naš tednik LETO XXXVI. Številka 34 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 23. avgusta 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Nadzorstvo referenduma Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, mag. VVarasch, je obvestil javnost, da je KEL nominirala prisednike v občinskih volilnih oblasteh v vseh teh dvojezičnih občinah, v katerih ji po podatkih deželnozborskih volitev iz leta 1979 pristojajo. Volilne občinske oblasti bodo nadzorovale tudi podatke hajmatdinstovskega referenduma. Sodelovanje prisednikov KEL v občinskih volilnih oblasteh ne nasprotuje načelnemu odklanjanju referenduma. Agitatorji iz Feldkirchna Feldner je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dejal, da je menda kar 83 procentov južnokoroških staršev za ločitev otrok. Od kod njemu te številke, ni znano, Imam pa občutek, da so bolj mazilo za dušo kot pa odraz dejanskega stanja na dvojezičnem področju Koroške. če bi res tako bilo, potem bi vseh 83 procentov staršev južne Koroške moralo sedaj z vso silo agitirati za referendum. Iščem in iščem jih, pa jih ne najdem. Na sled pa smo prišli drugim, in sicer takim, ki so del zgornjekoroške večine. Domačini iz Galicije so nam javili, da pri njih agitirajo za referendum ljudje iz okolice Trga (Feldklrchen), No, če Je ta peščica tista 83 procentna večina južnokoroških staršev, potem zdaj vsaj vemo, odkod Feldnerju in njegovemu hajmatdinstu ter vsem zagovornikom ločitve otrok raznorazne številke In tudi legitimacija za zganjanje referendu-ITI8. "joj" HeimaMenst v velki sti močno zakolcalo: v odlični glosi, objavljeni 22. 8., je zapisal, da je KHD na najboljši poti, da bo Koroški in Avstriji napravil hudo uslugo. Opozoril je na zunanjepolitične posledice, češ, referendum ne bo razburil samo slovenskega prebivalstva, ampak bo prinesel tudi zunanjepolitične težave s sosedom Jugoslavijo. Zaključil je s sledečim stavkom: „lzjavi predsednika KHD Feldnerja, da se hočejo z ločitvijo otrok boriti proti brezposelnosti učiteljev, pa niti najbolj nenadarjen osnovni šolar ne verjame." Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v pogovoru z koroškim-nemškim radijem dejal, da oba naroda na Koroškem nikoli — razen pod nacizmom — nista imela ločenih šol. Grilc je ovrgel tudi trditve, da so prav starši proti skupnemu pouku in je povedal: »Danes imamo mnogo primerov, ko nemškogovoreči sodeželani prav iz pedagoških in drugih vidikov prijavljajo svoje otroke k dvojezičnemu pouku. To pomeni, črta ločitve bi bila radikalna in bi prebivalstvo hudo udarila, kar gotovo ne more biti dobro za nas vse.“ ZSO v posebni izjavi poziva vse člane, da referenduma ne podprejo in apelira na vse merodajne politične forume, da se postavijo proti vsem nakanam po ločitvi otrok. (Nadaljevanje na strani 2) Koroška in avstrijska javnost ne nasedata propagandi KHD in FPČ o nujnosti ločitve °trok in jo ostro odklanjata. To jasno dokazujejo izjave številnih institucij, organizacij in znanih osebnosti. Vrsto teh izjav sta Naš tednik in Slovenski vestnik objavila tudi v skupnem informativnem listu, ki smo ga te dni razposlali na vsa koroška gospodinjstva. Profesorji dunajske univerze Ugotavljajo mdr. v posebni študiji, da imajo šolarji dvojezičnih šol velike prednosti, posebno še v gospodarstvu, ker je prav znanje jezikov pogoj za cvetočo uspešno kooperacijo. Zahtevo po ločitvi otrok sta odklonila tudi Cerkev in Avstrijska sindikalna zveza (ČGB). Sindikat je izjavil, da Koroška potrebuje dvojezične šole, medtem ko je deželni glavar Wagner ugotovil, da je večina prebivalstva proti referendumu. Ravnatelj pedago- ške akademije dr. Evvald Krainz pa je na podlagi empiričnih raziskav ugotovil, da dvojezični pouk ne zapostavlja otrok. Tudi koroški novinarji so v pretežni meri siti neutemeljene in neupravičene gonje proti dvojezičnim šolam. Novinarju dunajskega „Kurier“-ja pa se je ob tej žalostni politični igri na hrbtu južnokoroških otrok in slovenske narodne skupno- Gospa Marija Škorjak je nova konzulinja na generalnem konzulatu SFRJ v Celovcu. V ponedeljek, 20. avgusta, je v okviru svojih nastopnih obiskov obiskala Narodni svet koroških Slovencev, kjer so jo sprejeli predsednik dr. Matevž Grilc, člani predsedstva, zastopniki Naše-9a tednika in predsednik KKZ, dr. Janko Zerzer. Dr. Matevž Grilc je konzulinji zaželel mnogo plodnega in uspešnega delovanja na novem službenem mestu in jo seznanil s trenutnim narodnopolitičnim položajem naše narodne skupnosti. Željam se je pridružil tudi predsednik KKZ. Konzulinji gospe Mariji Škorjak, po rodu Štajerki, ki je službovala že na diplomatskem službenem mestu v Hamburgu, želimo, da bi se čimprej vživela v nove službene dejavnosti in da bi njeno delo bilo uspešno. Politika STRAN q ČETRTEK, v) 23. avgusta 1984 Politika „Das letzte Aufgebot des KHD?“ Z otroci se igrajo samo diktature! Sedaj Khomeini, v preteklosti pa Hitler! Za kaj jih izrablja KHD? Ti otroci, vzgojeni v demokratičnem duhu, bi mogli biti garant prijateljskega in dobrega sožitja med obema narodoma v deželi! (Sliko smo posneli prejšnji teden na celovškem Starem trgu.) Kaj hoče Komite za pospeševanje kulturne izmenjave med nemško-in slovenskogovorečimi prebivalci Koroške? Ta komite, ki je priredil torkovo tiskovno konferenco koroških mladinskih organizacij in celovške UNI In kateremu pripadajo številne osebnosti raznih koroških političnih in kulturnih skupin, se smatra kot protiutež k seperatistič-nlm tendencam, ki jih trenutno še posebno občutimo v zvezi z ljudsko zahtevo KHD. „Za Koroško je to velika obogatitev, da delujeta dva kulturna kroga in ne samo eden. Vendar, čeprav imata oba kulturna kroga v tej deželi dolgo zgodovinsko tradicijo, vlada trenutno še v velikih delih prebivalstva nezaupanje do drugojezične kulture, kar je očitno posledica velike pomankljivosti na področju obveščevanja." Tako je rečeno v izjavi komiteja. Zato si je komite stavil cilj, da bo s prirejanjem kulturnih in političnih prireditev pospeševal razumevanje, sodelovanje in kulturno izmenjavo med nemško-in slovenskogovorečimi prebivalci. Člani komiteja bodo te dni delili tudi v raznih koroških mestih letake. Kontaktni naslov: Franz Dotter, Inštitut za jezikovne vede na celovški UNI, Tel: 23 37/474 (350). Heimatdienst... (nadaljevanje s 1. strani) Na vsak način se je ravno v zadnjih dneh izkazalo, v kakšni argumentacijski stiski se KHD nahaja: ker se ne more sklicevati na seriozne in stvarne znanstvene argumente, iščejo njegovi agentatorji svojo rešitev v širjenju lažnivih vesti. Tako smo zvedeli, da agiti- rajo v zgolj nemških krajih: „Ce ne boste podpisali referenduma, bodo v bodočnosti učitelji iz Jugoslavije poučevali koroške otroke.11 Vendar taka propaganda je bila pred desetimi leti in še prej gotovo bolj učinkovita. Sedaj pa se ji smeji vedno več ljudi, predvsem mladina. Mladina, ki je naša bodočnost in ki je lahko za Koroško velika šansa. Referendum :liudstvo ie že zahtevalo — pckoroški mladini Skoraj vse koroške mladinske organizacije ter celovška univerza so zadnji torek na posebni tiskovni konferenci odgovorile Heimatdienstu s tem, da so pozvale Korošce, zlasti nemškogovoreče, da naj ne podpišejo ljudske zahteve proti dvojezični šoli. Pozvale so odgovorne politike, da se naj zavzemajo za ohranitev slovenske narodne skupnosti, da naj torej nehajo s politiko asimilacije. Ostro so zavrgle glavne »argumente11 KHD, ki očitno spet enkrat misli, da bo z demagogijo, lažnivo propagando in z manjkajočo možgansko potenco raznih nemškona-cionalnih Korošcev zmagal v nemški noči. • KHD trdi, da dvojezična šola ..zapostavlja" enojezične dijake. To je seveda docela izmišljena „teorija“: med drugim so znanstveniki dunajske univerze v posebni študiji dokazali, da med učnimi uspehi na dvojezičnih in zgolj enojezičnih šolah ni razlike. Podobno ugotavlja tudi dvor. svetnik Unkart, šef ustavne službe koroške deželne vlade. rodne skupnosti, kot to trdi KHD. Po logiki Heimatdiensta bi moral biti tudi proponent ljudske zahteve proti dvojezični šoli FPO-jevc Erich Silla Slovenec — saj ima tudi on izpit iz slovenščine ... • KHD trdi, da je večina ..diskriminirana", da torej manjšina „zatira“ nemškogovoreče Korošce. Mag. VValter Juritsch (OVP): »Zavračam inserate KHD v Volkszeitung. Zavračam tudi oportunistično obnašanje raznih vodilnih funkcionarjev koroške ČVP v zadevi ljudske zahteve KHD ter drugih manjšinskopolitičnih vprašanjih. To ni v skladu s salzburškim programom ČVP. Strinjam se s tem, kar je pred kratkim rekel moj dunajski strankarski kolega Bergmann v diskusiji z juž-notirolskimi mladinci: da moramo namreč dati manjšinam v Avstriji najmanj to, kar zahtevamo za južne Tirolce.11 Kako more narodna skupnost, ki v političnih gremijih Koroške niti v najmanjšem oziru ni zastopana in ki je na gospodarskem področju v primerjavi z večinskim narodom zelo šibka, zatirati večino? Kdo kaj takšnega trdi, temu pa res ne moreš več pomagati. Natiskovni konferenci, katero je priredil Komite za pospeševanje kulturne izmenjave med nemško- in slovenskogovorečimi prebivalci Koroške, so spregovorili univ. prof. Klaus Ottomeyer (celovška UNI), Peter Kaiser (Socialistična mladina), Josef Hieden (Kinder-freunde), Pichler (Arbeitsge-meinschaft der Katholischen Jugend/Delovna skupnost Katoliške mladine), Pauli O raže (KM), Mock (J G), Obereder (Mlada OVP), Mag. Stockham-mer (ALK), Elisabeta Herzele (Mladi socialitični učitelji — Celovec mesto), Mag. VValter Juritsch (referent za šolanje pri OVP) in zastopnika Zveze socialističnih študentov ter Zveze demokratičnih žena. Tiskovno konferenco sta vodila Renate Resinger in mag. Valentin Sima. • KHD trdi, da na južnem Koroškem grozi t. i. „Zwangs-schule" ter se boji, da na Koroškem ne bo več veljala pravica staršev. To je seveda stoodstotna demagogija: KHD namreč namenoma zamolči, da v odločilnih političnih krogih v Celovcu in na Dunaju — ne glede na ljudsko zahtevo Heimatdiensta — niti v najmanjšem oziru ni govora o kaki obvezni dvojezični šoli. • KHD govori, da bi z uvedbo ločenih razredov ustvaril enake šanse za nemške učitelje. Le-ti da so v primerjavi s slovenskimi učitelji zapostavljeni, ker v južnokoroških krajih baje poučujejo večinoma samo Slovenci. Tudi taka trditev je nadvse demagoška, vrhu tega pa še lažniva: od 436 ljudskošolskih učiteljev ima 195 izpit iz slovenščine. Poleg tega učitelj, ki ima izpit iz slovenščine, ni nujno pripadnik slovenske na- Niz diskusij so odprli v Pliberku (NT je o tem poročal), sledili Pa sta diskusiji v Borovljah (14. 