiv- preliminarna predstavitev rezultatov arheoloških raziskav ob rekonstrukciji IV. etape Ivlari-borske ceste v Celju, idejrmzasnova Danijele BriSnik. do 31.8. Osrednja knjižnica Celje: razstava plakatov na temo glasbenih filmov z naslovom Radi ste jih gledali, radijih poslušate, iz zbirke filmskih plakatov Osred-njeknjižnice Celje, avtor Marijan Puša- GalerijaOtlo Ško^a vas: olja na platno, razstava slik Vesne Filipčič, do 7.9. Kulturni klub Ivana Cankarja Celje: razstava slik; morje in rože (tempera) Majde Žiičor, do 31.8. Galerija Mik Celje: razstava slik; olje na platno, les in grafične tehnike Irene GašperšičinKristoferjaMeška. do 7,9. Račka, galerija erotikeCdje: Ljubezni Bog, razstava Dalibotja Barija Zupančiča. do 30. 8. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Enntni vzrnagi - os,ainDsvojilverw vojna[etal991 tia celjskem območja. Mestna galerija Riemer Slovenslce Konjice; razstava grafik Bogdana Borfi-Ča: Školjke 1976, do 1. 9. Galerija Velenje: ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih zbirk. Galerija Nikca, Celje: otroška dela druStvaOtrodotrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. ^odovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja m/ig. ^anliiin-melreich in Jure Miljevič, do 30.9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30,12. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v dmgo svetlo sab-Ijico, avtorica Taljana.Badovirw£, do 30. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski I karč anidarij ej Celje: arheološ- Zl Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče HohkrauflYemarje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Äudoi/aSponzto na temo Celjski grofi. Poletje ^(jihnr m KNEŽIELMJ MESTU .Celju PETEK. 11.8. 21.00 Vodni stolp Tbne Partljič: Ščuka, da le kap gledališka predstavaAmaterske-gagledalL'ikeiiaansajrdilaKW Zarja Trnovlje Celje 1.00 Pred Mestnim kini Melropol Narišimo škrata" 23.00 Vodni stolp Malei sobotni nočni kino, v primeru slaJxga vremena vMestnem kin u PLANINSKI KOTIČEK Plar le Celje Vi Klub ^ Smeh ^ Ponedeljek od 9. do 14. ure: proste igre (namizni tenis, nogomet, košarka, odbojka, badminton) Torek od 9.30 do 12. ure: obisk v Domu starejših Šentjur (druženje, pogovori, sprehodi) in od 12. do 14. ure proste igre Sreda od 10. do 1.3. ure: ustvarjalne delavnice (slikanje na kamen, izdelava vaz, nakita, posUkava telesa, okrase vanje oblačil) Četrtek od 9. do 14 ure: dan rekreacije (izleti, pohodi, športne aktivnosti) Petek od 11. do 14. ure: filmsko druženje (ogled filmov) Klub bo zaprl 15. 8. umetnostnozgodo vinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike. razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev, zaradi vziirževalnih del so od i. do 15. 8. zaprte vse stalne postavitve Sjaxii Sobota od 16. ure dalje na Bazenu Šentjur: Bazenjenje Galerija 3oKo (Prostor); na ogled so Space cookies (Mija Spindler) Redno; Uradne ure v pisarni; Cesta Miloša Zidanška28 (športni park), petki od 13. do 15. ure Mladi za rawoj Šentjurja in Dub- ja: predmet razpisa je nagraditev ka-kovosmo napisanih razi sko valnih nalog osnovnih šol občin Šentjur in Dobj e, srednješolcev, študentov in mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma se šolajo v omenjenih občinah._ ff smoiL Počitniški program za otroke; dci 25. 8. Ponedcijekin sreda: odbojka na mivki in nogomet; Rečica od 9. do 15. ure (odhod iz avtobusne postaje Laško) Torek in četrtek: kopanje; bazen Radeče od 9. do 15. ure (odhod iz avtobusne postaje Ijško) Fanzin Flašzin - nismo še hin; k sodelovanju vabimo vse tckstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje; Evropska prostovoljna služba - postani evropski prostovoljec Nefiks - indeks neformalnega izobraževanja bi: 19. avgHsta na Trogkofel in Gart kofel. Odhod ob S. lui z AP ob Glaziji, prijave do 14. avgusia na tel. številkah; 03/5452-927 in 040/324-669. ^SWo Ljudsko Gledališče Celje 12006/2007; Repertoar Joe Mastcroff, Fred Ebb, Joe Kander: Kabaret Režiser Miha Alujevič, dirigent Simon Dvoršak, koreografinja Mojca Horvat Vinko Möderndorfer: Šah mat Režiser Dušan Mlakar Marius von Mayenburg: Paraziti Oderpododrom Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi Režiser Aieksandar Popovski Patrik Marber; Howard Katz Režiser Matjaž Zupančič za mladino; Aurand Harris: Hočevski medved Vabijo k vpisu abonmajev med 1. 