GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1924/25 ŠTEVILKA' 15 IZDAJA UPRAVA MARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI čevlje z znamko tovarne Peter Kozina k Ro. V ■ v Trzic Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjak krznar Gosposuetsha cesta 13 Kolizej se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. ^A. > Akademija Hudožestvenikov ■ ■ četrtek, 21. n Pohujšanje v dolini šentflorjanski Petek, 22. n Narodni poslanec Sobota, 23. ii Pohujšanje v dolini šentflorjanski Nedelja, 24. ii Kamela skozi uho šivanke . • • Ponedeljek, 25. ii Pohujšanje v dolini šentflorjanski Torek, 26. ii Zaprto. Sreda, 27. ii Narodni poslanec četrtek, 28. ii Zaprto. Petek, 29. ii Pohujšanje v dolini šentflorjanski Sobota, 30. ii Lizistrata Nedelja, 31. ii Vdova Rošlinka Ponedeljek, 1. junija Pohujšanje v dolini šentflorjanski Torek, 2. ii Produkcija gojencev dramatične šole Sreda, 3. ii Narodni poslanec Četrtek, 4. ii Zaprto. Petek, 5. ii Roka roko umije, obe obraz . . Sobota, 6. ii Pohujšanje v dolini šentflorjanski Nedelja, 7. ii Zaprto. Ponedeljek, 8. ii Pohujšanje v dolini šentflorjanski Torek, 9. ii Produkcija gojencev dramatične šole Sreda, 10. ii Pohujšanje v dolini šentflorjanski Četrtek, 11. ii Zaprto. Petek, 12. ii Narodni poslanec Sobota, 13. ii Roka roko umije, obe obraz • • Nedelja, 14. ii Zaprto. Uprava si pridržuje spremembo sporeda in zasedbe. Izven Izven Red B Red E Izven Red F Red A Red C Red D Izven Izven Izven Red C Red B Red A Red D Izven Red B Red E Red F OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 19. maja Medeja (Gostovanje Hudožestvenikov) Izven Sreda, 20. „ Zaprto. Četrtek, 21. „ Gorenjski slavček (Ljudska predstava pri znižanih cenah)..................Izven Petek, 22. „ Carmen..................................Red A Sobota, 23. „ Don Juan................................Red D Nedelja, 24. „ Netopir.................................Izven Ponedeljek, 25. „ Zaprto. Torek, 26. „ Glumači. Cvetice male Ide .... Red E Sreda, 27. „ Carmen (Aleksander Balaban k. g.) . Red C Četrtek, 28. „ Zaprto (generalna vaja) Petek, 29. „ Bagdadski brivec, premijera . . . Red B Sobota, 30. „ Zaprto. Nedelja, 31. „ Bagdadski brivec........................Izven Ponedeljek, 1. junija V vodnjaku. Cvetice male Ide (Ljudska predstava pri znižanih cenah) . Izven Torek, 2. „ Bagdadski brivec........................Red F Sreda, 3. „ Carmen..................................Red B Četrtek, 4. „ Zaprto. Petek, 5. „ Glumači. Cvetice male Ide.... Red D Sobota, 6. „ Pikova dama.............................Red C Nedelja, 7. „ Don Pasquale (Ljudska predstava pri znižanih cenah)......................Izven Ponedeljek, 8. „ Zaprto. Torek, 9. „ Pikova dama.............................Red E Sreda, 10. „ Bagdadski brivec........................Red D Četrtek, 11. „ Boheme (Ljudska predstava pri znižanih cenah)...................................................Izven Petek, 12. „ Zaprto. Sobota, 13. „ Glumači. Cvetice male Ide . . Red A Nedelja, 14. „ Zaprto. Ponedeljek, 15. „ Nižava (Poslovilni večer N. Cvejiča) Izven Torek, 16. „ Zaprto. Sreda, 17. „ Bagdadski brivec........................Red C Četrtek, 18. „ Hoffmannove pripovedke (Poslovilni večer Hugona Zatheya)................Red F Petek, 19. „ Glumači. Cavalleria rusticana (Pred- stava na čast udeležencev veterinarskega kongresa)......................Izven Sobota, 20. „ Bagdadski brivec........................Red E — 2 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Poslovilni večer baritonista g. N. Cvejiča. Nižava. Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po A. Guimeri Rud. Lothar. Uglasbil E. d’ Albert. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: P. DEBEVEC. Sebastiano, posestnik......................................Cvejič Tomaso, najstarejši občan....................................Betetto Moruccio, mlinarski hlapec.............................. Pugelj Marta......................................................Thalerjeva Pepa.......................................................Ribičeva Antonija...................................................Jeromova Rozalija...................................................Sfiligojeva Nuri......................................................Korenjakova Pedro, pastir..............................................Mestek Nando, pastir............................................... Banovec Župnik.....................................................Povše Kmet.......................................................Perko Kraj: Deloma na visoki planoti v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem. Prva vprizoritev 1. 1903. v nemškem gledališču v Pragi. Remington mod. 12 najnovejši amerikanski pisalni stroj dobavlja samo tvrdka Franc Bar Ljubljana Telefon 407. Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 407. - 3 - Začetek ob pol 8. Konec po 10. Bagdadski brivec. Komična opera v dveh dejanjih. Besedilo napisal in uglasbil Peter Cornelius. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: FR. BUČAR. Abul Hasan.................................Betetto Nureddin...................................Mestek Kadi.......................................Mohorič Margiana......................................Frisekova — Ribičeva Bostana....................................Sfiligojeva Kalif......................................Šubelj Nureddinova služinčad. Bagdadski narod. Godi se v Bagdadu. Prvo dejanje pri Nureddinu, drugo pri kadiju. Prva predstava 1. 1858. v Weimaru. Najmodernejši salon za dame in gospode mmm hm^onšek šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin Šopki, venci, trakovi, aranžmaji AUklZtra Viktor Korsika "* V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. Začetek ob pol 8. Konec okrog 11 Poslovilni večer basista g. H. Zatheya. Hoffmannove pripovedke. Fantastična opera v štirih dejanjih. Besedilo napisal J. Barbier, uglasbil J. Offenbach. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: FR. BUČAR Hoffmann..............................................Banovec 01ympia...............................................Frisekova Giulietta.............................................Thalerjeva Antonia...............................................Rozumova Spalanzani......................................... Mohorič Lindorf Coppelius Dappertutto Mirakel Andrej Cocciniglia Pitichinaccio Fran Crespel...............................................Zupan Nikolaj...............................................Sfiligojeva Glas matere...........................................Ropasova Luter.................................................Rus Fran Hermann | Schlemil j.........................................Pu&eli Natanael..............................................Mohorič Dijaki. Gostje. Služinčad. Prva in peta slika v nemškem mestu, druga in tretja slika v Veneciji, četrta slika v Miinchenu. Prva predstava dne 10. februarja 1881. v Parizu. Zathey Rus Josip - 5 - f Boris Putjata Kaj je Življenje? Beden glumec, ki se plazi svojo urico po odru, potem pa ni več diha o njem ... (Shakespeare, Macbeth.) Kje so zdaj tvoje šale, tvoji smehi... pri katerih se je krohotalo vse omizje...?! (Shakespeare, Hamlet.) V ruski bolnici v Pančevem je umrl 8. aprila 1.1., tik pred velikonočnimi prazniki, naš veliki igralec in režiser gospod Boris Vladi-mirovič Putjata. B. Putjata kot Napoleon (Madame S. Gene). Oceniti njegovega pomena za naš oder nam v nekrologu skoro ni mogoče. Zakaj v posmrtnici naštevamo lahko samo številke in podatke iz njegovega življenja, zaman pa bi se trudili, če bi hoteli z - 6 - napisanimi besedami pričarati bralcu samo bled odsev tako močne in izrazite osebnosti, kot je bil naš .veliki pokojnik. In stara resnica je, da za velikim igralcem ne ostane po njegovi smrti nič drugega na svetu kot samo spomin, svetal in hvaležen spomin pri onih, ki so ga gledali in se v njegove junake uživljali. Ko umre generacija, ki