8.) in v Št. Primožu (21. 8.). V Borovljah je organiziralo diskusijo domače prosvetno društvo, udeležba pa j® bila zadovoljiva. Glavne misli diskusije (podijski diskutanti so bil' mestni svetnik Schleicher, univ-prof. Gstettner, Teodor Do mej |n Mirko VVakounig) so, da \e dvojezična vzgoja za bodočnost dežele izrednega pomena in da bi družba morala pospeševati vse, kar služi mirnemu sožitju v deželi- V Št. Primožu so diskusijo organizirali SPD „Danica“ in „Vinko Poljanec" ter celovška univerza, ki te vrste diskusije po podeželju izrecno podpira. Diskutanti so bili ravnatelj šenv primške šole Alojz Lach, bivši predsednik koroškega deželnega zbora Josef Gutenbrunner, docen Manfred Moser in univ. asisten Da bodočnost dvojezičnega šolstva in skupne šolske vzgoje na južnem Koroškem prizadetemu prebivalstvu ir> treznim nemškogovorečim sodeželanom ni deveta briga, dokazujejo diskusije o dvojezičnem šolstvu, ki se te dni odvajajo po naših vaseh. ^irko VVakounig. Vsak iz svojega stališča so bili prepričani, da je °6itev otrok nenormalna, za borbenost dežele katastrofalna, ker .aizbežno vodi v konflikte, ki jih ® nihče ne more oceniti in bo I bvensko narodno skupnost prisi-JJa v geto; in kar morda najbolj ^ ie: ravnatelj Lach je dokazal, ? dvojezični pouk neprijavljenih ,r°k sploh ne zapostavlja in da v°jezična šola usposablja učenji za življenje (naštel je vrsto nek-, ?ni>h učencev šentprimške šole, J so v življenju „nekaj postali"). edagoški cilji, ki jih hajmatdinst zagovarja, sodijo — najbolj milo rečeno — med staro šaro. Navzoči učitelji so zapovrstjo ovrgli trditve in zahteve zagovornikov ločitve otrok in dejali, da tako imenovana pravica staršev ne sme iti na račun izobrazbe otrok. Diskusije so se udeležili tudi seminaristi slovenskih počitnic, ki so te dni v Tinjah. Nekateri so prišli celo s Tirolske in kar niso mogli verjeti, kake probleme imamo na Koroškem. Najbolj pretresljiva pa je vsekakor bila izjava enega od udeležencev, ki je na vprašanje novinarja Našega tedni- Peter Kaiser, predsednik Socialistične mladine: »Proti ljudski zahtevi KHD smo mdr. zato, ker odklanjamo asimilacijsko strategijo protislovenskih sil. Manj-šinskošolsko vprašanje je igralo pri pogajanjih za državno pogodbo važno vlogo. Tudi zato ne sme priti do spremembe, ki bi pomenila korak nazaj. Če pa že kaka sprememba manjšinskega šolstva, potem samo v smislu izboljšanja dvojezične šole, zlasti glede pedagoškega vprašanja.11 H. Pichler, zastopnik Delovne skupnosti Katoliške mladine: »Govorim v imenu ustanove, v katero so vključeni slovenska in nemška Katoliška mladina ter viso-košolci. Prepričan sem, da bi bilo naše delo v smislu medsebojnega razumevanja ter skupnosti vseh Korošcev blokirano, če bi že v šolah prišlo do ločitve med otroki. Če zna kdo oba jezika, je to samo prednost. Bil bi vesel, če bi znal slovensko.11 Ob robu povedano Koroški hajmatdinst je menda mislil, da bo sedanje dvojezično šolstvo pospravil kar tako mimogrede in še to za ta malo južino. Vendar, ta grižljaj mu je obtičal v grlu in sedaj se ta domovinska druščina zvija in zvija, da bi se končno izvila iz pritiska javnosti in prebivalstva, ki noče ločitve otrok in novih konfliktov v deželi. Da bi le pridobil nekaj lepotnih točk, si je kahade odel plašček koncilijantnosti, zmernosti in kompromisov. V tej novi obleki, ki se ji bo moral očitno šele privaditi, se je v ponedeljek, 20. avgusta, predstavil novinarjem. Šef Feld-ner je govoril, da hajmatdinst nima ničesar proti Slovencem, temveč zahteva enake pravice za »nemškokoroške11 otroke. Seveda to ne gre drugače kot pa z ločenjem otrok. Če pa kdo res hoče še naprej obiskovati dvojezični pouk, naj ga pa. Tako in podbobno, dobesedno nisem citiral, so se glasili lepi zvoki, ki so brneli novinarjem v ušesih, a niso mogli prikriti, da pri referendumu gre za napad na najosnovnejše pravice koroških Slovencev in na mirno bodočnost dežele. Ker kahade samega sebe v javnosti noče videti kot tistega, ki zagovarja ločitev, to funkcijo podtikava koroškim Slovencem. Vse kaže, da zaradi demokratične pravice in želje Slovencev po lastnih društvih in organizacijah kahade ne more več spati. Morda mu bo ta recept vrnil spanje: kako se organiziramo, kje in kdaj se srečavamo, je edinole naša stvar in hajmadinst nič ne briga. Vse drugo je vmešavanje v notranje zadeve koroških Slovencev. ka, zakaj se udeležuje teh počitnic, dobesedno dejal: „Hočem se naučiti materinščine, ki so mi jo ukradli!" Omenjene diskusije so dokazale, da ni nobene pedagoške in ka- korkoli drugače utemeljene potrebe po ločitvi otrok, ampak da gre za politično akcijo proti koroškim Slovencem, ki vodi samo v prepir in nemir v deželi. Zato moramo storiti vse, da bo propadel. -jn Politika STRAN ČETRTEK, 23. avgusta 1984 STRAN Gost v Našem tedniku Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG l\/ly fellovv Americans, Tm pleased to teli you, I just signed legislation vvhich outlaws Russia forever. The bombing begins in five minutes. “ (Dragi ameriški rojaki, veseli me, ko vam sporočam, da sem pravkar podpisal zakon, ki izobči Rusijo za vekomaj. Bombardiranje se začne v petih minutah.) Videl sem film „The day after" (Dan navrh). Znane so mi slike in posledice iz Hirošime in Nagasakija, ja. Bleknil je pač tisto, kar v svojih — po mojem mnenju bolnih — možganih kuha. Nesposobni ameriški in nesposobni sovjetski vladi — obe nista sposobni, da bi rešili probleme ob korenu — je navsezadnje le uspelo, da sta vsejali kal medsebojnega sovraštva tudi med ljudstvo. Po vsej verjetnosti bo pri letošnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike zmagal sedanji predsednik Ronald Reagan. Žalostno, vendar zelo ver- V petih minutah... znane posledice bombardiranj in zastrupljanj okolja (strup so pršili iz letal) v Vietnamu. Slike in pričevanja govorijo svoj strahoviti jezik. Pričevanja o krutih dogodkih v Afganistanu niso nič manj grozotna. Pa kaj, bombardiranja iz druge svetovne vojske so se zakopala v moj spomin, ni jih mogoče izbrisati. Zamenjajmo latinske črke s cirilico, amerikanščino z ruščino, Amerikance z Rusi, Rusijo z Ameriko. Oglejmo si potem razpenjeni obraz ameriškega predsednika Ronalda Reagana, če le mogoče, z veteransko čepico na glavi. Poslušajmo njegovo upravičeno ogorčenje, smrtni preplah v Ameriki, po celem svetu. rieagan je rekel, da je izobčil Rusijo, da jo bo začel v petih minutah bombardirati. Sovjeti so upravičeno rekli, da je rekel le to, kar misli. Po dognanjih sodobnih psiholoških znanosti se je ameriški predsednik izdal in razgalil do kra- jetno. Sreča je le v tem, da se včasih zgodi tisto, česar skoraj nihče ne pričakuje, pa v tem, da po ameriški ustavi ni mogoče tretja predsedniška doba. (Edina izjema je bil Franklin Roosevelt, ki se je na žalost že na smrt bolan dal naviti od sovjetskega diktatorja Stalina). Nevarnost ponovnega Reaganovega predsednikovanja pa je spet v tem, da se mu ne bo treba prav zaradi tega ozirati na nikogar in nič. Utegne se zgoditi, da bo v svoji zatrepanosti morda res napravil, o čemer za zdaj samo še čveketa. Duhovit zagotovo ni, kvečjemu v tem, da razkrinka svojega duha. Nevarno za vodilno silo svobodnega sveta, nevarno za cel svet, da tak človek, ki se s takimi resnimi in nevarnimi stvarmi šali, res more sprožiti to, kar napoveduje. Mene je strah ponovnega Reaganovega predsednikovanja. Upam, da bo vsaj za njega v tistem trenutku ura obstala. NT: V Borovljah ste prejšnji teden sodelovali pri diskusiji o dvojezič nem šolstvu. Kaj ste vi iz te disku sije razbrali? Gstettner: Po mojem ljudje ne ve do, da je hajmatdinstovski refe rendum akt proti dvojezičnosti in slovenščini ter slovenski kulturi Glavnina propagande se vije okol okrepitve pravice staršev in delit ve razredov. Zato se to vprašanje kaže kot zgolj šolsko-organi zatorično. Po