-Published and diitributed under permit No. 19 authorized by '	the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President
the Act of October 6th 1917, on the file at	v	A. S. Burleson, Postmaster General.
[JO AMERIŠKAWdOIVIOVINA dH
m
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"Atttmr« tyaUlt*	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
"i1'	■	■	■	' ===gg"|y= ■	1	■	____
NO. 13 '_, ~ . • ,	'	- CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY FEBRUARY 2nd 1921	LETO XXIV — VOL. XXIV.
Irski punt velja Angfjo 800 ni
fcfehdon, 31. jan. Pater Dominik, kaplan republikanske irske garde in duhovni svetovalec ter spovednik pokojne-, ga župana v Corku, Ma^Swi-neya, je bil obsojen na pet let ječe od angleške vojne „ sodnije, ki mu je konečno odpustila dve leti kazni. Obsodba pfoti njemu se je izvršila na podlagi nekaterih no-A tic, katere je zapisal v svoj zapisnik in na podlagi nekega pisma, katerega so dobili v njegovi posesti. Pater Dominik trdi, da je zapisal do-tične vrste na povelje župana MacSwineya, predno je slednji zdihnil svojo dušo, in je to storil v pričo državnih uradnikov, ne da bi slednji oporekali. Kljub terffu ga je angleška sodnija obsodila na pet let ječe.
Iz raznih krajev Irske pe poroča, da angleško vojaštvo , nadaljuje z divjanjem po Irskem. Hiše mnogo upljivnih Ircev, ki so se žrtvovali za svobodo Irske, so bile napadene, izropane in požgane. Državljanska vojna med Irci in Angleži se nadaljuje. Kot se poroča ifc Londona velja angleško vlado že.,skoyro 800 milijonov dolarjev, da "dela mir na Irskem*'.
m'
, — V nedeljo,^ febr. je z*d-nj* nedelja pred postom, 1n
to .priliko so seveda uporabila razna društva, da priredijo nebroj veselic. Menda kolikor je dvoran v naselbini, po Clevelandu, Newburgu in Collinwoodu, vse so oddane za ta dan. No, nekaj veselja mora biti, kdo se bo vedno čmerno držal^saj pride štiri-desotdanski post, ko bo dovolj časa za pokoro. Dobro zabavo vsem v nedeljo.
— Dr. Jugoslav Camp, št. 203 W. O. W. praznuje v nedeljo v Birkovi dvorani enoletnico svojega obstanka. Društvo je v prvem letu prav dobro napredovalo, ima jako agilne člane, in v nedeljo sc zberejo, da pregledajo svoje letno delo in se poveselijo, pri tem pa vabijo vse rojake in rojakinje, na zabavo. Svi-rala bo. izvrstna godba, po-. leg tega ima društvo na programu nekaj govorov in lepe-ga"petja. Rojaki so uljuano vabljeni.
• * f
—	Od pondeljka naprej bodejo imeli clevelandski policisti zopet en dan v tednu prosto. Ko se ie pojayilo v Clevelandu (toliko roparjev, je policijski načelnik prepovedal vsak prost dan policistom. Sedaj pa, ko so roparji "zginili**, ima policija zopet počitn|ee. Seveda se bo policistom dotičrie dneve posebej plačalo, roparji pa upajo, da sedaj začnejo zopet "delovati".
—	1000 premoga ima mesto na razpolago, da se proda po najnižji ceni. Vpraša se v City Hall, Director of Public welfare.
—	Pismo ima pri nas John Puzelj.
—	Arthur Simmons, >4705 Windsor ave. in 40 letna Ca-rie Noble, 1653 St. Clair ave. sta bita povožena v ponde-ljek zjutraj od.avtomobila na Payne ave. in 17. cesta. Zen: ska je bila na mestu mrtva', mož je nekaj ur pozneje u-mrl v bolnišnici. Šofer avtomobila je bil aretiran.
—	Prebivalci Newburg Heights bodejo morali plačati več za vodo. 20 centov od 1000 kubičnil) Čevljev upo rabliene vode *
i. r* ■■■
— Prva maŠkeradna veselica tej sezoni bo menda ona, ki jo priredijo delničarji Slovenskega Doma v Collirtwoo du. In pic^r v soboto 5. febru arija v prostorih S. Doma. Začetek je ob 6. zvečer. Na razpolago so'Številna in res krasna darila maskam, ki so okusno napravljene, ali par grdo in neokusno, kakor bodo sodili sodniki. Mnogo zabave se obeta, in rojaki so vabljeni, da 9e gotovo udeleže.
--—-,,
6000 samomorov v 1 leto v Ameriki.
New York, 31. jan. V Zje-
•	dinjenih državah se je pgipe-! tilo tekom leta 1920 več ka-
•	kor 6000 samomorov, kar je - sicer za Zjed. države majhno
•	jptevilo, toda vseeno veliko, ; ako se upoštevajo razmere, i Število samomorov v Madžar, > ski tekom leta 1920 je znašalo nad I2.p00, dasi ima Madžarska le 7.000.000 prebivalcev, in Zjed. države sedem-najstkrat toliko. Tudi vse evropske države, ki so toliko manje od Zjed. držav izkazujejo večje Število samomorov. Toda dočim se je pripetilo leta 4919 v Zjed. državah le nekaj manj kot 5000 samomo rov, pa je število samomorov leta 1920 narastlo nad 6000, kar je posebno upoštevanja vredno, ker je bilo to prvo leto prohibicije, in so pristaši prohibicije prej _nepresta-no trdili, da je največ pijancev, ki počenjajo samomore. Prohibicija pa je takorekoč indirektna posledica, da ji število samomorov narastlo. Statistika, ki jo je priobčila v javnosti 'Save a Life League' pravi, da ljudje počenjajo samomore iz najbolj pripro-stih vzrokov. Tu podaje Statistika nekaj primerov, kaj so vse vzroki, radi katerih gredo ljudje v smrt prostovoljno : Nekemu moškemu se ni dopadla obleka, ki mu jo
in se je.ra*. ditega obesil. Neka ženska se je zadušila s plinom, ker mož ni hotel iesti "paja", katerega je spekla. Neki moški se je ustrelil, ker je njegova ženat volila demokratični ti-ket, 'dočim je bil on hud republikanec. Mož in ž^na v New Yorku sta se zastrupila, ker se nista mogla zjediniti, kako daleč naj bo okno ponoči v spalni sobi odprto, da prihaja noter sveži zrak. Neka ženska se je ustrelila, ker ni mogla kupiti pravega 4,pov dra'* za svoj obraz. Leta 1920, nadaljuje poročilo statistike, se je usmrtilo 3567 moških in 2504 žensk. Nesrečni zakoni in današnje zmešane razmere so velik vzrok povfečanih samomorov. Najmlajši samo-rileč je bil star 5 let, najstarejši 103 leta. Več kot 100 moških se je ustrelilo; ko so njih ženske dobile razporoko na sodniji. Kar je izvanredno v tej najnovejši statistiki je precejšno Število farmarjev, ki so povzročili samomor. Pripisuje se to dejstvu, d& fe več farmarjev zgubilo svoje sinove tekom vojne. Izvan- i redno je tudi, da se je tekom 1920 usmrtilo 400 nekdajnih vojakov. Prohibicija je bila 1 tudi velik vzrok samomorov. 1 37 milijonarjev se je umorilo tekom leta 1920. kar je veliko število, če pomislimo, da 1 milijonarji niso gosto nase- 1 ani. 75 predsednikqv raznih ] companij je storilo samomor. 1 Izjemo tvorijo uredniki in i pisatelji, ker -en sam se je 1 cončal tekom Jeta 1920. Iz < česar je sklepati, da so ured- 1 niki še najbolj pametni lju- 1 dje.
Wilson ne dovoli Debsu iz zaporov
Washington, 31. jan. Ju-stični oddelek ameriške vla-s de je baje poslal predsedniku i Wilson u posebno spomenico, , v kateri se priporoča, da pred . sednik Wilson, predno zapu-sti svoj urad, pomilosti Eugene Debsa. znanega socijali • stičnega voditelja, ki sedaj biva v zvezinih zaporih v Atlanta, Ga. Glasom predložene spomenice bi Wilson po-1 milosti I Debsa na dan 12. feb. ko se praznuje rojstni dan Lincolna. Prvotno se je poro-> Čalo iz Bele Hiše, da je predsednik Wilson že pripravljen oznaniti pomiloščenje Debsa toda poročilo se je skazalo kot napačno, in predsednik Wilson ni še vzel v pretres postave, kakor je bila v veljavi v vojnem času, in je nastopil svojo kazen 15. junija, 1919. Toda gotovo je, da ima konečno besedo sedaj o na-daljni usodi Eugena Debsa predsednik Wilson, Generalni pravnik Zjed. držav je posvetil vso svojo pozornost celi sodniJ|obravnavi, kakor se je vršilPnapram Debšu in je prišel do prepričanja da lahko predsedniku priporoči po imiloščenje Debsa. Odvisno ie popolnoma cdpredsednika Wilaona ali pomilosti socialističnega voditelja ali ne. Najnovejša poročila iz Wash i ringtnna pa naznanjajo, da je ■ predsednik Wilson absolutno odklonil pomilostitev Debsa. Wilson je izjavil, da je Debs tekom vojne ščuval ljudi proti postavam in tako oviral oblasti v izpolnjevanju njih dolžnosti, in če se Eiebsa l sedaj pomilosti, bi bil to slab vzgled za bodoče pun ta rje v slučaju vojne.
—	Mladi pevci Jugoslovanskega Doma v Euclid, O. pri-
( redijo 27. febr. svoj prvi kon cert ob 3. popoldne v prostorih Jug. Nar. Doma. Ker je to prvi nastop mladih fantov, ki se tako zanimajo za slovensko pesenf, bo občinstvo gotovo prišlo v velikem številu. Mladi pevci bi si radi nabavili piano in nekaj pesmi, da jim bo šla pesem lepše'iz ust, zat<rpa naj občinstvo po svoje pomaga z obilo udeležbo.
—	The May Co. je razdelila svojim uslužbencem v pontie Ijek $250.000 v darilih. Ma? Co. ima uslužbenih 3000 prodajalcev, torej je dobil, povprečno vsak nekaj manj kot $100 v darilo.
—	Umorjeno so našli na domu njenega svaka Miss Gret-chen Brandt. Dobili so jo v stanovanju .njenega svaka1 Dr. Lestefr Siemona, na 2174 E. 46th St. Na glavi je imela globoko rano kot od udarca s kamnom ali opeko, in na prsih je imela krvavečo rano, prizadjano najbrž z nožem. Nihče ne more vedeti vzrok umoru. Dr. Siemon začasno ne biva v mestu. U-morjena je bUa pri njem us-lužbena.
