^^d.nr.ien.oboU^U ** in prassikov. j daily except Satsrdajra. Sunday» Holidaja. T PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NAROPNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredntlkl In tiprsvniftkl prostori: 2667 South Lawndale Avo. Of fleo of Publication: 2tl&7 South lawndale Ave. Telephone, Kockwell 41)04 Cena lia ta Jo $6 00 title ■»•Um January 1«, KU. mi tke poet-offtee M AM W Con«raw at lUreS t. UTS. CHICAGO, ILL., PETEK, 2. JUNIJA (JUNE 2j, 1939 Subscription $0.00 Yearly ST E VN l i MIIK It 107 Acceptance for mailing at special rote of postage proWded for ssetioa UM. Act of Oct », 1917, authorised on Juno 14, 191S. jja odklonila angleško-francoski črt vojaške in obrambne zveze Zunanji komisar Molotov izjavil v parlamentu, da je načrt pomanjkljiv, ker ne garantira zaicite pred agresijo baltiškim državam. Sovjetska unija ne vidi nobenega vzroka za prelom trgovinskih odnoaajev z nacijsko Nemčijo. Ruska deklaracija povzročila veliko razočaranje v Londonu in Parizu __va, 1. jun* — Vekoslav plotov, premier sovjetske Ruin komisar za zunanje za-ie, je sinoči zavrgel angleško-lacoftke pogoje glede sklenitve turistične in obrambne zve-ki naj bi ustavila agresijo na-ike "Nemčije. Molotov je goril pred člani vrhovnega soškega sveta (parlamenta) s navzočnosti Stalina, ki je idravil deklaracijo s ploska- olotov je pustil vrata neko-odprta za nadaljnja pogaja-ako bosta Velika Britanija Francija sprejeli rueke pogo-glede sklenitve vojaške zveze, je poudarjal, da je Rusija za movitev skupne fronte vseh roljubnih d rta v, toda v vod-lunanje politike hoče ime-proste roke. Toje bil prvi govor Molotova, je nasledil Maksima Lit-iova kot zunanji komisar so-Sike Rusije. Vgraditev blo-driav proti osi Rim-Berlin je Bogoca, dokler ne dobimo do-nih dokazov, da hočeta Veli-Britanija in Francija v res-i ustaviti agresorje," je rekel IBisar. On je dalje naglasil, Rusija ne vidi nobenega vzro-•»prelom trgovinskih odno- Avtni delavci vztrajajo v boju Pogajanja • kom-panijo pretrgana Detroit, Mich., 1. jun.—Uradniki Briggs Mfg. Co. in repre-zentanti avtne unije (CIO) so včeraj konferirali več ur o preklicu atavke, ki je ustavila obrat v sedmih tovarnah te družbe. Razprava, katere se je udeležil tudi James F. Dewey, član apravnega odbora federalnega delavskega departmenta, ki je )rifiel v Detroit, da posreduje v konfliktu, je bila glede obnove obrata pred sklenitvijo nove pogodbe ali pozneje. Uradniki družbe so zahtevali, da se stav-carji takoj vrnejo na delo, potem pa se bodo pogajali glede sklenitve pogodbe, kar pa so reprezentantje unije odklonili. Konferenca je bila nato pretrgana. Unija je oklicala stavko pred enim tednom, nekaj ur predno e potekla veljavnost stare po- n rrT 7~ P*"*- "Obdolžila je družbo M bo sovjetska vlada obnovila »vinska pogajanja z Berli-To pomeni, da ne bo boj-firala Nemčije. "íolotov je'dejal, da je dogo-vzajemne vojaške /pomoči, P*reKa je Velika Britanija mla s Poljsko in Turčijo, do-inamenje, toda Rusija za-m več. Pogoji sovjetske kopije u ključu jej o med dru-sklenitev takega pakta, ki bo Karantiral zaščite samo bvam. katerim sta Anglija in ■cij» obljubili pomoč, tem-tudi onim, ki so sosede Ru-l; Te »o Litva, Latvija, Es-ja in Finska. Znanji komisar je dejal, da k vedno dvomi, da hočeta tlijs in Francija ustaviti ag-"To je vzrok, da mora J RuH|ja previdna," je rekel **»». "Mi moramo upošteva-Btalinovo svarilo, da Rusija «* iti za druge po kostanj wjavico." 2*Utor Stalin je v svojem T0™ 10. marca izjavil, da se «Js ne 1)0 zapletla v konflikt ■«'Jako Nemčijo in vlačila 'i žerjavice za Anglijo £ll*>jo in 8i pri tem onekla unio- n isto v brez vsakega vzroka. ECompanija je ignorirala pritožbe unije in s tem izvala stavko. R. J. Thomas, predsednik u-nije, je včeraj dejal, da bodo stavkarji vztrajali v boju, dokler ne bo kompanija pristala na vse zahteve. Ena izmed za-itev je, da mora kompanija podpisati pogodbo, ki bo uključeva-a tudi provizijo glede unijske delavnice. Tej zahtevi se družba upira. Homer Martin, predsednik nasprotne avtne unije, ki je dobila čarter od Ameriške delavske federacije, je zapretil z oklicem stavke v drugih tovarnah Briggs Mfg. Co., če bo unija CIO dobila izključno pravico re-prezentacije vseh delavcev pri colektivnih pogajanjih. *un*nji komisar je v svojem "Mflasll, da bo Rusija VJ "*je Zunanje Mongoli •Pa je ijosvaril Jspon-*J preneha z izzivanjem unije. Mo|otoy t||d| Z' d» pomaga Ki- rj N vo;ni in omenil Stallno- ' wvo, ki Jo je podal v zad ^rcu. da bo Rusija po- * bila jHMiprU z de- ^v?L"?vJit * navdušeno ' ***ovo izjavo in so- tlT)tl '"»MJ* da , \ ¿V tun*nj0 P^tlko, kate-li, T ori<*> v svojem ► TiT'1 iun - da v angleško- . »ti blok > spis vile po vo- Lu!ki «"»«nji komisar a.* J*?'1 W>Jt Velike Bri-lr£ členitve miHtari U ¿1?: **altrl krogi ^ pričakujejo, da ae »ItvVl. l ob«ovila, čeprav omiMiste. Ali se bo Ž id je grozijo z masnim samomorom Havana, Kuba, 1. jun. — Kapitan Gustav Schroeder je informiral avtoritete, da so Židov ski begunci Iz Nemčije, ki so dospeli sem na nemškem parni ku St. Louis, zapretili z masnim samomorom, če jim oblasti ne bodo dovolile vstopa na suho in bo parnik odrinil nazaj v Hamburg. Schroeder je dejal, da so se begunci že pričeli puntati in da jih ne more več kontrolirati. Max Loewe, eden izmed begun cev, si je že prerezal žile na roki, dva druga pa sU zpvžila strup v znak protesta proti vrni tvl v Nemčijo. angleška vlada Ae pogajala glede sklenitve vojaikega pakta z Rusijo in dala alednji nadaljnje koncesije, bo mano. ko se bosta premier Chamberlain in zuna nji minister Halifax vrnila s počitnic v Ix>ndon. Odločitev bo padla na aeji članov angleškega kabinet«. Paris, 1. jun. — Kritika sovjetskega zunanjega komissrjs sngleško-francoskegs nsčrta vo-jaške zveze Je vznemirils frsn-coske vladne kroge, ki ps še ni so komentirali dsklsrscije. Iz di-plomatičnih virov Je prišla vest ds bosta Francija in Anglija obnovili napore, da pot*gn#ta sovjetsko Rusijo v svoj tabor. General opozarja na Vrfcčo nevarnost9 Roosevelt daje potuho komunistom Washington, D. C., 1. jun. — Upokojeni general George Van Horn Moseley je včeraj pri «a-sllšanju pred Diesovim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, dejal, da bi predsednik Rooaevttlt lahko rešil Ameriko pred komunistično nevarnostjo, ako bi hotel. Izjavil je, da armada ne more protektiratl Amerike pred notranjimi sovražniki, ker ima vezane roke. Voditi ne more niti preiskave komunističnih aktivnosti v svojih vrstah. General je bil pozvan pred kongresni odsek, ker so ga priče, ki so prej nastopile pred odsekom, obdolžile, da je on vodja protižidovske kampanje v Ameriki. Povedale so, da je on načelnik protižidovskih organizacij. Moseley je zaniksil obdolžKev, da je sovražnik Židov, priznal pa je, da simpatizira s cilji In nameni nekaterih patriotičnih organizacij. 44Ali vi simpatuzirate s fašističnim in nacijskim gibanjem v te| deželi in mislite, da je to privilno?" je vprašal generala kongresnik Voorhis, član odseka. "Rekel sem že večkrat, da desničarske organizacije bodo še nadalje funkcionirale v eni ali drugI otfNri, dokler bo komunistična bolezen eksistirala," je odgovoril Moseley. 4,Vi imatJe bolezen na eni strani, na drugi pa zdravila. Organizacije na desnici hočejo rešiti ameriško demokracijo, dočim jo skušajo komunisti uničiti. Ako bi jaz bil v Beli hiši, bi pognal vse komuniste le federalnih sluttb in vse o-ne, ki jih ščitijo in jim dajejo potuho." Moseley je trdil, da je predsednik preprečil čiščenje v armadi in dostavil, da on ne kritizira predsednika, temveč njegovo politiko napram armadi, ki je onemogočila iztrebitev sovražni kov. WASHINGTON. D. C.—Zbornica je zavrgla Townsendov pokojninski načrt s veliko večino. DETROIT, MICH. — Sporne točke med unijo tvtnih delavcev n Briggsovo družin» poravnane. BERLIN.—Hitler Je obljubil Jugoslovsnskem« regentu, knezu Pavlu, da bo "ščitil" meje Jugoslavije. H AVAN A, KUBA. — Diktator Kube je odredil, de mors parnik iidovaklml beguni is Nemčije takoj sapustiti havansko luko, če ne, ga bojna ladja od v leče na odprto morje. LONDON. — Angleška podmornica s T9 možmi ima tudi smolo, toda posadka je varna pred smrtjo. LONDON. — Angleška delav-stranka je spet odklonila judsko fronto s komunisti in II beralcl. §[.., Časnikarji zmagali po kratki stavki Uprava lista podpisala pogodbo Chsttsnooga, Tenn. — (FP) — Organizirani časnikarji so iz-vojevali zmago po stavki, ki je trajala samo štiri dni, pri tukajšnjem listu Chattanooga News. Uprava lista je podpisala pogodbo in ponovno uposlila dva Časnikarja, ki ju je odpustila In s tem izzvala stavko./ Veljavnost pogodbe poteče čez eno leto. Ta krije vse časnikarje kakor tudi uslufbence v uprav-niškem departments Tiskarji in drugi delavci so podpirali stavkarje v boju. T. R. Cuth-bert, tajnik državne delavske federacije in član mednarodne tiskarske unije, je preklical ti skanje glasila delavskih organi zacij Ubor World v tiskarni lista, ko je bila oklicana stavka. Kompanija obnovila obrat v rovih Chicago, 1. jun. — Wisconsin Steel Co., podružnics International Hsrvsster Co., Jt včeraj nsznsnils obnovo obrsts v svojih premogovnikih v okraju Hsrlsn. Ky.. pod zaščito držsv-ne milks. Nsznsnllo pravi, ds je zaščita potrebns, ker konflikt mad kompsnijo in rudsrsko linijo še nI poravnsn na podisg Wagnerjevega zakona. ie vesti Brazilija z$tira nacijske/aktivnosti Nemški vojaški častnik aretiran Rio de Joneira, Brazilija. 