Književnost in umetnost. Utva *n Mira: »Pravfjice«. Ocena, — Spisal: Ferdlo Plemič. (Konec) V metrtčnem ieziku naše babioe ndso pripovedoivale pravijic, a zato tem boli poeti<ino. V tej bajki pa bo otroka motiJa vrhutega hipno oziuačena interkalacifa o Viharju iti kralj^ičmi. Poleg tega pa se burja ne rodl na Krasu. To ie prirodTia resnica. Po števrhi >e Mira več »pravljAc« podala. po visebiini pa mnogo manj. Snovi je v Mirinih proizvodih res ubogo mak). Po* dejaniu kri-či otroška duša, a tu je v tem pogledu tako nrailo. da se ti dozdeva, da stoftiš pred širnoi Saharo. Besed pa — besed oelo morje! O dveh Mirimih »pravljicah« sem uv-odoma že govoril. O vseh ne kaže tu govoriti. Edhra ganljivo lepa je Mirina. bajlka o »podrtem boro^cu« Vkljtib lezikovndtm hifcam in sentenci v prvi vrsti na strani 15. — Aft glede te bajke imama! iaz isti pomislek. ki ga je izrazil kritik J. Wester y »Zvonu« (št. 6, leta 1913.) itn ki se giasi: »Personifikacij dreves otrok nie more dobro pojmovati, še mani pa kako se drevesa med seboj ženitfo.« (Ocena P. Fleretove »Babica pripoveduje.«) Seveda ikritiki govore, mladinskl pisatelji pa pišejo. Zato bo treba nekoč res energiično očistiti naše mladinske knjitžnice sliičniih »modernih« proizvodofv. Jaz za svoi del rajši dam knjige žeijmenra, povesti lačnemu dečku sto molitvenikov v rdke, Tiegoli eno samo tafko brezsenčno zbirko bledih, razvJečenih bajk al'i povesti, ki miso ne krop ne voda. Odkod pa naj naša mladina vzame cvrsti mozeg v svojo duševno hrbtenico, če ji borno podajali le tako bledolično pičo, kl še v črevljih ne de d-obro? Da se vr-nem k Miri! Tudi ona proti prirodni restiici pripisuje mački »zlobne« o5i. (Str. 77.) Uboga obrekovana ki od mladiniskih pisateliev krvolaono preganjana mačka! Vse je na tebi »zlobno«, »hinavsko«, »potuhTijeno«, »nezvesto«, »grdo« itd. Čudom: se čudim, da imaio vkljub temu atroci mačke, posebno mlade mačke, še nafrajši med1 vsemi štirinožci. Je li se mladiinski pisatelji iz tega nočejo res prav iničesar naučiti? Ali pa hočejo mladltnski pisatelji (vsaj nekateri) povsem zatreti mačji rod in potem sami loviti miši? Pustiiimio lepi živald le njene državljanske praivice in ne smešimo se! TolSko o vsebitni »PraViljjic«. A jezik? Tu smo pri velevažni točiki, v kolikor se mi namreč zdl da se je odbor diružbe sv. Mohorja naravnnost zaljubiil v — recimo —¦ »poetični« jezik teh pravl#c. Podkupljen po te'j »poeziji v prozi« je mendia odbor družbe sv. Mohorja zapadel v neumevno sodbo, dla stoji pred delom eminentne poetiške vrednosti. To je zmota. Tako brezdkusno se ne sme pripov.edovati ne malim ne velikim. To takoj pribtjem. Jezik v pravljici bodi poetičen. da, ali poeziia naj se izraža v največji preprostosti, a ne v celih odstavkih metrično umerjeniih stavkov, ki se brez vsega prehoda vrste z nevezano besedb. ker fc namreč tamkai pisateljid »poezija« pošla. Ali vse v verzih in kiticah, ali vse — in to je za otroka najbolje — v požteni kranjski prozi! Ono »igračkanie« z verz-i sredi proze pa le Scodi okusu in urnevanju, ter slovniški praviilnosti, ker poraja ne&tvore, kakor je tale:   Z večernega sprehodia še se mi vrnile niso in to me veseli-, ker kadar si pri meni nrajka(!) ti, najraje sama sem s teboj!