—	Nov način kako je treba poravnati delavske spore, se je znašel v Clevelandu. Ako država dokaže, da so se cene življenskim potrebščinam zni Žale, se bodo plače delavcem znižale, ako cene narastejo, narastejo tudi plače. Na tej podlagi se je rešil Štrajk steklarskih delavcev, .katerih plače ostanejo stare, 92 centov na uro, do 1. maja, ko bo država morala dokazati, da so šle cene življenskim potrebščinam doli, nakar bodo delavci zadovoljni z znižanjem plač.	J
Stotine ropjkv v me- i
sta teko* dveh Iti.1
Nov val zMmov je zbruh-nil v Clevelaif|u od nedelje naprej. Stotim oseb poroča policiji, da sdHustavljene na cesti in izropfle, več kot 50 ulomov se j^fcripetilo v trgovine in prtttna stanovanja, in tisoč«®! ar Je v je bilo odnešenih. In A se je zgodilo v trenutku, ktf je policijski načelnik Sn» naznanil, da vlada v CImfclandu zopet "normalno 8tameM, da roparjev ni več in glpolicija zopet lahko posveti« več pozornosti kotličkom. Joparji so vlomili v jekleil blagajno Or-pheum gledalifca n» E. 9th St. ki je last Mr. Gusdanovi-cha, in so odinli iz blagajne v gotovem d«rju $1.555.55. Ulomljeno jI lilo v jekleno blagajno Yfli gledališča na E. 82nd St. jnISt. Clair avc. in odnešenegfcl$40. Ulomljeno je bilo V blagajno Blake Motor & Tracking Co. na 1021 Woodland ave. Odnesli so tu $321.75J|. B. Staitland poslovodja Niwark čevljarske trgovine nI 2301 Ontario je bil zajedno* tremi trgovskimi pomočmi zvezan od treh roparjev, ti so nato vlomili v blagajno in odnesli $300. Zgodiloap je to pri belem dnevih ORvetniRu Lut-. ton v 845 Ingirteers Bldg. so roparji odfiesli iz blagajne $1.740 Libergi bondov. Iz
55th St. so odnesli roparji morfij in druge strupe in vlomili v telefonsko nabiralni-co. Iz urada Cleveland & Southwestern železnice so iz železne blagajne ukradli $171, Frank Dobachu je bil ukraden, avtomobil ^ izpred cerkve sv. Ignacija. Sedemnajst avtomobilov je bilo u-kradenih v zadnjih dveh •ineh. Seveda, zaprt dosedaj še nihče ni bil. Roparje je te-ško loviti, ker ;je stikanje za kotlički veliko bolj prijetno delo.
—1-v--
—	Društvo sv. Jožefa, št. "i 146 KSKJ priredi v nedeljo,
6. febr. v dvorani Slov. Nar. Doma v Newburgu veliko maškeradno veselico. Začetek je tpčno ob 6> i večer. Tri lepe nagrade so pripravljene za lepe maske. Godbo preskr bi izvežbani tamburaški zbor. Občinstvo je ujfudno vabljeno.
—	Zvezine oblasti so dale aretirati clevelartdskega odvetnika Samijil H. Rembrandt, ki je ohdolžen od zve zine porote, da je ponudil Fred Countsu, prohibicijske mu komisarju v Clevelandu, $4000, če potrHi neki pernjit, glasom katerega bi gotovi ljudje 'utihofapili žganje v Cleveland. Fred Counts , je denar, $4000, v resnici vzel od dotičnega odvetnika, nakar je Vso stvar naznanil sod-*niji. V afero je zapletehih še več drugih prominentnih 0-seb. v
—	Pet . večjih kompanij v Clevelandu, ki prodajajo pre mog, je bilo obteženih od Velike porote Zjed držav, da so stoparile svoje odjemalce s tem, da so jim preveč računali za premog. Obtožene kom-panije so: The Goff Kirby Co. The Glenville Coal Co. The George Mafkley Co. Federal Clay Products Co. in Union Coal Co. Tt kompani-je so računale od $3 do $7 preveč pri toni premoga. 182 slučajev je navedenih, ko je bilo preveč računano. Kom-panije se bodejo morale zago varjati drugi teden pred zve-zino sodnijo. ^
o
i — Plačajte svoje račune iu plin v našem uradu. Mi smo - pooblaščeni pobirati račune za plin. Prihranite si pot v . mesto, stroške in čakanje, s tem da plačate v našem ura-j du. Mnogo napačnih kolek-' torjev hodi okoli, ki "pobira-joM za plin. Ognjite se vsem j s tem, da pravočasno plačate j pri nas. Zadnji dan za plača-j nje je v četrtek. 10. febr. do
12. ure opoldne. ' — V sredo, 2. febr. se vrši , I seja direktorija S. N. Doma. , Nikdo naj ne manjka. Priče-, tek tdčno ob 8. zvečer, j Na svadbi Louis Sqynrak sta nabrala Frances Hočevar in John Zulich za S. N. Dom , svoto $12.75. Lepa hvala i vsem darovalcem in nabiralcem.
—	Ker mu je.Neža Tuhterla rekla, da je tat in lažnik, toži 1
i Frank Vati, 2048 E. 41st St. 1 dotično žensko na $2500 od- 1 ' škodnine. Ženska pravi, da ni 1 i rekla dotičnih besed.
—	V nedeljo je bilo aretira- 1 nih 209 oseb, večinoma vse I radi prohibicije ali igranja I na karte.	<
—	Za elevelandske šole bo letos država Ohio plačala j $21.236.819.62.	I
—	V Clevelandskih šolah jhe 1 danes 6000 mož, ki se pri- 1 pravlja za državljansto. j
-r Cena mleku na kvorte je < sedaj 14c. kvort dočim osta- \ ne cena pintom nespremenje 1 na, 9 centov pint.	1
Boj mesta proti plinovi kompaniji
Župan Fitzgerald je sprejel od plinove družbe pismo, v katerem pismu kompanija naznanja mestni vladi, da bo dne 6. febr. prenehala pošlo vati v Clevelafldu, in bo v (lo-glednem času potem ustavila vsako poslftvanje. Župan Fitz gerald je odgovoril na to kompaniji s posebnim pismom, v kat^renr pravi med drugim tudi to: Kompanija pravi, da se ne more zavezati za 10 let, da oddaja plin, ker je gotovo, da v 10 letih ne lio več naravnega plina. Župan pravi, da mesto od kompani-je ne bo zahtevalo nemogočih stvari. Toda zakaj kompa nija ne odpira novih plinovih polj, katerih je v obilici. Nadalje se izgovarja kompanija, da računa danes za plin toliko kot je računala leta 1911, dasi mesto dobro ve, da so o^ltedaji vsi stroški narastli za več kot sto procentov. Župan odgovarja na to, da je to prazen izgovor, ker kompanija je v vseh desetih letih plačevala 9 procentov od vloženega kapitala, in leta 1919, ko so bili stroški in delavske plače najvišje, je kompanija plačala <?elo 10 procentov do-.bička, in kako ne bi mogla danes plačati enakega dobička, ko so plače manjše in cene.potrebščinam jako padle? Naravnost nočuveno pa je cd kompanije, da grozi prene hati s Službo v Clevelandu, potem ko je kompanija imela Cleveland za najboljšega odjemalca celih 18 let, sedaj pa grozi, da zapre plin v sred zime, ne ozirajoč se na zdravstveno stanje prebivalstva. Raditega je mesto odredilo ko rake, da to prepreči kompani ji. Kompanija dosedaj ni pokazala nobene dobre volje, da želi poravnati spor, dasi je kompaniji dana vsa priložnost, da to stori. Na vsak nar čin se pa bo sedaj vnel velik boj med mestom in kompani-jo. Gotovo je, da se bo plin nekoliko podražil, toda ne toliko kot zahu-va kompanija.	,
Mestna zbornica za linijske delavce.
Kar se tiče mestne vlade bo zaposljevala pri svojih gradnjah samo unijske delavce. Tako je odločila mestna zbornica v pondeljek pri svoji seji. >Stavbinska zbornica je poslala protest na mestni council, ker mesto u-posljuje le unijske delavce pri svojih zgradbah, toda mestna zbornica protesta ni ni vzela v naznanje. Pritožba od strani zbornice gradbenikov, arhitektov in kontrak-torjev je prišla, ker je mesto najelo pri gradnji nove mestne bolnišnee samo unijske ljudi. To je precejšen udarec vsem onim podjetnikom, ki so naznanili vojno organiziranim delavcem. Mestna zbor niča se je izjavila, da kadarkoli je zaposlila neunijske ljudi, da je prišlo gotovo vselej do prepira, pri čemur je imelo mesto vselej mnogo škode. Da se to odpravi in delo hitreje vrši, zaposljuje mesto le unijske delavce.
I
Zavezniki izzivajo j novo katastrofo
New York, 31. jan. Sem je dospel Sir Phillip Gibbs, sve-tovnoznani vojni dopisnik, ki namerava predavati v Ameriki o današnjem položaju v Evropi. Sir Gibbs je doživel več grozot vojne kot malokdo drugi, in pozna evropske države, njih politiko In zmožnosti kot malokateri državnik. Kakšnega mnenja je Sir Gibbs glede odškodnine, ki so jo naložili zavezniki Nemcem, priča sledeča njegova izjava: Svota $55.000. 000.000, katero so zavezniki naložili Nemcem kot vojno odškodnino, bo pomenila nesrečo in polom za celo Evropo. Jaz sicer nisem finančni izvedenec, toda toliko mi je znano, da Nemčija tega nikdar plačati ne more. Ta odškodnina pomeni ppcasnt?, tdda gotovo smrt za Nemce. Prišel bo Čas, ko bodemo morali spoznati, da svet ne more živeti od maščevanja ali kaznovanja. Grabežljivost in nenasitno maščevanje zaveznikov, ki hočejo svoje nasprotnike popolnoma pritisniti k tlom in jih zadaviti, bo povzročila novo katastrofo v Evropi in po celem svetu... Tako govori Anglež.
IZ LORAIN A, OHIO.
Opozarja se člane vseh slovenskih društev v Lorain, O. na veselico, ki jo prirede skupna lorainska društva v nedeljo, 6. febr. v Virantovi dvorani v korist uboge družine, kateri preti lakota radi pomanjkanja. Družina se nahaja v skrajni revščini raeliče sar so društva sklenila prirediti skupno veselico, da se na ta način pomaga zapuščenim otrokom. Naj se vsakdo zaveda, da stori svojo narodno dolžnost lajšati gojje svojega brata, ki se ne nahaja po svoji krivdi v nesreči. Upati je, da se oglasijo vsi člani vseh društev in po svoje pomagajo nesrečni družini.
BERGER DOBI NOVO OBRAVNAVO.
Washington, 1. febr. Victor L. Berger, znani socialist in zagovornik nemškega kajzerja, ki je bil od sodnika Landisa v Chicagi spoznan krivim, da je prekršil ameriške vojne postavet radičesar je bil pahnjen iz kongresa, je bil zmagovit včeraj na najvišji sodniji Zjed. držav. Ta sodnija se je izjavila, da sod nik Landis ne bi smel soditi Bergerja, pa# pa kak drug sodnik. Raditega pride Berger še enkrat pred sodnjo 0-bravnavo.
OJ, BLAŽENA DEŽELA!
London, 31. jan. Sodnik Leycester je kaznoval nekega gostilničarja v tem mestu na $50 kazni, ker je dajal gostom prekratko mero žganja. •In pri nas v Amerik? Tu za-pro gostilničarje za par let ako sploh-kaj prodajo.