1. jun. — Vest iz Curttybe se gla-ai, da je bil nemški rezervni stotnik aretiran v navalu, na glavni stan nemške kolonizacij-ske grupe v tem mestu. Policijski naval je bil odrejen, ko so bile avtoritete informirane, da so člani te grupe aktivni pri šir jen ju nacijske propagande, ki je naperjena tudi proti politiki Združenih drŽav v. latinskih republikah. Aretirani stotnik je I^eopold Benesch. Poročilo pravi, da so v njegovem stanovanju našli nacijske tiskovine in druge dokumente, ki dokazujejo, da je bil Hitlerjev agent. Aretaciji bo sledila dalekosežna preiskava nacijskih aktivnosti. V glavnem stanu nacijske organizacije so našli tudi letake z besedilom, da morajo biti nemški naseljenci hvaležni "Fue-hrerju" in aktivni v nacijsklh kampanjah ne samo v Braziliji, temveč tudi v drugih državah Južne Amerike. Predvsem naj pobijajo vpliv in težnje Združenih držav, ki hočejo dobiti kontrolo nad latinskimi republikami. Stotnik Benesch je širil nacijsko propagando tudi med Nemci Iz bivše Avstrije, ki Imajo veliko kolonijo v Santa Katarini. Stavka mornarjev preprečila odhod pomikov New York. — Val parnlki Eastern Steamship Lines so morali ostati v lukah, ko Je mornarska unija, včlanjena v Ameriški delavaki federaciji, oklicala stavko. V atavkl Je zavojeva-nih 1200 mornarjev. Pet parnl-kov te druibe Je obtičalo v New Yorku, šest v Bostonu In štirje v Norfolku, Richmoruki in Portland u. Polom pogajanj glede aklsnltve nove pogodbe Je izsval stavko. Unija Je zahtevala zvišanje mezde za $1» na mesec, plačo in pol za čezurno dek> In letne počitnice s plačo, toda kompsnijs Je zahtevo odbila. Ameriški delegat je na delavski konferenci Washington, D. C., !. Jun. — Predsednik Rooeevslt Je včeraj imenoval štiri delegate, ki ss bodo udeležili mednarodne delavske konference v fcenevl, katera se prične i. JunlJs. Trije bodo reprezentirail Ameriško delsv-sko federacijo, eden ps Kongres Industrijskih orgsnizacij. Prvo orgsnlzscijo bodo sattopsli R J. Wstt, Dsnisl J. Tobin in Hsr bert Woods, drugo ps H. J. Harriman. ITALIJANSKE ČETE ODHAJAJO IZ ŠPANIJE 22,000 vojakov se odpeljalo domov NEMČIJA POZDRAVLJA "JUNAKE" Cadis, Španija, 1. jun.—Armada 22.000 italijanskih legionar-jev, ki so se borili na strani Španskih fašistov v civilni vojni, se je vkrcala na osem parnikov, katere je poslal Mussolini, in se odpeljala domov. Transportne ladje so odplule proti Italiji v spremstvu kriiarke. Z italijanskimi legionar jI so odrinili tudi Ramon Serrano Su-ner, španski notranji miniater, in dOOO španakih vojaških častnikov in vojakov. Odhod aled-njih ima demonstrirati trdnoat Srijateljakih vezi med fašistično panijo in osjo Rim-Berlin. Španski častniki in vojaki ae bodo udeležili parade legionarjev v Italiji in s tem pokazali svojo hvaležnost Italiji, ki jim je priskočila na pomoč v civilni vojni. Suner je v avojem govoru pred odhodom poudarjal prijateljske odnošsje med Španijo in Italijo, zaeno pa je zapretil, da bosta skupno nastopili proti vsakemu sovražniku, ki bi stopil na njuno pot In skušal ustaviti pohod. V zvezi z odhodom italijanskih čet so se vršile velike proslave v Cadizu. Pristanišče je bilo okrašeno s španskimi in italijanskimi zastavami in slavoloki zmage ter napisi: "Franco-Duce." Suner Js priletel v Ca-di® i« Medlna del Campš, kjer Je govoril na konvenciji ftenske fašistične organizacije. V Cadisu se je sestal z generalom Gamba-rom, poveljnikom italijanskih čet, katerega Je objel In potrep-Ijal po hrbtu. To je bil signal za odhod parnikov iz pristanišče in zvonenje v vseh cerkvah. Berlin, 1. Jun. — Grmerrje topov je pozdravilo nemške t«ite, ki so se po treh letih bojevanja v Španiji, kjer so pomagali generalu Francu, da je postal diktator, vrnile v Hamburg. V Ime-nu Hitlerja je pozdravil vojake kot junake maršal Goering, letalski minister. V svojem «o* voru je omenil tudi one, ki «o padli na španskih bojiščih in dejal, da ne bodo nikdar pozabljeni. Koliko vojakov je bilo ubRIh, je še tajnost. Nemško ljudstvo Še ni bilo informirano o izgubah v španski civilni vojnk Da so se voditelji nacijske 'NemAije zavedali nevarnosti intervencije v Španiji, potrjuje članek v listu Essener National Zeitun«, glasilu maršala Goerlnga. "V priU« Španiji Je morala vlada riskiratl svetovno vojno, bodočnost nemškega naroda," pravi članek. "Poleg tega Je morala doprlnašatl ogromne finančne žrtve, katerih ne smemo podcenjevati, da je rešila ftpa-nijo pred boljševizmom. Uspeh, ki Js sledil, Je doksz, da nsše delo in žrtve niso bile zaman." Domače vesti J Mllwauške novice Milwaukee. — Dne 24. maja je tu umrla Ana Spende, stara 62 let in rojena na Spodnji Ročici v Savinjski dolini na Dolnjem Štajerskem. V Ameriki je bila B2 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere in sestro. Bolehala je dve leti. Pogreb ji je oskrbel ErmenČev zavod. Nov grob v Ohlu New Philadelphia, O. — Dne 25. maja je v tukajšnji bolnišnici umrla Mary Fišer, stara &;i let In doma iz Kranja na Gorenjskem. Bila je trinajst let članica društva 484 SNPJ in tu zapušča moža in tri hčere. Nesreča v Hheboyganu Sheboygan, Wis, — Jakob Rupnlk se je 20. maja ponesrečil, ko se je vračal domov z dela v avtobusu. Ko je izstopil in hotel prekoračiti cesto, ga je podrl neki avtotruk in ga težko poškodoval. Zdrobil mu je nogo pod kolenom in mu prizadjal še druge poškodbe. Nahaja se v bolnišnici. Se ona naša bolničarka Cle KI urn, Wash. — Miss Olga Medved, mlajša hči rojaka Bartola Medveda, je pravkar tU» končala študije za bolničarko v Yakimi, Wash. Čestitke! Calumetske vessti Calumet, Mich.—Dnu 24. maja je tu umrla Mary Vidmar, stara naseljenka, kl Jo tu živela 45 let. Stara Je bila 72 let In rojeya v okolici Črnomlja v Boli krajini. Zapušča dve. omoženi hčeri, Ano Shaltz In Rose Straus, tri brate in sestro.^—Jos. Butala je že čez 20 let agent zavarovalnice Metropolitan In družba mu Ja poklonila pot v New York In obisk svetovne raaatave. Pred nekaj dnevi se je Chicagu poročila Joyce Sopčič iz Ahmeeka s Cikažantim Frankom Marnom. Avtna nesreča v Pennl Imperial, Pa. — Avto je |k>-vozll Mary Dolinar pred nekaj dnevi, ko je gredoč iz cerkve hotela prekoračiti ulico. Zlomljeni ima obe nogi in nahaja su v bolnišnici. Naciji izsilili izročitev češkega zlata Bazel, ftvlca, 1, Jun.—Uprava mednarodne banke Je naznanila, da je bila prisiljena v poob Isstitev izročitvs Češkegs /Ista v vrednosti $26,000,000, ki je bilo vloženo v angleški državni banki, nscijskl Nemčiji, Poobls-stilo Je izdsls ns zahtevo nove sdministrscijs češke narodne bsnke. Nacijsks zasega češkega zlata, ki Je bilo poslano v I»n don pred razkossnjem čaške r<-publike v zadnjem msrcu, Je iz-zvsls ostro debsto v sngleškem parlamentu zadnji teden. Bivši premier Uoyd Gsorge js kriti zirs! kupčijo, ds Nsmčijs dobi češko zlato. Dejal Je, da js zlsto lastnina češkega ljudstva, ne ps roparske Nemčije. Jeklarska družba podpisala pogodbo ZmagS rudarske unije UMWA llirmingham, Ala., 1. Jun. — Ropublic Steel Corp. Je podpisala |M>godbo z rudarsko unijo IJMWA, katere predsednik Je John L. Iodplsu pogodbe naznanila, da se bodo vsi rudarji takoj vrnili na delo. Pogodba sličl oni, ki Jo Je zadnji teden sklenila Tfcnnesse« CoaJ, Iron * Rallroad Co. Tri juklsrske kompanlje, ki obratujejo premogovnike, se še upirajo aklenltvl pogodi*». Te so Mlosa-Hhefield Hteel it Iron Co„ Woodwsrd Iron Co. in Bir-mirighsm Iron Co. Mehika plačala delno odškodnino Mexico City. 1, Jun. — Mehi-šks vlada je izročila ček zs milijon dolsrjsv smeriškemu poslaniku Dsnielsu kot delno odškodnino zs zaseženo zemljo ameriških držsvljsnov. Akcija Je v so-glseju z dogovorom, k{ sta gs sklenili Mehiks in Amerika Me-šsns komisfjs se ponovno se-stala na svoji seji prihodnji teden in nsdsljevala diskusijo o problemu zasege zemlje. Razgovori se ne bodo nanašali na Isst-nfiio smeriških oljnih kompsnij, katero Js mehiške vlsds konfls-cirsla v marcu preteklega leta. ADF ZAHTEVA . REVIZIJO DELAVSKEGA ZAKONA Green pobija obdoliitvc Letvisove orga- * nizacije ZVEZA Z ORGANI. ZACIJO TOVARNARJEV Washlngton, I). C. — (FP) — Člani ekaekutivnegu sveta A-meriške delavsko federacije so na svoji seji sprejeli resolucijo s pozivom na kongres, naj a-mendlra Wagnerjev zakon v smislu njihovih priporočil v sedanjem zasedanju. "Vprašanje mora biti rešono kmalu,"'se glasi resolucija. Eksekutivni svet se Je izrekel proti snlžanju federalnega davka za brezposelnostmi zavarovanje, ki znaša tri odstotke od skupne vsote mezdnih izplačil, in odvzetju kredita državam, ki so sprejele zakone bres|>oso! Mostnega zavarovanja. Green je bil inatrulran, naj pritiska na senat za sprejetje Hjsoiucije, ki določa dodatno \moto $100,000 za flnanciranjo aktivnosti senatnega odseka za civilne svo-bodščlne. Resolucija, da kongres amen-dira Wagnerjev zakon v "tem zasodanju, ponavlja očitke, da ju federalni delavski odbor pristranski v svojih razsodbah v prilog CIO In v škodo ADF. Daljo zavrača obdolžltve vodstva CIO, da se je federacija zvezala s sovražniki delavskih organizacij, da uniči Wagnerjsv zakon. Wa#ihington, I), C. — (FP) — Najmanj milijon članov unij Amorlške delavske federacije ae jo izreklo proti ammidiraiiju Wagnerjevega zakona, pravijo voditelji Kongresa Industrijskih organizacij. Ta je izdal brošuro, v kateri omenja, da so Ju. deset mednarodnih unij ADF izreklo proti amondlranju zakona in več državnih delavskih federacij. ----T "Popolnoma jasno je, da a-mendlranje WagnorJevega zakona nI zadeva mod CIO in ADF," Je rečeno v brošuri. "Zadeva Je med organiziranimi delavci in delodajalci, ki sovražijo unije in se trudijo v kampanji, da uničijo Wagn«rjsv zskon. Dejstvo, da ao se nekateri delavski voditelji pridružili orga-| zacij I delodajalcev v kampanji, je obžalovanja vredno, toda to ne sme premotiti kongresa in javnosti, Green in tovariši so se zvezali z organizacijo tovarnarjev in drugimi reakcljonar-nimi elementi, da uničijo Wag-nerjev zakon, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega |H»gaJanja." ^rnmammmmmmmm^m Nov rusko-japonski obmejni incident . Tokio, I. Jun. — Tukajšnji 'list Asahl Je dobil poročilo iz Mandžurije o novem spopadu med ruskimi in ja|Minskimi stražami na meji rned Sibirijo in Mandžurijo. Poročilo pravi, da Je rusko vojaštvo Invadiralo mandžursko ozemlje v bližini M i« šsna in Jezera llairigkaja, nakar Je sledila bitks. Koliko Je I bilo ubitih in ranjenih v spopa* du, porinilo ne omenja. Pozo-rlšče bilke leži H50 milj severno 'od Vladi vos toka. Kolera na Filipinskem otočju Manila, Filipini. 