Cene v Sloveniji Ljubljana, junij 2012 BROŠURE STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Avtorice Ema Mišic, Mojca Maček Kenk, Helena Puc, Simona Krže in Katja Poglajen Ručigaj Fotografija na naslovnici: Dušan Weiss Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.5(497.4) 311:338.5(497.4) CENE v Sloveniji / [avtorice Ema Mišic ... et al.]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2012 ISBN 978-961-239-250-5 1. Mišič, Ema 262075136 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 370 izvodih UVODNA BESEDA Cene in denar posredno ali neposredno vplivajo skoraj na vsa področja družbe in tako krojijo naše potrošne navade in življenje. Kako bomo živeli, katere izdelke bomo kupovali in koliko jih bomo kupili, v veliki meri določajo prav cene in razmere na trgu. Ker je vloga cen tako zelo pomembna, smo pripravili o tej temi posebno brošuro; ta prinaša poleg raznovrstnih podatkov o cenah tudi izčrpen pregled cenovnih gibanj in trendov v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. V publikaciji smo skušali povprečnemu uporabniku statističnih podatkov in informacij, na uporabniku prijazen in nazoren način, prikazati različne podatke in informacije v različnih fazah ekonomskega cikla in v različnih časovnih obdobjih kot tudi v primerjavi z mednarodnim okoljem. Publikacija prinaša tudi pojasnila o morebitnih vzrokih za cenovne spremembe in vrsto osnovnih informacij o kazalnikih gibanja cen. Vse to bo bralcem v pomoč pri razumevanju in uporabi predstavljenih statističnih podatkov o cenah. Vabimo vas, da se sami prepričate, kaj pripovedujejo statistični podatki o gibanju in ravni cen v Sloveniji, in da te podatke tudi uporabite. Mag. Irena Križman generalna direktorica KAZALO CENE....................................................................... 7 1 CENE V ZUNANJETRGOVINSKIH TOKOVIH................................... 9 1.1 Indeksi izvoznih in uvoznih cen............................................................................................10 2 PROIZVEDENO (IN PRODANO) V SLOVENIJI..................................................................15 2.1 Proizvajalčeve cene................................................................................................................16 2.2 Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih........................................................................25 3 KONČNA PORABA................................................................................................................33 3.1 Inflacija in inflacijska pričakovanja ....................................................................................36 3.2 Vpliv davščin na cene ............................................................................................................45 3.3 Cene nepremičnin....................................................................................................................46 4 PRIMERJAVE CEN MED DRŽAVAMI..................................................................................51 4.1 Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin..............................................................52 4.2 Kupna moč in kazalniki, s katerimi jo merimo....................................................................55 4.3 Regionalne razlike v cenah....................................................................................................60 4.4 Približevanje cen ......................................................................................................................62 5 METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE....................................................................63 6 STATISTIČNI ZNAMENJI, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE..............................................65 7 DODATNA LITERATURA......................................................................................................66 CENE Cena je znesek denarja, ki ga kupec plača prodajalcu za nakup določene količine blaga ali storitve oz. je vrednost blaga ali storitve, ki je bila dogovorjena ob transakciji. Transakcije se lahko opravijo med različnimi subjekti (npr. med potrošniki, gospodinjstvi, podjetji, državami). S tem ti oblikujejo sistem cen, ki tako ali drugače vpliva skoraj na vsa področja družbe, določa potrošne navade, razporeditev sredstev, opredeljuje finančno in ekonomsko politiko države ... Zaradi vseh teh značilnosti cen, zlasti zaradi njihovega zelo pomembnega vpliva so bili tudi v okviru slovenske statistike cen vzpostavljeni različni kazalniki, s katerimi spremljamo gibanje cen, in to ne le v času, ampak tudi v prostoru, lahko v absolutnem (povprečne cene), lahko v relativnem smislu (prvenstveno paritete kupne moči). Prvi podatki o cenah so se v Sloveniji zbirali že v začetku preteklega stoletja, torej še pred objavo prvega metodološkega gradiva s področja statistike cen; to je namreč izšlo v letu 1928. Nato se cene niso spremljale (tedaj so predvsem cene izdelkov za široko potrošnjo določali in nadzorovali državni organi), leta 1951 pa je bilo vzpostavljeno spremljanje gibanja cen prehrambenih izdelkov. V naslednjih letih so se začele spremljati tudi cene drugih izdelkov in storitev za končno porabo, pa tudi cene v različnih fazah in smereh prodaje. Grafikon 1: Cene v različnih fazah ekonomskega cikla INDEKSI IZVOZNIH IN UVOZNIH CEN Primeijava cen med državami: PARITETE KUPNE MOČI izvoz in uvoz Proizvajalec Prodaja na debelo Prodaja na drobno Končni potrošnik t t INDEKSI CEN PROIZVODOV IN STORITEV PRI PROIZVAJALCIH INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN INDEKSI CEN KMETIJSKIH PRIDELKOV PRI PRIDELOVALCIH INDEKSI CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN Kako so se cene izbranih izdelkov in storitev v Sloveniji gibale v zadnjih nekaj letih v različnih fazah ekonomskega cikla, bomo podrobneje prikazali in razčlenili v nadaljevanju, tudi v primerjavi z drugimi, predvsem s sosednjimi državami. Vir: SURS POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE: V obdobju 2006-2011 so se cene proizvodov, ki so jih slovenski proizvajalci izvozili na tuje trge, zvišale za 13 %, cene uvoženih proizvodov pa za 22 %. V preteklih