ZOPET ZVEZA Z REKO.
Parnik "Calabria", ki od-plove 24. febr. iz New Yorka, bo prvi parnik. ki gre iz N. Y. naravnost v Reko od leta 1914, ko je nastala svetovna vojna. Cunard paroplovna družba naznanja, da bo odslej re^no pošiljala parnike na Reko, kakor je to delala
Ered vojno. Pred vojno je bl-> pristanišče Reka eno glavnin pristanišč, kamor so prihajali parniki te družbe. Dobre železniška zveze iz Reke omogočijo ugodno potovanje Jugoslovanom. V Reko bode-jo plovili redno sledeči parniki: Carona, Franconia, Sla-vonia, Laconia, Pannonia in Ivernia. Za nadaljne podatke glede te plovitbe se je treba obrniti n* Cunard družbo ali pa na njene zastopnike, ki se nahajajo skoro v vsakem mestu.
-	— Od 1. marca naprfi se v i The White Motor Co. ne bo
-	večdelalo ponoči. V normal-i nih časih je tam delalo 1600
-	oseb ponoči. Mnogo sto Sio-
>	vencev je bilo zaposlienifi.
■	Baje se sedaj dela pri white
■	samo Štiri dni v tednu.
>	— Notarsko dovoljenje je i vzel sodnik Baer javnemu i notarju Jos. Tarnowski, ker
■	se je dokazalo, da je Tarnowski samo 20 let star, torej še državljan ni.
.. — Novi senator iz države Ohio, Frank Willis, republi-' kanec, ki je hud prohibicijo-nist, je že začel kazati svoio 1 ljubezen do prohibicije. Zah-1 teval je od prohibicijskega 1 komisarja Kramerja v Wash-| ingtonu, da napne vse sile, da se ustavi prevažanje žga-! nja iz Pennsylvanije v Ohio.
ODPELJANA ŽENA j ZOPET DOMA. 1 Los Anceles, 31. jan. Mrs. 1 Gladys White>el, ki je bila
>	odpeljani pred enim tednom
' od roparjev, ki so zahtevali . $50.000 odkupnine od njenega moža, se je že vrnila domov. Objednem je pa policija prijela i oba moška, ki sta odpeljala Mrs. Whiterel. Do-tična sta njena strijčnika, in sta se izjavila, da sta odpeljala žensko, da se maščujeta nad možem radi nekega spora v trgovini. Peljala sta žensko 70 milj proč od mesta, v neke hribe, kjer sta jo imela skrito v neki pastirski koči. Na sled so jim'prišli ko je Jack Carr, eden izmed roparjev, telefoniral možu odpeljane ženske.
$50.000 NA LETO PLAČE.
Washington, I. febr. Mek-sikanska vlada se pogaia z Wm. McAdoo, zetom predsed nikt Wilson a, in demokratičnim kandidatom za predsed nika, da bi prevzel vodstvo in upravo meksikanskih železnic. Meksikanski predsednik Obregon je povabil Mc-Adoo-a naj pride v Mexico City, da se* tozadevno dogp-vorita, in McAdoo je sprejel. Kot znano, je McAdoo dober poznavat?lj železnic, in mek-sikanske železnice živo potrebujejo prve vrste moč, da poslujejo ljudstvu v korist. McAdoo bi imel kot generalni direktor meksikanskih le-leznic $50.000 plače na leto.
Eb&SI	. J.JU.	šL>'-4i ...j'-i '
--L-	-.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOMK)	__
NAROOMINAl Za Ameriko ... - $4.00 j Za Cleveland po polti - 15.00 Za Evropo.....$5.50 j Posamesna številka - - - 3c
Vm piama, dopisi in denaTnaj se pošilja m "Ameriška Domovina" <119 St. Clair Are. N. E. Cleveland, Ohio Tal. Coy. Princeton 18»
IAMBS DEBEVEC. PuNisJur _LOUIS /. P1RC. Editm
I8SUBB MONDAY, WIDNMDAY AND FRIDAY
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in langnage only
Ent«rad as aeeaad-claaa matter January 6th lt09( at tka paat efflea at ' Javalani, Ohio under tbe Act of March 3rd, 1170.	]
4^83	No. 13. Wed. Feb. 2nd 1921 ]
_______ i
Zdrave misli.
"Krasna misel je to, jako vzvišena, toda neizvedljiva v danaSnjem času!1'
Kako pogosto se slišijo enake besede. Skoro vsak elo-vek pride na "dobro'' misel. Eden in drugi ima "Ifepe" ideje, toda ob istem času pa le vsak človek trdi svoje in ima svoje pomisleke. Trgovec smatra idejo soseda nemogočo iz trgovskega stališča, duhovnik iz verskega, policija iz moralnega, in tako ostajajo dobre ideje v rokopisih, v prašnih kotih ali pa v glavah. To nerazumevanje med ljudmi je u-bilo nado v tisočerih mislecih, zakopalo neodkrite talente, ki bi sicer lahko dosegli nesmrtno slavo. Ali je bilo človeštvo vedno tako nemilosrčno in brutalno, ali je družba vedno uničevala "nežno dušov več ali manj sposobnih talentov? Brez dvoma je v zgodovini dovolj primerov, ko so bili nadarjeni ljudje žrtve ravnodušnosti in omejenosti človeške družbe. Toda še večje dejstvo je, da vsak človek, ki ima v resnici kaj resnega in pametnega povedati svetu, ima priliko, da to pove, in ga pri tem danes ne more uihče ustaviti. Kajti močna in velika misel mora konečno premagati vse; ovire ter se pojaviti zmagonosna in koristna človeški družbi.
Vse kar je življenja vredno, kar nosi v sebi seme bistvo vanja, to mora na dan in v zrak, kakor se razcvete v krasno rožo drobno seme, položeno v zemljo. To je zakon zdravega življenja, ki se je doslei spolnoval in se bo spolnoval. So nekateri trpeli mnogo raai velikih idej, toda so bili konečno zmagovalci.
Rekli smo, da je resnica, da kruto življenje pogazi tu-pasem mlado življenje, ravno tako kot poletni ali jesenski viharji uničijo marsikak sadež, ki je obetal mnogo koristi, polomijo ne samo stara, kljubovalna drevesa, pač pa tudi mlada, čvrsta stebla. Toda to so večinoma izjeme, ker po- ] stava je, da mora v življenje, kar ima v sebi dovolj moči, da preživi.	i
Ne vrjamemo, da je v polnem resnica, da človeška druž ha zakopava v zemljo dobre in koristne ideje.'Koliko dobrih • mislij je bilo že prinesenih med svet, koliko vzvišenih idej se skriva v knjigah; in zakaj se te misli in ideje še do danes i niso uresničile, oziroma jih niso uporabili? Žakaj se druž ] ba protivi mislim idealistov? Zakaj mora toliko zdravih ] mislij v grob?	i
Stvar je ta: Življenje samo ima neke vrste mero, podobno jezičku lekamarjeve tehtnice, kjer se natančno odmeri vrednost ideje ali misli, ali je v resnici pripravna, iz-peljiva, koristna za človeško družbo. Življenje meri in odločuje človeške misli. Ako taka misel ni popolnoma zrela, «iko nima življenskih mogočnosti, ako še ni prišel čas, tedaj so zaman vse take misli in ideje, ker jih življenje ne bo sprejelo, kajti trenutno so take misli še vratolomne, neobičajne, prezgodnje, predalekovidne. Človeški razum, splošna človeška družba jih še ne more razumeti. Razume in umeje jih dotični, ki je sprožil idejo ali misel, ker ima v do-tični smeri rafcvlteje možgane, tofta dokler jih popolnoma ne umeje in zapopade ogromna večina človeške družbe, do-tedaj ne morejo služiti splošni javnosti. Misli so dobre, toda — neizvedljive, nemogoče, prehitre, ker ljudje nimajo niti volje niti razuma, da jih upeljejo v svoje življenje.
Mnogi mislijo, da so njih ideje in težnje najbolj dovršene, najboljše za družbo in jezijo se na svojega bližnjega, ki jih ne razume. Toda ali so te visoke in dobre misli vedno tudi zdrave in popolqe? To je vprašanje življenja, to je razlika med mislijo in konkretnim življenjem.
Pojavijo se v glavi človeka misli, toda taka glava je povsem drugačna, kakor je pa svet v resnici. Kaj marajo dobre misli za človeško življenje? Toda resnica je, da to člo veško življenje neprestano tehta te misli, jih preiskušuje in ako najde kaj v resnici dobrega, si jih prisvoji.
Naj nam služi sledeči primer: Pred enim letom se je sprožilo na Dunaju vprašanje, če se prodajo angleškim in ameriškim bogatašem bogate umetniške zbirke, katerih je Dunaj poln. Dunajsko prebivalstvo je bilo lačno. Potrebno je bilo prodati nekaj umetniških stvari, pa bi se ublažila beda tisočev. Toda vstali so zopet drugi ljudjp in začeli govoriti o "svetosti muzejev", o "prodani umetnosti'' in sli-Cjio. Vsi ti. ki so tako vpili, so bili siti. Toda kaj ve siromak o umetnosti, kadar je lačen? Ali ni življenje gladnega veliko več vredno kot umetnosti?
Eni kot drugi so mislili. Raditega je povsem potrebno, da življenje precenjuje take misli, da jih zažene nekaj v pozabljivost, druge pa privede do zrelosti. Dobra misel mora biti zdrava, da je zrela in mogočna. Ni resnica, da je vedno denar kriv, da se dobra misel ne uresniči. Ni resnica, da je človeška družba kriva, ampak dejstvo, da mnoge misli niso zdrave. Vse misli morajo biti ustvarjene za življenje, za boljši obstanek ljudi na svetu, in gotovo se bodo uresničile.
Zdrave misli so iskrene, enostavne, ljudske, popolnoma pozitivne. Tu ni nobenih "ako", "če" in "pod pogojem'\ Zdrave mislijo utrjajo vero v življenje.
VELESILA ITALIJA, j
■ "Slovenski Narod" piše:
Ob priliki debate o rapall-ski pogodbi je dejal v itafijan I skem senatu zunanji minister grof Sforza, da je šele s to pogodbo postala Italija resnična velesila.	,v i
V gotovem pogledu je imel L grof Šforza Čisto gotovo prav.
Ponašanje zmagovitih vele-I sil je bilo v zadnjem Času v resnici tako, da bi mogel člo-!vek misliti, da so edini atributi velesila brezobzirnost, sveta gojitev egoizma in neizprosno uničevanje vsake i tuje pravice, pa naj bo ta še tako očitna. Z rapallsko pogodbo si je Italija nesporno
....., ■ ■
pridobila vse te atribute, in odkritosrčno moramo prizna ti, da je bil grof Sforza skro-: men, če je nazval Italijo samo veselilo. Moral bi* jo im«?-l novati naravnost svetovno : silo, ker s svojim "svetim ego ■ izmom", s svojo brezobzir-> nostjo, s svojo kriviČnostjo . je daleč prekosila vse ostale velesile.