1. Jun Kolera razssjs V provinci Nue-vs V!caya, severno od Manile, In v zadnjih dneh je zahtevala čez dvajset življenj. Zdravstvene avtoritete še fiiap Ugotovile vr.rok a, ker domačini elrrlvsjo bolnike. Zdravniška odprava )•• odpotovala v okraj, kjer razssjs kolera. _ PEOSVET* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT IV LASTNINA EMMTSNM« Mi PVOrOBNI JllllWtfc |Uf|in- . _|| lint «*a»a (iMt OklMtl *« M M UM. UM « H btt. lis M «MM Mai m to (W* „f„ —,---mm, ter Ua OaltaS SUUa («SM*« Ol*««) H M m» tmr. c*umm »M Ota«« ItJ« »ar raar. ItHki MWlrSi U N P* H« Om a«iaaa* »• «■ ■ >■"■»■» IU.k«r a. m »r»*aja. Bajial IKar»ra. ««*iaa «rtlaa. »» «11 tel m»I iu.1 m »raaja iwMlJatrfja to v alaSaJa, aa raa. kar MM PROSVETA i«. ur T« S rKOKKA «alf rta Ja a Glasovi iz I naselbin Kaj je "antifašizem* Beseda "fašizem" predstavlja nekaj konkretnega, predstavlja sistem politične diktature, ki s« naslanja na vojuški in policijski terorizem ; oborožena politična stranka z enim človekom na čelu ima monopol nad vsem življenjem v državi in ne trpi nobene opozicije poleg sebe. To je bistvo fašizma, kakršen se je do danes razvil v Italiji, Nemčiji in fipanijr In kakršen se razvija v pol tucata drugih deželah Kvrope in Azije. Kaj je cilj fašizma, kaj se bo iz njega razvilo, je zdaj postransko vprašanje. Zdaj imamo opraviti z diktatorskim monstru-mom, ki ima absolutno oblast v državi in kateri ne trpi nobene opozicije. ' To pozitivno bistvo fašizm* j« popolno nasprotje demokraciji — je |x>poliui negacija demokracije. Nasprotno je politična demokracija v svojem bistvu popolna neguciju fašizma. Drug drugo ali druga drugega popolnoma izključuje, ne more biti kompromisa med njima — zmaga fašizma pomeni smrt za demokracijo ali zmaga demokracije mora pomeniti smrt fašizma. Ca Je torej logično, da je fašizem negacija demokracije, da Je popolno nasprotje demokraciji, tedaj mora biti logično, da je demokracija edino nasprotje fašizmu. Kakšno v*ogo naj potem igra "antifašizem," ki se je pojavil med numi v Ameriki in ki si je nadel ime novega gibanja? Ali je antifašizem kaj pozitivnega v nasprotju s fašizmom? Ne more biti — če pa to vlogo ima demokracija. Demokracija je positivno nasprotje fašizmu in kot takšna je Ipso facto antifašistična! Cemu J? potem Še treba nekakšega "untifu-šizma," ki na zunaj le kužc nasprotje fašizmu, ne postavlju pa ničesar pozitivnega na njegovo mesto? Slovenski "antifašizem" iz Pittsburghn je — gola farharija. sleparija, ki kaže javnosti le eno plat, negacijo fašizma, toda svojo drugo, pozitivno plat pu skrbno skriva kakor kuča noge. Kaj je njegova prikrita plat? Prikritu plat ameriško-slovenskegu "autifašizma," njegova pozitivna plut, jo — ruaki sovjetizem. Zakaj pa "untifašisti" tako skrivajo svojo pozitivno plat? Zato, ker ruski sovjetizem ni priljubljen pri ameriškem delavstvu, ni priljubljen pri iskrenih ameriških naprednjakih, liberalcih iu naprednih demokratih in je — kakor fašizem — nasprotje ameriški politični demokraciji. Ne samo to, da je ruaki sovjeti-(komunizem) nepriljubljen pri Ul» odstot- zem kih ameriškega delavstva in nasprotje ameriški politični demokrucljl, pač pa je tej demokra ciji «— nevaren, ker se v vsaki demokratični deželi poslužuje enake terorističe taktike kot fašizem in ker v vsaki demokratiči deželi vodi pro|>agando v interesu ruske sovjetske dikta: tur«. To so vzroki, tla se hrvaški in skivenaki komunisti v Ameriki že dve leti skrivajo za "antifašizem" in farbajo naivnež«, da so za demokracijo. V resnici so prav takšni sovražniki demokracije kot so fašisti. To dokazujejo sle herni dan, ko zagovarjajo in z vsemi nep«išto-uimi sredstvi branijo Stalinovo diktaturo v Ru-aiji. Noben iskren pristaš demokracije ne more zagovarjati demokracije v Ameriki in v isti sapi zagovarjati diktaturo v Rusiji; edino komunisti, ki so — poleg klerikalcev — danes največji hinavci ua svetu, so tega zmožni. Kdor je iskreno za demokracijo, je sa demokracijo po vsem svetu in tudi v Itusiji. Mi spoštujemo ruske delavce iu kmete, o katerih vemo. da si niao nikdar izvolili diktature, IJulj-švviška diktatura Jim Je bila psiljeita ml manjšine —• In čim pride čaa. ki ifotovo enkrat pri de, ae bodo izuebili diktature, i^t ai volili demokracijo, katera jim šele sagoiovi politično, socialno in ekonomsko svobodo. Mi nismo nikdar tekli v Prtisvvti, da sta fašizem in komunizem eno in lato, rekli pa smo in še pravimo, da Imata fašistična in kotnuiti-stčna diktatura enako taktiko: ola* diktaturi sta totalitarni, obe ne trpita opozicije in <»!*• a« vsriršujeta na krmilu I najhujšim in naj-gršim lerohsm«un To J« vsemu svetu očiten fakt. ' Jasno j« torej, da ^antifašisem" komunistov ne more biti defftokranja. čeprav se Mini demokraciji; komunistični "anlifašuem ' je far-barija, čeprav s svoje alrani uaaprotoj« fašit-(Dalje t ta4aji hatea t.) Pisma iiMitutktfia prostovoljca Cleveland. — Prejel sem priloženo pismo od svojega nečaka iz Francije, kjer je v koncentracijskem taborišču. Oče tega mladeniča j« doma od Sv. Križa na Vipavskem. Tam so prodali vse in se naselili v Mariboru. Kot lahko vidite, je Karol precej naprednega mišljenja, zato mi je tembolj žal, ker se nahaja v ujetništvu. Takoj a«m mu poslal $10 in tudi naše društvo Vipavski raj 312 SNPJ mu je darovalo $5, za kar mu ho gotovo hvaležen in tudi jaz se mu iskreno zahvalim. Nas je pet članov v odraslem oddelku in eden v mladinskem. Torej imam upanj«. da priobčite to pismo in mi ga potem vrnete, ker bi ga ne rad izgubil.—Pozdravi Max Kobal. Pismo se glasi: "Dragi stric! — Gotovo se boš začudil, ko boš čital te vrstic«, pisane v koncentracijskem logarju v Franciji. IM, tako je. Sem tvoj nečak, najstarejši tvojega brata Karla. Z doma sem šel pred dvema letoma. V aprilu 1. 1Ö37 sem s« podal v svet z namenom, da se z njim spoznam in näherem žlvlj«nakih izkušenj, ki so na našem kontinentu tako potrebne, ako hoče Človek vztrajati v tem nemirnem valovanju. Bil sem v republičanski Španiji kot dobrovoljec od juiija 1937. Letos v februarju smo s« umaknili na francoska tla. Od tedaj se nahajam v koncentracijskem logarju. Pisal sem že večkr domov v nadl, da dobim zvezo se na kakšen način rošlm ujetništva in neznosnega Življenja. Toda odgovora nisem prejel, kar si razlagam tako, da spada Maribor s Štajersko v Hitlerjevo interesno sfero In je poAta podvržena cenzuri tako, da sem kakor odrezan od zunanjega sveta. .. Življenje postaja vsak ota bim ameriških tovariš« v, ki so v de4ju jekla in avinca kljubovali silovitemu navalu Itulijanov a najtežjih časih je razen Rusije in Mehike edino Amerika stala ob strani španskega naroda. Mi. ki smo šli in še gremo skozi Golgoto nemirne Evropa, gledamo z ostalimi ogroženimi narodi in zasledujemo razvoj dogodkov v vašem velikem svobodnem narodu. Polagaaao mnogo upanja na stališče, ki ga je zavzel predsednik vaše zemlje napram dogodkom v Evropi. Prepričani smo, da se bodo pod odločno testo ameriškega naroda apameto-vali temni elementi in da bo tudi nam zasijala mirnejša doba, ko bo zopet možno mirno In napredno življenje. I^ogar, v katerem se nahajam, je obdan z bodečim dratom in močno zastražen, da bi se slučajno kdo ne izgubil v »lati svobodi. Stanujemo v barakah po 70 skupaj. ležimo na podu t?osi in «iztrgani, brez perila in čevljev, ponoči pokriti s tem, kar smo na umiku prinesli s seboj. Hrana je skrajno slaba in nezadostna, ni tobaka, cigaret pa še manj. Prej smo bili v drugem taboru, kjer smo ležali na pesku, bičani od vetra, ki je prihajal od zasneženega gorovja. Sedaj so nas prepeljali v ta k^aj, kjer stalno dežuje. Prišli smo z dežja pod kap. Razdeljeni smo po narodnosti. Prostega časa imam dovolj. Lahko bi se učil, pisal ali čital, toda ni papirja, knjig in pisalnega orodja. Razen ifcselje-niških časopisov iz Amerike, ničesar ne dobimo. Prosim, sporočite domov, da sem živ tn zdrav. Od vas bodo sigurno dobili. Vas najiskreneje pozdravljam ! " Karlo." Pripomba: Njegov naslov je: Kari Kobal, Groupe Jou-goslavo, Cnmp de Gurss, B. P., Francia. Odkod rdeči lasje? Praški vseučiHAki profesor dr 7a je posvetil zelo obsežna raziskovan?01 nju, kako nastajajo rdeči lasi« i, da vsebujejo lasje tri beljakovinsk. * terih odstotno razmerje odloča o u "^ eg svetle asne snovi, ki jo je £ levkokeratin, in temne snovi z imen, J 1 keratin, razlikuje tudi rdečo rodokeratin. Ta rodokeratin, J jT/J? ki rdečkast, daje v zvezi z ob^^« stancama najrazličnejše zlato plave ^ plave in rdečkaatorjave odtenke V n čih laseh ni temne snovi, njeno m*J* popolnoma rodokeratin, tako da > je ne samo po barvi, temveč tudH se 2ena generala Kaišeka, poveljnika kUajske oborožene sile, sprejema medaljo, katero ji je poklonila Zv«aa ženskih klubov Iz New Yorka. * * H. B. Z. "Jutranja Zora", Fluclld, O., jn priznavajo, da bi bil rezultat fe.H. lat $2.60, SNPJ 60.% Vefome, Pa., $i, H. lahko povsem drugačen, kot so B. Z 99, Cl^d. O. $4,2 SNPJ tno mism Čudno pa je to, <*« -daj skušajo d is kreditirat' Minn., $2, SNPJ »00y Iradock, Pa., tistega, ki je šel po kostAnj 1 $2, SNPJ 47, Spriasfi«ld, IU. $2, žerjavico za oao, za kan je pri JSKJ 1,6, Pueblo, Colorado, $2, SNPJ da bo deloval, < to je za 282, Kxport, Pa., $1, SNPJ 617, Lin- čoln Ml, ¿»a., $3, SNPJ 223, Greens- , * . . . _ ... buig, Pa., $2, SNPJ 154, Sugarite, N.