šestih letih so se cene proizvodov, izvoženih na evrsko območje in uvoženih od tam, dvigale hitreje kot cene proizvodov, izvoženih na neevrsko območje in uvoženih od tam. Cene storitev pri proizvajalcih so v preteklih petih letih v povprečju naraščale; leta 2011 so bile za 8 % višje kot leta 2006. Primerjava ravni cen kaže, da so bile leta 2010 cene v Avstriji in Italiji v povprečju višje kot v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem pa nižje. Cene inputov v kmetijstvu se v Sloveniji v povprečju dvigajo hitreje kot cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih. Odkupne cene kmetijskih pridelkov dosegajo v povprečju le okrog 30 % njihove drobnoprodajne cene. Proizvajalčeve in tudi drobnoprodajne cene so najhitreje naraščale v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; v posameznem letu so se v povprečju zvišale za več kot 137 % oz. 114 %. Višje cene hrane in brezalkoholnih pijač so vsako leto opazno zviševale skupno inflacijo. Povprečna velikost rabljenega stanovanja, prodanega v letu 2011, je bila 51 m2; zgrajeno je bilo leta 1975, prodano pa je bilo po ceni 1.752 EUR za m2. Cene novih stanovanj so se v obdobju od 2007 do 2011 v povprečju povišale za 3,2 %, cene rabljenih stanovanj pa so se v enakem obdobju znižale za 1,5 %. Leta 2010 je BDP na prebivalca v SKM v Sloveniji znašal 85 % povprečja EU-27, raven cen pa 83 % povprečja EU-27. Cene v Sloveniji 1.1 Indeksi izvoznih in uvoznih cen Gibanje cen v mednarodni menjavi blaga spremljamo z indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na tujem trgu ali, natan~neje, z indeksi izvoznih cen na eni in z indeksi uvoznih cen na drugi strani. S prvimi spremljamo gibanje cen industrijskih proizvodov, ki jih proizvajalci prodajajo na tujem (tj. na neslovenskem) tržiš~u, z drugimi pa merimo dinamiko cen proizvodov, uvoženih v Slovenijo. Tabela 1: Blagovna menjava in gibanje cen, Slovenija, 2011 Izvoz Uvoz Vrednost izvoza mio. EUR 20.461 Vrednost uvoza mio. EUR 22.110 Delež izvoza v EU-27(%) 72 Delež uvoza iz EU-27 (%) 78 Povpre~na letna rast izvoza (%) 12,2 Povpre~na letna rast uvoza (%) 11,2 Povpre~na letna rast izvoznih cen (%) 5,3 Povpre~na letna rast uvoznih cen (%) 5,4 Glavna izvozna in uvozna partnerica Slovenije (država) Pokritost uvoza z izvozom (%) Nemčija 92,5 Vir: SURS ■ Slovenija je v letu 2011 izvozila za 12,2 % ve~ blaga kot v letu 2010, uvozila pa za 11,2 % ve~. Leta 2011 je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 1.649 milijonov EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 92,5-odstotna. ■ Povpre~na letna rast izvoznih cen v letu 2011 je bila 5,3-odstotna, povpre~na letna rast uvoznih cen pa 5,4-odstotna. ■ Indeksi izvoznih in uvoznih cen so v preteklih desetih letih kazali podobna gibanja kot njim sorodna kazalnika: indeksi povpre~nih vrednosti izvoza in indeksi povpre~nih vrednosti uvoza (oba omenjena kazalnika se izra~unavata v okviru statistike zunanje trgovine). Grafikon 2: Letni indeksi povpre~nih vrednosti in cen, Slovenija indeksi OSURS ] povprečnih vrednosti uvoza | | uvoznih cen - povprečnih vrednosti izvoza —— izvoznih cen Vir: SURS Grafikon 3: Gibanje cen proizvodov, izvoženih na evrsko in neevrsko območje, in proizvodov, uvoženih od tam, Slovenija izvoz - evro območje -uvoz - evro območje izvoz - neevro območje uvoz - neevro območje Vir: SURS ■ Cene proizvodov, ki so jih slovenski proizvajalci v obdobju 20062011 izvozili na skupni tuji trg (tj. na evrsko in neevrsko območje skupaj), so se v tem obdobju zvišale za 13,0 %, cene od tam uvoženih proizvodov pa za 22,0 %. ■ Na letni ravni se je gibanje izvoznih in uvoznih cen od leta 2006 naprej postopno umirjalo, v letu 2009 pa so se izvozne in uvozne cene precej znižale, prve za 2,3 %, druge pa za 3,4 %. V letu 2010 je sledil močnejši, 7,4-odstotni skok uvoznih cen, rast izvoznih cen pa je bila 2,2-odstotna. Rast cen se je nadaljevala tudi v letu 2011, ko so tako izvozne kot uvozne cene narasle za nekaj več kot 5 %. ■ V obdobju 2006-2011 so se cene slovenskih industrijskih proizvodov, namenjenih za izvoz na evrsko območje, zvišale za 15,1 %, tiste za izvoz na neevrsko območje pa za 9,4 %. V tem obdobju so se dvignile tudi cene z obeh območij uvoženih industrijskih proizvodov, in sicer cene z evrskega območja za 22,1 %, cene z neevrskega območja pa za pol odstotka manj. V preteklih šestih letih so se cene proizvodov, izvoženih na evrsko območje in uvoženih od tam, dvigale hitreje kot cene proizvodov, izvoženih na neevrsko območje in uvoženih od tam. ■ Spremembam so bolj podvržene povprečne letne cene proizvodov, izvoženih na evrsko območje in uvoženih z neevrskega območja, kot cene proizvodov, izvoženih na neevrsko območje in uvoženih z evrskega območja. V letu 2009 so se tako izraziteje znižale cene proizvodov, izvoženih na evrsko območje (za 3,5 %), in cene proizvodov, uvoženih z neevrskega območja (za 5,3 %). Grafikon 4: Povprečna letna rast izvoznih cen industrijskih proizvodov, izbrane države EU-27 % 9-i 6 30-3--fi- — j-. - IT — Ti 2006 2007 2008 2009 2010 2011 -_. ©SURS | Slovenija I I Italija Nemčija | | Madžarska Vir: Eurostat ■ Povprečno letno gibanje cen izvoznih cen industrijskih proizvodov v Sloveniji je bilo podobno gibanju cen teh proizvodov v Nemčiji in Italiji. Izvozne cene so naraščale v celotnem obdobju 2006-2011, razen v letu 2009. ■ V letu 2009 so se izvozne cene industrijskih proizvodov znižale zaradi vpliva svetovne gospodarske krize; na ravni EU-27 so se znižale v povprečju za 2,4 %, v Sloveniji pa za 2,3 %. Najopaznejša rast cen teh proizvodov pa je bila zabeležena v letu 2011, in sicer je bila na ravni EU-27 4,6-odstotna, v Sloveniji pa še nekoliko višja, 5,3-odstotna. Grafikon 5: Povprečna letna rast uvoznih cen industrijskih proizvodov, izbrane evropske države % 4-n 1-1 — - lil Ijti . -4 r^—1 _i -R 1? 