mojem pa gre za iz rinjenje slovenščine iz javnega področja šole. Z zahtevo po ločitvi šole hočejo doseči dolgoročni na črt, slovensko narodno skupnost prizadeti na izredno važnem področju komunikacije in jezika. NT: Mednarodne raziskave, tudi take iz ZRN, pa potrjujejo, da dvo-in večjezičnost otroka sploh ne prizadene v njegovem razvoju. V koliko so potem hajmatdinstove trditve, da dvojezični pouk zapostavlja „nemškokoroške“ otroke, znanstveno in pedagoško stvarne in relevantne? Gstettner: Ta argument zapostavljanja nemškogovorečih otrok v dvojezični šoli bi bil smiseln tedaj, če bi se osredotočili samo na čas, ko se učitelj ukvarja z otroki. Ta čas definiramo kot čas pouka. Tedaj bi mogli špekulirati, da je v dvojezičnem razredu ta pouk razdvojen. Pedagoško pa je ta argument popoln nesmisel, ker vemo, da se otroci ne učijo samo med učiteljevem predavanjem, ampak da imamo vrsto načinov učenja: otroci se učijo drug od drugega, samostojno si stavijo naloge in jih rešujejo in v bistvu uporabijo otroci tisti čas, ko jih učitelj ne nagovarja, zelo plodno in smiselno. Sedanji gci proti dvojezičnemu šolstvu HJiika vsaka podlaga NT: Dve študiji sta zadnje tedne zbudili veliko pozornosti in omajali hajmatdinstove trditve. To je študija koroške deželne vlade ter študija Instituta fur angevvandte Soziologie. Gstettner: Obe študiji dokazujeta nepravilnost in neresničnost argumenta, da so otroci, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, v dvojezičnih šolah zapostavljeni. V bistvu se moremo pri tem opirati na redovanje, ki je izraz določenega napredovanja v šoli. A redovi ne zajamejo vse pedagoške dimenzije. Da bi to zajeli, pa so potrebni kriteriji, ki jih je zelo težko izluščiti. Po mojem bi bilo potrebno več let spremljati in opazovati razrede. In ta opazovanja mora vključevati tudi procese socialnega učenja. NT: Podobne študije so znane iz Zvezne republike Nemčije, ki jasno dokazujejo, da segregacija na šolskem področju, torej ločene šole za otroke različnih narodnosti, ne prinese drugega, kot nove konflikte in sploh ne pospešuje integracije ter mirnega sožitja. Je te študije možno prenesti na koroški primer? Gstettner: Direktno ne, vendar pa se da uporabiti raziskovalni model. Dejansko pa je treba na področju dvojezičnega šolstva napraviti posebne študije, ker ima slovenska narodna skupnost na Koroškem svoje kulturno ozadje in otroci svoje bogastvo izkušenj, ki ga ne moremo primerjati s socializacijo na primer turških otrok v Nemčiji. Slovenci tu živijo avtoht-no. NT: Ločitev otrok bo imela posledice, ki jih danes še ne moremo celovito oceniti. Gstettner: Ločitev na podlagi jezikovnih meril bo potekala zahrbtno in se bojo njene posledice šele pokazale. Moja prognoza je, da se bojo v nekaj letih pokazale v zaostrovanju konfliktov, prej pa še tako, da bojo Slovenci tujci v domovini in bojo z njimi tako tudi ravnali. Preko intolerance bo zraslo novo sovraštvo in še močneje se bo pojavil vsakodnevni fašizem. Če se bojo zaostrili še ekonomski problemi, se bo zaostrilo tudi narodnostno vprašanje, ker bo temeljilo na ločitvi. Slovenci pa se bojo počutili manjvredne in onemogle. Na kulturnem polju pa bomo zapazili osiromašenje in opustošenje. NT: Mednarodno je priznan princip, da narodna skupnost soodloča o tipu šol. Na Koroškem ta princip naj ne bi veljal? Gstettner: Na Koroškem je prav sedaj možnost, da močneje vključijo prizadeto slovensko narodno skupnost v razgovore o bodočnosti dvojezičnega šolstva. Vse pa kaže, da se bojo stranke tudi sedaj pomenile kar med seboj. To je pa politični podvig v zgolj pedagoškem vprašanju in celovška univerza je na to že opozorila. A ne nje, niti pedagogov iz dvojezičnega področja na Koroškem ne upoštevajo, čeprav so omenjeni pedagogi enotno proti ločitvi otrok. Vrhu tega ni nobenih pedagoških potreb po ločitvi. Sedanja gonja za ločene šole je samo igra z emocijami, stvarno ji manjka vsaka podlaga. Sommereggerjev proces preložen Kot je Naš tednik poročal, je moral ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v torek, 21. avgusta, na Dunaju pred sodišče, ker je v nekem pismu bralcev ocenil iniciative KHD glede dvojezičnega šolstva kot šlusstrihovsko politiko. Rezultat procesa je bila poravnana. Dr. Vospernik in dr. Feldner lahko zdaj v naslednjem mesecu ugovarjata izrečeni sodbi. Proces proti Borutu Sommereggerju, ki bi moral biti naslednji torek, so preložili. Odvetnik Grilc je zahteval, da morajo sodnijski akt prevesti v slovenščino. Ameriška knjiga o koroških Slovencih V New Yorku je te dni izšla pri založbi Columbia University Press v seriji „East European Monographs, Boulder“ knjiga „The Slovene Minority of Carin thia“. Knjigo je izdal univerzitetni profesor dr. Thomas M. Barker ob sodeiovaju univerzitetnega docenta dr. Andreja Moritscha. O knjigi, Narodni svet koroških Slovencev pripravlja slovensko izdajo, bomo v eni izmed naslednjih številk obširno poročali. Nemška rajhovska vlada in vlada Zveze socialističnih sovjetskih republik sta v želji, da utrdita stvar miru med Nemčijo in ZSSR, in izhajajoč od temeljnih določil pogodbe o nevtralnosti, ki je bila sklenjena aprila 1926 med Nemčijo in ZSSR, dosegli ta dogovor: Člen 1 Oba pogodbenika se obvežeta, da se bosta vzdržala vsakega nasilnega dejanja, vsakega agresivnega dejanja in vsakega napada drug proti drugemu, in sicer vsak posamezen kakor tudi skupno z drugimi silami. Člen 2 Če bi postal eden izmed pogodbenikov predmet vojaških dejanj kake tretje sile, drugi pogodbenik nikakor ne bo podprl te tretje sile. Člen 3 Vladi obeh pogodbenikov bosta ostali v prihodnje nepretrgano v zvezi zaradi posvetovanj, da se vzajemno informi- porazum med vragom in zlodejem rata o vprašanjih, ki se ti#, ^ njunih skupnih interesov. V' Člen 4 ^ J°seeneenboi;deieiM9noyi,!Ž.nes, 23. avgusta 1984. pred 45 leti sta grupacije sil, ki je obrnjejv J^va Nemčija in Stalinova Zveza sociali-posredno ali neposredno pr"^ih republik presenetili svet s pogodbo o drugemu delu. ^Padanju. S to pogodbo si je Hitler zavaro- Člen 5 X|n ■-et za naPad na Poljsko, ki se ni hotela če bi nastali spori ali Mniti njegovim vabam. Prvega septembra fikti med pogodbenikom^ je Hitler napadel Poljsko. Sprožil je dru- vprasanjih te ali one vrste, J svptr..,«« • T o J., . K J, , sta oba dela te spore ali ^ ^ . ^no vojsko. Spravil je v propad sebe fiikte poravnala izključno^.v°jo državo. Evropo in svet pa na rob pre-prijateijsko izmenjavo rnj| ua. Konec koncev je na stežaj odprl vrata komisije0^pomvnavo^pv^j^j^^^stisniu zavezniku, občudovalcu uc|i nasprotniku in sovražniku Stalinu, da Člen 6 °9ei poriniti meje sovjetskega kolonialne- Ta pogodba se sklene ^ dobo desetih let z določiljLV''stini naj se izmenjata v Tajni dodatni da velja, če je ne odpove e^ u- Pogodba začne veljati avgusta 1939. izmed pogodbenikov leto P Kl_ s Podpisom. ga imperija prav v osrčje Evrope. Po koncu krvavih bojev na Poljskem spetembra 1939 je sporočil Stalin Hitlerju: „Naše prijateljstvo je zapetačeno s krvjo." Naš tednik objavlja danes v celoti slovenski prevod pogodbe o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo od 23. avgusta 1939 s tajnim dodatnim protokolom vred. Najvažnejše stvari so bile določene v tajnem dodatnem protokolu. Pogodbo in tajni dodatni protokol sta podpisala ministra za zunanje zadeve Joachim von Ribbentrop za Nemčijo in Vjačeslav Molotov za Sovjetsko zvezo. protokol od 23. ! f1’ v aPisano v dvojnem izvirni- nemščini in ruščini. Moskva, 23. avgusta 1939 potekom tega roka, da se ba veljavnosti te pogodbe daljša avtomatično za na' njih pet let. Člen 7 d'kd v°n Ribbentrop Ta pogodba naj se ratificDcjpP°°blastilu vlade v čim krajšem roku. Rati*W' ■ Molotov ■ —----------- ^^mško rajhovsko vlado - ' von Ribbentrop ZSSR Ob podpisu dogovora o ne-napadnju med Nemškim raj-hom in Zvezo socialističnih sovjetskih republik sta razpravljala podpisana pooblaščenca obeh delov v strogo zaupnem razgovoru o vprašanju razmejitve obojestranskih interesnih sfer v vzhodni Evropi. Razgovor je dal ta izsledek: O Za primer ozemeljsko-političnega preoblikovanja na območjih, ki spadajo k bal-tovskim državam (Finska, Estonska, betonska in Litva), je severna meja Litve hkrati meja interesne sfere med Nemčijo in ZSSR. Pri tem obe strani priznata interes Litve za vilnsko območje. © Za primer ozemeljsko-političnega preoblikovanja območij, ki spadajo k poljski državi, se bosta razmejili interesni sferi Nemčije in ZSSR približno s črto rek Piše, Nare-va, Visle in Sana. Vprašanje, ali se po obojestranskih interesih zdi ohranitev neodvisne poljske države zaželena in kako bi bilo treba potegniti meje te države, se more dokončno razjasniti šele med nadaljnjim političnim razvojem. V vsakem primeru bosta rešili obe vladi to vprašanje s prijatlejskim sporazumom. © Glede na jugovzhod Evrope poudari sovjetska stran svoj interes za Besarabijo. Nemška stran izjavi popolni politični dezinteres za ta območja. © Obe strani bosta skrbeli, da ostane ta protokol strogo tajen. Moskva, 23. avgusta 1939 podp. von Ribbentrop podp. V. Molotov. Rož, Podjuna, Žila Osemdesetletnica „Svobode“ v Logi vasi Slovensko prosvetno društvo v Logi vasi je eno