16. septembrom. Na (j^led je razstava fotografij Davida SošUrja v kolaž tehniki; izbor dogodkov MCC. V atriju lahko igrate namizni tenis, badminton, ulično košarko in družabne igre. Redno; tae do (ponedeljek in sreda ob 19. uri) breakdance (ponedeljek, sreda in petek od 16. rio 18. ure) DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali OSI/ 418 446 HITRO NAROČATE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimrao branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev {€ 7.10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še »se posebne izdaje Novega tednika. čestitke im Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. v.doei Vsak potek OS b , tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! ti iz sveta glasbe in aabav« SlIK'lillillS NAROČILNICA podiris: Podjetje NT&RC, ti.o.o. Direktor; Srečko ŠruL Pudjetje opravlja Casopi "lodeja* io-založni,^ko, radijsko ir agen- Naslov; Pn-šcmova 19,3000 Celje, telefon (Wl 42 25 I9U, fax: (0.^1 .M 41032. No vi tednik izhaja vsak torek in petPk, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63], petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. MeseCna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolailw (€170,26). Številka transakcij»kega računa; 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novitednik sorti med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. Tehnični urednik; Franjo Bo^adi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje; Mi- I ič nega u redni iiika.ie i1k(®nt-r RADIO CELJE Odgovorna ured AGENCM. Opi ■ oglas n tedni Radiu Celje ter nudi ostale agencijsl Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna I jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič, Prop^anda; Vtqko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra VovkSkerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapuše IVlarjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Tax-. (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencijaCi'ni-rc.,si ■P 1il RAZVEDRILO 31 , Nagradna križanka Nagradni razpis iTednosti 5.000 SIT za nakup v 1. nagrada: bon Salobir 2. nagrada; dve vstopu Topolšica 3.-5. nagrada: vstopnic; optiki i-iirno kopanje v Ter jsku letno kopališče Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do Četrtka, 17. avgusta 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 4. avgusta. Prispelo je 539 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 61 Vodoravno: MOTOROLA, APERITIV, TOR, MATE, JULUSKE, AARE, AKARA, OBIRALKA, NARAV, KALIGPA, PLIS, TT OBLANEC, RESOR, ZEV, LARS, VELIKA, AKIA, PLANINA. IL, ASISTENTKA, TT, IRENEJ, INA, NONA, VUAK, SL, KARAVANKE, TA, OMET.O, OKOLIČAN, LALO, ADl, ANIS, KAD. Geslo: Na pol pota obstoji, kdor stanoviten ni. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme Ivo Medved, Topole 4, 3250 Rogaška Slatina. 2. nagrado - bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme Alojz Melavc, Škvarčeva 6, 3000 Celje. Ime in priimek: Naslov:_ POMOČ: KSILOGRAF-ustvarJalec lesoreza, LABIRINTITIS-vnetje natraniega uiesa, NAIN-dragocena Iranska preproga, RAVER-udeleženec rejva 3.-S. nagrado - vstopnico za 3-urno kopanje v Termah Topolšica, prejmejo Petrina Vehovar, Lemberg 50,3241 Podplat; Mija Berglez, Savinjska cesta 100, 3310 Žalec in Mali-ka Lovrenčak, Nova vas 14, 3240 Šmarje. Vsem nagrajencem čestitamo. Ona: Prevelika posloma vnema se vam lahko negativno obnese zlasti D ljubezenskih zadevah. Vzemite si malo časa tudi zase in za partnerja, kar bo ta znal cenitL Ne odnehajte na pol poti, saj je uspeh zagotovljen. On: Nekdo vas bo sicer prepričeval, da niste sposobni konkretnega poslovnega uspeha, vendar pa boste kljub temu dosledno vztrajali pri prvotnem ruičrtu. To se vam bo na koncu tudi pošteno splačalo. Ona: Sprejeli boste pomem-brw odloätev na poslovnem področju, ki vam bo sčasoma odprla veliko vrat, ki so vam bila doslej zaprla. Vztrajajte na tej poti in videli boste, da se bodo uspehi kar vrstili. On: Prijetna neznanka, ki jo boste srečalipovsem nepričakovano. vam bo dodobra razburkala sicer mimo ljubezensko življenje. Poskusite se malo obvladovati, saj pretirano