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Slovenija I I Grčija ^ Nemčija | | Švica Vir: Eurostat ■ Povprečne letne spremembe uvoznih cen industrijskih proizvodov v izbranih evropskih državah kažejo, da so se te cene dvigale v celotnem obdobju 2006-2011. Izjemo predstavlja leto 2009, ko so se uvozne cene v primerjavi z letom prej znižale; v Sloveniji za 3,4 %, v Nemčiji za 8,5 %. ■ Po rasti uvoznih cen še posebej izstopata zadnji dve leti; v Sloveniji so se te cene v povprečju dvignile za 6,4 %, v Nemčiji pa za 7,6 %. Grafikon 6: Gibanje izvoznih cen industrijskih proizvodov, države ~lanice EU-271), 2011 -40 -20 20 40 2005=100 60 80 Romunija Bolgarija Litva Latvija Belgija Nizozemska Grčija Estonija Združeno kraljestvo Danska Luksemburg Španija EU-27 Slovenija Madžarska Švedska Italija Nemčija Avstrija Francija Ciper Poljska Finska Češka republika Irska Slovaška Malta 1) Za Portugalsko ni podatka. Vir: Eurostat ■ Izvozne cene industrijskih proizvodov so se v obdobju 2006-2011 v večini držav članic EU-27 zvišale (na ravni EU-27 so se zvišale za 13,8 %, v Sloveniji pa za 13,0 %). ■ Izvozne cene industrijskih proizvodov so se najizraziteje zvišale v Romuniji, skoraj za 70 %, ter v Bolgariji in v Litvi, v vsaki za 50 %. Med državami, v katerih so se izvozne cene industrijskih proizvodov znižale, je Malta zabeležila največje, 20-odstotno znižanje; za nekaj manj kot 10 % pa so se izvozne cene teh proizvodov znižale še na Slovaškem, v Irski in v Češki republiki. Grafikon 7: Gibanje uvoznih cen industrijskih proizvodov, Slovenija in EU-17 -Slovenija ®suns - EU-17 Vir: Eurostat ■ Rast uvoznih cen je bila v Sloveniji v obdobju 2006-2011 vseskozi močnejša od rasti uvoznih cen v EU-17; v Sloveniji so se uvozne cene v omenjenem obdobju dvignile v povprečju za 22,0 %, v EU-17 pa za 18,6 %. ■ Razlike v rasti uvoznih cen so bile najizrazitejše v obdobju 20092011, ko so bile uvozne cene v Sloveniji v povprečju za 5 % višje od tistih v EU-17. ■ Uvozne cene so se v obdobju 2006-2011 najbolj zvišale v Grčiji (za 29,1 %) in v Španiji (za 25,1 %); za nekaj več kot 20 % so se zvišale tudi na Nizozemskem in v Sloveniji. Med državami EU-17 so znižanje uvoznih cen zabeležili le na Slovaškem (za 3,1 %). ■ V letu 2010 je Slovenija največ blaga izvozila v Nemčijo (19,8 %); iz te države je največ blaga tudi uvozila (18,4 %). Vir: EP (http://www.europarl.europa.eu/) Zabojniki v severnonemškem pristanišču Hamburg. PROIZVEDENO (IN PRODANO) V SLOVENIJI <ŠLI > > izmerjena inflacija indeks pogostih nakupov občutena inflacija Vir: SURS Grafikon 26: Prispevek posameznih skupin ICŽP k skupni inflaciji, Slovenija odstotne točke 2006 2007 2008 I I hrana in brezalkoh. pijače I I alkoh. pijače in tobak I I obleka in obutev I I stanovanje | stanov, oprema I I zdravje I I prevoz | komunikacije I I rekreacija in kult. I I izobraževanje I I gost. in nast. stor. | raznov. blago in stor. ■ Posamezne skupine ICŽP vsako leto različno prispevajo k skupni inflaciji, odvisno od tega, kakšno utež imajo in v kolikšni meri se spreminjajo cene. Uteži se spreminjajo vsako leto, v pretežni meri temeljijo na podatkih iz anket o porabi v gospodinjstvih, te podatke pa na SURS dopolnjujemo in preverjamo še z drugimi statističnimi in drugimi viri, ki so nam na voljo. ■ Vsako leto na inflacijo pomembno vpliva gibanje cen v skupinah hrana in brezalkoholne pijače, stanovanje in prevoz, saj gre za skupine, ki imajo tudi najpomembnejše deleže v skupni potrošnji gospodinjstev. ■ Iz grafikona 26 je razvidno, da so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač vsako leto opazno zviševale skupno inflacijo, najbolj pa v letu uvedbe evra; izjema je bilo le leto 2009, v katerem so se cene v povprečju znižale. ■ Na gibanje cen v skupinah stanovanje in prevoz pa pomembno vplivajo cene naftnih derivatov oz. tekočih in pogonskih goriv. Iz grafikona 26 je razvidno, da je bil njihov vpliv na inflacijo negativen le leta 2008; takrat so se namreč pogonska goriva opazneje pocenila. Višje cene hrane in brezalkoholnih pijač so vsako leto opazno zviševale skupno inflacijo. Vir: SURS Grafikon 27: Gibanje drobnoprodajnih cen po glavnih skupinah IC@P, Slovenija, 2011 % 2005=100 -10 0 10 20 30 40 skupaj hrana in brezalkoholne pijače i i alkoholne pijače in tobak obleka in obutev ] stanovanje i i stanovanjska oprema zdravje prevoz ] komunikacije rekreacija in kultura 1 izobraževanje 1 gostinske in nastanitvene storitve 1 raznovrstno blago in storitve i ©su Vir: SURS ■ V obdobju 2006-2011 so se drobnoprodajne cene v povprečju zvišale za več kot 17 %. ■ Najbolj so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka ter izdelkov in storitev v skupini stanovanje (v vsaki za skoraj 38 %), znižale pa so se le cene v skupini komunikacije (za malo manj kot 1 %). ■ V skupini stanovanje so se v zadnjih šestih letih najbolj zvišale cene goriv in energije (za nekaj več kot 52 %); daljinska energija in plin sta se podražila za okoli 65 %, tekoča goriva so se podražila za 61 % in električna energija za nekaj več kot 46 %. ■ V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene v zadnjih šestih letih zvišale za skoraj 29 %. Najbolj so se zvišale cene olja in maščob (za 58 %) ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za nekaj več kot 42 %). ■ V zadnjih šestih letih so se precej podražili tudi izdelki v skupini stanovanjska oprema (za skoraj 25 %). Cene pohištva in opreme in tudi cene izdelkov za vzdrževanje gospodinjstva so se zvišale za okoli 33 %. ■ Čeprav so se pogonska goriva od leta 2005 podražila za 38 %, so se cene v skupini prevoz zvišale le za 1 %, ker so se hkrati na drugi strani avtomobili (novi in rabljeni) pocenili, in sicer v povprečju za 32 %. Grafikon 28: Gibanje drobnoprodajnih cen blaga in storitev, Slovenija — blago -storitve Vir: SURS ■ Rast cen storitev je bila v primerjavi z letom 2005 stalno višja od rasti cen blaga, v zadnjih dveh letih pa se je blago v povprečju bolj dražilo od storitev, tako da se je skupna rast cen blaga v letu 2011 skoraj povsem izenačila s skupno rastjo cen storitev. ■ Pri tem izstopa razlika v rasti cen med prvim in drugim delom tega 6-letnega obdobja. V obdobju 2006-2008 je bila rast cen bistveno višja od rasti cen v obdobju 2009-2011. V prvih treh letih so se storitve podražile za 13,5 %, blago pa za 11,5 %, v zadnjih treh letih pa blago nekaj več kot 5 %, storitve pa za nekaj več kot 3 %. ■ Največje razlike med rastjo cen v prvih treh letih in rastjo cen v zadnjih treh letih smo zaznali predvsem pri storitvah. ■ V prvih treh letih so se bistveno bolj kot v zadnjih treh letih dražile gostinske storitve, počitnice v