izmed najstarejših v naši deželi. Ustanovljeno je bilo v času, ko se je spoznala potreba po organiziranem ljudskoprosvetnem delu. Pri ustanovitvi so mu dali ime „Slavček“ in je bilo po drugi svetovni vojni preimenovano v „Svobodo“. Velike prireditve kakor ljudski tabor na Žopračah, tabor koroških Slovencev pod Jerberkom in mladinski dan v Logi vasi so nosili pečat tega društva. Lepo število domačinov in prijateljev se je zbralo na nedavni slavnostni prireditvi pri Jagervvirtu, da bi skupno s kulturnimi delavci iz ožje okolice Loge vasi proslavili osemdeset-letnico. Stanko Tschernitz, „duša“ in hkrati pevovodja moškega zbora, ki je edina panoga kulturnega udejstvovanja, ki še deluje, je izrekel prisrčno dobrodošlico številnim častnim gostom, med drugim konzulu SFRJ Markoviču, vrbškemu županu Valentinu Petritschu, dv. sv. dr. Pavlu Apovniku kot zastopniku koroške deželne vlade, domačemu župniku dekanu Marku Hotimitzu in predsedniku SPZ Tomiju Ogrisu. V svojem govoru se je Tschernitz posebno spomnil prvega predsednika župnika Štefana Singerja, ki je začel pod takratnim imenom Katoliško izobraževalno društvo „Slavček“ zbirati in oblikovati • Kotmara vas Neznani storilci so napravili v petek, 17. avgusta, precejšnjo škodo v kotmir-ški župni cerkvi in v podružnici v Šmarjeti. V Šmarjeti sicer niso našli denarja, zato pa je gmotna škoda kar velika, v župni cerkvi pa so odnesli železno skrinjico, v kateri je bil denar za sveče. • Radiše Jubilejna proslava ob 80-letnici društvenega obstoja Prireditelj: SPD „Radiše“ Čas: nedelja, 26. avgusta 1984, ob 14.00 uri Kraj: kulturni dom na Radišah Sodelujejo: domače pevske skupine, moški zbor KUD „Sta-ne Žagar" iz Krope, ženski pevski zobr DU Laško, Sanger-runde Ebenthal, MoPZ SPD „Bilka" iz Bilčovsa, kantavtori-ci Eda in Silvija Velik, ansambel „Korenika“ iz Šmihela Logoveščane. Močno razgibano delo, ki je bilo prekinjeno le za nekaj let po plebiscitu in v času hitlerjeve strahovlade, je kmalu želo vsestransko priznanje. Številni nastopi na Koroškem in v Jugoslaviji so bili dogodki, ki se jih še živeči pevci radi spominjajo. Nadalj-ni razvoj društva oziroma zbora pa so narekovale hitro se spreminjajoče družbene razmere, posebno pa, z ozirom na neposredno bližino k osrednjem turističnem centru Koroške, dinamičen razvoj tujskega prometa. Tako je postal turizem dvorezen meč. Boljši standard je začel spodkopavati bogato tradicijo slovenske kulture in besede na južnem bregu Vrbskega jezera. Prav v tej zvezi je dr. Apovnik v svojih čestitkah omenil tudi potrebo po sodobnejših oblikah kulturnega izraženja. Dva najstarejša in še vedno aktivna pevca Jozej Strauss in Tevžej Kaki, ki je kot prvi zapel Kernjakovo „Mojcej“, pa sta sprejela priznanje SPZ. Med številne govornike se je uvrstil tudi župan Petritsch, ki je dostojno ocenil delo „Svo-bode“ ter predsednik socialistične mladine Kaiser, ki je kot tudi drugi govorniki izrekel koroškim Slovencem vso solidarnost proti referendumu KHD-ja. Kulturni del slavnostne prireditve pa so poleg domačega pevsekga zbora prepričljivo olepšali sosednji zbori: mešani pevski zbor „Moj-cej“ iz Št. lija, pod vodstvom Mira Kernjaka, mešani pevski zbor „Edinost“ iz Škofič, ki ga vodi Simona Portsch ter moški pevski zbor „Bilka“ iz Bilčovsa, pod vodstvom „novega pevovodje" Mirka Lauseggerja. Pevcem iz Loge vasi, ki skrbijo tudi za cerkveno petje, iz srca želimo, da bi še mnogo desetletij veljal društeveni moto: „Od jizera do vrh planin, čez Logo vas razlega se slovenski glas ...“ Libuče: „romanje“ h Kralju Matjažu Kot zadnja leta, so libu-ški pevci, njihovi prijatelji ter prijateljice tudi letos (12. avgusta) „romali“ k svojemu patronu „Kralju Matjažu", ki, kot je znano, spi na Peci z Alenko in nekaj metrov dolgo brado. Že ob 4. uri zjutraj se je nad 30 Matjaževcev in Alenčic podalo na pot: le-ta jih je vodila čez Veški stan na Bistriški vrh, nato mimo Kniepsa k Sedmim kočam, kjer jih je Mogrov Lipš z manjšo zamudo pozdravil v „restavrantu“. Lipš, sicer star gorski lisjak, tokrat ni riskiral romanja h Kralju Matjažu. Rekel je, da je moral nekje čakati na „gam-sa“, vendar se je v „restav-rant“ vrnil brez lovske trofeje. Pohod po Peci je bil gotovo za vsakega udele- ženca doživetje. Pri večini Matjaževcev je bilo opaziti, da so zelo talentirani planinci; udeležili pa so se pohoda tudi taki, ki so se počutili kot Kristus na križevem potu. Bo že držalo, kar pravi stari pregovor: Peca ni nor, nor je le tisti, ki gre (z nikotinom in alkoholom) gor... A konec koncev se je izteklo vse v najlepšem veselju in družabnosti. V gostilni pri Sedmih kočah so se „peški romarji" prijetno oddahnili. Edina, ki je sedaj zaradi obilnega dela trpela, je bila natakarica. Na najboljšem pa so bili brez dvoma številni letoviščarji: saj so lahko prisluhnili lepemu petju Matjaževcev, ki so jim nudili ves koncert. In to zastonj. -Kuj- Uspešen folklorni večer rožeškega društva Pretekli konec tedna je kultuno društvo „Peter Markovič" iz Rožeka vabilo k VVoschitzu na Muto k že tradicionalnemu kulturnemu večeru, ki je bil glede obiska in tudi glede navdušenja obiskovalcev letos najbolj uspešna rože-ška prireditev. V nabito polni VVoschit-zevi dvorani, kjer so se v glavnem zbrali letoviščarji, je goste prireditve na zelo šarmanten način pozdravil domačin Franc Kattnig, ki je med častnimi gosti pozdravil tudi člana predsedstva NSKS dipl. trg. Janka Uranka. Kattnig je v svojih pozdravnih besedah orisal zgodovino slovenskega naroda in je nakazal tudi trenuten položaj slovenske manjšine na Koroškem. Kulturni spored so ta večer oblikovali folklorna skupina iz Žitare vasi pod vodstvom Marice Kukoviče, mladi in nadebudni tamburaši iz Hodiš, ki jih vodi Franci Spitzer in moški pevski zbor „Jepa-Baško jezero", pod vodstvom Aleša Šusterja. Za povezavo med posameznimi točkami je odlično poskrbela tajnica domačega društva Margit Lesjak, ki si je izbrala tudi več citatov iz Perkounigo-vih del, saj obhajamo letos 25-letnico njegove smrti. Dejansko lahko rečemo, da je domačemu društvu sijajno uspelo organizirati ta večer, saj so obiskovalci prireditve še do jutranjih ur ob sladkem vincu in prijetnem klepetu sedeli pri VVoschitzu in so prepevali slovenske pesmi. • Šmarjeta V soboto, 11. avgusta, smo se poslovili od Marije Goritschnig, Šiminčeve matere v Šmarjeti. Rajna se je rodila leta 1913 v Veliki vasi pri Št: Jakobu. Bila je marljiva, ljubezniva. Umrla je v četrtek, 9. avgusta, pri hčerki, ki je poročena v Vožnici. V imenu župnijskega občestva se je poslovil od rajne župnik Maks Mi-chor in se ji zahvalil za njen življenjski zgled. V slovo so zapeli cerkveni pevci. Naj se rajna Šiminčeva mati odpočije v Bogu. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Rož, Podjuna, Žila Od leve: Slikar BOŽIN KUZMAN in harmonikaš VIKI AŠIČ. V času od 11.—18. avgusta 1984 so priredili Avstrijsko-jugoslovanska družba, turistična agencija CARTRANS in restavracija SPAR v Celovcu „TEDEN JUGOSLOVANSKE KU-HINJE“, ki je našel pri celovški in koroški publiki odličen od-, mev. Restavracijo je oblikoval jugoslovanski umetnik Božin Kuzman iz Vojvodine, ki sedaj živi v Ljubljani. Za glasbeno zabavo je skrbel Viki Ašič iz Celja, znan harmonikaš, saj že nad 30 let zabava poslušalce doma in po svetu. Za najvažnejši del — kuhinjo — pa sta srkbeli strokovni učiteljici kuharstva v Ljubljani TONČKA HOČEVAR, dolgoletna šefinja kuhinje hotela Bellevue v Ljubljani — ki je bila na mednarodnih tekmovanjih že večkrat nagrajena z zlatimi odličji — in strokovna učiteljica kuharstva DRAGICA AJDOVEC — tudi na mednarodnih tekmovanjih že večkrat nagrajena z zlatimi odličji. Dvojezična prireditev Trte Globasnica: 70-letnica Svaniakove Marice Marica Hutter, ali Svanjakova Marica — tako jo poznajo domačini predvsem iz pliberške okolice —, je pred kratkim praznovala svoj 70. življenjski jubilej. Naj ji za ta praznik iskreno čestitamo ter ji želimo zlasti to, kar si sama najbolj želi: obilo zdravja in božjega blagoslova. Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žitari vasi je pred nedavnim vabilo na večer slovenske pesmi in folklore. Po dvojezičnih pozdravnih besedah predsednika domačega društva Mirka Ogrisa, ki je orisal namen takega večera, so sledili številni nastopi domačih in sosednjih dru-štvenikov. S pesmijo je številno publiko navdušil dekliški pevski zbor iz Sel, tam-buraški orkester SPD „Zar-ja“ iz Železne Kaple, duo Sadnikar iz Bikarje vasi, Globasnica: Na že tradicionalno poletno noč so preteklo soboto vabili aktivni društveniki SKD Globasnica k Šoštarju. Lepo število obiskovalcev prireditve, med njimi mnogo turistov in tudi nekaj častnih gostov je dvojezično pozdravil predsednik domačega društva Mirko Smrečnik. V pozdrav gostom je zapel fantovski zbor iz Globasnice, pod vodstvom Janeza Gregoriča nekaj starih, domačih slovenskih pesmi in moderne folklorna skupina SPD „Trta“ in MoPZ SPD „Trta“ iz Žitare vasi. Nastopil pa je še MGV Sittersdorf/Ži-tara vas, ki je tudi zapel slovensko pesem. Na lepem in prijetnem večeru so društveniki nudili gostom, predvsem turistom, kulturni užitek, Irena Brežjak in Peter Korpitsch, ki sta povezovala spored pa sta dala gostom tudi informacijo o koroških Slovencih in njih življenjskih razmerah. poletna noč pesmi s slovenskim tekstom. Za ples in zabavo so igrali že profilirani Fantje treh dolin, katerim je odlično uspelo navdušiti vso publiko v Šoštarjevi dvorani. Posebno veseli so bili gostje tudi, da so bili navzoči tudi pevci globaškega zbora in suški oktet, ki so v pavzah in tudi še po prireditvi do jutranjih ur prepevali domače pesmi in so tako skrbeli _ za najboljše vzdušje pri Šoštarju. Svanjakovo Marico poznamo kot nadvse narodno zavedno in verno ženo. Pred vojno se je že močno vključila v Pliberško prosvetno društvo in cerkveno delo. Pela je pri mešanem in dekliškem zboru Katoliškega izobraževalnega društva (oba zbora je vodil Foltej Hartman) ter je sodelovala pri odrskih nastopih. Tega seveda domači nacisti niso „spregle-dali“. Marica je bila za časa Hitlerja za nekaj časa od Ge-stapa zaprta v Celovcu. Po vojni je takoj spet začela delovati na cerkvenem in prosvetnem polju ter je tudi nekaj časa bila dopisnica tedanje „Kronike". V prvi vrsti pa smo ČESTITAMO Luku in Ančki Hudi se je pred kratkim rodil že četrti otrok —■ hčerka Andreja. Staršem iskreno čestita SPD Srce in upa, da bo Ančka kmalu spet prišla v Dobrlo vas na pevske vaje. Številnim čestitkam se pridružuje tudi NT. V Roškavi v Slovenjem Plaj-berku je te dni praznoval Han-zej Ogris svojo 85-letnico. K visokemu jubileju iskreno čestitamo. Johana Romšek iz Železne Kaple praznuje te dni 70-letnico. Iskreno čestitamo. Nestor Burak na Trati praznuje svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo. Konec tedna sta si obljubila večno zvestobo Ivanka Katz in ženin Schonherr iz Doba pri Pliberku. Na skupni življenjski Marico poznali kot zavzeto cerkveno pevko, sprva v Pliberški fari, od leta 1959 naprej, ko se je omožila s prof. Jožkom Hutterjem, pa v Globasnici. „Pela sem 58 let, toda sedaj sem morala nehati, pač ne morem več," tako Marica v pogovoru z NT. Kar je naši slavljenki „osta-lo“, je še zvestoba slovenskim knjigam ter časopisom (Marica marljivo prebira mdr. Naš tednik), in če njo ter njenega moža Jožkota obiščeš v njuni lični hiši, ti vesta povedati marsikaj zanimivega. Zato si želimo, da bi ju Bog še dolga leta ohranil med nami in jima še enkrat kličemo: ad multos annos! poti želimo mlademu paru vse najboljše. Novemu ravnatelju ljudske šole v Žvabeku, Lenartu Katzu, prisrčno čestitamo k njegovemu poklicnemu uspehu In mu želimo tudi v bodoče veliko uspeha pri njegovem delu. 80-letnico je obhajala ga. Terezija Scharnagel iz Št. Kandol-fa pri Kotmari vasi. Iskreno čestitamo! Župniku Alojziju Luskarju v Kamnu v Podjuni iskreno čestitamo ob zlatomašniškem jubileju ter mu želimo, da bo še dolgo opravljal zgledno duš-nopastirsko delo med koroškimi Slovenci. Kupim trda drva ali Jih sam napravim. Javite se, prosim, pod telefonsko številko 0 4222 / 51 25 28-21 Dr. FRANC WUTTI v Borovljah obvešča, da zaradi dopusta od 30. avgusta do 7. septembra 1984 ne ordinira Prodajam R 5 (1977). Javite se lahko po telefonu (0 42 22) 59 40 42 Reportaža „Duh je, ki oživlja" „ In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili. Bili so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je ta glas nastal, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku . . .“ (Apd. 2, 4-6). Podobnemu čudežu smo bili priča v soboto, 18. avgusta 1984, ob romanju treh škofij — celovške, ljubljanske, videmske — k staroslavnemu svetišču pri Gospe Sveti. Bilo je že tretje tako skupno romanje; predlanskim so se zbrali verniki na Višarjah, lani na Brezjah. Čul si slovensko, nemško, italijansko in furlansko besedo, pelo in molilo se je latinsko, slovensko, nemško, italijansko. Andrej Kajžnik je v slovenščini, nemščini in italijanščini pozdravil romarje in jim razložil zgodovino in pomen kraja, na katerem so se zbrali. Pri Gospe Sveti je na Koroškem znova stekla zibelka pokristjanjenju. Tu sem so poslali iz Salzburga škofa Modesta, da bi pokristjanil Karantanijo; škof je pokopan v cerkvi. Tu so se zbirale in se zbirajo množice romarjev iz Koroške in iz okoliških dežel, predvsem iz Kranjske. Zadnjo soboto so se spet zbrali tu zastopniki treh velikih evropskih skupin Germanov, Romanov in Slovanov. Vodili so jih celovški škof Egon Kapellari, videmski nadškof Alfrede Battisti in ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar s pomožnima škofoma Jožetom Kvasom in Stankom Leničem. Škof Kapellari se je obrnil na množico v nemščini, slovenščini in italijanščini. Pozval je navzoče, naj se uprejo proti duhovni praznini v našem svetu, in izpovedal željo, naj bi Sv. Duh deloval v starših, znanstvenikih, mladini, v delovnih obratih, v tistih, ki odločajo o politični usodi, skratka povsod, kjer ljudje živijo in delajo. Prosil je, naj ne bi živeli samo drug ob drugem ali celo mimo drugega, marveč drug z drugim. Škof Kapellari je zaželel vsem romarjem moč Sv. Duha; naj bi jih ta Sv. Duh oživljal in krepil na domovih in pri delu. Tistim zastopnikom romarjev, ki so prinesli k oltarju darila, je krški škof izročil sveče. Po zaključni pesmi „Te Deum“ sta še spregovorila ljubljanski in videmski nad-pastir. Nadškof Šuštar je prinesel pozdrav romarjev iz Slovenije in poudaril, da smo se pri Gospe Sveti zbrali v znamenju Sv. Duha in doživeli duha resnice, svobode, ljubezni in miru. Nadškof Battisti pa je priporočil Evropo varstvu zavetnikov Benedikta in bratov Cirila in Metoda. Poseben pozdrav romarjem je pridonel iz lin gosposvetskih stolpov. Pozdravil jih je težki gosposvetski zvon. Mnogi, predvsem iz Koroške in Furlanije, pa so prvič čuli nabijanje ali pritrkavanje. Bil je to gorenjski pozdrav Gospe Sveti. Nekateri so svojevrstne melodije iz zvonika posneli na kasetofone. „Duh je, ki oživlja" — „Der Geist ist es, der leben-dig macht" — „E lo spirito, che vivifica". V tem znamenju so se zbrali romarji zadnjo soboto pri Gospe Sveti, v deželi, v kateri neki drugi duh poziva ljudi k ločevanju in medsebojnemu sovraštvu. Ljudi, ki delujejo v znamenju tistega drugega duha, zadnjo soboto pri Gospe Sveti ni bilo. NAS TEDNIK — VAŠ PRIJATELJ VMO r nljn l t~l~U STRAN n ČETRTEK, STRAN q ČETRTEK, O 23. avgusta 1984 ________v? 23. avgusta 1984 Če slišimo besedo „kultura“, vsak najprej pomisli na i*®lje s kulturo, ali nam je to le dolžnost, ki jo čutimo kot ši dve osrednji kulturni organizaciji, na naša društva, k^bvenci? Takšna in podobna vprašanja si je stavil že vsak. certe, igre in sam ocenjuje svojo lastno kulturno dejavni Torej smo tokrat naprosili za diskusijo naše kulturne de-Vendar kultura nikakor ni jasen pojem, vsak ima sv^vce. Kaj mislijo o kulturi naši funkcionarji in predsedniki, predstave o tem, kakšno bi naj bilo naše kulturno življenj vemo. Naša naloga pa je, da poslušamo tiste, ki ustvar-Ali moramo iskati nove oblike, ali naj ostanemo pri tem, l®jo našo kulturo, ki delajo na bazi. Antonija Lesjak in Mal-imamo doslej? Se naj politika vnaša tudi v kulturo, ali Kropivnik, izvrstni režiserki in igralki iz Bilčovsa, Bertej bo kultura sama zase? Zakaj potrebujemo dve osrednji k;°gar, suški zborovodja, Štef Merkač, lutkar in igralec iz turni organizaciji? Kakšen je naš odnos do kulture nemšNihela ter Poldej Zunder, režiser in duša komende na Re-govorečih sodeželanov? Smo kulturni zato, ker imamo ®®rci, so diskutirali o problemih naše kulture. _____________________________________________________________a------------------------------------------------------------- Iz sproščnih ust... Iz sproščenih ust — s to rubriko hočemo spodbudilo izražanje mnenj in pogledov na vprašanja naše narodne skupnosti. Tokrat smo potrkali pri kult*, s katerimi sta se pogovarjala R. Grilc in R. Vouk Bertej Logar: „ Ljudstvo samo oceni prireditev; kar je dobro, se bo ohranilo, ostalo pa bojo pozabili. “ Reportaža Antonija Lesjak: „Starejši ljudje ne marajo sodobnih iger, ker se nikoli niso navadili, da je treba pri igrah tudi sam mislit,i.“ Tradicija ali nove oblike? Antonija Lesjak: Mislim, da potrebujemo obe obliki. Starejši ljudje ne marajo sodobnih iger, ker se nikoli niso navadili, da je treba pri igrah tudi sam misliti. V igre so se oživeli le čustveno in so zraven jokali in se smejali, iger, kjer morajo veliko razmišljati, pa ne razumejo. Mladina pa želi videti ravno te igre. Starejši se nanje ne bojo več navadili, pravijo, da so stare igre najlepše. Kar smo imeli več kot sto let, pač ne moreš enostavno izbrisati. Mladini moramo dati možnost, da igra, kar si želi, mora pa upoštevati tudi interese starejših. Malči Kropivnik: „Siovenec P Slovenec — kakšen je njeg0 svetovni nazor, je pri ku0 nepomembno. Ne potrebuje dveh organizacij.