Vendar pa ima tudi poglavje velesila Italija, kot VBaka druga stvar, svojo drugo plat, ki mogoče ni tako slavna kot zgoraj omenjena. Rapallska pogodba sama stavlja pom-poznost italijanske velesile v kompromitujoče nagoto. Po ratifikaciji zloglasne pogodbe nastaja namreč za laško vlado neprijetna dolžnost, da pogodbo tudi izvede.
Ta izvedba pa ji je silno zo- : prna, in ker mora sama kazati svojo lojalnost, dela zanjo njen narodni junak pustolov- | ski D'Annunzio. Ves svet sicer ve, da njegova sila ni bog- J zna kaka, in nihče je ne ceni ] preko nekoliko tisoč mož, in I vendar mora gledati svet čudo, da mu veicsfila Italija ni I kos.	'	I
Namesto blokade Reke, se
*	je zvršila dezertacija v laški
-	vojski in mornarici, in name-
>	sto D'Annunzijevih vojakov
■	in oficirjev so morali kralje-
-	vi oficirji v ujetništvo D'An-; nunzijevo. V resnici fatalna i situacija, katero riskira Ita-
-	lija za dosego svojega name-
*	na. Ali je to ravnanje dostoj-
-	no samozavestne velesile?
•	Menda ji vendar ni zrastla jjvojaška klika z D'Annunz»-
-	jem na čelu preko glave?
Zato se nikakor ne čudimo >
>	če je čutil grof Sforza potre-
>	bo, da je naglašal v samem
•	senatu, da se je Italija šele
>	sedaj razvila v velesilo. Samo
■	če bo dosegel fo, kar je nameraval, da mu bo namreč svet to tudi verjel. Po Tripolita-niji, po neuspehih ob Soči, po kobariškem porazu so tla zfi tako vero pač silno neugodna. Italija se mora posluževati D'Annunzia, ki danes tc-rirozira njo samo: Italijanki i
< danes sama več ne ve, ali naj se ga veseli al boji, nudi sve- < tu neverjetni užtek, da mora i tudi resnična velesila upotreb ljevati razbojniškega pusto- i lovca, ker s svojo močjo ne l uspeva, pustolovca, ki dela i sedaj ni sami preglavice. 1 Tudi brez ozira na D'An- 1 nunzia in vedenje I tal je za I časa svetovne vojne, Je vpra- < šanje, Če je z rapallsko pogod t bo v resnici postala Italija 1 velesila. Teritorijalno in gos- I podarsko je brez dvoma poVe i č?ila svojo moč, ni pa tega sto- j rila tudi faktično.	i
Sam Sforza mora priznati, i da je povečanje Italije izvr- i šeno proti volji ogromne ve- ž čine prebivalstva. Ta odpor I novih podanikov veže ital. si- P le in nezaslišano postopanje t s strani vlade le še veča njih 1 odpor in veže vedno večje si- c le. Če hoče torej ital. vlada > oprostiti svoje sile, tedaj ji s preostane samo eno sredstvo > da obsuje nove podanike s ta- s ko ljubeznjo, da ti v njej ne j vidijo več mačehe, temveč s iskreno ljubečo mater. Ker r pa tega danes italijanska j vlada se • ne dela, zato je v s resnici njena sila s pridobit- s vijo novih podanikov zmanj- j šjina. ne pa povečana.	j
Rapallska pogodba daje s Italiji strategic ne meje in s sklepa z sedaj najnevarnej- r šim nasprotnikom prijatelj«, v stvo. Toda pogodbo z Italijo r in prijateljstvo,je sklenila sa- r mo naša vlada, naš narod pa t ne priznava te pogodbe, noče s niti prijateljstva niti dobre- ,8 ga sosedstva. Kako naj sploh ti naš narod sprejme sporazum, 1 če vidi, da njegovi bratje je- t-če pod pritiskom, če vidi raz- d valine Narodnega doma v n Trstu, če čuje obupne klice s po pomoči iz D'Annunzijeve- ji ga pašaljka in če vidi laško s vlado kot podpornico nasilja, z Kako naj končno naš narod d veruje samemu jSforzi, če ta ti govori o ekspanzivnosti laš- v kega vpliva na vzhod, Če go- p vori o destruktivnem delu p v naši armadi. Saj to so sred d stva, s katerim se bori še da- p nes Italija proti nam, ki so r morda v stanu nas oslabiti, b toda so nevarna tudi za Itali- n jo samo. Danes smo v sredi S
v nas je moči dovolj, da Jo prebolimo, in takrat bomo ne le oživeli, ampak imeli moč boriti se proti vsem ki nas ovirajo. %
Radi priznamo, da more ta pogodba povečati moč Italiji, toda to le v slučaju, če sprejme in prizna sporazum tudi naš narod. :
To je dosegljivo le, ako Italija začne svobodoljubno rav nati z našimi izgubljenimi brati, in ne pa da sicer ofici-jelno pobija D'Annunzija, tajno pa ga sama vzdržuje in podpira kot svojega eksponenta, ki bi se ne mogel niti j en dart vzdržati brez njene h vsestranske pomoči.
Zato pa popravljamo gro-1; fa Sforzo in pravimo: Z ra- h
fiallsko pogodbo,more postati < talija velesila, toda le, če i pridobi ves naš narod, česar j
pa do sedaj ni niti poizkusila, i
_____ i
M-
c- ZMAGA ID. INTERNATIO li NALE NA FRANCOSKEM.
n Pariz, 31. dec. 1920. i- Za novoletno darilo je doli bila francoska republika boljševiško politično stran-e ko. Po Čudnih potih je hodila :i "Združena socialistična stran ka " od začetka vojske do tre-v nutka, ko je postala komuni-stična. Med vojno so sociali-i- sti, kakor povsod, tudi v a Franciji zvesto služili domo-
-	vini. Alb. Thonias je prevzel :- ministrstvo za municijo, spo
-	min na K. Marksa in na nje-? gov razredni boj je obledel, a vsi protivojni revolucijonar-
-	ni sklepi socialističnih kongresov, njih antimilitarizem,
3 »njih smrtno sovraštvo do ka-
-	pitalizma, vse to je bilo po-t zabljeno, največji patri jot bi 3 ne mogel grajati domoljubja ) in požrtvovalnosti te stranke
-	med vojno.
t Tem bolj ilas mora prese-
-	netiti rezultat kongresa v ) Tours-u 26.-^-31. decembra, i kjer je stranka z velikansko
-	večino sklenila pridružiti se
-	tretji international.
Leta 1916. in 1917. seje za-i četa zbirati mala skupina ko-j mynisfcov, "ZhnmerwaW-ov-
-	ti", tako imenovana'po prvi t mednarodni in medvojni kon > ferenci v švicarskem mestu ■ istega imena od 5. do 8. sep-t tembra 1915. Ta struja je i med vojno naraščala in posta
la posebno vidna po ruski re- ' voluciji. Tukaj so prvi začet- i , ki današnje komunistične ve- < čine; do premirja je sociali- s stična večina ta uporni duh M v svoji sredi kolikortoliko h krotila. Po zmagi so se držav- i ne meje odprle in iz Nemčije < so prihajali bridki očitki nemških socialistov, da so se i francoski tovariši slepo udi- I njali grabežljivi* potttiki bur- 1 'žoazije, katera noče uničiti i Nemčijo in s tem tudi nem- < ško revolucijo. Grabežljivost i ententnih velesil na mirovni s konferenci je tudi bila vzrok, I da so se mnogi socialisti od- i vrnili od vladne politike. O- I sobito pa je slabo vplivalo 1 vedenje Francije napram Ru- s siji. Največji socialistični c patrioti niso mogli zatajiti v | sebi nekega tihega občudova- s nja pred rusko revolucijo,{ki c je strmoglavila največji ao- .. solutizem na svetu. Zbudila r se jim je socialistična vest, k* t jim je očitala: Sramota, da s podpirate vladoi ki Udriha po r socialistični Rusiji, ki duši r socialistično Nemčijo. Greš- r niki so se spokorili, Tako je r . v teku 1918. leta izginilo na- t rodno edinstvo in v državnem zboru sta si stala naspro c ti nacionalni blok meščan- j skih strank in "Parti sociali- r ste unifie". Kam sedaj? Ali k naj ostanejo socialisti osam- n Ijeni, ko so bth pred vojno j tako krasno organizirani v g drugi intemacionali? Komu- j nisti, se vedno v manjšini, so kričali: "V Moskvo! Tam s je pravi socializem, prejšnja č socialistična <| mednarodna s zveza je med, vojsko propa- z dla, ker je ni znala prepreči- d ti." Drugi so skeptično odgo- p varjali: r,Res je, da smo bili f poraženi, da sfpo buržuaziji .k pomagali, to je greh, ali tu- b di Ljenin gre predaleč. Na- s pravimo čisto novo mednarodno zvezo socialistov, kjer -bo za vse prost«!*." reST v * marcu 1920, n* kongresu v Strassburgu P. S. U. F.
." • ■ '1'~■ ' 11 1 ' "
la (Parti Socialiste Unifie i jo Francais) sklenila obsoditi le I svojo medvojno politiko, a >č tudi v Moskvo ni hotela brez is pogojno. Mala četa komunistov pa je narastla do ene tret ta jine cele stranke, i, Francoska politika je to e-j- volucijo v smeri napram le-ii vici samo pospeševala. Uničenje Turčije, aktivno podpi- I i- ranje carskih generalov, no- I v tranje gospodarske zmede, I d vse to je zbujalo splošno ne- I i- zadovoljstvo, ki se je s spret- I i, no propagando izrabilo v I n prid Komunizma, i- Po strassburškem kongre- I ti su sta odpotovala Frossard in I e Cachin v Rusijo, da se z Lje- I nin&m osebno pogovorita o I
-	pogojih za vstop v komurn- I
-	stično mednarodno zvezo in I i da vidita na lastne oči, kak- I e šne uspehe je dosegel ruski I r proletariat. Prisostvovala sta I J kongresu komunistov v Mos- I
kvi in takoj telegrafično po- I
-	ročala domov, da se ne more- I .	la dovolj načuditi republiki " .	delavskih in kmečkih sovje- ^
-	tov. Bilo je razumljivo, da je ^ i	francoski socializem v tem |
-	trenutku odločno krenil na ž i	pot komunizma. Odposlanca ^ i	sta se vrnila kot boljševika, \
v rokah pogoje, ki jih je sta- «
-	vil Ljenin za vstop v 3. inter- «
-	nacionalo: "Iztrebite iz svo- ^ ' je srede vse izdajalce, spodi- ^
te iz svojih vrst social-patri- | I ote, nastavite nož na grlo \ > Longuetu (Longuet je vodi- | telj zmernejše struje); po- « , tem, ko boste očiščeni, boste | pa sprejeti v našo sredo.'' I Tako je ukazal Ljenin fran- ^ , coskima zastopnikoma m | formuliral pogoje v 21 toe- | kah, ki so odslej oficielni po- | goji za vsako socialistično % stranko, ako želi vstopiti v 3. % internacionalo. Od julija do f decembra se je vršila v kro-gu stranke strastna propa- j| ganda. Frossard in Cachin % sta navdušeno pripovedova- 1 la v čafopisju in po shodih, § kaj sta videla v proletarski ^ Rusiji.,Ako bi bilo dovoljeno 1 na kratko izumirati vsebi- 1 no njihovih člankov, jih oči- g
gasla^^lbteihift^ 1
klo, da so. tudi njih oči videle umirajočo državo, razdejano industrijo, desorganizirano ^ produkcijo, gladno in nago ^ ljudstvo, močno rdečo arma-do, ki tira ruski narod v več- /g no vojsko; toda njih zaklju-ček iz tega je čisto drugi: Ru — siji svoboda! Rusiji mir! po- ^ tem bo boljševizem ustvaril | socialistični raj, kajti požr- | tvovalnost je velika, delo je 1 ogromno.