paketu, storitve za šport in rekreacijo, storitve za vzdrževanje in popravila stanovanj, predšolsko izobraževanje, finančne storitve, najemnine, zdravstveno zavarovanje in storitve za osebno nego. ■ V drugem obdobju, tj. od 2009 do 2011, pa so se bistveno bolj kot v prvem zvišale cene komunalnih storitev, stanovanjskega zavarovanja, električne energije in alkoholnih pijač. Cene blaga in storitev so se v obdobju 2006-2008 dvigale še enkrat hitreje kot v obdobju 2009-2011. Grafikon 29: Gibanje cen proizvodov za široko porabo in cen blaga, Slovenija Grafikon 30: Gibanje cen storitev, Slovenija cene proizvodov za široko porabo na domačem trgu izvozne cene proizvodov za široko porabo uvozne cene proizvodov o za široko uporabo drobnoprodajne cene blaga cene storitev pri proizvajalcih drobnoprodajne cene storitev ■ V preteklih šestih letih so se najbolj dvignile drobnoprodajne cene blaga (za 17,3 %), sledile so cene proizvodov za široko porabo pri proizvajalcih na domačem trgu (za 14,4 %), cene uvoženih proizvodov (za 8,8 %) in cene izvoženih proizvodov (za 4,6 %). ■ Cene storitev, katerih uporabniki so gospodinjstva (drobnoprodajne cene), in cene storitev, katerih uporabniki so poslovni subjekti (storitve pri proizvajalcih), so se zlasti od leta 2008 naprej gibale zelo različno. ■ V obdobju 2007-2011 so se cene storitev pri proizvajalcih v povprečju zvišale za 8 %, drobnoprodajne cene storitev pa za 13 %. Vir: SURS Vir: SURS Tabela 9: Povprečne letne drobnoprodajne cene izbranih izdelkov in storitev, Slovenija EUR 1991 2001 2006 2007 2011 Dolgozrnati riž, 1 kg 0,19 1,56 1,77 1,84 2,23 Pšenična moka, 1 kg 0,06 0,54 0,61 0,71 0,88 Beli kruh, 1 kg 0,12 Ml 1,90 1,93 1,78 Testenine,1 kg 0,18 1,53 1,66 1,79 2,06 Svinjina, kotlet, 1 kg 0,82 6,20 4,83 5,19 5,60 Piščanec, cel, 1 kg 0,35 2,95 2,87 3,11 3,65 Sveže mleko, neposneto, 11 0,06 0,54 0,56 0,60 0,82 Kokošja jajca, razred A, 10 kos 0,18 1,01 1,30 1,46 1,59 Maslo, 250 g 0,18 1,20 M2 1,53 1,91 Jedilno olje, 11 0,18 1,00 1,43 1,49 2,30 Jabolka, 1 kg 0,15 0,74 0,82 0,99 1,19 Krompir, 1 kg 0,05 0,32 0,53 0,71 0,64 Sladkor, beli, 1 kg 0,11 0,75 0,82 0,82 1,00 Mlečna čokolada, 1 kg 0,99 6,77 7,88 8,30 8,60 Pivo, lager, 1 1 0,14 1,34 1,39 1,43 1,81 Cigarete, uvoz, 1 zavoj 0,05 1,56 2,32 2,53 3,20 Vozovnica za mestni avtobus 0,05 0,75 0,97 0,93 0,84 Dnevni časopis 0,07 0,57 0,79 0,82 1,20 Skodelica kave v lokalu 0,05 0,59 0,81 0,93 1,16 Striženje ženskih dolgih las 1,14 18,29 23,79 25,25 30,83 I I najnižja cena I I srednje visoka cena I I nizka cena I I visoka cena I I najvišja cena Vir: SURS ■ V zadnjih dvajsetih letih se je daleč najbolj podražil zavojček cigaret. Za enak znesek bi leta 1991 lahko kupili kar 64 zavojčkov, leta 2011 pa bi dobili samo enega. ■ V zadnjih dvajsetih letih se je močno podražil tudi obisk frizerskega salona. Za znesek, ki ga je gospa leta 2011 plačala za en obisk pri frizerju, bi leta 1991 lahko obiskovala frizerja celo leto 2-krat mesečno. ■ V letu 1991 bi v gostinskem lokalu dobili kar 23 skodelic kave za ceno ene kave v letu 2011. Leta 1991 bi si lahko s povprečno mesečno neto plačo privoščili 861 skodelic kav, leta 2011 pa 851. ■ Skodelica kave se je samo v obdobju 2006-2008 podražila za več kot 40 %, predvsem zaradi prehoda na skupno evropsko valuto. Grafikon 31: Povprečne letne cene surove nafte in pogonskih goriv, Slovenija in svetovni trgi cene (EUR) 1 2 n q n ^ / _/ — v n rT nnn 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 __©surs ^J surova nafta - dizelsko gorivo (DPC) — dizelsko gorivo (cena pred davkom) - NMB, 95-okt. (DPC) NMB, 95-okt. (cena pred davki) Vira: ECB, SURS ■ V Sloveniji se cene naftnih derivatov oblikujejo na osnovi 14-dnev-nega modela; ta je predpisan z uredbo. Osnova za oblikovanje cen sta gibanje cen naftnih derivatov na kotaciji CIF Mediteran in gibanje te~aja ameriški dolar/evro. K osnovni ceni se prištejejo še prispevek za obvezne rezerve, marže distributerjev ter fiskalne obremenitve (trošarina, prispevek za u~inkovito rabo energije, pri kurilnem olju še okoljska dajatev ter DDV). Tabela 10: Povpre~ne drobnoprodajne cene goriv, Slovenija EUR/l 1999 2003 2007 2011 Kurilno olje, ekstra lahko 0,237 0,385 0,618 0,911 NMB, 95-okt. 0,454 0,772 1,030 1,290 Dizelsko gorivo 0,466 0,682 0,974 1,243 Vir: SURS ■ Tudi v Sloveniji je gibanje cen naftnih derivatov ve~inoma odvisno od gibanja cen surove nafte na svetovnih trgih, v zadnjih letih pa vse bolj tudi od spreminjanja fiskalnih obremenitev, ki jih dolo~a naša država. ■ Povpre~na cena kurilnega olja je bila leta 2011 glede na leto 2007 višja za 0,293 EUR ali za ve~ kot 47 %, glede na leto 1999 pa za 0,674 EUR ali za ve~ kot 284 %. ■ Povpre~na cena neosvin~enega 95-oktanskega bencina je bila leta 2011 glede na leto 2007 višja za 0,260 EUR ali za ve~ kot 25 %, v primerjavi z letom 1999 pa za 0,836 EUR ali za ve~ kot 184 %. Najmanj se je v tem obdobju podražilo dizelsko gorivo; povpre~na cena tega goriva je bila namre~ leta 2011 glede na leto 2007 višja za 0,269 EUR ali za malo manj kot 28 %, glede na leto 1999 pa za 0,777 EUR ali za skoraj 167 %. V vseh indeksih cen, ki jih izračunava SURS, izredno pomembno vlogo igrajo energenti. Cene energentov so se v zadnjih šestih letih zelo močno zvišale, deloma zagotovo tudi zaradi njihove vse večje porabe. Od sredine leta 2009 so še posebej močno naraščale uvozne cene energentov. Grafikon 32: Gibanje cen energentov ter cene goriv in energije, Slovenija — proizv. cene energentov na domačem trgu OSUBS — izvozne cene energentov — uvozne cene energentov — drobnoprodajne cene goriv in energije Vir: SURS ■ V obdobju 2006-2011 so se v Sloveniji najbolj zvišale cene uvoženih energentov (za 95,9 %), sledile so jim drobnoprodajne cene goriv in energije (za 46,1 %), izvozne cene energentov (za 41,6 %) in cene energentov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu (za 33,7 %). 3.2 Vpliv davščin na cene Na gibanje cen pomembno vplivajo tudi spremembe davkov in trošarin. Vlada pri nas najpogosteje spreminja trošarine za naftne derivate, manj pogosto pa trošarine za alkoholne pijače in tobak. Nekajkrat pa so bile v zadnjih letih spremenjene tudi davčne stopnje za določene izdelke oz. storitve. Grafikon 33: Prispevek davčnih stopenj in trošarin k skupni inflaciji, Slovenija prispevek v odst. t. 1,2-. 