URN_NBN_SI_DOC-KFJ9SHZC

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNO KNJIŽNIČARSTVO V OBČINI VRHNIKA M a r i j a I s k r e n o v i č »Čudo božje — Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljnolepa!« Tako je zapisal Ivan C ankar v Mojem življenju. Od tak ra t pa do danes se je na V rhniki m arsikaj spremenilo. Še vedno pa je ostala čudovita vrhniška dolina s svojimi prirodnim i lepota­ mi: skrivnostnim Močilnikom, mogočnim Raskavcem, Tičnico, Tro­ jico, Starim mlinom. Tudi klanec je ostal, toda to ni več »klanec siromakov«, na njem ni več »um azanih koč, ki z m rkim in zavid- nim pogledom gledajo dol na bela poslopja«. Tu se v zgodnjem ju ­ tranjem soncu sm ehljajo nove hiše, katerih m arljivi prebivalci so izkoristili vsako ped zemlje in jo zasadili z rožami. Danes je V rhni­ ka gospodarsko dobro razvita. Najm očnejša je usnjarska industrija, nato lesna, kovinska, gradbena, ki nudijo zaposlitev številnim obča­ nom. V občini živi nad 15.000 ljudi, od tega je 7357 zaposlenih. Zanim anje za kulturo je bilo na V rhniki od nekdaj živo. Po­ glejmo, kdaj so V rhničani že začutili potrebo po knjigi! Letos, ko z veliko pozornostjo praznujem o 100-letnico rojstva velikana slovenske besede Ivana C ankarja, ne smemo mimo dej­ stva, da je bilo leta 1876 ustanovljeno na V rhniki bralno društvo. C ankarjev oče je bil velik prijatelj knjig. Tako je s pisarjem Josi­ pom Prosenom in še nekaterim i drugim i častilci knjig postavil te­ melj vrhniški čitalnici. Njen nam en je bil, da omogoči m aterialno šibkim Vrhničanom pot do izobrazbe s časopisi, dram skim i in pev­ skimi prireditvam i. Ko je bilo leta 1908 ustanovljeno telovadno društvo Sokol, so njegovi člani pričeli zbirati knjige za knjižnico. Podarile so jih pre­ možne vrhniške družine, glavni organizator te akcije pa je bil apo- tek ar Ramor. P rvi knjižničar je bil Stanko K rm avner, nato pa Ivan Žitko. Med prizadevnim i knjižničarji je bila tudi Minka Seliškar- jeva. Knjige so nabavljali z dohodkom od prireditev, ki so jih p ri­ rejali v čitalnici. Mimo sokolske knjižnice sta bili na V rhniki še ro­ kodelska in v stari šoli prosvetna. Poleg knjig so bili v knjižnicah na