Ta propaganda je učinko-> Vala in proti koncu novembra je bilo že sigurno da bo komunizem prevladal. K temu je prišla še » vladna reakcija, kije posadila nekaj komunistov v ječo in tako izzvala še večje navdušenje francoskih komunistov, ker ničesar ne ljubi Francoz bolj kakor svobodo. Parti socialiste unite, združena socialistična stranka sama je bila obsojena. Kukih 6 struj se je pojavilo, ki so zelo lepo ilu-strovale socialistično "solidarnost''. Akoravno je poli-,-čni boj v Franciji na splošno mil in vedno dostojen, so se v boju med temi strujami strasti razvile včasih do one višine, ki je pri nas nekako domača. kar pa je za Francijo nekaj izvanrednega'. Na zunaj pa je stranka še vedno bila "enotna''.
Kongres, ki se je otvoril dne 26. decembra v Toursu, je imel nalogo, prinesti jasnost v to zmedo in pokazati, kako daleč so že prišli Zim-merwaldovci v svojem razvoju. Pet različnih struj, druga dnigi smrtno sovražne, se je bojevalo na kongresu "združene" s o c i a 1 i s tične stranke. Dvorana je bila rdeče obita in na prednji steni se je bliščal na rdečem dnu zlati napis: "Proletarci vseh dežel^ združite se !" Kakor porogljiv nasmeh je bil krik po združitvi na kongresu, .kjer se je proletariat med seboj zmerjal in kjer se je edin stvo razklalo, ker to edinstvo
Dalja m tmjl atraaL
"Enajsta Zapoved" 6. feb.
(za zakonsko življenje)
(grdinova dvorana)
SPODAJ PODPISANI SE NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEMO
Dr. Alb. Ivniku
6408 ST. CLAIR AVE.
ker je našo hčerkp Josephir no v dveh tednilr ozdravil »Dolgo časa je bolehala na želodcu in sedaj se prav dobro počuti in zato ga torej prav toplo priporočamo vsem rojakom in rojakinjam,
John in Josephine Pajk 1420 E. 52nd St.
Red ^itar Line
DIREKTftrA PLOVBA.
NEW YORK-HAMBURG
Najbolj priročna in udobna pot v Čeho-Slovakijo. VELIKI, MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA
S. S. POLAND...................odplove 9. febr.
S. S. GOTHLAND ,. ............odplove 26. febr.
Samo za potnike 3. razreda. Dovolj promenadnega prostora. Velika, svetla in dobro zračena jedilnica na prornenadnem deku. Rezervi-. rane kabine za 2, 4 ali 6 oseb.
Vprašajte v kompanijskem uradu
9, Broadway, New York — ali pri lokalnem zastopniku.
4	1
MONEY ORDRI!
Drafti in pošiljanje po kablu v Jugoslavijo in druge dežele, po najnižjih cenah. Naprodaj jugoslovanski in drugi denar.
Vprašajte pri vsaki naši podružnici American Rail-' way Express Company ali v našem tukajinem uradu
2048 East 9. cesta,	Cleveland, Ohio
Pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY
65 BROADWAY,	NEW YORK
t __
j Vrednost jugoslovanske krone se v trat-
!	kem zviša.
) ——————
)	Ako želite, da pride vaša denarna pošiljatev ob pra-
)	vem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim ) v domovini tedaj se poslUžite našega denarnega
^	zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan
v	Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje
\	denarja.
J
J Izplača direktno v Ljubljani
. V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi
)	bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo ,
)	Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v L ju- 1
)	bljani.	1
>	Pri nap dobite vsa pojasnila glede potovanja v sta- 1 ' ro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte 1
Premoženje te banke znaša osemindvajset milijonov.
, Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko.
, \ '
►	Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan.	<
T^ LaKe Shore Banking & Trust ^
jL. 55th ST. & ST. CLAIR AVE.	(
IN SEST DRUGIH PODRUŽNIC.	<
• j
I	1
I Brezplačna ponudba bolnikom'za * I	prihodnjih sedem dni.
■^'BTflt? Vse '•'o1'1« ienike lii mofike, ki trpijo ra-RKN|#|L di kake nove all zaetarel« bolezni, vabim, da m m	prideio v m°i urad v prihodnjih aedmih dneh
itt&l da vas natančno preisčem ZASTONJ in vam ^^HnnMHd razložim kakšna je val« bolezen. Ako vas mi i jO^nrwl ni mogoče ozdraviti vam bom odkrito pove- I VV^LJI dal, kajti jaz ne sprejemam slučajev, ako I ^ ^^^^r vem» da je bolezen neozdravljiva.
^^ Posvetovanja in preiakave brezplačne.
2e leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni molkih in I žensk. Ko me enkrat obiftčete boste takoj spoznali zakaj dobivam re- J zultate v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in 1 simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prlčno z zdravljenjerfi ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj kot navadno Pridite ddlnes ter zadovoljite sami sebe. Jaz ftpecijaliziram v zdravlje- I nju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni ali nervozni ne- I I redi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmatizem bole- fl I čine v križu ali sklepih, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, izpahki in ka-^f1^^11^911'. ^^^ in gr,u- Moie nai*>olJfie priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki po9iljajo k meni druge z vsakim dnem. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti -dan. I Ne zdravi se nikogar pismenim potom. Prinesite ta oglas, kadar pri-I dete.	v
,1
H Dr. KEWEALY ^I
Vrata zapadno od DRUGO NADSTROPJE Vrata vzhodno od I Star gledališča	f	Bond's trgovine.
NtiilltTiai« (t dun strani.
■ 111 -
ni zasnovano n« etični podla-■
Ako bi smel našteti teh pet struj, bi jih razpredelil v sle-deče: t. Roncourjeva struja zelo zmernih po imenu socialistov,'rekel bi, ministrskih kandidatov. Ta je bila že od začetka obsojena. — 2. Re-nauldelova struja, ki je bila Za II. internacionalo, to je, naj se socialisti organizirajo na prejšnji predvojni podlagi.—3. L. Blumova (jud) struja, ki se že nagiba malo -na levo, pa želi samo popolno ' svobodo in neodvisnost od Moskve. — 4. Longuetova, kateri je Lenin nastavil nož -na grlo. To so takozvani "re-konstrukterji". ki so imeli v, marcu veliko večino v Strassburgu. V Moskvo ne gremo, tudi medvojni socializem obsojamo, ustanCovfnaj se nova mednarodna organizacija, v kateri1 bo za vse pro-k'stora, tudi za patriote, ako ( napravijo pokoro, Lfcninove diktature pa ne! — 5. Skupina Frossard - Cachin, bolj-' ševiška večina. — 6. Iz ku-rijoznosti bi navedli še eno strujo, nadboljševike (Heine, Leroy), ki hočejo že jutri -začeti z revolucijo.
Po štiridnevni debati, zelo strastni in zelo burni, med katero so se dvigali stoli in •so tekle solze^ se je izkristaliziral sledeči rezultat: Komunizem je dobil 3208 glasov; Longuet 1022 glasov; Renaudel 60 glasov.
To je izid glasovanja! Med petjem internacionale so se •sodrugi razSli in so dne 30. decembra ločeno nadaljevali svoj kongres.
Dve posebnosti na kongresu bi §e omenil. Veliki uspeh komunistov je bil mogoč samo vsled premetenega manevra. Na zborovanje je došla brzojavka iz Moskve, v kateri Zinovievi ižnova obklada zmerne francoske voditelje z I *rdimi priimki. Ko se je prebral tekst, je bilo ogorčenje |veliko in za komunistično ^večino skrajna -nevarnost, da
ne podleže. V tem kritičnem trenutku pride v dvorano znana nemška komunistka, > 70 letna starka, Klara Zet-kin. Javnost ie vedela, da ji je od francoske vlade bil za-branjen vstop v Francijo. Na neznan način je prodrla zastraženo mejo in v kritičnem trenutku so jo komunisti prinesli v dvorano, kjer je s svojim govorom zopet dvignila navdušenje. Nato je bogve-kam zopet izginila. Drugič — tako je Longuet sam povedal mj shodu — so imda skritega v Toursu boljŠevi-škega odposlanca iz Moskve ki je tajno vodil debato in tajno dajal nasvete, podžigal rfavdušenje ter tiral do razkola.
Zmerneži in komunisti so se torej ločili in svet bo smatral danes francoski socializem za boljševiški. Gotovo bodo komunisti slavili po celem svetu to svojo velikansko zmago v konservativni in kapitalistični zapadni Evropi.
In posledice? Z veliko sigurnostjo se lahko trdi^ da je bil kongres v Toursu poraz socializma in^ komunistična zmaga je začetek rapidnega propada. Kot dokaz temu bi navedel samo usodo revolucionarne strokovne zveze "Confederation Generale du Travail*'. Dokler je bila samo v teoriji revolucionarna, dokler je samo v besedah srdito kritizirala kapitalizem in klicala na naskok, tako dol go so mase drvele v njene vrste, ker Francoz ljubi besedo revolucija in osvobojenje. Prišla je na 2 milijona plaču-jocih članov in na 2 milijona neplačujočih somišljenikov. Ko se je čutila na vrhuncu svoje moči, je sodila, da bo treba iz tforije preti na prakso. V majniku U 1. je izbruhnila splošna revolucionarna ! stavka in cela Francija je s ! strahom pričakovala izida, lin posledica? Že v juniju je 'število plačujočih članov padlo na 600 tisoč, torej za dve tretjini, zato ker v praksi I Francoz noče socialističnih I blodenj.r-Večina naroda so -ali
• m
rentnerji ali posestniki in tukaj je komunizem nemogoč. KrSČanski sindikati so narasli od majnika dalje od 150.000 na 500.000 članov. I Zato sejp strokovna zveza v oktobru na svojem kongresu izrekla srdito proti Moskvi, da reši še vsaj ostalo Število svojih članov.
-7-0-
Velikomestna morala.
Pred par leti se je v Pragi pripetil škandal, da je našla policija neke noci, ko je pregledovala javna zabavišča, celo vrsto bogatih mestnih dam, ki so se prodajale. Sedaj imajo podoben škandal na Dunaju, kjer je policija eno minolrh noči zasačila v gotove vrste hotelih 32 mladih deklet iz meščanskih krogov, ki so se v svr ho postranskega zaslužka vdajale prostituciji. Nobeni izmed njih ni Slo pri tem za vsakdanji kruh, ampak za svilene nogavice, kožuhe in drugo razkošje. Sadovi materialistične kulture.