ga je videla, umre tudi zadnji spomin na igralca in naj bo še tako velik. In končno je ta brutalnost tudi upravičena, zakaj za mladi rod, ki ga ni videl, nima/ njegovo ime nobenega pomena. Ko sem med vojno gledal nekoč Borštnika v Zagrebu, ko je igral mandarina Mr. Wu-ja, sta sedela,1 poleg mene dva stara zagrebška meščana, gospod in gospa, ter me sama od sebe nagovorila: «Gospod, midva igre ne poznava, prišla svai samo zato, ker igra Borštnik. Če bo umrl prej kot midva, ne bova hodila več v gledališče...» V teh besedah moremo natančno čutiti ves misterij velikega odrskega ustvarjanja in več čudoviti pomen velikega igralca. Zato sem prepričan, da jih je mnogo med naimi, ki se kljub nejunaškemu času včasih še spominjajo Putjate; ki čutijo, kakor kadar umre član družine, šele po pogrebu, da v družini nekoga manjka, da je en stol za mizo prazen; da je vendar nekdo bil med nami, ki gai danes ni več, nekdo, ki nam je samo dajal in — ki se ga mi danes včasih še spomnimo. Ne, prepričan sem z vsemi, ki čutijo enako, da bo v zgodovini našega malega in mladega odra ostal trajen spomin na Putjato in tai spomin bo svetal in hvaležen. Gledališki zgodovinar bo moral o njem zapisati, da je največji pomen njegovega nastopa ta, da je prišel po vojni Bog ve od kje ruski emigrant v Ljubljano, tipičen komedijant, ki nam je za kruhek, ki smo mu ga rezali, zaigral veseloigro, pri kateri so gledalci pozabili na vsa dolga težka vojna leta in začeli verovati v boljše čase. Na tem komedijantu nisi opazil, da v njegovi duši in duši njegovega naroda še traja in divja vojna... On je lagal, ko smo se mu smejali in bolni Putjata je bil največji komedijant, ko je premetaval ostanke svojega življenja po odru zato, da spravi mlade in zdrave ljudi do smeha. Ni mu bilo dano, da igra zadnjo komedijo pred rojaki, ivendar pa je bil genij, ki je mali naš narod takoj sugeriral, da ga je smatral za svojega, in tako je dokazal, da je resnična odrska umetnost mednarodna, da je smeh, jok in obup ubogega človeka vsečloveški... in zato je bil Boris Putjata za nas kvaren človek. Kvaren zato, ker nas je zbudil iz naše male krjaveljske laži. Tudi zato bo spomin na Putjato med nami svetal in hvaležen. * * * Tipično je, kako ga je usoda napravila za komedijanta. S prstom mu je pokazala žalostno in veselja polno pot odrskega življenja*. -------- Priporoča se delikatesna trgovina — FRANC KOS, Ljubljana, Židovska ul. 5 Izbera raznovrstnih speeijalitet Primerna Cene nizke darila Postrežba točna Njegov oče je bil litvanski knez, ki pa je moral odložiti časti in priveske tega odlikovanjat, ker je postal — igralec. In ta igralec je dal za svoj poklic — svoje 251etno življenje. Zastrupil se je s šminko in umrl. Ko je pozneje Putjata prodal svoje posestvo v tulski guberniji, ga je srce vleklo po s,vetu, prepotoval je vso Evropo in največja njegova želja — o tem je sanjaril še v Ljubljani — je bila Indija, dežela bogov in čudežev. Rojen v Švici in vzgojen francoski, je živel od 13. leta v Rusiji. Zato je tudi tako vzljubil Slovenijo, to malo slovansko Alpo, ki ima na sebi znake obeh njegovih domovin, gorate Švice in slovanske Rusije. Vzgojen je bil v ruski vojaški akademiji, je postal huzarski oficir, dosegel čin kapetana, stopil v rezervo in študiral praivo. Po študijah je bil ugleden advokat v Moskvi in dobro se mu je godilo. Ko je po rusko-japonski vojni, katere se je udeležil, prišel domov, se mu je seveda klijentela razbežala in sin očeta, ki ga je umorila šminka, ni premišljal, kaj bi, temveč je šel h gledališču. Kot komedijski prvak je preromal vrsto ruskih odrov od Korševega teatra v Moskvi, kjer je igral dve leti, do Markova, ki je bil njegov zadnji engagement. Leta 1914., ko se je začela za nas svetovna vojna, je šel Putjata prostovoljno na «germansko» vojno, bil pri Pskovu nevarno ranjen, je ozdravel in pripeli so mu k japonskim odlikovanjem še germanska. Hotel je nazaj na oder, toda v Rusiji so zaigrali veliko dramo in na gotovo njeno