« Vi zunaj bo$te mogoče rekli: Me*., $2, SNPJ 408, Kansas City, Kansas, $6, JSKJ 168, Helper, Utah, $5. , II. B. Z. 295 "Andjeo Gabrijel" $1, II. B. Z. 345, Greensburg, Pa., $2, SDZ 49,-Conneaut, O., $2, Anton Ge- cina, Alliance, O., $1, SNPJ 126, Cle- Izgleda, da ne sme nihče pove-veland, O., $2, SNPJ 818, Kastellec,' dati, kakšno je gospodarstvo, Pa. $i, SNPJ 464, Midland, Pa., $1,'predvsem ne to, da j« slabo in Druitvo 29 Thomas Va. (L. da w He p0fl0jij0 moralo vračati. Werdinek) $1, John Plachter za dru-; . . .T . , . W{ M __ Htvo 618, Detroit, Mich., $2, SNPJ M k,ima tistimJkl bi ra- 264, Cleveland, o., $2, SNPJ 262, di plezali kvišku po hrbtu dru-Sharon, Pa., $2, SNPJ 267, Kemme-1 gih. In na seje bodo smeli hoditi Wyo., $4.55, SNPJ 3, Johnstown,' ]e tisti, ki bodo pripravljeni ki- Kaj, pisma pošiljajo' na uredništvo Prosvete, da ne 4ime priob-Čevati nekih stvari ali številk o narodnih domovih? Kako pa naj bo čitatelj sodnik, kaj je kaj? Prispevki za Oparo Cleveland, -r Odbor osvoboditev Rudolpha Optffo je do 26. maja prejel sledeče prispevke: - Nabrano na seji $21.12, Hrvatski proavetni klub "Oreški" $5, Zavedal Sosedje 168, SNPJ $2, Mr. Rudolph Cerkvenik $1, Mrs. Ann Pollutro $5, Naprej 6 SNPJ $2, Frank Fur-lan 50i% Neimenovan (po L. Uovarju) 50c, Zdruteni bratje 26 SSPZ $2 Cankarjeva ustanova — člani odbora $2.85, Frank Race Sr., lastnik Mayflower Dairy, $5, Pevski zbor Slovan $2, Socijalistični klub 49 JgZ $2, Svoboda 748 SNPJ, Collin wood O., $2, Mrs. A. Ogrin 20c, Mrs. Ro-tar 35c, Mr». Starman 10c, Mrs. Zupančič 15c, Mrs. Sterlekar 10c, ., $2, Mr. Mike Preakar, Euclid, O., $1, Mr«. Ann Pollutro, Cleveland, O., $1. Svobodomiaelne Slovenke 2 SDZ $2, SNPJ 98, U Salle, III.. $2, SSPZ 176, Rusoellton, Pa., $1. Rudolph Julien, llenryetta, Oklahoma $2, SNPJ 405, Buffalo. N. Y., $t, St. Cyril and Method Ijodge 1 SSCU $1, SSPZ 89, Morgan. Pa.. $2. SNPJ 476, Salem, O., $2, SNPJ 118, Pittahurgh, Pa., $1.55, Anion Ziberna, Ixn iist St., Ambridge, Pa., $2, SNPJ 502. Oak Creak, Colorado $2.40, Croatian Fra-U-rnai Union 248, Clalrton, Pa $6.20, Croatian Fraternal Union 368, Hammond, Pa., $2.17, Ribnica 12 SDZ. Cleveland. 0., $5, SNPJ 163, Albia, Iowa, $1J50, Dram, ilrtittvo VeruvAek, CoUlnwood, O., $3. SSPJ 121, Detroit. Mlchlcan, $1, SSPZ 113. Meadow Und*. Pa.. $2. SNPJ 866. Elbe 11. W Va . $1. Sokol i H9t New York, N. Y., $8.611, SNPJ 14, Sil, Fa., $2. SNPJ 88, Moon, $1, SNPJ 58, Adamson, Oklahoma, 12.15, SNPJ 450, Euclid, O. $3, H BZ 026, Rarol Ridge, Pa., $1, JSKJ 111, l dom iztržil. Od kdaj pa je to postalo prepovedano? Kam l>omo pa prišli, ako bodo uprave nuP rh ustanov izvzete od vsake kritike, celo od vsakega komentarja? Mar ni ta tendenca bolj nevarna nam in ustanovam samim kot pa svobodno, yes tudi kritično diskuziranje naših lastnih problemov? Prva tendenca poknzuje k suženjstvu nagnjenega človeka, druga pa k svobodi orientiranega. Frank Barbič, 53. kaafttanfia (hi v Waahinitt njegota šeaa in hčerka. Smrt rojaka Farrcll-Sharon. Pa. — Prejeli smo žalostno vest iz New Cast-la, da je preminul Frank Likovič, po domače Tancek, doma iz vasi Gorenji Ig, občina IŠkavas. Pokojni se je nahajal v tukaj šnjt okolici skoraj 25 let. 2ivel je največ v Bessemerju in New Castiu, Pa. V Bessemerju zapušča brata. Bil je član našega Slovenskega delavskega domu In unije CIO v New Castlu.l Lokalne oblasti so zabeležile, da je umrl za srčno hibo, uradniki CIO pa so drugačnega miš Ijenja. Kot izgleda, je bil morda umor. Stvar preiskujejo uradniki lokalne unije CIO v New Castiu, ki so nam sporočili, da ne niso aadovoljili z ¡»rekom mrliškega oglednika in tamkajšnje policije in da bodo zahtevali natančno preiskavo. Za dsnes torej ne morem nič natančnega poročati, prosim pa rojake, ki so živeli skupaj s pokojnim Likovlčem. naj sporoče uradnikom CIO v New Caatlu, ali pa na Slovenski delavski dom v Kharonu. sko jim je kaj v«č sna-no. Ako je pokojni imel kaj več sorodnikov, piscu ni znano. Poznam pa njegovega brata, ki ftivi nekoliko milj od New Castla. Za vsa nadaljnja poročila a« zahvaljujem ie vnaprej. Pokojni j« bil član našega doma in njegova delnica je bila najdena v njego- lastnostih razlikujejo od drugih la¡ reniñe so sposobne izdelovati rodókertT sti v zgodnjih letih, šele pozneje * rt2£ prekrije pod vplivom večjih količin ratina Uko da j« mnogo več rteéskS? nego odraslih. 0 Rdeči lasje pa imajo še nekaUre fo* posebnosti. Rdeči lasje 80 običajno najmočnejši lasje ter običajno dosti nego n. pr. plavi lasje. So tudi nočncjšT« razito črnih los. S tem bo pač v zvezi diL dg zadostuje rdečelascu mnogo manj glavi nego človeku z drugo lasno barvo imajo n. pr. plavolasci povprečno 140000 aa glavi, jih imajo rjavolasci 110,000, ¿ni0 100,000, rdečelasci pa celo samo 80,000. Znano je, da imajo rdečelasci nek« svoje 1 sebne konstitucionalne posebnosti. Zelo med njimi imajo n. pr. malo pigmenta v koži in so zato za sončne žarke posebno Ijivi. Možje z rdečkasto plavimi laami „ gibajo po praškem profesorju tudi do vnetij v sklepih, med rdečelaskami pa mo aelo malo kadilk, ker so po vsej pr sebno občutljive za nikotin. Z rdečimi 80 torej v zvezi vsakovrstne posebnosti, kor pa ni dokazano, da je tudi značaj lance v drugačen nego značaj drugih ljudi!" ljudskem mnenju se jih držijo namreč svojevrstne karakt^rne lastnosti. Nega las pri otrocih Majhni otroci imajo večina lepe, avilei ke lase. Vsaka mati se veseli tega prirodi daru in nehote si misli: le kako bi mu ohraniti te lepe lase in njih prelepi lesk? želja pa ni neizpolnjiva. S pravilno in n nego ne hranimo samo prirodne lepote temveč pripomoremo, da postanejo lasje lepši. Predvsem moramo vedeti, da so zdravi,: ni, mehki in Bvetii lasje odvisni od otrokov zdravja. Torej je treba posebno paziti na kovo zdravje, potem s« šele posvetiti negi Otrokom ne smemo umivati glave h trdo do in ostrim miiom. To bi lahko škodovaa nežni mladi koži, vrhu tega pa se naredi trde vode in ostrega mila na glavi prhljaj, najbolj škoduje lasem. Grobi glavniki in ščetke prav tako niso priporočljivi za otn lase. Tudi gladke lase dojenčks lahko »kodri če z njimi pravilno ravnamo. Kodre zvijati takoj od začetka, ko ima otrok k p« mehke laske. Tedaj moramo lase z mehko f ko ščetkati navzgor in jih tako nalahno pi — nikdar torej ne smemo česati las trdo glavi. Dojenčke kopamo vsak dan in jim vselej di umijemo glavo. Po vsaki kopeli moramo s išče treti s konci prstov, namazanimi Ijevim oljem. Potlej zavijemo lase v ko več ki, glavo enkrat na teden. Vsak otrok bi moral imeti svoj ščetko za lase. Oba naj bi opral vsak dri* v mlačni milnici. I Kadar dopušča vreme, naj bo otroH tudi zunaj, da se lasišče zvetn. kolikor bu. Otroci n« smejo nikoli nositi in klobukov, ker bi si z njimi lase bi jih pobolevala glava. junija l®!'1 Kampanja za JR* * * (Iz Prosvete, 2 Domače vrati. traja po naselbinah. MW*» «*. Splošne stavke t M^ širijo kot pr«rijski požar. ^ { Po *v< lovni rajni. Mi^vnsP^ ¿ strijo je objavljena. ške Avstrije je silno Q*»rr demokracijo v Rusiji, takrsH» da n« farbajo več -več komunisti! JUNIM PROSVETA Jovice 5 starega kraja »rimorja mRTI SLOVENSKEGA ^maj. 1« T Pred > ljubljanski dnevnt->to pa tudi "Istra" prinesli * r«nrti Emila Šturma, p**», maja lini «> ¿„eg. občinskega tajnika aS Vazili so ob tej pribije, kot se to ob smrti ^h smrtnikov «podob», «tramo. da pok. Sturm ^ med navadne smrtmice, Mini tem mestu objavimo j podatkov o njegovem živil tri spada med one redke, t morda edine občine v Ju-i Krajini, ki ima za pode* t Slovenca, domačega kme-drna. in ki je imel istočas-, tajnika Slovenca, v osebi jnejia Sturma, ki je bil obe-tudi duia vsega italijan-i in fašističnega delovanja požeeah, od okupacije do ¡smrti. Zato je ob Sturmo-prti upravičeno vzkliknil učni tajnik Gian Porcalo: bomo pa sedaj?" Bil je (jšiut v Senožečah, a ne salo, bil je izvrsten organiza-kratkomalo stroj, ki je bru-isebe razne ideje in domi-i yi korist raznarodovanju, jm fanatičnim akcijam — i sam vodil, ustanovam, na-am in priseljencem, nikdar i malo ni pobrigal za koristi ¡h sovaščanov, ki jih je na-no oškodoval, kjer je le mo-Mnofo očitkov se je v teku sgrmadilo tudi napram na-podežtatu Medenu, ven-klovanje slednjega Se daleč onega dejanj tajnika Stuiv Poleg drugega je izrabljal položaj v svoje osebne kosaj si je v teku let nagra-(romnega premoženja, kljub , da je ves čas razkošno ži-Med mnogimi njegovimi ne-snimi dejanji je med doma-vibudil posebno veliko o-tnje naslednji slučaj: neka i je prodala hišo in izkupi-ttttla poslati po pošti. Ker la pozna ura in je bil pošt-rad ie zaprt, se je oibrnila ijnika Sturma, ki je imel pi- 0 nad pofttnim uradom in ga la. naj ji shrani denar do dnjega dne. Ko je pa drugi lahtevala od Šturma denar, 1 enostavno utajil izročeno vioto ter ji kljub večkrat-prošnjam ni denarja nikoli * Spričo neštetih krivic, ki jih bili z njegove strani de-, «mo ne vsi oddahnili, ko zvedeli o njegovi smrti. Sturmovem primeru smo Mtni "koži občutili bridko jo» pregovora: "Poturica je i od Turka". Da to sedaj 0 razKlašamo, si ne šteje- 1 zlo, «aj žive poturice, ka-I*"' na«, tudi med drugimi ^ ki naj ostro take odpad- Ne zdi se nam, 11 * žigosanjem Sturmovih lh del žalili čut pietete, kaj- * namenjen le poštenim in "mm ljudem, ki so za seboj »' Pozitivna dela. Zato naj » naša ostra obsodba opo- onim, ki hodijo po fc,Alh Poteh, in naj se za-'li» J"h »m narod slej ali •fodil in jih tudi smrt ne ",ls» «ramote! ^ n»*ih denarnih zavodov * Msja Ift». - Med naši- ki so morale na zakona o štednji ?f/u ««1 12. marca 193« J ! " lK,Klovanjem, je tu-«fa v Uihemberku, ki . ku «*erobra HM* pro-■ 'Vo; razpust. Mesto do- lik\ idacijskega odbo-" 1 dekr^t.Kn načelnika " l*edsednika ministr-\ u m te d njo in kre-; 1«* imenovan * Haffaelo Čire ne i za P» "kvidatorja tega zavo- t1?