« (Str. 6.) To je tako siilovito razvlečeno, da človek kar do sape ne pride. Tajka mesta se rada ponavljajo, posebno pri Utvi, preobračaao naravni besedni red in prisilijo pisateljdco, da naravnost greši proti slovnid. Slično brezokusnost si je privoščal že kdaj likvidirani nemški »pisateli« najslabšega spomina — H. Clauren. S to razvado, ki stremi metrada za tem, da preplavi našo mladfasko knifizevniost, treba enkrat za vselej obračunati. Pišite otroJcom pesmi ali pa pustite verze pri miiu in pišite v vzorni prozi Siioer pa »Pravtjice« šepajo še na teh le jezikovnih grehih: Vprvo je tuijk več negoli preveč. V vsakem miladinskem spiisu je vsaka tujka nepotrebna, obsodbe vredna, ker otežkoča utnevampe isni rodi v otro/ku mis-il, dla Slovend nhnaio svojih besed. V «PravUicah« pa tuijlke kar mrgole. Tu se omenja: princ (kraljevič), paž (dvorjančič), meloditfa (napev), muzKkant (godec) in druge. ki jim dobro zroanih slovenskih izrazov ire bom pristavil, n. pr. vagabund, ba4dahin, portal, fin. eleganten, uniiorma, arkade, balkon, register in še oela vrsta sftčnih. Poleg tega strahovki aparat ti*jih imen za cvetice n. pr. erika (vres), crklamim (korček). enctan (svedrec), rodpdendion (rdeči sleč) itd. Pisateljicj se menda ni zdelo vredmo pogledfflti v kakšn-o slovensko rastlinoslovfe. Poleg tega tuje seStavJjertke, kakor »prikilometril ie« ter iiove skovaTike in otroSkeimi umevainju previsoki ilzrazi. Druga naipaika je zopet, da v knjjgi težko naietiiš m. sainostalnak, ki nima. pridevunika pred seboi. Za dokaz stran 52, kjer imajo (sicer tudi drugod še) nekateri samostalniki kar po dva, tri opisotvatne pridievnifce, n. pr. (v bujnih, sennvh in duhtič.jh gajih«. v »zlatem sodnčniem svitu«, tanka, pestro-bojtoa halija« itd. To dela pripovedbvanje sila dolgočasno. Nu in stedniič zadeneš ob take jezikovne škrli kakor so: »Težkega vprašanfa za ukrotitev zlih •duhov... še ni rešila.« (Str. 8.) »Koprena sna«, »cel gozd!« (str. 15), »pasja rožica« <Hundsrose = šipek!). »leten&ki dan«, »ljubavpe sreče omotenia žuželkai« (str. 17) »na krilih od svile« (str. 33) itd, skoro vsaka stran. Tu }e trebiti m gladlkti! Ne pa pri&LIfetiih verzov spraviljati v prozo. Sicer pa le druKega itgraekanfa z »lftehkim mahom« im »čopom čepice« tudi ravti-o zadosti v knjigi. O raznih plesih, in kako ie plesalca •odtslavljati in drugo pa nas »Prayljice« prav dobro pouče. Pdvržika »zabit« 'in »neumen,« se tudi do sitega ponavljiata. Spk>h — slog trd in okoren ter neslovenski, vsebtne malo, pravljic skoro niič. Knjiga menda ni fcu samo za to, da bomo irtorali otrokom ma podlagi Cotičevih risb — sproti šzumljati primernih pravljic Sawa bi morala kai podaiatj otroku, kaj te6n«ga, bodisi tudi bajnega. A ona leži pred nami taka, da me je strah tijeme praznote. Ne, to niso pravljke, in za otroike celo ne, laj reče kdorkoll karkoili hooe. Odbor ružbe sv. Mohorja bi moral take spise, Preden }iih natisne, dati y pretres šolnikom, menim ljudsfkošolskitm učkeljem. ki so v sodbi sicer »nemerGdajni«, a vobče Pa zadenejo dobro. Pottem bi marsikatera nnladrnska publikaciia sprejela povseni drugo lice, preden bi prišla v ane roke, ki jim je nanienjena. Govoril sem skoro preotbširitio. a govoril serau ker mi je vprašanje mlad. kniiževnosti priraslo k srcu. Sklepčno Pritrdim, d&i sem' govoril našim' knjižničariem mlad. kniižnrc in liiudem dobrega okusa. Kar tiče gotove »mladinske pisatelje«}n odbore — to pa jie drug kri'ž. ki si ga iaz ne upam dvigniti1.