“ štef Merkač: „ Kulture in politike enostavno ne moreš ločiti, Predvsem, če si v takšnem po-'oiaju, kot mi. “ Poldej Zunder: Na Koroškem smo na odrskem področju zamudili deset, dvajset let. Pretirano bi bilo, če bi kar takoj napravili korak od starih iger k modernim in eksperimentalnim uprizoritvam. Zaenkrat naši igralci jezikovno in igralsko še niso sposobni, to bo trajalo še nekaj let. Vmesni korak bi bil ta, da zdaj začnemo igrati naše klasike, Cankarja, Jurčiča in podobne, če pa hoče kdo igrati, bi si moral najprej ogledti tudi druge gledališke uprizoritve, da vidi, kako igrajo profesionalci. Štef Merkač: Seveda moramo najti kompromis, ne smemo se zakrkniti. Kljub temu pa naših ljudi ne smemo podcenjevati. Saj še nihče ni zares poskušal iti na podeželje z res novimi stvarmi. Treba je poskusiti, jaz sem prepričan, da bojo ljudje razumeli tudi to. Ne morem zagovarjati teh starih „fajmoštrskih“ iger, kjer gre le za ljubezenske zaplete, manjše družinske tragedije in vprašanje, če bo fant postal duhovnik, ali ne. Bertej Logar: Pravo oblik6 ulture si izbere ljudstvo s®' no. To najbolje vidimo pri PeS’ nih: dobre pesmi ljudje zmeril pet pojejo, tako da postane)6 lasične, ostale pa se v n e kal 3tih pozabijo. Ne morem re& :atera oblika kulture J joljša, ker kulture ne moren10 reducirati na eno stopnjo. TU li takoimenovani „kič“ je nek rste kultura. Ravnati se mor®. no zmeraj po tem, kaj judstvo; gledalci oziroma P° ilušalci prireditev ocenijo, J >dobravajo ali pa zavrnejo. 56 -eda pa ima vsak kulturn1 lolžnost, da se izobražuje n6 >rej, pomujati se moramo, ° >i dosegli čim višjo stopnl6: vlajveč se moraš pač nauc1 Kultura in politika - Bertej Logar: Kulturo in P° 1 tiko je treba ločiti. Že marših terega, ki bi sicer sodeloval 1 hodil na prireditve, smo s staJ nim politiziranjem odbili. S6 že s tem pokažemo, kdo s n10' če gremo na slovenske prireditve! Ni treba, da ob vsaki pri-nki ponavljamo, kaj nam manjka. Malči Kropivnik: Takoj po ''ojni so sodelovali še takšni, ki so danes najhujši nemčurji. Seveda je tu bil velik vpliv Haj-^atdiensta, deloma jih pa je °dbilo tudi to, da smo pri kulturnih prireditvah delali politiko. Oboje mora biti, vsako pa naj ostane samo zase. Še da-des bi marsikdo pel pri kakcem zboru, ker pa so pri pri-r®ditvah zmeraj tile govori, pa dočejo. štef Merkač: Jaz mislim, da kulture in politike enostavno d® moreš ločiti, predvsem, če si v takšnem položaje, kot smo [di. Slovencem, predvsem pa Jemcem moramo predstaviti daš narod, naš politični pologi in naše težave, ker večina ali sploh ni informirana, ali pa Je nasedla lažem nemškonacio-daicev. S kulturo lahko tudi vPlivamo na ljudi in kakšnega Pridobimo nazaj. Če pogledajo naše zbore, tam poje mno-9° ljudi, ki bi se sicer že odtu- jili slovenskem jeziku. Dokler politične izpovedi na prireditvah niso nacionalistične, gotove ne škodujejo. Vrhu tega pa je tako in tako vsaka kulturna dejavnost tudi politični akt. Poldej Zunder: Zame je kultura predvsem nekaj, s čemer lahko najdeš svoj lastni jaz. Človek se naj veseli nad tem, kar zna ustvariti. Zato pa je kultura nekaj globalnega. Seveda bo vsak ljubil kulturo svojega naroda, moramo pa spoštovati kulturo vseh narodov. To nam Slovencem zelo manjka, mi gledamo na kulturo veliko preozko. Če je zapovedano, da s kulturo nekaj manifestiraš, to ni več lepo. Najprej moramo imeti interes in resnično veselje za kulturno delovanje. „Moramo igrati, da bo nekaj domačega, slovenskega" — to je neumnost. Zakaj imamo dve osrednji kulturni organizaciji? Bertej Logar: O tem ne morem razpravljati, ker nisem kompetenten. Štef Merkač: Dve kulturni organizaciji — to je otročje. Jaz se ne morem identificirati z nobeno. Prej sem rekel, da naj bo tudi v kulturi nekaj politike, vendar takšne politike, kjer gre le za ugled te ali one organizacije, pa res ne potrebujemo. Antonija Lesjak: Mislim, da to pride od zgoraj, funkcionarji ustvarjajo dve organizaciji. Ljudje, kulturni delavci, hočejo biti enotni. Vsi si želimo, da bi bila le ena organizacija, s tem bi imeli boljšo kvaliteto, pri-šparali pa bi si nepotrebnih prepirov. Saj nas je tako in tako le malo, če se bomo še naprej tepli med seboj, se bomo sami uničili. Malči Kropivnik: Ta prepir vodi tako daleč, da nekateri še zdaj ne g rejo na prireditve druge organizacije. Potem pa se čudimo, ko zmeraj spet kdo odpade. Ljudje imajo že ušesa polna od tega stalnega prepira. Če je kdo Slovenec, je Slovenec, kakšen pa je njegov svetovni nazor, je pri kulturi popolnoma nepomembno. Ampak — svetovni nazor gor ali dol — tudi v politiki bi bil skrajni čas, da skupno nastopamo. Antonija Lešja: S tem le sami sebi škodimo. To je isto, kot pri volitvah. Če bi zmeraj kandidirali skupno in samostojno, bi še zdaj bili zastopani v deželnem zboru. Tako pa vleče vsak na svojo stran, rezultat pa je, da ne dosežemo nič. Poldej Zunder: Če je fair konkurenca, naj zaradi mene ostaneta dve kulturni organizaciji. Mene bolj moti nekaj drugega; pri K KZ in SPZ, pa tudi pri ostalih društvih imam včasih vtis, da jim gre samo za bilanco. če pa kdo malo razmisli, bo spoznal, da ni važno število nastopov, važna sta kvaliteta in veselje za delo. Od osrednjih organizacij si pričakujem, da dajeta več pobud za delo v društvih. Ni treba organizirati vedno več koncertov, bolje bo, če bomo razmislili, kaj se da še napraviti. Lep primer je Reberca: teden mladih umetnikov, orffovi seminarji, gledliški tečaji etc., pa še veliko novih stvari bi lahko napravili! O literaturi... Bertej Logar: Imamo sicer zelo mnogo trivialne literature, kljub temu moramo podpirati vsako aktiviteto. Pomisliti moramo, da je bila prav Mohorjeva desetletja edina organizacija, ki je ljudstvu dajala knjige. Štef Merkač: Drugače že gre, le tale mohorjev knjižni dar si lahko prišparam. Tu bi res lahko izdali tudi kakšno literaturo in tako tudi tistim, ki je sicer ne berejo, nudili pristop do nje. Tako pa je le škoda za denar. Poldej Zunder: Vendar se premika na boljše. Manjka nam pa še vedno tistih ljudi, ki bi druge animirali za branje. Kaj pa nam pomagajo knjižnice po društvih, ko pa večina niti ne ve, katere knjige so v njih in jih skrivajo v zadnji kotiček! Tudi drugod še vedno opažam precej nezrelosti. Kako so nekateri obravnavali Li-puša, to je primitivno. Le zato, ker se ne strinjajo z vsebino, odklanjajo celo delo, ki je jezikovno nekaj enkratnega. Pri literaturi je vprašanje zrelosti, kaj kako bereš, in tu nam še zelo mnogo manjka. Pa še folklorizem ... Štef Merkač: Nekateri delajo s kulturo import-eksport trgovino. Delajo masovne prireditve za goste in povabljajo znane skupine iz Jugoslavije. Nič ne bi rekel, če bi to bila kultura, ampak Slaki pa Kolo itd. so le zabavne skupine. Tako ne moremo posredovati naše kulture tujcem. Občutek imam, da gre le za denar. To je zame goli folklorizem. Poldej Zunder: Tu moram kritizirati tudi način poročanja naših časopisov. Zakaj se ne upajo odkrito kritizirati? Tako pa bereš o prireditvi, ki je bila brez vsake kvalitete, najlepše hvalnice. Prav smešno je, če sem sedel v pol prazni dvorani, potem pa berem, da je bila nabito polna. Kulturo bomo zboljšali le, če bomo odkrito priznali tudi napake. Takšno poročanje pa le škodi, ker ljudje mislijo, da je vse v redu. Kultura / Pismo bralcev Sportpolitik! VVir Osterreicher nehmen als neutrales Volk die ganzen Ereignis-se rund um den politischen Boy-kott der Olympiade mit Vervvunde-rung und Enttauschung zur Kennt-nis. Nun ist dies halt einmal die „groBe Politik“, sie nimmt keine Rucksicht auf die eigentlich Ge-schadigten, den tausenden Sport-tern und Millionen Sportfreunden, die die Betrogenen und Leidtragen-den solcher Entscheidungen sind. Aber vvarum in die „groBe Politik“ schauen, sehen wir doch einmal in unsere Umgebung. Da liest man in einem Leserbrief von Hr. Dr. Marijan VVakounig aus Wien, daB die korrupten Funktionare des SAK ei-nen politischen Ausverkauf und Verrat an der Volksgruppe bege-hen. IVas haben diese bosen Funktionare nun verbrochen? Der SAK, sportlich eines der attraktivsten Aushangeschiider der Volksgruppe in Karnten, ist nach einer verpatz-ten Saison aus der Karntner Liga vrieder abgestiegen. Die Leistun-gen der Mannschaft stimmten nicht mehr, in der Vereinsfuhrung gab es Differenzen, die Anhanger kamen nicht mehr so zahireich zu den Spielen. Es war nun an der Zeit, dem Verein neue Impusle zu geben. Neuer Vorstand, neuer Trai- ner und neue Spieler als Verstar-kung waren die Konsequenzen. Der Hintergedanke der Verantvvortli-chen war nur der sportliche. Es wurde ein Trainer engagiert, der in der breiten Offentlichkeit einen ausgezeichneten Ruf genieBt, si-cherlich einer der Erfoigreichsten und Besten unter den heimischen FuBballtrainern. Dazu kamen noch funf neue Spieler, uber deren fuB-ballerisches Konnen es keine Dis-kussionen gibt, sie sind alle abso-lute Verstarkungen. Aber leider haben zvvei dieser Spieler eines nicht, sie sind der slowenischen Sprache nicht machtig. Sie bringen zwar alle anderen Voraussetzungen mit, die Einstel-lung stimmt, der Wille — fur den SAK zu spielen und zu kšmpfen ist vorhanden. Sie nehmen es auch in Kauf, in der Offentlichkeit wegen ihres Engagements beim SAK, an-gepobelt und beschimpft zu Berden. Nun mussen sie aber zur Kenntnis nehmen, daB es in der Volksgruppe selbst Leute gibt, die dies als Verrat und Ausvekauf sehen, wenn sie beim SAK mitvvirken. Dies ist umso trauriger, da ich als Anhanger des SAK und auch als sehr VVohlgesinnter gegenuber der Volksgruppe, aber leider eben auch nicht slovvenisch Sprechen-der mir foigende Fragen stellen muB: Sind nach der Meinung des Hr. Dr. VVakounig uberhaupt Anhanger und Zuseher, die nicht slovvenisch konnen, ervvunscht? Betreibt nicht jeder Kuiturverein, der zvveisprachige Veranstaitun-gen organisiert, einen Verrat und Ausverkauf? Wie verhalt es sich mit der KEL? Sie laBt sich doch auch mit Deutschsprachigen ein. Oder sind doch nicht aile Anhanger des SAK, die diese Verstarkungen mit deutschsprachigen „Ster-nen“ begruBen, so geblendet und getauscht, wie Hr. Dr. VVakounig behauptet. Ist vielleicht er einer, der nicht begreift, daB er mit seinen Aussa-gen dem politischen Gegner des-sen Argumente liefert? Und zu seinen personlichen — und seines Bruders — Erfahrungen sei nur soviel bemerkt: Im Šport zahlen immer nur die Sieger und um Sieger zu vverden, muB man der Bessere sein. Einmal erfoigreich zu sein, zahlt eben nur in diesem Moment, dies muBten auch schon SportgroBen wie Klammer und VJeirather — als Paradebeispiel — zur Kenntnis nehmen. Ich jedenfalls, und sehr sehr vzete meiner Freunde und Bekannten finden, daB die Funktionare des SAK auch politisch richtig gehan-delt haben, sie reden nicht nur vidi Večer (Maribor) za Naš tednik V teh dneh, ko se izteka poletje in ko se kulturne ustanove pripravljajo na novo sezono, je glavna prireditev s konca kulturnega poletja v Sloveniji predvajanje enajstih filmov s puljskega filmskega festivala. Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju, ki je bil konec letošnjega julija že enaintridesetič, vsako leto prikaže naj novejšo filmsko ustvarjalnost iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Že nekaj let pa je v navadi, da z izbi-rom najboljših festivalskih filmov hitro seznanijo občinstvo z najnovejšimi filmskimi dosežki. Letos bodo program s puljskimi filmi predvajali v vseh večjih slovenskih krajih, od Sežane, Kopra in Nove Gorice do Ljubljane, Maribora in Raven na Koroškem. Ker je tudi puljski festival velika jugoslovanska kulturna prireditev, na kateri je vsako leto udeležena tudi slovenska filmska u-stvarjalnost, bi bilo vredno v današnjem pismu iz Slovenije na kratko zvedeti, kaj je novega v slovenskem filmu. To utegne še posebej zanimati naše rojake v zamejstvu, saj je film tudi tako praktična umetnost, da jo je mogoče brez večjih težav predstaviti množičnemu gledalstvu. S stališča splošnega zanimanja, torej za zadostitev tistih gledalskih radovednosti, ki iščejo v filmu nekakšna obča in hkrati nekoliko nacionalna ali vsaj folklorna sporočila, je na prvem mestu vreden omembe novi film Franceta Štiglica „Ve- selo gostovanje". Tilm je nastal ob televizijski nadaljevanki z naslovom „Strici“, ki jo je Štiglic posnel po romanu Miška Kranjca. Medtem ko televizijska nadaljevanka z vso časovno širino obravnava Prekmurje med obema vojnama, se filmska varianta, namenjena kinematografom, omejuje na ožje do- godke, ki pa prav tako z zgovorno filmsko pripovedjo označujejo značilnosti in posebnosti prekmurskega življenja in 'človeka. Tematsko ali problemsko nekoliko ožji, vendar še vedno poln širše veljavnosti, je film Janeta Kavčiča „Nobeno sonce". Po scenariju Željka Kozinca pripoveduje ta film o težavah in stiskah mladih slovenskih generacij, ki jih utesnjuje šolski sistem, delovna prihodnost pa se jim kaže nezanesljiva. Izrazito slovensko naravnavo ima tudi film mladega režiserja Boštjana Vrhovca, ki je nastal po scenariju Branka Gradišnika, njegov naslov pa je „Leta odločitve". Filmska zgodba obrav- Novi slovenski filmi vom gemeinsamen und friedlichen Miteinander, sie praktizieren es auch. Man kann ihnen dazu nur gratulieren und hoffen, daB sie vzete Nachahmer finden, sich nicht durch Neider und Besservvisser beirren lassen und hoffentlich auch sportlich erfoigreich sein vverden. Ich vvunsche ihnen jedenfalls al-les Gute! Josef Loibnegger, Hoflein/Dvorec 32, 9074 Keutschach/Hodiše NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „ Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). ■ nava spopad med generacijo očetov in generacijo sinov, pri čemer je pomembno ali celo odločilno, da je generacija očetov partizani- 0 la in usodno doživljala prvi čas po vojni, vse to pa kot neke vrste sveto izročilo predaja mladim generaci- 0 jam. Film razmišlja o mo- 0 ralnih dilemah teh odnosov. Četrti film je sestavljen iz treh zgodb, ki so jih režirali tudi trije mladi režiserji 0 — Boris Jurajševič, Žare 0 Lužnik in Mitja Milavec —, naslov pa poudarja neke vrste narodnostno značilnost: „Trije prispevki k slo- 0 venski blaznosti". V treh 0 zgodbah so obdelane psihoze slovenske sodobnosti, režiserji pa so za pripoved izbrali tudi posebno filmsko govorico, ki bo^za gledalce zanimiva, četudi na- 0 porna. Film se namreč dogaja s časovnimi in doga-janjskimi preskoki, kar bi naj delovalo čim globlje in 0 filmsko analitično. Štirje novi filmi so torej pomembno obogatili slovensko kulturo. Ker govorimo o enotnem slovenskem 0 kulturnem prostoru, je pričakovati, da jih bodo kmalu videli tudi Slovenci, živeči zunaj meja matične domovine. Vili Vuk 0 .......... Kultura Feliks J. Bister Vloga Cerkve v manjšinskem konfliktu na Koroškem To dejstvo občutimo najhuje pri ..demokratizaciji Cerkve", ki naj bi končno ..uresničila stari cerkveni ideal bratstva vseh vernikov". Munchenski profesor cerkvenega prava Jo-hannes Neumann razlaga, da Cerkev s tem nikakor ne bi zavrgla teoloških načel in zaključi: „Die Kirche versteht sich somit von ihrem Ur-sprung her vvesentlich als bru-derschaftliche Korperschaft, nicht aber als .Heilanstalt'. Sie als societas perfecta zu charakterisieren, bedeutet ei-ne Verkurzung ihres We-sens.“10 Avstrijski župnik in Publicist Rudoif Schermann je v svoji knjigi „Woran die Kirche krankt" istega mnenja, samo da iz svoje prakse ve, kako težko je uresničiti in izpeljati najskromnejšo željo po spremembi. Zapazil je namreč, da »Polnoletni kristjan" hitro postane siten član Cerkve: „Un-vermeidlich taucht freilich die Frage auf, vvievveit sich diese ceu zuruckgevvonnene Christ-•ichkeit, ihre Spontaneitat und crganische Lebendigkeit mit den starren Strukturen der >Reservisten’-Kirche vereinba-ren lassen?"11 Morda kar poslušamo še njegov odgovor: »Geistgetaufte Christen sind aufgrund ihres gemeinsamen Erlebnisses daher meistens Per du und nennen sich unter-sinander nach urchristlicher Tradition nur mit Vornamen. Ihr einziger Adel ist der Tauf-adel ... Die Gesellschaft der Geistgetauften ist eine egali-tare Gesellschaft, in der die ^utoritat nicht auf Macht, ^ang und Titel sondern auf 9egenseitiger Liebe und ge-9enseitigen Rešpekt grun-det.“12 iz tega sklepa Scher-nann konsekventno, da morajo imeti isti rešpekt pred državnim predsednikom, škofom, Repnikom ali papežem *°t pred pomožnim delavcem. Tako občestvo vernikov bi zgubilo svojo ..ideologijo ^apuha" (Hochmutsideologie). Cerkev bi postala ljudska in v bodoče ne bi več vladala z oblastjo. Določene premike vsekakor zapažamo in se jih iskreno veselimo. Laiki-verniki smo dolžni, jih z vsemi svojimi močmi podpirati. Istočasno pa ne smemo pozabiti, da je odvisno predvsem od nas, ali obstajajo samo uradne cerkvene skupine, od zgoraj ustanovljene, v glavnem samo „organi in instrumenti misijonarskega namena uradne Cerkve", ali da delujejo tudi skupine, ki so obratno nastale, od spodaj, kot ..svobodne skupine kristja- nov, ki zasledujejo različne cilje s krščansko motivacijo in znotraj krščanskih in cerkvenih norm". Veliki, žal letos umrli katoliški teolog Karl Rahner si želi tudi „mešane skupine", kajti: „Ein soleher Mischtyp ist eine echte und immer neu anzustrebende Synthese zvvischen dem Element des statisch Institutio-nellen einerseits und dem mo-bil Dynamischen andererseits in der Kirche .. ,“13 Udeležba, participacija kristjanov vseh vrst je torej neobhodno potrebna. 3. MANJŠINA IN VEČINA — BISTVO KONFLIKTA Morda vas bom razočaral, ker nočem na veliko in na široko ponavljati vseh pravnih, političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in verskih aspektov, ki spadajo pod t. i. manjšinsko vprašanje. Ze iz časovnih vzrokov hočem nakazati samo bist- vo konflikta, ki sem ga ob koncu svojega referata na Koroških kulturnih dneh 1981 tako podal: „Pri vsem pozitivnem aspektu, ki sem ga vnesel s prepričanjem v svoja izvajanja o odnosih med katoliško Cerkvijo in slovensko narodno skupino na Koroškem, mi je jasno, da je lažje prenašati Svetega Duha v teoriji kakor v praksi, kjer imamo še dovolj ljudi, ki mislijo, da ga preženemo z vsakim dvojezičnim formularjem in z vsakim dvojezičnim žigom. Cerkvena poslopja bodo tudi v bodoče še trdnjave nemštva in slovenstva, ne pa božji hrami. — Ne delajmo si iluzij, ta nečastna .sveta bitka’ se bo nadaljevala, dokler bo .oznanjenje’ samo .oskrbovanje’. Cerkev bo morala namreč uvideti, da tudi ona ne sme mešetariti z vero."14 Prej sem pa ugotovil in to zaradi preprečitve določenih nesporazumov danes še posebno podčrtam: ..Sodelovanje pri sinodi 1971/1972 je rodilo vendar zakon o Sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi z u-radnim zastopstvom Slovencev pri škofijskem ordinariatu in s stalnim koordinacijskim odborom Škofijskega sveta. Seveda s tem vrsta vprašanj še ni rešenih, toda ustanovljen je mehanizem, ki lahko deluje v to smer." In dalje: ..Slovenska narodna skupnost na Koroškem bi bila lahko