^ * ^kretom od 8. P * iiaeaevan za edine-L Z,}* l**«jilnice v fte-u ' ,rk'janskem. ki Je 7IlMUt 19 aprila Triztino fcn* • V* nadurnega • Iske ft * wPrine« j« fail „» 1 Ma- V Sežani eo tatovi imeli dober plen Sežana, maja 1939. Preteklega tedna so tatovi obiskali stanovanje znane prekupčevalke Marije S k r i n j a r, kateri po domače pravijo "Marija-policaj" zaradi njenega možatega nastopa. Marija Skrinjar je dobro znana ne samo v svojem kraju, temveč tudi daleč po vsem Krasu, kjer ljudem dobavlja razne dokumente, prepise, kupuje za nje srečke, nosi v zastavljalnico itd. in je ni zaradi tega večkrat doma. Rada se je vedno pobaha-la, da k njej ne more priti noben tat, ker da je Znašla tako pripravo,'ki jo Ščiti $red vlomom in tatvino. Skrinjarjeva je veljala kot zelo bogata in je zaradi tega umevno, da so jo imeli tatovi že dolgo na piki, pa da so se zaradi njene tozadevne iznajdbe morda nekoliko bali, toda pri tem prvem poskusu so popolnoma uspeli, kajti odnesli so ji 10,000 lir v gotovini in za prav toliko zlatnine ter po vrhu še hranilno knjižico z zelo velikim zneskom, o kateri pa Skrinjarjeva noče ničesar povedati. Kljub temu pa ji ni upadel pogum in jo ni ta tatvina prav nič demoralizirala. Izjavila je, da je gotova, da bo tatove tudi sama prijela. Strela zažgala električno centralo v Rojanu Trst, maja 1939. — Dne 10. maja zjutraj je bila v tržaški okolici nevihta, ki je to pot napravila veliko Škodo mestni električni instalaciji. Med grmenjem in strelami so prebivalci Roj a na in okolice začuli večjo eksplozijo in ko so po nekaj minutah pridrveli gasilci, je bilo vsem jasno, da se je nekaj moralo zgoditi. Gost dim se je valil iznad transformatorske kabine v Rojanu, v katero je udarila strela. Ta kabina od 6000 kw. Amp. in 60,000 V., služi za razsvetljavo vsega mesta. V kabini je bilo 20,000 ton olja, in je zaradi tega bila nevarnost zelo velika, da ne bi vsled vročine in ognja eksplodirala cela kabina. Strela je uničila samo en transformator in gasilci so v eni uri požar pogasili in s tem redili dragocene naprave. Kljub temu pa je Skoda precej velika in jo cenijo na 760,000 lir. Električna razsvetljava ni bila zaradi tega prekinjena, ker so takoj vključili strujo v rezervni transformator. Nemški obisk •Postojna, maja 1939. — Pred par dnevi se je mudila v Istri skupina Nemcev, članov nemške '«Fronte dela". Obiskali so razne kraje, njihov obisk pa je bil namenjen predvsem rudniku v La-binu, kjer so si natančno oglodali vse rudniške naprave. Nemci so se preko Trsta vrnili domov. DROBIŽ IZ PRIMORJA Reka. — Pred sodiščem bi se morali zagovarjati zaradi tihotapstva konj Luka Filipčič, Rudolf Cergol in Pavel Suša, ki so Va izvršili v bližini St. Petra na Krasu. Se predno je priAlo do razprave, je sodišče izjavilo, da ni kompetentno in je sodbene li- stine odposlalo v Trst. Toda tudi tržaško sodišče je zadevo odklonilo in vprašalo kasacijsko sodišče, komu pripada sodni postopek, ker odloča kraj, kjer so tihotapce odkrili in ne kjer se je izvršilo tihotapstvo. Trat. — V Rimu je nenadoma umrl rezervni podporočnik Marij Uršič, drugače industrijski izvedenec, po rodu iz Trst% kjer zapu&a številne sorodnike Su«. šteršič, Boškin, Hočevar in Ur-šič. Trat. — S plinom sta se zastrupili mati in hči Gema Spe-kar, stara 43 let, in hči edinka Fulvija. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila po neprevidnosti. Ko se je njen mož vrnil domov, je našel obe že mrtvi. Trat. — Umrli ao: Miljav«f por. Miljevič Marija, 37 let; v Parizu je umrla Miljeva de Kon-stantinovič de Guerman roj. Opuič, Ivan Cekada 62.' Trst. — Na ulici je umrl Simeon Vučič, star 60 let, zadet od kapi. fcavlje. — Z motornega kolesa je padel 41-letni Križman Ivan iz Skednja. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v tržaško bolnišnico. Trst. — Na cesti pri Katina-ri je strela ubila (Jva vojaka, ki sta se pred nevihto zatekla pod drevesa. Resnice teh dni \ Frank Keria, New York Eksplozija ranila 57 otrok v Ohiu Barberton, O., 1. jun. — Silna eksplozija (menda plina) v kleti jc včeraj nupol podrla šolsko poslopje v tem mestu in 67 otrok od šestega do enajstega leta starosti je bilo ranjenih, od katerih se 31 šolarčkov nahaja v bolnišnici In trije bodo najbrže u-mrli. Solu je imela dve nadstropji in razstrelba je raznesla pod prvega nadstropja in izbila eno ateno. (V Barbertonu se nahaja veli ka slovenska naselbina, toda ob času, ko to pišemo, še nimamo poročila, če je kateri slovenski otrok prizadet. Upamo, da ni. — Op. ur.) - Čikaiki komunisti podprli demokrate Chicago. — Komunistična or ganizacija v čikaškem okraju in Delavska nestranskarska liga sta naznanili, da .podpirata kandidate za sodnike na listi demokratske stranke. Volitve se bodo vršile 6. junija. "Vsi kandidat je republikanske stranke morajo biti porfcženi," se glasi naznanilo. V glavnem stanu demokratske organizacije, ki se nahaja v hotelu Morrison, so rekli, da so komunisti in liga podali svojo izjavo, ne da bi se prej posvetovali z voditelji demokratov in kandidati za sodnike, med katerimi je deset republikancev. Zbornica zavrgla protidelavski načrt Springfield, III., 1. Jun. — Zakonski načrt, ki je imel zavezati roke unijam, je bil včeraj poražen v senatu. Osnutek je predložil poslanec Lantz, vodja takozvanega farmskega bloka v zbornici. Ta Je vseboval provizije glede prepovedi sedečih stavk, omejitve piketiranja in drugi unijakih aktivnosti v stavkah. Sličil je zakonom, ki so bili že sprejeti v Oregonu, Wisconsinu, Waahingtonu (Se nadaljuje.) Kako se vjema ta veliki rek s članki Molekoviml v Proaveti zadnjih par let, naj ljudje presodijo sami. Ce so okoli Napre» ja recimo komuniati, kakor trdi Molek, morajo zajemati avoje ideje iz tistih knjig, kakor on. Loči se samo način, kako se vpo-rabljajo Marxove ideje v sedanjem, praktičnem svetu. Ce gredo vsi proti enemu višku, tisti, katerih ideologijo zastopa Molek in oni, po katerih tolče on, bi človek z zdravo politiko in poštenimi nameni rekel: dobro srečo in dober uspeh. - Moja pot gre po ti strani, če se vam zdi od druge atrani boljše in us{>WU nejše, potem le naprej. , Pa ne samo glede Pittsburgha in Napreja, gre se nadalje tudi za Rusijo In njen največji eks-periment, kar ga je kdaj imelo človeštvo. Zaostalo, izrabljeno, skoro telesno in duševno pro-palo maso so dobili v roke boljše viki in vodijo usodo stoosem-deset milijonov ljudi v najtežjih okoliščinah. Vse je proti njim, od vseh strani leti kamenje in blato na te požrtvovalne delavce, pred vsem seveda iz kapitalističnih, nacionalističnih in raznih verskih taborov. Kako pride Molek v Proaveti do tega, du pomaga ti čudni družbi, on, ki je vendar urednik napredne delavske organizacije, ki ima po veliki večini same trpine med saboT Ali je to tudi delavska politika, br. Molek? In ker govorim b«S o politiki, bi rad povedal še eno: br. Molek piše, da nisem politik. Resnica je pa ta: nisem strunkurski ali razredni politik, ki trdi, da je samo njegova prava. Juz bi bil slab za vsako stranko, ker imam to navado ali prirojeno slabost, da dam vselej in povsod tistemu prav, ki ima prav po mojem najboljšem prepričanju. Tega se pa ne sme v razredni ali strankarski politiki. Bili so res časi, tko se nI sem brigal dosti za politiko, ker ni segala do meno in mojega (kima, kaj šele do taojega prepričanja. Hodili smo svojo pot — jaz in velika večina vseh lju dl, politiko smo pa prepuščali salunskim baram in pocestnim voglom. ■ Tega pa ni več. Danes soga politika v vsak dom, v vsak žep, v vsako prepričanje in v celo uaodo vsakega človeka posebej, 'Kdor bi danes še trdil, da ni politik, bi mu ne mogel reči dru« gega, kakor da je tako zaostal ali pa, da je tako ignoruuten, Ne samo, da sem i>olitik, celo žrtvujem svoj čas, zmožnosti in denar, da dvignem naše ljudi vsaj do prve atopnice spoznanja in zavednosti: da se vsak zdl*uži. Kod in kje, tega ne vprašam. Glavno je, da vidim delavca v ti ali oni skupini, ker vem, da Je na ta način pripravljen, kadar ga zove dolžnost. Združene se lahko vodi do ci* Ijev in zmag, posamezni ne mo-rejo nikamor drugam, "kakor v ponovno sužnost in propast. Vsi Članki br. Molcka kar srše osebnih bodic, četudi ne vem, zakaj. Ur. Molek nima nič več Pennsylvaniji. Načrt so pobijale vse delavske unije v lilinoi» pravic pri SNPJ in Prosveti, kakor jih imam jaz ali katerikoli drugI Član organizacije. Ima pa gotove dolžnosti, radi katerih je on nastavljen in plačan.- Jaz mu odrukam pravico napadati ljudi radi njihovega prepričanja aJi radi svobodne besede, katero imamo \si po u-stavi in zakonih teh držav. Pripravljen sem sprejeti vsak Čas inteligentno kritiko od ljudi, ki res nekaj predstavljajo* in res nekaj znajo. Sam se ravnam pri vseh svojih delih po tem principu in dobivam vse sorte blago: hvalo in grajo. Na to moram biti kot javni delavec pri pravljen. Žal, d«, ni naše slo-venako časopisje v Ameriki ni kdar imelo posebno visokega, stvarnega in etičnega stališča. Vaak čas sem naletel na članka in dopise, da sem nehote vzklik nil: kako je dobro, da nas drugi ne razumejo in ne poznajo I Vsi skupaj smo delali v preteklosti največje napake v tem. da nismo učili naroda aocijalnlh atrani življenja. Pravi neki pregovor: življenje je umetnost. In to tudi je. Znati živeti, občevati, zabavati se, držati se neke centralne poti, da more imeti vaak svoje, ne da bi se ravsala in pretepala — vse to jo res umetnost, ki ne pride sama od sebe. Vse seje društev pod pomih organizacij imajo pred vsem numen, da se spoznavamo med sabo, da se naučimo shu-jati drug z drugim, du delamo v skupnosti nekaj dobregu i nekoristnega za vse. Tako bi mora lo biti — v resnici je buš narobe. Na sejah smo se klestili in napadali tako dolgo, du ae danes slednji ogibljejo društvenih sej. In Še več: iz javnosti smo izgubili veliko ljudi, ki jih težko pogrešamo. (Daljs prihodnji«.) ftlunenaka Naroftna ggbpnrna Itžimta M57-IS So. Uwadalo A ve. Chlcaio. lllinoU GLAVNI 00H0R uvaAavAi.Ni oosaai VlnrMit OftUkar, .....................|||7 S. L*w»4aU A»«.. UMttf«. IIHmI« K. A. V Um. «L Ujfttk ..........................HIT a Umfal, A*«.. CMn<*. IIH..»U Uwrww« I.ra4tafc*k, |mnmI. «»J.................. HIT S. A»*., ll»f»»U J«*» V««**, «i ......................|«|T a U»M«U A»«.. 1-titaM.. !»»«•». Nil» (¿«SU«. uf.xli.lj aU.aia ................... t«IT a Uwn4»U A*«.. (»UM*. IIIU«fc J.h„ MoUfc. «r«4nlk ............................ HIT a L*»»4.1. A««., t M«m>. UUmU roDraauesDNiKti VUrtch. umi MSnrilu|ds»t......................TH A »«m liilin. trn. nuu. rfrual iMSitr^MSntk..........................Ml a Itlk SI.. Mil«*«*». W|a. Jaku Je.. »r«l Siatrlkliil tMU|tr«l.M|l.lk.................... S»* IIT. HKihlM, P*. CmmIIii« Sarafc*. tfrcal 4UUlkl«U »«iMird.^J.nk...........aiaT M(„ , OSI« J.hi, KUnaah. irvtjt SlatrtklM i„Mi|»rMl..«t.,ik, ...................«I« Tu*4 SI.. U Salla. III. M««* Tasalc, 4 al ril SMrihUJ ^r^.ik .................Hut »14 Walaa»fc„r«. Ha. Malk etlr.»i,k. Vlar.nl Calakar ........... r. A. VUar................ Jak« Vaarlrk ............. Jaku Ollu................... Uanald J. I.alr4rki.,,.,.,,. laa Ssoso............... * Jak« Uerftak. »ra*«aS«lk.... frank SarkM ............. A«taa ialar..,.,,,,.,...... riaak Vralarkk............ Jak« Trial]................. Prank Salta, »riininlt. Prt* Malcal............ Mil«« MaSvaakak....... ooseoDAnsKi oosaai ..........................»M a. m.i at. ('tavala«S. Okla ................... HIT S. UwaSala A«».. I kivaa«. Illln.la ....................HIT a UaaSal* A*«., fkltaoa. Illlaaia . .................. HIT a UeaSala A«a.. I kWaaa, llliaala .................U! S. Praaparl A »a.. I laranSan Mill*. III. ......................HIT a Tr««kall A*a.. I kfeaaa. III. ........................MM a l.amkard A »a., aaray«. III. * POaOTNl OliHKKi r .............. ............41« W. Hay St.. S«rl«fflaM. 111. .....................INI I Maakaka A*a.. t'laaataiU. Okla ....................................lUa IT. Araia. Saaaaa >..;.............................Ill Vauar St.. I.aaataa. Pa. ................................... Ua» III. Strakaaa. Pa. NAUKoaNI OOSBKl ....................... a UenSala Avaw l klaa«a. Illlaala ........................-.».II Waalrla» A««.. Pam, Illlaala ............................ AraaSa A »a.. llatalaaS. Okto kjer je rekel, da soclaliati in komuniati uče, da mora vladati razredni boj med delom iu kapitalom. To je v resnici potvo-vem kovčegu. Našli so jo urud-ritfev socialistične teorije in naukov. Po Marxovih teorijah, kar lahko vidimo tudi sami dan za dnevom, kapitalizem sum proizvaja razredni boj, ki bo obstajal toliko Časa, dokler bo Obstajala razredna družba. Lepo bi bilo, ako bi tudi slovenski duhovniki posnemali tega dušnega pastirja, pa bi bil boljjšl uspeh pri pridobivanju delavcev v unijo. Hlaš Klro. Slika ka*e «lavkokaz*. aa odliajajo na delo v prr«toK<» nlk Glasovi iz naselbin (Nadaljevani« s «. strsaL) niki CIO, ki so preiskovali v navzočnosti pokojnikovega brata. Valed tega so se obrnil! tudi na nas. Ta novica nas Je seveda pretresla in je naša dolžnoat, da pomagamo razvozljati vzroke njegove smrti. Iz vaeh podatkov je razvidno, da nI umrl naravne »mrtL Pokopan je bil v New Castlu. Frank Kramer. Bela vranal Pueblo, Colo, — Pošiljam vam izrezek iz lista Pueblo Chleftain, ki pokjizuje, kako tukajšnji katoliški duhovnik father Joseph Higgins, župnik fare sv. Patrk-ka, nagovarja tukajšnje jeklarske delavce, naj pristopijo v jeklarsko unijo €10. On je govoril na shodu jeklarske unije in na vsej črti nagovarjal delavce, naj se pridružijo svojim unijam. Poslušalce, o-krog 260 ¡K) številu, je svaril pred zlobno propagando, ki je naj>erjeria proti Industrijskim unijam in rekel, da so kraftne ali poklicne unije castarele in da popolno organiziranje delavcev v unijah nI več daleč. Svoje poslušalce je nagovarjal, naj izrazijo svoje prepričanje z akcijo. Zapomnijo naj si, da je njih moč in efektivnost le v skupni akciji delavcev, "Vsi delavci bi se morali združiti In izvsjatl svojo moč na dva načina," je rekel ta duhovnik "Prvič naj bi rabili svojo kupno silo kot sredstvo, s katerim izsilili plsčevanje življenjske plače s tem. ds ne bi kupovali v trgovinah, ki kršijo ta princip. To bi mogoče pomenilo nekaj žrtvovanja, kar bi delavec mo g oče moral nek^J več pli čati za potrebščine; toda to Id ne bilo potrebno, ako se raM pamet. "Drufič. ako se dobro Informirani in aktivni v svoji uniji. Jo lahko prisilijo, da ae drftl principov pravičnoati la moral noatl, kakor I odi to, da lahko vaak čas preprečijo, da unija a«' pride v roke raketirjem. Akoel avoje organizacije in s svojo združeno močjo lahko vplivajo na lokalno in zvezno vlado, da zasledili« progresivne in konstruktivne smernice." 8voj govor Je opiral na zna a i eitcikliki papaia U ona XII. Njegov govor bi lahko podjri»al vsak radikala« Uviemši ene točka, S polil V Chiaholmu, Minn., so bile ob priliki konvencije Slovenske Žensko zveze od 21. do 24. maja vsakojake priredbe. Občudovali smo posebno mladino .pri -njenih nastopih, zlasti pri prepevanju ljubkih slovenskih in ameriških pesmi. V .podrobnosti se ne bom spuščal, ker so biU navzoči dru« gi, ki so zapisovali ipodatke. Omenim le, da sem ae Iz Du-1ut.hu vozil s skupino cleveland-skih delegat I tbj, z izobraženimi in tam rojenimi članicami 8&Z, Vi so prišle v seduj krasno cvetočo Minnesoto, ki je v tem času najbolj vabljiva za obiskoval-ce. Z mnogimi sem se sestal prvič, z mnogimi pa kot a starimi znankami, s katerimi aem hi« spoznal na mojih o>otovunjih. Posebno sem se zanimal za skupne nastope mladine pod vodstvom vrle In a|K>aoi>n« uradnice Albine Novak lx Clevelan-da, kot tudi drugih. Mladinski krožki so nastopali obče dobro izve*ba nI. I Velike ceremonije ao se vršile, ko so članice posadilo par drevesc v počast 160-letnice ameriške neodvisnosti, oziroma s,pre-(jetja ustave in v počast S2Z. Pod vodstvom tukaj rojene vrle Slovenke miss Frances Klun so se mladenke zbrale v javni knjižnici in okinčale lokate, s katerimi so vsadlle drevesca ob pla-polunju ameriške zvezdnate tro-boj n ice s krasno sUko Washing-tona In ob slovenski trobojnici z znakom regalije Slovenske Ženske svese, nu ktittui jc bil napis: "Slovensku Lipa". Lopate so nesle v narodnih nošuh po Chisholmu na čelu velike parude do bližnjega parka, kjer ata ohisholmski župan in prva predsednica SŽZ vaadila drevesci. Neki večer ao bile .predvajane tudi filmske slike pod vodstvom rojakinje Rrjavoc iz Jolieta in chisholmskoga župana. Na filmu smo videli Now York In razne kruje po Kvropl, največ naše mile Slovenije. Po konvenoijl ao ae mnoge do-legatinje odpeljale nu Kly in v razne drugo kruje po železnem okrožju Minnsote. 1 Matija Pogorele. Vabilo na nt jo Detroit. — Sodimge In sodru-žice klubov 114 in U6 JSZ obveščam, da ae bo vršila prva aeja po združitvi obeh klubov v sobo. to zvečer dne 3. junija v SNI) ua John R cesti. Na seji bodo važne razprave, vsled tega Je potrebno, tla smo navzoči vsi.J____ Joseph Klarlch« tajnik. LISTNICA URKDNISTVA VVillard, Wls.: Hvala za škofovo okrožnico! To. Je že deae-ta okrožnica ljubljanskega škofa Rožmana, katero nam so pro-stovoljitit poslali člani SNPJ — radoviHlni pa smo koliko teh o-krožnlc so člani sami uničili. Povedali smo že, da ae Je nekdo grdo zmotil in še vodno m* moti glede večine Članov SNPJ. iVopo» VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkuinjfth je Felicita Kmlinfek avojo veliko Kuharico vnovič »popoln i In in predelala. Ta izdaja je tedaj osma, kar pomeni za tlovenake razmere več kakor le tako goatobeeedna reklama. Na ta« kakor IU sirarn«! Js al ni tU odllfes In pH«ns*ia »rtorlro vsa Slava la aajnovajle 4<««mi1o kaMaMi« Baof £ «hdHono nad vss pruMas. IsMea roospler k ™ Jr' NAJPOHM.NU*K IHCI4I. KI OA IMAMO NA TKM 1'OOIM^r J» m*e«aa. NoMeie |e aUk v t~rrfllM. M pa > UM, hI J Ni k naslikal l>r«««tU .......... Vsaka gospodinj«, ki m zaveda svoj« odgovornosti ta zdrsvo in pravilno prehrano družine, si inora to knjige omisliti. Viška gos|»odlnja se mora nnmre* priučiti umettonti, kako bo srojim domsftm nudil« sdravo hrano ▼ |»trrboi Izbiri in menjavi. V»-aka gospodinja bo hotela tudi svoje gosta Iznnniuliti s post imo Ubranimi jedili. Z« vse to jI bo najboljša vodnim in učiteljica U Sf/OVKVHKA KUMARICA • fHodl Jo eawl Mila« knjig« v »aH, dhMUi n» as»a ra^aAo, m-pa« litftl UtmUm p-polnrm «d dea«4anjlh ivdaj. J« «MM kltlift tedaj znižana. Narobe pri • %>,M . U* . ^ k\)IUK\l: moiiam; ri bijmiim. iimmu 216 Weal l*th Street New York, Wa Y. " «jUM^liur. IN IM^UTTA, T« iS MKIMiA U VAtl^-14 — f PI0SV1T KRALJ ALKOHOL ROMAN Bpiml JACK LONDON I» miMMM wr$9tdti JOS. POLJAN EC i te je pravkar prišis v sobo in prisedi*. Opazil sem bil, da je vrata saxno priprla. Izrabil aem priliko, jih neslišno odprl, V sobi št. 12 Zunaj je bila razkošna msj- Koncem tedna je bil začasno zapoalen na nekem rečnem parniku kot nakiadač. Rdeči John in Akael niste poalala svojega denarja domov v m taro domovino. N¡amesto tega ps ao se v»j razkropili po jadrnicah, ki so bile nsme-njene ns vae itiri vetrove aveta in na katerih ao jih vdinjali goapodarjl prenočišč in na katerih ao morgli najprvo odslužiti predujem, ki ga niso bili niti videli niti potroiilL Mene je rešilo samo to, da sem imel v bližini dom in svoje ljudi, h katerim sem lshko Ael. Prepeljsl aem ae čez zaliv v Oakland In ae med drugim ozrl tudi po smrtni cesti. Nel-aona ni bilo več — ustrelili so gs, ko se je v pijanosti ustavljal uradnim osebsm. Njegov soudeleženec pri tej stvari je ssdel v ječi. Whisky Bob je icl. Stari Cole, Stari Smoudge in Bob Smith so ftli. Dragi Smith, tisti z barke Annie in z revolverji, je utonil. French Frsnk se je skrival nekjczgorsj ob reki, ker se je bsl priti v mesto zsvbljo neke stvsri, ki jo je bil storil. Drugi so nosili jetniiko obleko v Saín Quentinu ali Folsonu. Veliki Alee, kralj Grkov, ki sem gs dobro poznal, ko sem bival v Benici, in ki sem z njim prepil cele noči, je ubil dva možaka in pobegnil v tuje kraje. Fitz-aimmons, s katerim aem vozil pri ribiški policiji, je bil skozi hrbet zaboden v pljuča in je umrl počasne smrti, potem ko je fte jetiks pri-tisnlls. In tsko dalje; U cesta smrti je bils jsko Živshns in zelo obljudena; In, kolikor sem jaz poznal vse te ljudi, je, z edino izjemo Smltha z barke Annie, vse te nesrečneže imel ns vesti krslj Alkohol. 