Nov tednik v Sarajevu. "Hrvatske pučke novine" se imenuje tednik, ki izide te dni v Sarajevu. Namenjen je širšim slojem hrvatskega življa v Bosni, v prvi vrsti za kmetsko ljudstvo.
Kašelj, prehlad, hrlpavost,
»o v Um Čaau splolne bolezni r letu. Skuiajte m jih iznsbiti. Hitro ozdravljanj« lahko prapraii rasna posledice.
Severa's Cough Balsam
(prajs Severov pljučni balzam) j« bil vporablj&n akozi itirideset 1st z izvrstnim uspehom ta zdravljenje hripavosti, ranjsnspa grla, prehlada, pokašljevanja in kalija, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zaviitek. Odra«tli, otroci in oslo do jendki ga lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cona 28c in 60c. N	\
NOTARY PUBLIC, j
Izdelujem pooblastila, prošnje, izjave in sploh van notarska posla. Na razpolago sem ze tolmačenje pri vaeh . prilikah. Dajem nasvete v vseh ozirih.
ED. KALISH
610« ST. CLAIR AVTORJE
Pozor, Plumbing!
Kadarkoli hočeta, da m v valih hiftah naredi plumbarske delo, m Obrnite nt svojec« rojaka, ki vam naredi to v najboljfto zadovoljnoat 8tranltta, kopalitča, sinke, Itd.
Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, pred no drugje vprašat« Najstarejši Jugoslovanski plumber v Clevelandu.
IfNICK DAVIDOVICH
<620 ST. CLAIR AVRNUE Cleveland. Okle
O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828
W. K. DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARNA' v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba.
St. Clair Ave. & Addison Rd.
JOHN KOMIN,
lekarnar	(x)
Neveste in družice,
ki želijo biti lično opremljene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji z delom.
Izdelujem na roko paj-čolane, (šlajerje) Učno in po vašem okusu.
Cene zmerng. Pokličite po Bell .lBbone : NOTTINGHAM > 439 - R, ali pišite.
TONICA GRDINA,
18115 NOTTINGHAM •	ROAD
t
Novo leto -- novi načrti.
Vg)k samostojen človek si ob nastopu novega leta napravi kak načrt, vsaj v mislih, katerega skuša med letom izvršiti. Tako sb se nekateri naši rojaki odločili, da bodo šli v atari kraj, drugi nameravajo dobiti iz starega kraja svoje sorodnike in prijatelje, tretji bodo pomagali avojcem doma s tem, da jim bodo poslali deaar, četrti bodo izrabili sedanjo nizko ceno jugoslovanske krone in naložili svoj denar v. kak Ateft Vfeffrkrajski denarni zavod, peti bodo kupili posestvo itd.
11 vsi bodo rabili pomoč enlft ali druge tvrdke pri izvršitvi svojega načrta, to Je enkrat ena. Od te tvrdke pa je odvisno, kako bo vsak possmesnik po-streien — dobro ali slabo.
Na tisoče rojakov se je obrnilo na našo tvrdko za pomoč v e nakih slučajih in ta tvrdka je izvršila poverieno ji nalogo v njih zadovoljstvo, ako je bilo to sploh mogoče, o čemer pričajo številno priznavalna pisma in javne zahvale in to celo od rojakov, o katerih se ne more reči, da ne vedo, kaj so pisali; Torej,
ako ste namenjeni potovati v sta- !
ri kraj, \ ako telite dobiti svojce is starega kraja,
sko hočete poslati densr v stari krsj ns kako banko ali drugam, ako rabite notarsko listino ali fcaj drugega v zvezi s starim krajem, tedaj je v Vašo korist, ds se obrnete na tvrdko:
ZAKRAJSEK & ČESARK
70 Ninth Avenue. New York City
"Enajsta Zapoved" 6. feb,
(za zakonsko življenje)
(GRDINOVA DVORANA)
I.«	........................imm m n
j Dr. H. 0. Stem, j i j Dr. S. Hollander
jj zobozdravnika j|
ji! 1355E.55tkSLTif.St.Chir I j i: Vst«pu 55. ctsti ui kfam i:
ji. ' j i Ur« od 9. riutng do S. zvečer.
j| Govori se ilovtasfcft. ',/! j
~KVEŽBANA PRODAJALKA v sro-cenjski stroki, išče primerna službe. Naslov pove upravniitvo teg* lista.
^ (14)
NAPRODAJ J« POHMTVa dobro ohr^no^ aecg^a^o«nK ^ (
K '
B MM! S
Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom v Collinwoodu, NottilTg-hamu in v celem Clevelandu naznanjam, da sem že šest let v trgovini in sem vselej skušal postreci vsem odjemalcem z najboljšimi čevlji za celo , družino. Ves ta čas n&em nikdar naredil razprodaje, toda^sedaj sem se odločil, radi prevelike zaloge čevljev v trgovini, da priredim
RAZPRODAJO VSEH ČEVLJEV
o	'	, *	1 \ ■	'
ki se začne v ČETRTEK 3. FEBR. in bo trajala deset dni. Trgovina bo za-	r
prta 3 dni pred razprodajo, v pondeljek, torek in sredo, da se vse blago	L
uredi. Vse blago v zalogi, najfinejši čevlji za moške, ženske in otroke,	C
rubber boots ter drugo obuvalo ki je v zalogi bo razprodano po	|
polovični ceni. J
Rojaki v Clevelandu, Collinwoodu in okolici niso imeli še nikdar ta- jj ko izvrstne prilike, da si nakupijo dobrih čevljev po tako skrajno nizki ( ceni. Moje šestletno poslovanje z vami vam je dokaz, da ste pri meni do-1 j bili vselej blago vredno svojega denarja in dobro postrežbo. Pridite se- I daj na to razprodajo, kjer si lahko prihranite mnogo dolarjev. I
Se priporočam vsem v velik obisk.	i
Ciril Janchar,
slovenska trgovina s čevlji za cdo družino.	I
'16109 WATERLOO ROAD,	C0LLINW00D, 0. j _____ ^
I KJE t
dobiU'tltfjboljii dado- jg led in mehke pijaČe7 JS
V lekarni	®
F. BRAUNUCH, i
1353 E.S5th STREET •
vogal St. Clair Aw.	O
Točna postrežba. Z
I Dr.L. A, STARCE,
OPHTHALMOLOGIST
Edini slovenski ophtholmo- | logist v r Clevelandu. Oči, glavobol, "nervoznost in druge bolezni, ki jih povzročajo slabe oči.
6127 St. Clair Ave., Cleve!and,0. j
Uradne ure: od 10-12, 2-4, 7-8. i Ob nedeljah in sredah: od 10-12 <w)
»linUHHHHHHHHfr
I Mohar & Oblak,
S 0206 SUPERIOR AVE.
s PRVA SLOVENSKA I 5 PLUMBERJA 3
N	J
J PokliCite nas, ako hočete dobro J M	in poceni delo.	*
S Garfield 511, Uncoln 1<25 R "
M	f	*
^»HHtmiimiiiiiiiml
PRODA SE HIŠA, 12 aob, rent $00 na mesec. Cena je samo S8500, in ai-cer, takoj $3500, drago na mortgage po 0 proč. obresti, ali ae tudi zamenja za hiio za 1 družino, 6—7 sob. Rojaki, to je vala najboljla prilika, kar ste Jih le imeli. Imam fte več dragih hii različne vrste. Imam tudi 4 gostilne na-
Eodaj. .Rojaki, kadar ste namenjeni tpiti, oglaaite se pri meni na 1144 E. 71 st St. pa bodete gotovo poatreieni. ____(15)
SOBA SB ODDA za 2 fanta. Poseben uhod. 5603 arry are. . (14)
t----;---
Telefoni v mestu Main 2b63	Telefon v podružnici:
Central 1090	O. S. Princeton 355 R,,
JOHN L. MIHELICH ^
PRVI SLOVENSKI ODVETNIK	. .
Glavni urad^ 9<Mk«ligtheers Bldg. Podrnirtiti;"6rtr«t. tHalr *AVe.
Uradne ure v podružnici:
Zjutraj od 8—0.	Cez dan se obrnite
Zvečer od 6—8.	„a glavni urad.
Stanovanje: 1200 Addison Road. -—---
ImffrnmirniRfZmmmmm-mmHifMI+nmm^mmMmvmmmmmmfmmmmmmmmmmmmmAmmmjk
NAZNANILO PRESELITVE. I
Dr. 2upnik se je preselil z zobozdravniSkim uradom od 0127 St. Clair Ave. na<131 St. Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo aloven-ako banko, glejte vhod na 62. cesti. Glejte na napia
DR. ŽUPNIK	f
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obilčite dr. 2upnfka, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira Že sedem let v tej okolici. ' Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 - 12 Nnjni slučaji vaak Čaa.	Pokličite Crest 700 L
"tlXlIIIIlIIUIiyillllHITITITTTTTTTTTTTTTTTTTrTTTTT^
jj American Line. i ———.......
; •	DIREKTNA PLOVBA
NEW YORK-HAMBURG
S	VELIKI, MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA r	jj
jj	S. S. MANCHURIA...............odplove 24. febr.	;
J	S. S. MONGOLIA............... odplov* 10. marca	j
;	S. S. MINNEKAHDA (nov) odplove 34. mar. (3. raz.)	\
Najkrajša in najbolj priročna oot. Za potnike prvega	I
n in tretjega razreda. Potniki 3. ražreda imajo postrežbo	S
m v veliki jedilnici. Zaprti prostori rezervirani za ženske	2
n in otroke.	n Vprašajte v kompanijskem uradu:
9, Broadway, New York ali pri lokalnih agentih.	»
imt»HHHfltimiH»tTHIITIITTTTTt»tHIIIII»»j
Tel. Msln 1441	Tel. Central 8821 W
S. Cezzezln
ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM 414 ENGINEERS BLDG.	v ClevaM. Okle
i Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke
Sedaj živimo v čmu NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hi*e 1 bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rami agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih ae stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa milim neizkušenim začetnikom mogoče is-polniti svoje neutemeljene obljube, je veli <0 vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Frank Sakset
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
t t
I
PRIHRANITI si DENAR
mm^m^^mm ■ mmmmmm
na oblekah. Tista obleka ali suknja, ki visi tam na steni, se da čistiti, malo zakrpati, ako potrebno, pa bo zopet zgledala kot nova. Pri Franku dobite vedno najboljše delo in postrežbo. PRIDITE k nam in prepričali se bodete.
EUBANK
lCleanero&Dytr*
1361 E. 55th ST., SLOVENSKA ČISTILNICA ZA OBLEKE
Pokličite nas po	r-, ,
' telefonu za	" R°sedale CCQA
vaša naročila.	Central	^
TisoSka kronika
Dr. Ivan Tavčar,
To je vse kar morem ha tem mestu zapisat o svoji o-sebi, to je o osebi visoškega gospodarja.