0,9 0,6- 0,3- -0,3 -0,6 ■ 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 o suns za naftne derivate in alkoholne pijače ter tobak. V zadnjih treh letih pa je vlada predvsem z zniževanjem trošarin za naftne derivate vplivala na znižanje skupne inflacije. Grafikon 34: Struktura cen naftnih derivatov, Slovenija 95-okt. bencin dizelsko gorivo | | DDV □ trošarina taksa COz osnovna cena Vir: Ministrstvo za gospodarstvo kurilno olje ■ Vpliv spremenjenih davkov in trošarin na inflacijo je bil v posameznih letih zelo različen. Višje obdavčitve so v največji meri vplivale na skupno inflacijo v letih 2009 in 2003, in sicer so se takrat najbolj zvišale trošarine ■ Trošarina zavzema v strukturi cene naftnih derivatov pomemben delež. Ta delež se ob spremembah cen sicer zelo spreminja, v povprečju pa v ceni 95-oktanskega bencina znaša okrog 40 % končne cene, v ceni dizelskega goriva okrog 30 % končne cene, v ceni kurilnega olja pa okrog 10 % končne cene. Vir: SURS 3.3 Cene nepremičnin Zagotovitev ustreznega domovanja je bila za človeka vedno ena primarnih potreb. Stroški gradnje, cene nepremičnin, zlasti stanovanj, in tudi najemnine zanje so zelo pomembni ne le za državo, temveč tudi za vsakega posameznika. Cene in dogajanja na trgu nepremičnin spremljamo z indeksi cen stanovanjskih nepremičnin (ICSN), in sicer od leta 2007 (takrat so bili vzpostavljeni); z njimi merimo spremembe cen novih in rabljenih stanovanj in hiš. Tabela 11: Značilnosti stanovanjskega trga, Slovenija, 2010 Število vseh stanovanj 844.349 Povprečna površina stanovanja (m2) 77,7 Povprečno število oseb v stanovanju 2,4 Število stanovanj na 1.000 prebivalcev 412 Število novih stanovanj 6.352 Vir: SURS Tabela 12: Cene izbranih nepremičnin in njihovo gibanje, Slovenija, 2011 Povprečna cena EUR rabljenega stanovanja (za m2) 1.752 družinske hiše z zemljiščem 118.606 zemljišča za gradnjo stavb (za m2) 62 Gibanje cen % stanovanjskih nepremičnin, skupaj 2,7 novih stanovanj 7,6 novih družinskih hiš -1,8 rabljenih stanovanj 1,0 rabljenih družinskih hiš -0,3 Vira: SURS, GURS Povpre~na velikost rabljenega stanovanja, prodanega v letu 2011, je bila 51 m2; zgrajeno je bilo leta 1975, prodano pa je bilo po ceni 1.752 EUR za m2. Grafikon 35: Gibanje cen in prodaj stanovanj in hiš, Slovenija število prodaj % I I št. prodaj stanovanj in hiš — cene stanovanj in hiš Vira: SURS, GURS ■ Cene stanovanj in hiš so podobno kot število njihovih prodaj najbolj naraščale v 2007 in v prvi polovici 2008; sledilo je obdobje močnega upada, in sicer tako cen kot tudi števila prodaj; najnižja raven je bila dosežena v prvem četrtletju 2009. V zadnjih dveh letih se je število prodaj znova nekoliko povečalo, in to se je odrazilo tudi v ponovni rasti cen. ■ Zmanjševanje gradbene dinamike se je precej bolj kot pri cenah stanovanj in hiš odrazilo v zmanjševanju števila izdanih gradbenih dovoljenj in v številu dokončanih stanovanj. ■ Cene novih stanovanj so se v obdobju od 2007 do 2011 v povprečju zvišale za 3,2 %, cene rabljenih stanovanj pa so se v tem obdobju znižale, in sicer za 1,5 %. Leta 2011 smo lahko s povprečno neto plačo kupili 0,6 m2, leta 2007 pa 0,5 m2 rabljenega stanovanja. Tabela 13: Izdana gradbena dovoljenja, dokon~ana stanovanja ter prodaja stanovanj in hiš, Slovenija 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Izdana gradbena dovoljenja 7.235 8.463 10.204 8.376 5.914 4.808 3.732 Dokončana stanovanja 7.516 7.538 8.357 9.971 8.561 6.352 Prodaja stanovanj in hiš 8.270 9.507 16.729 10.179 7.828 10.911 10.533 ... ni podatka Vira: SURS, GURS Grafikon 36: Povprečna letna rast cen stanovanj, najemnin in gradbenih stroškov, Slovenija nova stanovanja - najemnine rabljena stanovanja -gradbeni stroški1' Grafikon 37: Povpre~ne letne cene rabljenih stanovanj, Slovenija, 2011 Ljubljana Koper Kranj Slovenija Novo mesto Celje Maribor Murska Sobota 1) Podatki do konca 3. četrtletja 2011. Vir: SURS Vir: GURS ■ Cene stanovanj in hiš so hitro naraščale vse do sredine 2007, ko so stopnje rasti dosegle višek, potem so naraščale počasneje in v začetku 2009 močno upadle. V zadnjih dveh letih zmerno naraščajo predvsem cene stanovanj (predvsem novih), cene hiš pa se še znižujejo. ■ Cene najemnin se v zadnjih nekaj letih niso bistveno spreminjale. Dinamiki spreminjanja cen stanovanj zelo sledi dinamika gradbene dejavnosti oz. gradbenih stroškov. ■ Kvadratni meter rabljenega stanovanja je bil v letu 2011 najdražji v Ljubljani, najcenejši pa v Murski Soboti; v Ljubljani je bila cena 2,4-krat višja kot v Murski Soboti. ■ Povprečna cena za m2 rabljenega stanovanja je bila v letu 2007 23-krat višja od povprečne cene za m2 stavbnega zemljišča, leta 2011 pa 28-krat. Grafikon 38: Gibanje cen stanovanjskih nepremi~nin, Slovenija"0 in EU-27 Slovenija 1) Zajeta so le rabljena stanovanja. Vir: Eurostat ■ Cene rabljenih stanovanj so se v zadnjih šestih letih v Sloveniji zviševale precej močneje kot cene stanovanjskih nepremičnin v državah EU-27. ■ Raven cen za stanovanjsko gradnjo je bila v Sloveniji v letu 2010 za več kot 7 % nižja od povprečja v EU-27; najvišja je bila na Švedskem (95 % nad povprečjem EU-27), najnižja pa v Bolgariji (63 % pod povprečjem EU-27). Grafikon 39: Ravni cen za stanovanjsko gradnjo, EU-27, 2010 % -90 Švedska Danska Nemčija Avstrija Luksemburg Nizozemska Francija Finska EU-27 Belgija Italija Grčija Irska Združeno kraljestvo Španija Ciper Slovenija Slovaška Češka republika Portugalska Estonija Poljska Litva Latvija Malta Madžarska Romunija Bolgarija Vir: Eurostat -60 -30 30 EU-27 = 100 60 90 120 4.1 Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) Spremljanje gibanja cen in zagotavljanje cenovne stabilnosti ne le na območju ene države, temveč tudi širše, je postalo tako zelo pomembno, da je EU to posebej opredelila v Maastrichtskem sporazumu. Za dosego tega cilja je bilo treba razviti nov kazalnik, ki bi temeljil na primerljivih in zanesljivih osnovah. Rezultat večletnega dela je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP). Njegov osnovni namen je merjenje inflacije in primerjanje inflacijskih stopenj med državami z indeksom cen, ki kaže razlike v spremembah cen ali v strukturah