navdušenje ni ravno najboljša ideja. DVOJČKA ^ Ona: Po krajšem zatišju na ljubezenskem področja boste spet zasijali v vsem svojem sijaju in si pridobili naklonjenost osebe, ki vam že nekaj časa ne gre iz misli. Uporabili boste taktiko. ki seji ne bo rnoč upreti. On: Tehtali boste svoje odločitve iz preteklih dni in ugotovili. da ste ravncdi popolnoma pravilno, l^av tako bodo začeli počasi prihajali tudi rezultati teh odloätev. kar vam bo odvalilo kamen s srca. Ona: Na poslovnem področju ne delajte hitrih korakov, temveč raje dobro premislile, preden boste ukrepali. V nasprotnem primeru se kar pripravite na posledice, ki ne bodo niti najmanj prijetne. On: Poslovne sanje se lahko prav hitro realizirajo, treba bo le pametno inpravočasno ukrepati in uspeh vam ne more uiti. Pazite na telefonski klic, ki bo razjasnil veliko doslej nepojasnjenih podrobnosti. Ona: Malo ste neučakani. S prehitevanjem dogodkov ne boste dosegli lega, kar mislite. Uspeh vas ne sme uspavati, ampak vam mora Še bolj spodbuditi voljo. Le tako boste lahko dosegli tisto, kar nameravate. On: Na delovnem mestu se boste na smrt dolgočasili. Pričakovali str spremembo, ki pa je ni od nikoder. Potihem boste še naprej upali, vendar pa se boste v resnici posvetili povsem drugačnim stvarem ... DEVICA ^ Ona: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, pa vam ne gre in ne gre. TYeba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte! On: Pošteno boste pretehtali svoje možTwsn na ljubezenskem področju in spozriali, da sploh niste D tako podrejenem položaju, kot se vam je zdelo. Potrebno je le nekaj večpoguma in vse bo steklo kot namazano. Ona: Res je. da je situacija izredno zapletena, vendar lahko še vedno vse skupaj srečno pripeljete do konca, če boste le dali pameti prednost pred strastmi. Tudi za slednje bo še več kot preveč časa. On: Poslovnemu uspehu se bo pridružilo prijemo čustveno doživetje z osebo, ki vam zadnje čase ne da miru v mislih, tokrat pa vam bo uspel itulipovsem konkreten pristop. Počutili se boste kot D devetih nebesih. ŠKORPIJON tV Ona: Na čustvenem področju boste imeli zadeve povsem pod kontrolo, kar vam ho dalo toliko poguma, da boste storili korak, ki ga že predolgo odlašate. Uspeh bo prišel takoj, vi pa ga morate tudi unoväti. On: S parinerko se bosta dogovorila o skupni prihodnosti, kar vam bo vsekakor pomirilo napete živce. Tako se boste lahko končno posvetili tudi reševanju poslovnih zadev, za kar je že skrajni čas. nm Ona: Trenutno inuite vse niti na poslovnem področju v svojih rokah, čeprav bi vas radi nekateri prepričali ravno v nasprotno. Ne pustite se zapeljati, vztrajajte v svojih prvotnih namenih in splačalo se vam bo. On: Nekdo vas bo skuial prijetno presenetiti, toda vi boste vse skupaj že vedeli. Vseeno se boste prav imenitno zabavali. In nikar pri tem ne pozabite na prijatelje, saj bo tako Še veliko bolj zanimivo ... KOZOROG ^ Ona: Thegana napoved vam lahko prineseprenekaieri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in vas ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo. a bo le prišlo. On: Čaka vas neprijetno presenečenje. Prijatelj bo ravnal vse prej kot prijateljsko, karvamlah-ko pusti neugodne posledice. S partnerko se bosta dogovorila o zabavi, ki vam ni čisto po volji, a vam lahko prinese obilo koristi. VODNAR ^ Ona: Zelo dobro bi bilo. če bi amprej opustili stare, grde navade in se navzeä novih, zanimivejših in konec koncev tudi donosnih. Je že tako, da je zdaj čas hitrih premikov, ki ne dopuščajo niti trenutka riepazljivosti! On: Ne pustite, da vas spro-vocirajo ljudje, ki samo čakajo na vašo nepozornost. Raje jim pokažite svojo lüadnokrvnost, saj jim boste s tem povsem prekrižali načrte. Na koncu se boste prav prešerno smejali. Ona: Strah vas je resnice, toda 10 je edini naün, da si zagotovite parinerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana priložnost, kipasejo boste kar nekako hali izkoristiti. Raje boste počakali boljši jutri. On: Še vedno vas bo mikalo, da naredite odločilen korak pri osebi, ki vam zadnje čase vse preveč bari domišljijo. Le zakaj tako dolgo odlašale, ko pa vendar vidite, da je konkurenca precej pred vami. Št. 63-11. i RUMENA STRAN Prinčeif objem Perke bližje Ameriki Legendarni vratar Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Dejan Perič je prekinil pogodbo z Barcelono (z obema kluboma je osvojil naslov evropskega prvaka) in se iz katalonske prestolnice preselil k Blatnemu jezeru. S španskim prvakom podrobnosti še niso urejene, saj bo treba plačati visoko odškodnino, ki naj bi sprva znašala kar 300 tisoč evrov, saj se triletna pogodba še ni iztekla. Slišati je, da bo nekaj primaknil tudi Perič. 