Anno 1693 sem bil na gradu v najem vzel desetino v javorski in hubanjski župa-riijf. Tudi sem tisti čas Jcupil pravico za plese po celi dolini. škof je oddajal pravico, dovoljevati plese, za tri leta. Za vsa tri leta sem plačal trideset cekinov. Meni pa je moral oni, ki je hotel prirediti kak ples, plačati vselej . cekin. Imel pa sem obilo prepirov, ker je ljudstvo trdilo, da gre davščina samo za plese pri cerkvenih semnjih, kjer se je plesalo na prostem ne pa tudi za plese po pivnicah in hišah, ki da niso spadali pod cekin. Pravdati se nisem hotel, ker izgube ni bilo, posebnega dobička pa i tudi ne.
Ti najemi, posebno desetina, katero ie ljudstvo plačevalo v obrokih, so mi dajali dosti novega posla. Plačila so se morala zapisati, da se pozneje ni moglo ugovarjati, da se je plačalo yeč, kakor se je v resnici Tudi tu meje pod i pirala Agata, ker je dobro 'pisala, tako da se je tudi pri j tem izkazalo, da bi bila pri-
Rravna visoška gospodinja, laj Bog po svoje odloči, on, ki je prvi gospodar vseh gospodarjev! —
Na dan sv. Janeza Krstnj-ka je bilo cerkveno blagoslov Ijenje pri podružnici v Se-stranski vasi. Tičnikov Janez je položil pri meni tri cekine za ples, \ ker je hotel postaviti tri odre na Čadež^-vem travniku, in sicer enega za Sestransko vas, drugega za Hotavlje in tretjega za podružnico Sv. Križa pri Srednji vasi. Vsaka podružnica je morala zase plesati in I takoj bi se bil vnel prepir in' pretep, .če bi hotel kdo brez posebnega dovoljenja plesati na odru tuje podružnice! ,
Ti pregrešni plesi povzročajo veliko pretepov in stanuje tu in tam celo človeško življenje, da bi bilo prav, če bi jih gosposka odpravila. Pa jih odpravi! Dušni pastirji govore proti njim, ali gospodi na gradu je več za cekine, nego za božjo besedo!
Jurij me" je pregovoril, da smo se popoludne podali v Sestransko vas. Jahala sva. K meni je prisedla tudi Agata, ker se je bila dotedaj že pri-t vadila, da se ni več pohujševala, Če je sedela ženska tik moškega na konju. Taka sedla so bila, kakor sem izvedel' požneje, na angleških zem-f Ijah v navadi; meni gu je pa napravil sedlar v Skofji Loki in še precej drago mi ga je zaračunil.
' Ko smo prijezdili v Se-, stransko vas, jc okrog Čade-, ževe pivnice že mrgolelo občinstva. Na vseh treh odrih se je že pridno plesalo, tako! da je imel Tičnikov Janez o-[ bilo opravila, da ni pregledal i plesalca, ki je moral za vsako vižo plačati yvoj sold. Kdor je hotel plačati več, je lahko plačal tudi več, kar se je štelo v čast dekletu, ki ga je pripeljal na oder.
Okrog odrov so bile postav Ijene mize in klopi. Izbral sem si mizo, pri kateri je sedelo nekaj gospodarjev s svojimi gospodinjami. Radi so me sprejeli, posebno oni, ki so imeli hčere za možitev.
Tudi sestranska podružnica si je štela v nekako čast, da nam je dovolila, da smo smeli plesati na njenem odru.
Agata je sedla k meni, Jurij pa je šel pogledat po ple-f siščih in i>o svojih znancih. Bilo je veliko kričanjavin vri-1 skanja. kakor vselej pri takih pregrešnih prilikah.
Jaz sam niti plesati nisem znal. Pač pa jo Jurij parkrar, peljal Agato, da se je naple- i sala, da ji je lice kar gorelo. 1
Kaka ženska! j Spustila se je s konja kakor najspretnejši jezdec, da so gorjanci kar usta odpirali. Pristopila je z bičem v roki, | pustivši konja svojemu hlapcu, in obstala pred našo mizo. Z očmi je premerila zbrane, ne ošabno, pa vendar ta-' ko, da je kazala, da se čilti plemenitega stanu. Spoznala | me je, pristopila še bliže in !vprašala: "Boš plesal, Izidor Khallanr	j
Tedaj se ji je približal Ramovšev Štefan, še čisto ne--azvit fant iz lučenske fantovsko kompanije. Ker je bil sin fmovitega, desetini in tla-, ki ne podvrženega kmeta, so mu na svetokriškem odru do-1 volili plesati. In ta žival se je predrznila, siliti v gosposkega dekleta, rekoč: ''Pojdi pit,! ta rejnata, potem se pa enkrat ali dvakrat zasučeya!,,l Malo je zavriskal, kakor mlad petelin^ek, ki poje na t gnojnem kupu sredi dvorišča.
Pa mu je takoj zmanjkalo sape, ker ga je Ana Renata zaničljivo pogledala. Potem j je še bolj zaničljivo sprego-1 ; vorila: "Pri nas taki še fcoze | j pasejo!" Z bičem je švrknila, j po zraku in Štefan je moral i . prav odskočiti, da ga ni zade-'' i io. "Tu imaš dve libri, pa si; pri cerkvi kaj kupi!'* Iskala'
a Govorili smo z gospodarji
-	o različnih rečeh, predvsem i o visokih davkih in drugih
nadlogah, katere nam gospo-
-	ska na vrat pošilja. Za ples 7 se nismo brigali, tudi za mla-
-	dost ne, ki je razsajala okrog 1 odrov.
Kar se je začul glas: "Ta , re.jnata gre!"
Ravno pod Čadeževim trav
-	nikom, kjer se je plesalo, je ; bila plitvina v Sori. Po ti . plitvini je prebredla vodo na I jepem in živem konjiču gos-
poska ženska, za njo pa hrust , hlapec, ki je nosil za pasom dva samokresa in ki je tudi , sedel na lepem in dobro reje-i nem konju. Čudna prikazen 1 za te kraje in za nižje ljud-' stvo,,ki se je bilo tukaj zbra-lo!	.	, !
Ali nikdo se ni čudil, ker se je skoraj pri vsakem plesu , zgodilo, da je prijezdila iz "Scheffertna" Ana'Renata, o kateri sem že na drugem mestu nekaj omenil. Prikup-' Ijiva ženska, močna in še ne preveč ošabna! Govorilo se je, da je veliko podedovala po svojem stricu, ki je bil , škof v Ljubljani in ki je bil i hrom rta obe nogi, tako da so \ ga morali v šonklavško cerkev prinašati, če se je hotel udeležiti svete mase. Vzlic , ternu je govorila prijazno z < vsakim, tudi najnižjim člo-1 vekom, da jo je cela dolina <to Žirov poznala in rada imela. Prijazna pa je bila le toliko ] časa, dokler se je tudi ž, njo < spodobno ravnalo.' Če je pri < plesu ali pp plesu hotel kaki fante, da bi mu dajala kake j posebne pravice, je takoj od- ] govorila z bičem, ki ga tudi , med plesom ni odložila. Ne-sramnež se je moral čutiti 1 srečnega, če mu ni potegnila preko obraza debelih klobas. ] I Pripovedovalo se je, da je « 'Ana Renata močnejša ko i njen hlapec in da je posla, Če . se ji je ustavljal, tako otleska la, da se mu je kar bliskalo i pred očmi. In med tednom, dasi je bila škofovega Sorod- , stva, si jo lahko videl pri raz- 1 ličnem delu. Lahko si jo vi- , del, da je z voliči pripeljala koš gnoja ter ga lastnoročno | prevrnila na njivo.
Kaj je bilo vzrok, da jo je < bogata obitelj prisilita, da je j piorala samevati na samot- j nem seheffertonskem dvor-j cu, ne vem; tudi nisem po 4 tem povpraševal. Bila je obe- | nem gospodar in gospodinja, j ' pa oboje dobro. V tednu je j delala, ob nedeljah in prazni- < kih pa je hotela plesati. U
11 je denar v obleki, Štefan pa je osramočen izginil •med glas nim smehom cele družbe.
Še enkrat je vprašala: "Boš kaj plesal, Izidor?"
Povedal*sem ji, da ne znam plesati, kar ji nikakor ni ugajalo. Tedaj se je polastila brata: "Boš pa ti, Jurij I"
Ta je bil za take reči kot nalašč. Zaiskrile so se mu oči in zadovoljno je odgoril: . "Pa res rad plešem !M
Še je dostavila: "V gosle 1 dam jaz, da veš!" 1 To sioer ni bila navada pri " nas, ker je moral plesalec da-' jati "v gošle" ali Ana Rena-[ ta je imela svoje navade. Po-; iskala je srebrno beneško krono ter jo vrgla v gosli, da 1 je bil Tičnikov Janez Čez vse mere zadovoljen. Takoj je izpraznil svetokriški oder, ker si je Ana Renata z beneško krono kupila pravico, da je eno igro smela sama plesati na odru.
Plesala sta kakor bi bila eden za drugega ustvarjena, in dolinske gospodinje pri na i ši mizi so šepetale, da tak par še ni plesal pri žegnanju | sv. Janeza Krstnika. Skoraj ,celo popoludne je plesala ž njim in kar iz rok ga ni pustila; nečimernemu fantetu pa se je z obraza bralo, kako je j ponosen na gosposko svojo < plesalko!
i Izbrala si je posebno mizo, pri kateri je dajala za pijačo, tako da je pil, kdor je hotel. , Bilo je to v bližini naše mize in vsaka beseda od tam se je < čula pri fias. Čuli smo, kako (je Ana Renata hvalila brato- i i vo plesanje, ta pa je zopet večkrat glasno povedal, da je ; njegova plesalka najgorše dekle, kar jih je na svetu. Ni ; vsekala z bičem po njem, am- i pak prijazno je odgovorila: i "ti pa najgorši fant, kar jih ima dolina P Ni čuda, da je 1 bil reva moj brat kar pijan od same kmečke napihnjeno-sti!
: | Medtem sem pozabil na A-! gato, Sedela je tik mene ka-; kor pišče, ki se je izgubilo i od koklje. Kar naenkrat me, ' ie prijela za roko ter dejala: i Pojdiva domov, Izidor!" 1 Opazil sem, da je bleda, in • ker je bila šibkega telesa,. ! sem menil, da je bolna. Takoj 1 sem osedlal konja, pri čemer
>	sem še Jurju pripomnil, da 1 je čas osedlati in odrinili pro
>	ti domu. #
>	i Jurij in Ana Renata sta z ' enim glasom odgovorila:
■ "Kdo bo že sedaj domu ho-j dil?"
1 j In Jurij je še nekako osato 1 pristavil: "Plesal bom, dok-1 ler bom sam hotel! Tudi m-1 sem več tako mlad, da bi sam ne poznal pota do Visokega , in najsi^e v noč!''	j
i Ana Renata je pritrjevala : ("Pa ravno ponoči bova mimo jprijahala!''	,
1 In zopet sta plesala. — i Ko sva z Agato jahala od Gorenje vasi do Poljan, ni 'spregovorila besedice. Tu in, |tam je lahno vzdihnila, kar, mi ni ušlo. Časih je konj stopal hitreje, da.se je dekle nehote pritisnilo k meni, kar sem občutil. Preobdala me je skušnjava, tudi sem bil nekaj vina preveč pil, kar pogreje kri človeku, zatorej sem po-zabivši na'gospodarja izustil to-le prašanje:
"Kaj vzdihuješ. Agata? če ti je slabo, morda se ustaviva v Poljanah?'* I "Kaj naj mi bo slabo f je odgovorila. "... pa vendar ne misliš, da mi bo slabo, če j Jurij pleše s tisto gosposko vlačugo?"	j
j Ta ostra beseda me je osup I nila. "Vlačuga ji ne smeš praviti! Iz dobre hiše je; ' njen stric je bil škof, kar ni mala reč. V Loki sem slišal,! da so Skarlikijevi jako pošte- j na in bogata rodbina, katera J i ima s Seheffertnom še druga posestva."