potrošnje med državami. Ta kazalnik meri spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev, ki jih kupujejo potrošniki na ozemlju posamezne države. ■ Letna rast cen v Sloveniji, merjena s HICŽP, je bila v letu 2011 2,1-odstotna; bila je nižja od rasti cen na območju evropske monetarne unije (tam je bila 2,7-odstotna) in tudi od rasti cen na območju EU-27 (3,0-odstotna). ■ K skupni rasti cen na območju evropske monetarne unije so v letu 2011 prispevale največ višje cene pogonskih in tekočih goriv (0,45 odstotne točke), plina (0,12 odstotne točke) in električne energije (prav tako 0,12 odstotne točke); znižale pa so jo nižje cene telekomunikacij (za 0,15 odstotne točke) in zelenjave (za 0,12 odstotne točke). Tabela 14: HICŽP, EU-27, 2011 % Letna rast EU-27 3,0 najvišji (na Slovaškem) 4,6 najnižji (na Švedskem) 0,4 Slovenija 2,1 Vir: Eurostat ■ V Sloveniji izračunavamo HICŽP kot samostojni kazalnik od leta 2001 dalje, pred tem pa je obstajala časovna vrsta podatkov (od leta 1996 dalje) na ravni 12 glavnih skupin proizvodov in storitev. Karta 2: Letna rast cen po HICZP, evropske države, december 2011 Vir: Eurostat ■ V letu 2011 so se cene v Sloveniji in tudi v sosednji Hrvaški zvišale za 2,1 %; v drugih sosednjih državah pa so se dvignile veliko bolj: v Avstriji za 3,4 %, v Italiji za 3,7 %, na Madžarskem pa za 4,1 %. ■ V Sloveniji so se v letu 2011 bolj kot v sosednjih državah zvišale drobnoprodajne cene mleka, mle~nih izdelkov in jajc, kruha in drugih izdelkov iz žit ter mesa, ob~utno manj pa so se zvišale cene zdravil in komunalnih storitev. ■ V Italiji so se v letu 2011 ob~utno bolj kot v Sloveniji zvišale cene goriv in energije, toba~nih izdelkov ter zdravstvenih in prevoznih storitev. ■ V Avstriji so se v letu 2011 bolj kot v Sloveniji zvišale cene storitev, predvsem gostinskih in nastanitvenih storitev, izobraževalnih storitev ter po~itnic v paketu. Enako je veljalo tudi za brezalkoholne pija~e, vino, olja in maš~obe ter za pogonska goriva. ■ Na Hrvaškem so se v letu 2011 bolj kot v Sloveniji dražile poštne in finan~ne storitve ter storitve socialnega varstva. Izraziteje kot pri nas so se v trgovinah podražili tudi ribe in pivo. ■ Na Madžarskem so se v letu 2011 precej bolj kot v Sloveniji zvišale cene zobozdravstvenih storitev. Enako je veljalo tudi za žgane pija~e, brezalkoholne pija~e, sladkor in slaš~i~arske izdelke ter za pogonska goriva. Grafikon 40: Cene po glavnih skupinah HICŽP, Slovenija in EU-27, 2011 % 2005=100 -10 0 10 20 30 40 50 I I Slovenija □ EU-27 Vir: Eurostat ■ Cene, merjene s HICŽP, so v Sloveniji v obdobju 2006-2011 v povprečju narasle za 18 %, v EU-27 pa za nekoliko manj, v povprečju za nekaj več kot 15 %. ■ V državah članicah EU-27 so se v zadnjih šestih letih najbolj zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka (povprečno za skoraj 31 %); te so se močno zvišale tudi v Sloveniji (za nekaj več kot 39 %). Najbolj pa so se v Sloveniji v tem obdobju dvignile cene v skupini stanovanje (za 40 %). ■ Izrazito razliko v gibanju cen med Slovenijo in povprečjem EU-27 smo zaznali v skupinah prevoz, izobraževanje, stanovanje in stanovanjska oprema: v prvih dveh skupinah so se cene v Sloveniji zvišale bistveno manj, v drugih dveh skupinah pa bistveno bolj od povprečja EU-27. ■ Tudi gibanje cen osebnih avtomobilov v skupini prevoz se je v Sloveniji razlikovalo od povprečnega gibanja cen v EU-27; pri nas so se namreč »predvsem na račun rabljenih osebnih avtomobilov« cene v povprečju znižale za več kot 32 %, v EU-27 pa so se v povprečju za 2 % zvišale. ■ V Sloveniji pa so se v zadnjih šestih letih bistveno bolj kot povprečno v EU-27 zvišale cene plina in daljinske energije v skupini stanovanje. V EU-27 se je namreč plin povprečno podražil za 48 %, pri nas pa za 68 %; daljinska energija pa se je v zadnjih šestih letih na ravni EU-27 podražila za 40 %, v Sloveniji pa za 66 %. 4.2 Kupna moč in kazalniki, s katerimi jo merimo Paritete kupne moči (PKM) so splošno opredeljene kot pretvorniki valut, ki izločajo učinek razlik v ravni cen med državami. Podatke za izračun zagotavljajo statistični uradi držav članic EU; ti morajo Eurostatu letno sporočati cene za več kot tisoč različnih vrst izdelkov in storitev, da bi zagotovili prostorsko primerljivost cen med državami. Najpogosteje uporabljeni kazalnik razvitosti posamezne države in ekonomske blaginje njenega prebivalstva je bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči (BDP v SKM), izražen kot indeks obsega. Tabela 15: BDP na prebivalca in raven cen, evropske države, 2010 ■ BDP na prebivalca v SKM je BDP v nacionalni valuti, pretvorjen z uporabo PKM, izražen kot število enot nacionalne valute za 1 SKM. ■ Pariteta kupne moči je bila za leto 2010 za Slovenijo ocenjena na 0,83 EUR/1 SKM. SKM = umetna valuta, ki je na ravni povpre~ja EU-27 enaka 1 EUR ■ Slovenija je po podatkih o BDP na prebivalca v SKM v letu 2010 dosegla 85 % povprečja EU-27. Povprečju EU-27 smo se najbolj približali leta 2008, ko je naš BDP na prebivalca v SKM znašal 22.700 SKM ali 91 % povprečja EU-27. ■ Raven cen v Sloveniji je v letu 2010 dosegala 83 % povprečja EU-27. BDP/prebivalca v SKM EU-27 = 100 najvišji: Luksemburg najnižji: Albanija Slovenija 271 % 28 % 85 % povprečja EU-27 Raven cen: EU-27 razmerje med najcenejšo in najdražjo državo v EU-27 Slovenija 1 : 3 83 % povprečja EU-27 Vir: Eurostat Grafikon 41: Realni BDP in nominalni BDP na prebivalca, evropske države, 2010 Luksemburg Norveška Švica Nizozemska Irska Danska Avstrija Švedska Belgija Nemčija Finska Združeno kraljestvo Islandija Francija Italija Španija EU-27 Ciper Grčija Slovenija Malta Portugalska Češka republika Slovaška Madžarska Estonija Poljska Hrvaška Litva Latvija Turčija Romunija Bolgarija 10 20 —I- 30 40 50 60 70 tisoč 80 I I realni BDP na prebivalca v S KM, 2010 | nominalni BDP na prebivalca v EUR, 2010 ■ Slovenski BDP na prebivalca v SKM je tako leta 2010 znašal 20.700 SKM, nominalni BDP na prebivalca pa je znašal 17.262 EUR. ■ Najvišji BDP na prebivalca v SKM so tedaj imeli Luksemburg (66.300 SKM), Norveška (44.200 SKM) in Švica (35.900 SKM), najnižjega pa Bolgarija (10.700 SKM), Romunija (11.400 SKM) in Turčija (12.000 SKM). ■ Realni in nominalni BDP sta izenačena le