8EDEMNAJ8T0 POGLAVJE . Moje navdušenje za oaklandsko obalo se je popolnoms ohlsdHo. Prijsls mi ni niti njena zunanjost niti njeno Življenje. NI mi bilo do pljsče niti do njene razbrzdanosti in vrnil sem se zopet v osklandako jsvno knjižnico in z večjim rszumevsnjem prebiral knjige. Tedsj mi je tudi mojs mati rekls, da aem ae aedaj že dovolj nanoral in da je čaa, da se primesi rednega stalnega dela. Družina je tudi bils potreb-ns denarja. Dobil sem torej delo v tovarni jute — po deaet ur na dan in deset centov na uro. Vzllc temu, da sem postal močnejši In zmožnejši, nisem dobival nič več kakor pred sedmimi leti, ko aem delal v tovarni pločevinastih škstsl. Vendar sem dobil zagotovilo, da mi bodo čez neksj mesecev zvišali plačo na en dolar in četrt na dan. In aedaj ae je pričela doba nedolžnoati, kar se tiče kralja Alkohola. Mesec je prešel za mesecem, ds nisem videl pijače. Ne še osemnajst lét »tar, zdrav, z mišicami, od dela utrjenimi, a ne poškodovanimi, aem bil kakor vaako drugo mlado bitje potreben razvedrila, vznemirjenja, čeaa, kar mi knjige in mehanično delo ni dalo. „ . * i * ' Zatekel sem v Družbo krščanskih mladeni-čev (D. K. M.). Življenje v njej je bilo zdravo, združeno s telesnimi vežbami, a preveč mladinsko. Zame je bilo vae to prepozno. Niaem bil deček, nisem bil mladenič vzlic svojim mladim letom. Med možnki aem poatal možak. Skratka, s otroki nitje atopnje ae niaem mogel igrati. Vse to čisto > prekraano življenje mlsdoati, ki ao ga oni živeli, meni ni bilo usojeno — prezgodaj asm bil prišel pod varuštvo kralja Alkohola. Premlad aem že preveč vedel. V tovarni za juto aem delal deaet ur na dan. Bilo je dolgočsano delo pri stroju. želel aem al življenja. Udejatvovati aem se hotel na druge načine in ne pri atroju za deset centov na uro. Krčme ml js bilo dovolj. želel aem si novega. Rastel aem v možaka. Nealutene In vznemirljive moči In nagnjenja ao se razvijala v meni. In bal v tem razdobju sem na srečo naletel na Loulsa Schattucka in postala sva prijnteljs. Iyouis Schsttuck ni Imel ne ene alabe lastnosti in-je bil resnično nedolžnovražji fant, ki pa je bil dodobra prepričan, da je bil pokvarjen meatni pobatin. Jaz pa sploh niaem bil is mesta. Louis Je bil sal, prijeten dečko, poln I ju-bežni do deklet. Njegova družim je bila zanimiva, pobudna. Jas nisem vedel o dekletih nič. Imel aem bil praveč posla s tem, ds postanem možsk. To je bils docels nova dobe življenje, ki mi je bil* doslsj nssnana. In ko aem videl Louisa, ko ae je poelovll od mene, ksko je snel klobuk pred dekletom svojega poznanstva ter odšel s nJim po hodniku, aem ae vnel in obšla smuknil v vežo, od tam pa po|ska noč. Anca jo je, zroč skozi stopnicah gori v veliko sobo, ae hitro stekel, skočil v posteljo in pri priči zaspal. Strašne aanje ao me prevzele. Gorela so tla pod menoj in strop okna bolniške sobe, bolj slutila, kakor videla. Mislila je na majske noči, ko kostanji cveto in do omame diše, na nemirne noči, v katerih se je drhte pre- me je zavkit. Tudi jaz sem si zaželel kaj takega. "Dobro, za to je treba aamo nekaj," je dejal Louie, "dobiti si moraš dekle." To pa je težje, nego ae sliši. Dovolite, da to dokažem, dasi se nekoliko oddaljim od svojega predmeta. Louis nI poznal deklet v njihovi domačnosti. Ni imel priatopa v dom nobenega dekleta. Jaz seveda, ki sem bil tujec v tem novem svetu, sem bil v podobnih okoliščinah. In dalje, Louisu in meni nI bilo mogoče zahajati v plesno a«lo sli ns jsvnc plese, kjer si se * prsv lshko seznanil Denarja nisva imela. Louie je bil kovaški vajenec in je zaslužil samo nekaj malega več kot jsz. Obadva sva živela pri starših in jim plačevala za hrano in stanovanje. Ko sva plačala le to in si kupila cigaret pa neizbežnih čevljev in obleke, je ostala vsakemu izmed naju za osebne izdatke vsota, ki je kolebala vsak teden med sedemdesetimi centi in enim dolarjev. Ta denar sva zložila skupaj in ga razdelila na polovico, ali pa si ga je včasih eden naju vsegs izposodil, ako ga je potreboval sa kako bolj imenitno pot z dekletom; tako n. pr. za tramvaj do Blairove-ga parka In nazaj — kar je veljalo kar dvajset centov, in sladoled in dva — trideset centov; ali pa za kolač v sladščičarni, kar je bilo cenejše in je veljalo samo dvajset centov. Jaz se nisem zmenil za to, da sem imel tako bore malo denarja. Prsziranje denarja, ki sem se ga bil naučil med gusarji-ostrigarji, me ni nikdar zapustilo. Ni mi bilo kdovekaj do njega, da bi z njim zadostil osebnim potrebam, in v tej svoji filozofiji sem bil prav tako ravnodu-tep, če nisem imel novca za deset centov, ka-Sor takrat, ko sem razaipal dolarske desetake, kadar sem povabil vse možake in voglarje k točilnici pit. Ampak kako priti do dekleta? Nobene družine ni bilo, kamor bi me Louis lahko peljal s seboj in kjer bi se lahko predstavil dekletom. Poznal tudi nisem nobene. In dekleta, ki jih je Louis imel, je hotel imeti sam, in človeška narava fantov in deklet Je že taka, da ni mogel nobene meni odstopiti. Res da jih je pregovoril, da ao pripeljale s seboj prijateljice za mene; ampak te ao bile šibke, blede, puste v primeri z onimi, ki Jih je imel on. > "Moraš tako narediti kot jaz," je rekel nazadnje. "Jaz sem si Jih kar vzel. Vzemi si tudi kakšno. In vpeljal me je v to skrivnost. Pomniti je treba, da ava sLouisom na tesnem živela. V resnici sva ae morala boriti, da sva plačala hrano In stanovanje in imela dostojno zunanjost. Shajala sva se zvečer po dnevnem delu na cestnem vogalu ali v neki majhni prodajalni bonbonov v neki stranski ulici, edini kraj, ki sva ga oblakovata. Tukaj sva si kupila cigaret in včasih tudi za groš "klobaslc". Resnica, z Louisom ava Jedla bonbone, sploh vse, kar sva mogla dobiti, ne da bi zardela. Nobeden naju pa ni pil. Nobeden naju ni nikdar stopil v krčmo. Toda dekle! Louis mi je nasvetoval, naj si jo na docela preprost način izberem in se seznanim z njo. V zgodnjih večerih sva pohajala po ulicah. Dekleta so pohajala po dve in dve kakor midva. In pohajajoča dekleta se bodo vedno ozirala sa pohajajočimi fanti, ki se ozirajo. In še dandanes, ko sem že v srednjih letih, gledam v vsakem mestu in v vsaki vasi, kjer se snajdem, s očmi, izvežbanimi v stari izkušnji in opazujem ljubko nedolžno igro, ki jo Igrajajo pohajajoči fantje in dekleta, ki pač morajo pohajati, kadar kličejo pomladanski in poletni večsr. Neprilično je bilo, da sem bil v tej arkadij-ski dobi svojega življenja, dasi sem bil utrjen in brezčuten prišel z druge strani življenja, boječ In sramežljiv. Louis me je venomer vzpodbujal. Toda jas nisem poznal deklet. Po mojem prezgodnjem življenju moža so mi bile nekaj tujega, čudovitega. Kadar je prišel odločilni trenutek, ml je zmanjkslo pogums in potrebne predrsnosti. Tedsj ml je Louia pokazal, kako je treba narediti — gotov, sgovoren pogled, nasmehljaj, pogumen privzdlg klobuka, besedica, dve, obotavljanje, hebetanje, sramežljiva nervosnoet— in glej, Louis ss je že seznanil in mi migal, da bi me predatavil. Ko pa amo nato v parih dalje pohajali, sem opazil? da ai je bil Louis vselej Isbral boljše dekle, meni pa pustil malo, hromo sestro. (Dalje prihodnjič.) nad menoj. Gorelo je vse okrog I dajala opoju in v katerih je pomene, jaz pa sem se obupno mu- mlad pela s pomladjo . . . Tako čil v postelji. Bil sem ko hrom ; je bilo še lani. Letos pa so se ji nisem se mogel premakniti, da včasih zazdele vse tiste noči od bi se rešil. Zdsj me je že pograbila neka roka in me potegnila postelje. Prebudil sem se na tleh. Začudeno gledam po zbranih, ko divjih in preplašenih ete- maknjene v neizmerno daljavo, iz katere se ne povrnejo nikoli I več. Položila je roki pod glavo in I se zastrmela v strop. Ena izmed razih okrog mene. Stric, ves i* | sedmerih žena, ki so ležale v so- si sebe, vpije nad menoj: "Ti | zažgali" Teta mi maha s pestmi pred očmi in hrešči ko furijs: 'Lump, fslot, žandarji te bodo vzeli!" Jaz pa sem gledal ko te pec vse te blazne ljudi in mislil, ds še vedno tsko živo sanjam. Zdaj me je pograbil stric zs vrat in me bolj skal k oknu. 'Ali ai ti za4gal aH nisi, povej !" ae je spet divje zadri name. Medtem sem se bil čisto zdramil. Soba je bila polna dima. Od bi, je v snu zavzdihnila. Ancine misli so se pogrezale v preteklost, razkrajale ao sedanjost in vprašujoče tipale v bodočnost. Toda še ob najgrenkejšem spominu, ob najtesnobnejši bojazni pred bodočnostjo se ji je srce .nasmehnilo spričo zavesti, da suval ko poti-1 j^j ni prav 0ič več sama; njeno življenje ni več brez smisla in brez vsebine, zdaj ima nekoga, za kogar se ji bo izplačalo živeti. Ob tej misli se je nasmehnila t , .in zazdelo se ji je, kakor da je težke zavese je ležalo na tleh le ^^ Bkoz{ zaprt» okna v sobo nokajf^žganih cunj, zunanja in pomika jn j0 vso napolnila z ai notranja cfcna so bila čisto ožga- VOnjem .,. na, tU vaobi polite. Is vsega guu je yrh [U QngL in njen sem razbral, da je fe res gorelo, k N, y[&e]ti ^ naUn. Vesel spomtn l*jae Novak Na Dolenjskem aem imel ao-rodnika. Bil je bogat posestnik, gostilničar in mesar. Poročen je bil, niste pa Imela otrok, »posnel sem ga. ko je prišel v ljubljeno na orožne vaje v šentpe-trsko vojašnico. Zahajal Je redno k nam. Pestoval me Je, me-lege dečka, in jas sem ga imel rad MLs počsksj. ko bo* hodil v šolo, boš prišel k meni ns počitnice; konjs bo* jssdil, jabol-ks tresel, zajčke krmil, to bo lepo!" se mi je dobrikal in ml slikal lepe počitniške dneve, ki jih bom, ko bom šolar, preživljal pri njem. Počaai, prav počaai so tekla tista otroška lete. Venomer sem spraševal mater, ali bom že kmalu goden ze počUalce, dasi še nisem hodil v šolo. Skoraj deset let sem moral čakati na to, dočakal sem pe le. Niaem pa na počitnicah jesdil konja, ne tresel jabolk niti krmil sajčkov, marveč sem moral pridno In resno delati od ranega jutra poino v noč. Kmalu sem — pikolo — aam opravljal gostilno, le ob nedeljah so mi pomagali drugi. Dobri stric — ta-ko sem ga nasival—Je kaj kma-1m UmMi M JMBfctflLJ n na svoje