22. septembra bo dopolnil že 36 let, a ga je trener Veszprema (prej dolga leta Fotex) Zdravko Zovko prepričal v triletno sodelovanje. Zdaj bo Perič večkrat sedel v avto in obiskal Celje, odšel s prijatelji na ribolov in obiskal lokal Miča Bundale (na sliki). V diesu Veszprema, kjer bo imel podobno kol v Golovcu in Zlatorogu večji pozitiven vpliv na moštvo, se bo predstavil že jutri na pokalu Schlecker v Nemčiji. Prvi nasprotnik mu bo Hamburg, za katerega nastopa njegov bivši soigralec, Celjan Roman Pungartnik. V drugi skupini bo tudi celjski klub, pri čemer je v razigravanju možen medsebojni obračun. DŠ Foto: GREGOR KATIC Slovenska Miss Interneta za Hawaiian Tropic, Celjanka Maša Pfeifer, postaja vse bolj poznana lepotica v Sloveniji. V Hollywoodu, kjer se je pred časom z ostalimi tekmovalkami Miss Hawaiian Tropic iz Slovenije, Hrvaške in Srbije zabavala ob svetovnem izboru Miss Hawaiian Tropic, je spoznala številna znana imena iz sveta zabave. Maša ni manjkala niti na rojstnodnevni zabavi slovenske «barovske« lepotice Alme Brdža-novič, ki je tudi njena dobra prijateljica. Na žuru sta največ pozornosti zbujala postavna nemška princa Michael in Marcus, slednji je, kljub temu da seje slikal 2 dvema lepoticama, takole objel Mašo {na sliki desno). Se je zgodilo kaj več kot le objem? 041/6S1 056 in 03/490 0223: Zdravilna zelišča, čaji in W B W B cajne mešanice CENIK KUHARSKIH BUKEV -maloprodajna cena 2.700 sit -za naročnike Novega tednika LOOO sit -z naročilnico 2.400 sit VLAGANJE, SHRAN.rKVAN,tK IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit -za naročnike Novega tednika 950 sit -z naročilnico L900 sit ZDRAVILNA ZELIŠČA, CAJI IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna cena 2.700 sit -za naročnike Novega tednika LOOO sit -z naročilnico 2.400 sit Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v laškem. V založbi NT&RC je izšla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj priljubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bolj posegajo po naravnih zdravilih. KnjigaZdravilna zelišča, ča-jiin čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pouči, kako nabirati in pripraviti zelišča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris- Narocilnica NARDCILO POSlMICIilH KNJIG lipišite šinila Izvodov, nepraklicno naročam .... izvodov knjige Kuharske bukve • vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil pa ceni 1.900 sit za izvod (ptus poštnina). ! nepreklicno naročam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit za izvod (plus požtninal. ] NAROČILO KOMPLETOV KNJIG loznačitt poljo pred itleno li nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4,900 sit (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3,500 sit (plus poštnina) bami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rastlin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost- Sledi poglavje o strupenih rastlinah, medtem ko je drugi poudarek namenjen lajšanju težav s čaji pri najrazličnejših težavah ali boleznih. V poglavju Domača le kama iz Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta v rednem sporedu Radia Celje. Avtorji besedil so master farmacije Boris Jagodic, znani kardiolog prim. Janez Ta-sič, dr. med., in Mateja Pod-jed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala. Knjiga ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov strupenih rasdin. V prodaji je po 2.700 tolarjev , z naročilnico Novega tednika in TV-Okna (po povzetju) stane 2.400 tolarjev (plus poštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega LOOO tolarjev. Naprodaj sta tudi uspešnici Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2.700 tolarjev -za naročnike 1.000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaganje in zamrzovanje živil (2.700 tolarjev, za naročnike 950 tolarjev).