pri povprečju za EU-27, to pa je za leto 2010 znašalo 24.400 SKM. ■ Zato BDP v SKM imenujemo tudi realni BDP, BDP, pretvorjen s pomočjo deviznega tečaja, pa nominalni BDP. Splošnejši izrazi za BDP v SKM so tudi realni BDP, BDP v PKM ali BDP po kupni mo~i. Vira: Eurostat, SURS (preračuni) Karta 3: BDP na prebivalca v SKM, evropske države, 2010 EU-27 = 100 Vira: SURS, Eurostat ■ V zadnjih treh opazovanih letih, od 2008 do 2010, se je BDP na prebivalca v SKM v Sloveniji postopoma zmanjševal, vendar smo kljub padajočemu trendu tudi v letu 2010 ohranili mesto približno v sredini lestvice držav, in sicer za Italijo (101 % povprečja EU-27), Španijo (100 %), Ciprom (99 %) in Grčijo (90 %), hkrati pa pred Malto (83 %), Češko republiko (80 %), Portugalsko (80 %) in Slovaško (74 %). ■ BDP na prebivalca v SKM je bil najvišji v letu 2010 v naslednjih državah: Luksemburg (271 % povprečja EU-27), Norveška (181 %), Švica (147 %), Nizozemska (133 %), Irska (128 %), Danska (127 %), Avstrija (126 %), Švedska (123 %), Belgija (119 %) in Nemčija (118 %). ■ Najnižji BDP na prebivalca v SKM glede na povprečje EU-27 je bil v letu 2010 v Albaniji (28 %), Bosni in Hercegovini (31 %), Srbiji (35 %), Makedoniji (36 %) in Črni gori (41 %). ■ Primerjava BDP na prebivalca v SKM v Sloveniji s sosednjimi državami kaže, da je bil BDP na prebivalca v SKM leta 2010 v Sloveniji višji kot na Hrvaškem (za 28 %) in na Madžarskem (za 24 %), hkrati pa nižji kot v Italiji (za 19 %) in v Avstriji (za 48 %). BDP na prebivalca v SKM v Sloveniji je v letu 2010 znašal 85 % povpre~ja EU-27. Grafikon 42: PKM, ravni cen za izbrane skupine proizvodov in storitev, Slovenija in sosednje države, 2010 % Sl=100 60-, r m-i — - U — hrana in obleka stanovanje, voda, rekreacija restavracije brezalk. pijače in obutev elektrika, plin in in kultura in hoteli dr. gorivo I I Italija I I Hrvaška ®surs □ Avstrija □ Madžarska Vira: SURS, Eurostat ■ Primerjava ravni cen kaže, da so bile cene v letu 2010 v Avstriji in v Italiji v povprečju višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa nižje kot v Sloveniji. ■ V Avstriji in v Italiji so bile občutno višje kot v Sloveniji cene vzdrževanja stanovanja, elektrike, vode, plina in drugih goriv. ■ Na Madžarskem pa so bile precej nižje kot v Sloveniji cene storitev v restavracijah in hotelih ter storitve za rekreacijo in kulturo. Grafikon 43: PKM, ravni cen za energente, Slovenija in sosednje države, 2010 in 20121) % SI = 100 60-, 40 ?n — n n n n -?n J -40- zemeljski plin elektrika NMB 95-okt. dizelsko gorivo I I Italija I I Hrvaška ®surs I I Avstrija I I Madžarska 1) Cene NMB 95-okt. in dizelskega goriva veljajo za februar 2012. Viri: SURS, Eurostat, AMZS ■ Primerjava cen izbranih energentov kaže, da so bile v Italiji višje kot v Sloveniji cene električne energije, dizelskega goriva, 95-oktanskega NMB in zemeljskega plina; v Avstriji pa je bila precej višja kot v Sloveniji cena električne energije. ■ Cenejša kot v Sloveniji pa so bila nekatera goriva na Hrvaškem, predvsem zemeljski plin in električna energija. Tabela 16: Cene Izbranih proizvodov, Slovenija in sosednje države, junij 2010 n najnižja cena I I nizka cena □ srednje visoka c visoka cena Slovenija Avstrija Italija Madžarska Hrvaška Dolgozrnati riž, 1 kg 2,23 2,08 2,42 1,08 2,56 Pšenična moka, 1 kg 0,85 0,94 0,72 0,39 0,63 Beli kruh, 1 kg 1,79 2,68 0,83 1,58 Testenine, 1 kg 2,08 2,89 1,55 2,43 Svinjina, kotlet, 1 kg 5,45 9,49 8,39 3,82 5,53 Piščanec, cel, 1 kg 3,33 4,38 4,39 2,59 3,01 Sveže mleko, neposneto, 11 0,74 0,86 1,39 0,69 0,71 Kokošja jajca, razred A, 10 kos 1,52 2,73 2,12 1,12 1,87 Maslo, 250 g 1,83 1,40 2,00 1,75 1,67 Oljčno olje, ekstra deviško, 1 I 9,48 7,78 5,12 9,04 9,50 Jabolka, 1 kg 1,00 1,75 1,79 0,78 0,99 Krompir, 1 kg 0,65 1,13 0,95 0,66 0,76 Sladkor, beli, 1 kg 0,79 0,88 0,96 0,65 0,89 Mlečna čokolada, 1 kg 8,38 8,59 11,70 8,35 10,83 Sladoled, 1 I 3,63 4,20 3,27 3,79 3,98 Pivo,lager",! I 1,72 1,58 3,25 1,23 1,50 Cigareti, uvoz, 1 zavoj 3,00 3,95 2,64 2,42 Vozovnica za mestni avtobus 0,89 1,61 1,00 0,87 1,18 Dnevni časopis 1,10 1,00 1,16 0,52 0,95 Skodelica kave v lokalu 1,12 2,40 0,86 0,77 0,95 Striženje ženskih dolgih las 29,26 43,29 17,29 8,93 11,66 □ najvišja cena ... ni podatka 1) Cena v supermarketu. Viri: SURS, Eurostat, hrvaški statisti~ni urad ■ Primerjava drobnoprodajnih cen izbranih proizvodov med Slovenijo in sosednjimi državami kaže na precejšnje razlike. Na Madžarskem so bile cene v povprečju nižje, v Avstriji pa višje. Grafikon 44: Ravni cen izbranih proizvodov, Slovenija in sosednje države, junij 2010 dolgozrnati riž, 1 kg pšenična moka, 1 kg kruh, 1 kg svinjina, kotlet, 1 kg piščanec, cel, 1 kg sveže mleko, neposneto, 1 I kokošja jajca, razred A, 10 kosov maslo, 250 g jabolka, 1 kg krompir, 1 kg sladkor, beli, 1 kg pivo, lager1', 1 I cigarete, uvoz, 1 zavoj dnevni časopis skodelica kave v lokalu striženje ženskih dolgih las | | Italija | | Hrvaška | | Avstrija 1) Cena v supermarketu. Vira: SURS, Eurostat EUR 4.3 Regionalne razlike v cenah Večina držav, tudi Slovenija, zbira podatke o cenah proizvodov, na podlagi katerih se izračuna PKM, le v prestolnici. Za ugotavljanje razlik v cenah med posameznimi mesti in nacionalnim povprečjem pa se računajo prostorski koeficienti, s pomočjo katerih lahko cene v posameznem mestu pretvorimo na nacionalno raven. Grafikon 45: Raven cen v posameznem mestu glede na povprečno raven cen v Sloveniji, 2010 -2 Novo mesto Maribor Koper Ljubljana % 2 ■ Primerjava cen v posameznem mestu s povprečnimi nacionalnimi cenami pokaže, v katerem mestu je raven cen najvišja oz. najnižja. ■ V letu 2010 je bila raven cen v Ljubljani v povprečju višja od splošne ravni cen v Sloveniji. Raven cen v Novem mestu, Mariboru in Kopru pa je bila v povprečju nižja od nacionalnega povprečja. ■ Razlike v ravneh cen med mesti so še nekoliko izrazitejše na ravni blaga in storitev. V letu 2010 sta bili raven cen blaga in tudi raven cen storitev v Ljubljani »pričakovano« nad slovenskim povprečjem, a prva (raven cen blaga) precej bolj kot druga (raven cen storitev). V Novem mestu pa sta bili tako raven cen blaga kot tudi raven cen storitev precej pod nacionalnim povprečjem. ■ Z vidika glavnih skupin proizvodov in storitev so