obetanje, kako lepo da mi bo pri njem. Sposnal Je, da more takle pobič pridno in bolj hi tro ko on sam s t reč i gostom. Navadil se je poeedati pri gostih in klicati me, da sem stre-fel jaz. najprej sebi in gostom v zabavo. Kmalu pa me je jel klicati že oaorno. Sposnal sem. da sem poetel uslužbenec In da nlmsm nobenih otroških pravic več, čeprav mi Je bilo komaj dvanajst let. Nekega večera — bilo je v visokem poletju — so upokojeni strojevodja . Eppich, trgovec Kri*-h. trgovakl potnik s Dunaja Eisensopf in stric vztrajno kvartali. Truden In zaspan sem sedel na klopi pri peči. Kasalec, kramljanj* toda vedel sem, da jas nisem zanetil. Odločno sem zanikal, pa bi bilo bolje, da bi bil pritrdil, zakaj padalo je po meni, da je bilo joj. Dekla 2efa mi je spod budno prigovarjala, naj kar po pravici povem, da sem psč pozabil svečnik z gorečo svečo na oknu tik ob zavesi. "Ne, nisem!" sem spet odločno zavrnil, a sum je bil potrjen, saj so našli zoglenel svečnik na oknu. Spet so se vsule plohe žaljivk: 1ump, falot, lažnivec, zakrknež. Vmes so padale klofute in hude grožnje. Ko so vendarle začeli odhajati doli, sem se ves beden zavlekel spet v posteljo in se bal prihodnjega dne. *Pi>e1u4al sem ie govorjenje ljudi, zbranih pod oknom. Vsi so trdili, da sem zaigal jaz, ko sem pozabil svdčo na oknu, in da se je samo z gorečo svečo mogla vneti zavesa. Preživljal .sem hude dneve. Gostje, ki so me prej imeli radi, so me zdaj grdo gledali. Nekateri so hoteli pokszati, kako znajo iz taicihle malih zakrkne-žev na sjtaraten način {¿vabiti priznanje. Bppich me je poklical kar na doti, me božal in mi lepo govoril: "Pikolo moj, sdaj sva sama, nihče ne bb slišal in jas ne bom nikomur povedal, kar povej mi', da si svečo pozabil na oknu. Potem švalbe moht ka sumer"in še dvakrat jo bom ponovit. "Ne, nisem!" "Ven, lump!" je zakričal ves besen nad menoj in me pahnil skozi vrata. Zvečer so me poslali k trgovcu Kriachu po škatlo cigaret. V trgovini zbrane ženske in moški so me kar obetopill in me začeli na hinavsko prijazen način iz-praševati, kako sem zažgal. "Pustite ga, meni bo povedal," je dejal Kriach in me potegnil sa prodajno mizo In si me posadil na kolena. • "No, zdaj ko stric ni več hud, pa nam kar korajžno povej, da si gorečo svečo pozabil na oknu» se bomo vsaj malo smejali." "Nisem je ne!" sem se sadri in se mu iztrgal. Vstal je In me jezno rinil na cesto, drugi pa so se zgražali, kako sem pokvarjen. Nihče me ni več maral. Goetje, prej teko prijazni, so me sdaj vselej, kadar so zahtevali pijače, grdo o-šinjali s pogledi. Več mesecev sem moral sdrlatl v tem novem, tako neprijaznem okolju, dele po dolgih Istih, ko sem bil daleč proč od tefa kraja In ljudi, eem pozabil na presteno gorje. Nedavno pa sem se v sera tega spet živo spomnil. Po petintridesetih letih me je pot zanesla ns Dolenjsko, v kraje, kjer sem preživel mlada kota. V malem mestecu sem obiskal dohrab zdaj is staro gospa Govori Is sva o prijateljih in znancih It mojih otroških let. Spominjala sva se vseh norčij, ki amo jih pod njenim blagohotnim razumevanjem uganjali na njenem domu. Pri njej je še da-nea, ko pred petintridesetimi Isti, vse tako, domače, da se shaja pri njsj staro in ko je vedela, da stoji le korak oddaljen od nje in s njo vred posluša godbo, ki prihaja iz bližnje vasi. Se nikoli ni slišala tekih zvokov — tako mehkih in polnih. Bilo ji je, da bi zajokala, da bi razpela roke in zavrisksla. Godba pa se je počasi oddaljevala, nje vred pa tudi Ajen otrok, spa in kar prieedla. Gospa naju je seznanila, k pogovora sem zvedel, da je vdova po finančnem pregledniku.. Pogovor se je zasukat na vas iz mojih otroških dni. Vdova se je čudila, da so mi vqs hi njeni nekdanji prebivalci teko dobro znani. Poveva sem jim, da sem bil kot majhen deček tam leto dni. Zdaj se je od presenečenja počasi, s široko odprtimi očmi zazrla vame dvigala s stola. *|| Ali ste morda vi Usti pikolo?" je počaai spravila iz sebe Zdaj sem jo tudi jas spoznal 'In vi ste Zefar sem veselo pritrdil. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Ko sva obujala spomine me je spomnila tudi na nesrečo, ki jo je povzročila goreča sveča "Da, dolgo sem trpel zaradi tega in ratmišljal, kdo bi mogel biti, ki Je pozabil gorečo svečo na oknu. Do kakega zaključka se nisem mogel dokopati." "Jaz sem pa čisto pozabila na te vesel spomin," je menila prav razigrano, meni pa je bilo težko In sem dejal: *Za mene je bila stvar pač zelo žalostna." * "Bežite, bežite, to je pa ven dar vesela »godba — aH veste kako je bilo?" "Ne, pa bi ras rad vedel, kako je bilo. Povejte, de veste resnico." "Kaj ne bi vedela! S fantom sva bila domenjena, da bo prišel zvečer k meni v vas. . Toda gospa je zaklenila sprednje in zadnja vrata, vzela ključ v Žep ln šla sedet v gostilniško sobo. Fsnt je postal nestrpen, Vzela sem svečo in šla gori v sobo, da bi ga skoti okno pomirila in malo pokramljala s njim. No, ko sem odšla, sem pač pozabila gorečo svečo na oknu in saveea se je vnela. No, ali ni to res vesel spomin?" je dejala proti goq?e. Tudi gospa je pritrdila. Dobra gospa pač ni vedela, kaj sem zaradi tega njenega veselega spomina moral jaa prestati. "Zefa, tete še živi. Peljimo se zdajle takoj tja. Kaj ns. saj boste tudi njej povedali, da ste vi povzročili oken j v oknu?" "Seveds bom! Kar peljimo se, vesela nas bo." Našli smo gospo "teto" fte telo staro. Sedela je pod brajdo na dvorišču, Bila naju je res prav vesela. Ko ji je časa raaodela resnico ognju, jo je tete Čudeno, s rasširjentai očmi, potem pa še mene. Cet nekaj časa je epregovorila in dajale: 'Torej tako Je bilo." Počaai je vstala in odšla — «delo se ml je. da rosnih oči — mlado na v hišo. Vrnila ss js s škrnlcljem, polnim lepih jabolk. Dala jih je ki mu je zdaj prvikrat videla v obraz. Videla je le njegove oči. Široko razprte in sive so gledale daljavo, kamor se je izgubljala godba inse izgubljale z njo vred. iotela jVsteči po bregu navzdol, toda že pri prvem koraku se je spotaknila in padla. Ni mogla vstati. V grlu jo je nekaj stisni-o, hotela je zakričati, pa tudi ni mogla, le široko je pogledala, da bi še zadnjič videla lesk sivih oči svojega otroka. Trenutek pozneje je bila godba spet čisto blizu Skozi odprte vrata bolniške sobe so prihajali zvoki orgel in pevk — sestre strežnice so pele >ri jutranjicah. Sele zdaj, v zgodnjem jutru ; e prinesla sestra strežnica materam otroke, ki so jih rodile že prejšnji večer. Polagala jih je drugega za drugim k materinim prsim. Ko je prišla 4o Ance, je ula mimo nje. Anca je vznemir-ena gledala, kako je sestra podala otroka ženi, ki j*, ležala na njeni levi strani, tn potem je šla zopet mimo nje, ne da bi jo pogledala. In še enkrat in še en trat.. . Zdaj je ena sama žena še čakala na svojega otroka. Da, sestra je imela zdaj v naročju dvoje otrok. Toda — ni se ustavila pri Anci. Šla je dalje in oba otroka položila k ženi, ki je ležala zadnja v vrsti, tik okna. Ančine oči so vznemirjeno sledile sleherni sestrini kretnji. Najprej je hotela mimo nje, potem j» se je vendarle ustavila in stopila prav k vzglavju njene postelje. "Vaš otrok je umrl," je rekla mehko in potiho, "zjutraj, med jutranjicami." Anca je v nedoumljivi grozi razprla oči in brez besed strmela v sestro. , "Umrl?" Sestra se je drobno nasmehni la, pogladila Anco po razkuštra-nih laseh in se tiho oddaljila. Anca se je ozrla po sobi in videla, kako je na vsaka materina prsa prisesan otrok in pije iz njih življenje. In začutila je težo lastnih in obšla jo je divja bolečina. Pokrila se je preko glave in solze so pričele polzeti preko njenih lic na belo blazino ... Komaj je zazvonilo poldan, je že prišel prvi obiskovalec—mož žene, ki je povila dvojčka. '2e veš?" ga je pol plaho, pol veselo vprašala žena. "Da, telefonirali so mi v pi- ^. . . ■ tyeksti obiskovalci so prihajati, vstopil spet nekdo. C v črni, ponošeni obleki P°*1«<1a1 po sobi in * \M da bi odšel, ko ga je pL na, ki je ležala v Ane. Možje vzeUtoln t ženinemu vzglavju iT ta žena, ki ni doslej j* rila niti ene besede, Jfc stala zgovorna. 'Kako je doma? Je v» i du?" je slišala Anca nje^ na vprašanja. Da, nič ne skrbi»** j* varjal mož in se smehljal da ni povedal tako, kakor L slil. In žena je vpraševali, kakor da je slutila njegov odgovor: Ali vam zadosti skuha'! še ni zmanjkalo? Ali jih predno gredo v šolo?. % prst se je že zacelil? Ai» bolj priden, ko . . pomaga kaj pri pomivanju, Žena je spraševala, la, spraševala ... Anca je nehote prislu in štela imena otrok. Ni je sedmero.' "Si ga že videl? V pni i ljici leži. Ne, ne na oni ifa tu, poleg vrst!" Mož se je sklonil nad co in Anca je videla, kako j gova žuljava dlan božajoče] v posteljico. V sobi, ki je bila zdaj raj prazna, se je nekdo zasmejal. "No, Anca, samo da je in da si zdrava! Mama zdravlja!" Na Ančino posteljo je njen oče. "Umrl je? Morda je bol] ko . . . Preživljati sama otroka ... ne, Anca, to! ko . .. Anca je od bolečine in h tva zaprla oči. Tako, kot oče, so ji po ovinkih govori ne vse dopoldne. "Pojdi!" je zaprosila "Rada bi bila sama." Oče jo je začuden pogled se je ponovno ozrl. Ana j« la v njegovih očeh žalost Prav je tako — morda boljše Toda njej, Anci, to ni Ni ji prav, da jo je smrt o rila za njenega prvega ot samo," se je zasmejal mož. Oba ste za trenutek pomolČa-la. In kakor bi uganil njene misli, se je znova nasmehnil: "Kjer sta dva, bo imel prostor tudi tretji." In rahlo je poljubil oba svoja najmlajša, ki ste ležala na postelji poleg svoje matere. Prihajali so novi obiskovalci. Možje, sestre, matere. Prinašali so cvetja, in drobnih daril, da bi poudarili slovesnost in radost in morda tudi tiho skrb radi novega človeka, ki se je rodil. Anca bi rada ležala nekje v tišini, čisto sama, da bi lahko iz- Zamašene krave Dva mestns dečka gleda deželi neko kmetico, ko kravo. "Kako neumno!" se ofta vi. "Zakaj neki tako vlek! ši bi odmašila, ps bi mleko teklo ven .. s Pametno On: "Rad bi imel