Hladno je odgovorila: "Za voljo mene se lahko pajdaši z! j vsemi moškimi v Poljanskih i dolini — kaj meni mar!**
Iz Poljan sva Jo krenila po ; tovorni poti proti VisokemA. !
Tedaj sem pričel:«
"Jurij je lahkomiseln in ! koma i bi bil za gospodarja
na takem posestvu kakor je
. _ t, , moje.
Zbadljivo se je oglasila: j ' "Naj se pa na Schefferten
ANCHOR LINE
S. S. CALABRIA odplove Feb. 24th V DUBROVNIK IN TRST
CENA 3. RAZREDA:
Dubrovnik.................... ..$125.00
Trstj*..........................$115.00
v M-	In $5.00 vojnega davka.
^ Vašem mestu je Anchor Line agent. Pojdite k njemu.
J priženi-kaj meni mar!"
Tudi meni ne bo drugega ostajalo, kakor da dobimo nevesto na Visoko. Brez gospodinje ne bom mogel ostati." W
Zajokala je: "Je-li ti ne gospodinjim dobro f"
"Ravno zato bi rad, da postaneš moja prava gospodinja — moja nevesta in moja žena, Agata !'*
Nekaj je zastokala, da sem se obrnil proti nji. Oprijela se je z roko moje rame, ker .bi bila sicer zdrknila s sedla. Lista ie malo odprla, oči pa je dvigala plaho, da sem videl, v kakA* veliko stisko jo je spravila moja beseda.
"Pri ljubem Gospodu Jezusu," je vzdihnila, "te prosim, Izidor, nikar mi ne govori kaj takega! Nimam nič — beračice ne boš vodil na Visoko!"
Že mi je silila beseda na jezik, da bi ji na pameten način razložil, da je njen stari oče posodil mojemu očetu veliko denarja, da se ta denar ni vrnil in da je sedaj vsaj polovica obeh visoških kmetij njena. Ob pravem času sem premislil, aa se takih reči ne govori in da bo že prišla prilika, da se z Agato razgovoriva. Če ne bo ugovarjala drugega kakor beraltvo, se bo dalo vse urediti. Par let še prav lahko počakam, da postane Agata starejša in močnejša.
Nato sva molče jezdarila do doma.
Jurij se je vrnil pozno v noč.
Drugo jutro »sem se nekaj zaležal, ker sem bil od vina utrujen. Ko sem vstal, je "be-la Agata peč za kruh. Zdelo se mi je, da se pred pečjo z nekom razgovarja.
Ob steni sem se približal. V tistem hipu sem razločil, da je govoril Jurij:" "Ne bodi huda, Agata!" Ošabno mu je odgovorila: "Ne vem, čemu naj bi bila!"
Jurij je še pristavil: "Ne bom več plesal z ono iz Schef ( fertnal'*	|
Zasmejala se je: "Zavoljo 1 mene lahko plešeš s frajma-novo iz Ljubljane! Mene puš čaj pri miru, pa bo prav!"
Stopil' sem okrog stene pred peč. Agata se je takof sklonila, pograbila dračja ter ga metala v ogenj. Jurij je odšel brez besede. Prav se mu je zgodilo, da ga je deklica tako odločno odgnala! —.
D*U» prihodnjič.
■ ■ Mlin	--
Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral
FRANK -SAKSER STATE BANK
•	82 CORTLANDT ST. NEW YORK,	1
Vsak kupčija se vtši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna. * I	Osebje je curtalo'staro in ima zveze sedaj bolje, bodisi v stari domovini,
- kakor tudi iv Zdr. državah.	*
1 \ Vai moneyordri, draftt in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošiljatve v staro domovino ali potne listke naj se glase:
!	FRANlČ SAKSER STATE BANK
z«.
varstvo kupčije je polno vplačana svota $150,000.90 in sicer: 1 KAPITAL $190.00.	REZERVNI SKLAD $50.000
ZA FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik
i ,
Odhod parnikov iz New Yorka
NEW YORK—TRST
18.	Jamiarij* ........ .. Pannoni«
26 janoarija ........... Belvedere
29. janutrija .......... Argentina
1.	fcbruinja ............. Italija
9. februarija ... President Wilson
15.	februarija.........San Giotto
16.	marca ............. Columbia
19.	marca ............. Argentina
26. marca ......President Wilson
2.	aprila ............. Belvedere
NEW YORK—HAVRE
18.	januarija ........ La Touraine
20.	januarija .......... La France
29. januarija .......... La Savoie
5. februarija........La Lorraine
15.	februarija ........... Chicago
16.	februarija .........Leopoldina
17.	februarija ......... La France
26. februarija ^......... La Savoie
8. marca .......... Rochantbeau
15. marca........... La Touraine
17. marca.............La France
19.	marca .............. Chicago
26. marca ............. La Savoie
4. aprila ........... La Lorraine
12. aprila ........... Rochambeau
NEW YORK—CHERBURG, FRANCIJA
29. januarija .......... Imperator
22. januarija ............ Saaonia
3.	februarija ......... Aquitania
8. februarija .;..........Albania
17. februarija ......... Imperator
26. februarija ......... Aquitania
I. marca ............... Saxonia
15. marca ............... Albania
22. marca ............. Aquitania
7. aprila ............ Mauretania
Za cene in druge podrobnosti se obrnite na: '
ZAKRAJŠEK&ČEŠARK
70—9th Ave., New York City
___' >
" * 1 " VABILO
•na* •
Maškeradno Veselico,
KATERO PRIREDIJO
Dehi&uji Slovenskega Doma v ColKnwoodo
v soboto S. febr* '21»
ob 6. uri zvečer.
V LASTNI DVORANI NA 15810 HOLMES AVL
i
Vstopnina za osebo 50«;, par 75c
Za maske je namenjenih 10 dobitkov, ^a najlepše, najbolj pomembne in najgrše.
Uljudno vabimo vse dehičarje in rojake tukaj in iz okolice, da se mnogobrojno udeležijo te naše žaba- i ve. Pridite vsi in se zabavajte z nami
V E S E LI -C NI ODBOR
Slovenskega Donfe v Collinwoodu
National Drug Store f SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predp^e. V zalogi imamo vse, kar je treba
v najboljši lekarni.
t __
^lllllllllllllllltlltlllllllllllllltllllltlllir
i Najmodernejfti pogrebni »vod f ▼ Clevelandu
j Frank ZAKRAJŠEK, j
pofrebnik in entbalner r
1105 NORWOOD RD. |
Princeton 1735 W Rosedale 4083
Avtomobili za krate, poroke, = potrebi in druge prilike.
diiHitttiHiiiiMuinnmiiuiiiuiiiiiimu?
Dr. DVvor Baraga, &L 1317 COF. Reda Kat. BorštnarjeV. NadborJtnar Fr. Perme, 1133 Nor-rood Rd„ pod bori rn ar Anton Hlapfte, 1082 E. 72nd St. tajnik zapisnikar J. Kikelj Jr., 5409 Spencer ave. finan. Cni tajnik Law-rence zupančič, 1063 E. 61 st St., blagajnik Jernej Knaus, 1052 E. 62nd St., Odbor: Joa. Bakovec, J. Skulj, John Fabijan. Zboruje vsako 3. nedeljo v stari Solskr dvorani ob pol 2. popoldne.
I — Policija v Nottinghamu je iskala v torek v vodi Euclid potoka za truplom 9 letn?-^ ga Fred Hyde, 15200 Lake 1 Shore blvd. Deček se je drsni-ob potoku,' in je neznano kam zginil. Pogrešajo ga že ' štiri dni. |F ,
HIŠE NAPRODAJ V LORAfNU.
I Loraim Ohio, 1. febr. V Lorainu je naprodaj 232 hiš, katere je |d«la postaviti vlada tekom vijne. Te hiše so veljale vlada $1.500.000. Pred nedavnim je neka kompanija ponudila #30.000 za te hiše, da bi jih potem za drag denar prodajala naprej, in hiše bi bil^ skoro prodane za to ceno, da se niso oglasili protesti. Sedaj je vlada poslala svojega zastopnika v Lorain, Ki bo prodajal hiše posameznikom po zmernih cenah.
1 KUHINJSKA PEČ je naprodaj, na plin. 1202 Norwood Rd.	(14)
I----
AVTOMOBIL naprodaj, v jako dobrem stanju, Pord za 5 oseb, se proda jako poceni. [Vprašajtp na 6611 St. Clair ave. •
VABILO na OBLETNICO
»
Dr. Jugoslav Camp,
št. 293 W. o. W. — Woodmen of the World ki se priredi
DNE 6. FEBR. '21.
v prostorih R. Božeglava, prej Birk,
TOČNO OB 7. URI ZVEČER
—PROGRAM:—
1. Deklamacija. 2. Govor predsednika društva. 3. Govor organizatorja Mr. Lpuis StoffeL 4. Žive slike: Organizacija W. 0. W. 5. Nastop pevskih društev Zarja, Edjnost, Enakopravnost 6. Ples in prosta zabava. .
Toraj se vabi uljudno vse Slovence in Slovenke na to zanimivo prireditev, posebno ker bo to zadnja nedelja za ples, kajti potem se začne žalostni post. Za plesa-željne bo dobro preskrbel orkester pod vodstvom g. R Perdana. Pa tudi za lačne in žejne "bo obilo preskrbljeno. Na svidenje na pustno nedeljo v gori omenjenih prostorih.
Vstopnina za moške 50c, za ženske 35c *
K OBILNI UDELEŽBI VABI
POSESTVO NAPRODAJ.
Druitvo Slovenski Sokol v Clevelandu, O. ie na svojrtn izvanrednem občnem zborovanju dne 30. Jan. t. 1. sklenil, da proda posestvo na Glass ave. In 61. cesta. Na te*n lotu ste dve hiii in več prazneča zemljilCa.
Vprašajte za pogoje pri bratih Soko- | lih, ali pa v uradu društva na 1064 E.' 62nd St. od 7. do 8. zvečer
Odbor S. S. (4 Fri>1 1
1 1 >' ———i——»
NE SAMO HUE In lote In proda, jalne imamo naprodaj, prav kakor na-laič za vas, ampak imamo tudi vsako* jake FARME, kamor se lahko sna spomlad preselite, A. F. LUČIČ, 1174 Addiaon Rd. Cleveland, O. ;	. '
jlnajsta Zapoved" 6. feb.
j (za zakonsko življenje))
(GRDINOVA QVQRAKA> ^