iztočnico je moral Putjata v tujino. In je šel iz Sevastopola (24. decembra 1919.) v Carigrad (13. aprila 1920.), Beograd (17. avgusta 1920.) iu k nam. In tako je za nas važna šele letnica 1920., ko je prišel Putjata z Muratovo družino ,v Ljubljano. Muratova družba se je razšla, ostala sta pri nas le Kuratov in Putjata. Pri nas je Putjata nadaljeval svoje delo, ki je živelo od Krečinskega pri Koršu v Moskvi, preko Har-kova, Odese, Kijeva in Rostova (pri Sinelnikovem), nadaljeval je svoje dvajsetletno odrsko življenje in je hotel ravno letos obhajati s slovenskimi sezonami vred petindvajsetletnico svojega dela. Tu pa mu je za jubilej prinesla smrt najvišje odlikovanje — mir in sladko spanje, po katerem je vedno hrepenel. Sezono 1920./21. znači tudi «Figaro». O. Župančič je že naučil Putjato «Figarov» monolog: «0, ženske, ženske, ženske!...» Ta predstava je bila še kombinirana: Kerubino je igrala Vera Danilova*, Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA znamko Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs - Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. sss. f irieriii iflrija", Liljana, isssrs — 8 — Bartola Strniša, pastirja Potokar in pri tretji vpriz-oritvi, pri kateri je sodelovalo deset Rusov in pet Slovencev, je Putjata že govori} slovensko. Poprijel se je slovenščine, učil ga je Župančič in tako je bil angažovan s 1. septembrom 1920. — Če ostanemo za hip še malo pri Muratovi družini, moramo omeniti, da je igrala v septembru Pygma-liona (Putjata je igral Higginsa), Anfiso, Ljubosumje in Zlato jesen, ter da so bili poleg Putjate tam še odlični člani kakor Muratov, Marševa in Mansvjetova. Omeniti moramo tudi prvi vtis, ki ga Je napravil Putjata na Slovence. P. Golia piše o njem: «G. Putjato smo videli v štirih različnih vlogah. Ta umetnik po božji volji se zna res tako popolnoma spojiti z igrano vlogo, da od človeka Putjate ne ostane čisto nič več. Pred našim kritičnim očesom stoji mojster, razpolagajoč s preobiljem plastičnega, dikcijskega in vokalnega bogastva, pred našim duševnim očesom pa tip, ustvarjen od velikega in resničnega umetnika. Njegova igra, to je notranjost, iztisnjena na površino obraza in telesa. Pri vsaki nadaljnji predstavi si nehote vnovič pogledal na plakat, da se prepričaš, ali je to res isti umetnik, ki je igral včeraj Tatarinova, predvčerajšnjim profesorja Higginsa itd. Vse njegove kreacije so bile odlične in prvovrstne, njegov Tatarinov v Anfisi pa je bil nedosegljiv...» Seveda je mogel Putjata ljudem, ki so ga takoj spoznali, izpremeniti Figarove besede: «0, ženščini, ženščini, ženščini, lživaja, kovarnija sozdanja!...», izpremeniti v: «0, ženske, ženske, ženske...!», kajti lahko se mu je bilo udomačiti med nami, ki nas je imel tako rad. V članku, delu njegovega spisa, ki naj bi bil posvečen mladim slovenskim igralcem, pravi: «Gledališče se bo čutilo samostojno in silno le tedaj, kadar bodo v njem — kakor v vrtu — lastne sadike, na katerih bodo mladie cepljenke rastle pr,ve dni pod istimi pogoji in na istih tleh kakor sad sam.» To je z lastnim delom tudi dokazal. V skoro petih letih njegovega sodelovanja na našem odru nam je podal nad 20 naslovnih vlog in skoro prav toliko režij. * * * Pri zadnjem nastopu, 14. marca t. L, ko je igral Bonaventuro v «Veroniki Deseniški», je že čutil, da prihaja «smrt, birič brezčutni». Pisal sem že o tem, toda ker ni morda, nič bolj tragičnega v igralčevem življenju kakor slovo od odra, zadnji nastop na deskah, ki v tem primeru, žalibog, res pomenijo svet in življenje za izmučenega komedijanta, naj povem še nekaj. ,,ORIEHT“, T=žz° Ljubljana Touarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakou in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin Putjata je bil ta dan, šestindvajseti pred svojo smrtjo, težko bolan in ,vedeli smo, da gre jutri v Pančevo. Zadnja njegova naštudirana vloga je bil Ulrik Brendel v «Rosmersholmu». Ker je bilo treba vlogo prezasesti;, jo je ravnatelj meni določil.