nadvse srečna, ko bi imela isti pravni položaj na deželni politični ravni."15 Ni dvoma, da je velika zasluga Cerkve, da je vnesla manjšinsko problematiko tudi v vseav- strijsko sinodo 1974 in lansko leto tudi v dokumente avstrijskega katoliškega shoda ob papeževem obisku. Valentin Inzko je na pripravljalnem sestanku v Celovcu 1983 upravičeno proglasil angažma Cekve v koroškem manjšinskem vprašanju za „Modellfall fur aktuel-le Aufgaben im gesellschafts-politischen Raum".16 Za našo •osvetlitev položaja zanimivejši je Inzkov zaključek: „lm Bereich der Kirche vvurde seit der Dio-zesansynode soviel Vertrauen aufgebaut, daB auf Diozesan-ebene in allen kirchlichen Gre-mien die Zusammenarbeit zvvischen den Volksgruppen zu ei-ner Selbstverstandlichkeit ge-vvorden ist. Seit Jahren schon plant die deutschsprachige und slovvenischsprachige ka-tholische Jugend gemeinsame Veranstaltungen, wo immer sich die Slovvenen in kirchlichen Gremien der slovveni-schen Sprache bedienen wol-len, konnen sie davon Ge-brauch machen. In den zwei-sprachigen Pfarren vvurden fur Taufscheine, Eheaufgebote und Eheaufnahmeprotokolle auch zvveisprachige Formulare entvvickelt. Entsprechend den Beschlilssen der Karntner Dio-zesansynode vverden in sol-chen Pfarren Pfarrbriefe Got-tesdienstordnungen, Verkundi-gungen und ahnliches in bei-den Sprachen abgefaBt."17 10 Johannes Neumann, Thesen zur „Demo-kratisierung der Kirche". V: Theologisch-praktische Quartalschrift, Linz 1/1972, str. 35-36 11 Rudolf Scherman, Woran die Kirche krankt. Kritische Betrachtungen eines enga-gierten Priesters. Wien 1981, str. 241 12 R. Schermann, cit. delo, str. 242-243 13 Karl Rahner, Nachvvort. V: Sigmund Kripp, Abschied von morgen. Aus dem Leben in ei-nem Jugendzentrum. Dusseldorf 1973, str. 171 14 Avtorjev rokopis »Odnosi med katoliško Cerkvijo in slovensko narodno skupino na Koroškem po drugi svetovni vojni". 1981, str.29 15 Avtor, prav tam 16 Valentin Inzko, Die Bemuhungen der Kirche um das Zusammenleben der Volksgruppen in Kdrnten. Tipkopis, 1983, atr. 9 17 V. Inzko, cit. delo, str. 11 DaB der Herr Provisor den besten VVillen hat, auch sprachlich im Sinne der Didzesansynode zu gegenseiti-ger Rucksichtnahme und Verstandigung beizutragen, davon bin ich iiberzeugt. Weil sich der vorher genannte Zvvischenfall vor der ganzen Pfarrgemeinde ereignete, erachte ich es als mei-ne Pflicht, an Sie alle zu schreiben und Sie zu bitten, im Geiste Christi fur gegenseitiges Verstehen zu vvirken. Darum bete ich mit Ihnen und segne Sie alle von Herzen. f Josef, Bischof Objavljamo odlomek iz škofovskega pisma, v katerem prosi za sožitje obeh narodov na Koroškem. Dokument je originalen in dokazuje, da se je škof Jožef zavzel za oba naroda v naši deželi. Dokumentacijski material in slike: Arhiv F. J. Bister Radio/televizija STRAN u q ČETRTEK, ________I O 23. avgusta 1984 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 24. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Angleščina — 10.15 Angleščina — 10.30 Igralka — 11.35 Tom in Jerry — 11.45 Orientacija — 12.15 Alpe-Jadran-magacin — 13.00 Poročila — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Aerobika — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Ki-hot — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Primer za dva — 21.15 Modna revija — 21.20 Spet enkrat se smej — 22.20 Šport — 23.20 Poročila Sobota, 25. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Latinščina — 9.50 Latinščina — 10.05 Angleščina — 10.20 Angleščina — 10.35 Buck Rogers — 12.00 Nočni studio — 13.05 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Risanka — 17.30 Flip- per — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva x sedem — 18.30 Mednarodni cirkus — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Zdaj se začne — 22.00 Šport — 23.00 Rock — Palast — Fetival Nedelja, 26. avgusta: 11.00 Šport — 12.00 Ura časnikarjev —15.00 Hudičevi piloti — 16.25 Risanka — 16.35 Poljubi fening — 17.05 Tao Tao — 17.35 Helmi — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človek — žival — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Italijanska legenda — 21.15 Kottan — 22.15 Nočni studio Ponedeljek, 27. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 Angleščina — 10.15 Angleščina — 10.30 Majhni ljudje — enkrat zelo veliki — 12.05 Dokumentacija — 13.05 Poročila — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Zelo v formi — 16.15 Lou Grant — 16.55 Poglej točno — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Družina Feuerstein — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes_ — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Neznana Re-viera — 22.50 Poročila. Torek, 28. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Angleščina — 10.15 Angleščina — 10.30 Neznana Riviera — 11.20 Šport ob ponedeljkih — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 15.00 Popolnoma napačno povezani — 16.35 Družina Feuerstein — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes in Yoyo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.15 Umreti za domovino — 00.05 Poročila. Sreda, 29. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Latinščina — 9.45 Film za zavarovanje pred nezgo- 2. SPORED Petek, 24. avgusta: 17.35 Kompas — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Viktor Kaplan: življensko delo avstrijskega iznajditelja — 21.15 Poročila in politika ob petkih — 22.20 Sam Whiskey — 23.50 Poročila. Sobota, 25. avgusta: 15.00 Politika ob petkih — 15.45 Dva krat sedem — 16.15 Dokumentacija — 17.15 Proti vetru — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 V Goethejevi roki — 22.10 Poročila — 22.15 Vprašanja kristjana — 22.20 Moj veliki prijatelj Shane — 00.15 Poročila. Nedelja, 26. avgusta: 9.00 Matineja: graditi za Boga — 9.45 L. v. Beethoven: 9 sinfo-nija — 14.45 Športni popoldan — 17.00 Anekdote po notah — 17.45 Rockline — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Lovški muzej v Avstriji — 20.15 Grk Matsoukas — 22.00 Poročila — 22.05 Šport — 22.25 Reven in bogat — 23.10 V deželi sanj — 23.55 Poročila. Ponedeljek, 27. avgusta: 17.05 Vodne poti prostosti — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hudičev načrt — 21.15 Poročila — 21.45 Šiling — 22.05 Balada Gregorja Corteza — 23.45 Poročila. Torek, 28. avgusta: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vse o Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Ptice selivke — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Poročila. Sreda, 29. avgusta: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Družina VValtons — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Neznani Chaplin — 21.15 Poročila — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Dežela sanj — 23.15 Pour Elise — orgle barbarstva — 23.20 Poročila. Četrtek, 30. avgusta: 17.30 Mož in žena v poklicu — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Družina VValtons — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belo-rdečem — 21.15 Poročila — 21.45 Klub 2. dami — 10.00 Angleščina — 10.15 Angleščina — 10.30 Argumenti _— 12.00 Tom in Jerry — 12.20 Živali Afrike preživljajo suhe čase — 13.05 Poročila — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Zelo v formi — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročila — 17.05 Novi prijatelj — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Zakonska postelja na poizkus — 22.00 Lovec pogdan — 23.20 Poročila. Četrtek, 30. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje 10.00 Angleščina — 10.15 Italjanščina — 10.30 Sad tropskega drevesa — 12.15 Klub seniorjev — 13.05 Poročila — 15.00 Stara devica — 16.30 Mup-pets shovv — 16.55 Glej točno — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 TV-kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bali — 21.45 Južno-vzhodni report. 1. SPORED Petek, 24. avgusta: 18.05 Poročila — 18.10 Rock portret — 18.40 Trnov grad — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru — 22.00 TVD II — 22.15 Goren-čev vrag Sobota, 25. avgusta: 15.45 Poročila — 15.50 Ciciban, dober dan — 18.05 Butalci — 16.35 Zgodbe iz Nepričave — 17.05 Modrost telesa — 17.55 Ženska za pultom — 18.45 Čudeži narave — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Dogodivščine pametnejšega brata Sherlocka Holmesa — 21.35 — Zrcalo tedna — 21.55 Manon Le-scaut — 00.20 Poročila Nedelja, 26. avgusta: 8.55 Poročila — 9.00 Živ žav — 9.50 Trnov grad — 10.20 Veliko • Bilčovs Ples Enotne liste Bilčovs Čas: sobota, 25. avgusta 1984, ob 20.30 uri Kraj: gostišče Koren v Kajza-zah pri Bilčovsu Za ples igra: ansambel Veseli Oglarji iz Slovenije • Borovlje - Trst DVODNEVNI IZLET V TRST Prireditelj: SPD „Borovlje" v Borovljah Cas: 1. do 2. septembra 1984 Prijave do 20. avgusta 1984 pri Melhiorju Verdel, 9170 Josef-Ogris-Gasse 3, tel.: (0 42 27) 21 3 92 RADICELOVEC Slovensk^dqje 3h Sobota, 25. avgusta: r®da, 29. avgusta: 09.00—09.55 Voščila. 15.00 Koroški obzornik Cerkev in svet Nedelja, 26. avgusta: 07.05-07.35 Duhovni nag^etrtek, 30. avgusta: — Voščila. 14,. v'c~15.00 Koroški obzornik Ponedeljek, 27. avgUS* M|adi za mlade. 14.10-15.00 Koroški obzo^p — Solisti Torek, 28. avgusta: l.