bile razlike v ravneh cen med mesti v letu 2010 največje pri skupinah gostinske in nastanitvene storitve, izobraževanje, stanovanje ter obleka in obutev, najmanjše pa pri skupinah prevoz, komunikacije, alkoholne pijače in tobak ter raznovrstno blago in storitve. V te skupine namreč spadajo v največjih deležih tisti proizvodi, katerih cene so enake v celi državi. Vir: SURS Indeks »big Mac« je kot enostaven vodnik tržnega dogajanja uvedel pred 25 leti britanski tednik The Economist; omenjeni indeks prikazuje relativno precenjenost ali podcenjenost svetovnih valut. Temelji na načelu paritet kupne moči, le da namesto tečajev valut primerjamo cene priljubljenega McDonaldsovega hamburgerja. Če bi bile valute uravnotežene, bi namreč omenjeni hamburger v vseh državah stal toliko kot v ZDA. Grafikon 46: Indeks »big Mac«, izbrane države, junij 2011 Tabela 17: Indeks »big Mac«, Slovenija, 2010 indeks (ZDA=100) 40 60 80 100 Norveška Švedska Švica Danska Avstralija EU-16 Japonska ZDA Slovenjia Združeno kraljestvo Turčija Češka republika Madžarska Poljska Rusija Kitajska Indija 120 —I— 140 —I— 160 —I— 180 —I— 200 Vir: The Economist (The Economist's Big Mac Index (July 28th, 2011, Big Mac prices valued at today's exchange rates, 3. 3. 2012) Koper Ljubljana Maribor Novo mesto Hamburger big Mac EUR 2,50 2,50 2,50 2,50 Povprečna mesečna neto plača (EUR) 994,80 1.097,62 937,78 1 .025,79 Povprečna neto plača na uro (EUR) 5,92 6,53 5,58 6,11 Čas dela za en big Mac min. 25 23 27 24,5 Hamburgerji big Mac število za povprečno neto plačo 397 439 375 410 ■ Cena za en »big Mac« je bila v letu 2010 po celotni Sloveniji enaka (2,50 EUR/kos). Obstajajo pa razlike med mesti v povprečnih mesečnih neto plačah. To pomeni, da si prebivalec v določenem mestu lahko s svojo povprečno mesečno neto plačo kupi več (manj) hamburgerjev »big Mac« kot prebivalci v drugih krajih po Sloveniji. ■ Glede na podatke o povprečnih mesečnih neto plačah si je lahko v letu 2010 največ hamburgerjev »big Mac« privoščil prebivalec iz Ljubljane (natančneje 439 kosov), najmanj pa prebivalec iz Maribora (375 kosov). Vir: SURS 4.4 Približevanje cen Ko države razporedimo v skupine, vidimo, koliko se ravni cen med državami razlikujejo. Razlike merimo s koeficienti variacije (KV). Gre za statistični kazalnik, ki prikazuje razpršitev statističnih enot okoli aritmetične sredine njihove statistične populacije. Grafikon 47: Koeficienti variacije ravni cen, izbrane skupine evropskih držav o surs —— EU-27 EU-15 — evroobmočje (17 držav) Vir: Eurostat ■ Najvišji KV ima skupina EU-27; to kaže na to, da se cene v teh 27 državah med seboj zelo razlikujejo. ■ Čim manjši je vzorec in čim bolj so države med seboj razvojno primerljive, manjši je KV in manjše so razlike v cenah. Najnižji KV ima skupina 15 držav EU, ki so si glede na stopnjo razvitosti najbliže. ■ Posebej je treba omeniti tudi časovno komponento; ta kaže na to, da so KV ravni cen v vseh skupinah držav v času od 1995 do 2010 padali. To v osnovi pomeni zmanjševanje razlik v ravneh cen med državami in kaže na uspešno konvergenčno politiko EU, ki se zavzema za zmanjševanje razlik v cenah in tudi v razvoju med državami članicami. 5 METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE Cena industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu je cena, po kateri proizvajalec proda na domačem trgu največje količine svojih proizvodov, franko kraj proizvajalca. V ceno niso vključeni DDV ter takse in druge dajatve, ki so vezane na ustvarjeni prihodek, so pa upoštevani rabati in drugi popusti, ki jih proizvajalec odobri kupcu. Cena industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na tujem trgu je cena, po kateri proizvajalec proda največje količine svojih proizvodov na tujem trgu, franko ladja. V ceni so upoštevani rabati in drugi popusti, ki jih proizvajalec odobri kupcu, ni pa upoštevan DDV. Cena inputa v kmetijstvu je v Sloveniji maloprodajna cena proizvoda/storitve, brez DDV-ja. Cena kmetijskega pridelka pri pridelovalcu je cena za enoto kmetijskega pridelka, ki jo je pri prodaji v prvi fazi trženja iztržil njen pridelovalec. Te cene ne vključujejo DDV-ja in dodatkov (subvencije in podpore), ki jih lahko dobijo pridelovalci za določene kmetijske pridelke. Cene stanovanjskih nepremičnin so pogodbeno dogovorjene prodajne cene. Pri rabljenih stanovanjih so izključeni vsakršni davki ali prispevki; cene novogradenj pa vključujejo DDV. V ceno družinskih hiš je praviloma vključena tudi vrednost zemljišča, ki pripada hiši. V ceno novozgrajenih stanovanj pa je običajno vključena tudi vrednost garaže in parkirnih mest, ki pripadajo stanovanju, če so predmet enovite prodajne pogodbe. Cena uvoženega proizvoda je cena, po kateri uvoznik kupi izbrane proizvode v največjih količinah. V to ceno niso vključene uvozne takse in dajatve, upoštevani pa so rabati in drugi popusti, ki jih dobavitelj ali prodajalec odobrita kupcu. Drobnoprodajna cena (DPC) je končna prodajna cena, ki jo plačajo potrošniki za nakup izdelkov ali storitev za široko porabo. Vsebuje torej tudi predpisani davek in druge dajatve. Skupina energenti v okviru cen pri proizvajalcih zajema: pridobivanje premoga, surove nafte in zemeljskega plina, proizvodnja koksa in naftnih derivatov, proizvodnja, prenos, distribucija in trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode. Indeks cen hrane FAO je izračunan kot uteženo povprečje petih skupin proizvodov: meso, mlečni izdelki, žita, sladkor ter olja in maščobe. Uteži so določene na podlagi povprečnega izvoznega deleža 55 izbranih proizvodov v obdobju 2002-2004. Skupina goriva in energija v okviru ICŽP je ena od posebnih skupin, ki jo sestavljajo proizvodi za ogrevanje in razsvetljavo stanovanj (045 Goriva in energija) ter pogonska goriva (0722 Goriva in maziva). Indeks gradbenih stroškov (IGS) meri gibanje stroškov, ki nastanejo v gradbenem podjetju pri izvedbi gradnje novih stanovanjskih stavb. Indeksi obsega kažejo relativni obseg BDP v SKM vsake posamezne države v primerjavi z izbrano bazo primerjave. Najpogosteje je to EU-27. Indeksi povpre~nih vrednosti izvoza in uvoza merijo dinamiko izvoznih in uvoznih cen v okviru statistike zunanje trgovine. Med proizvode za široko porabo v okviru proizvajalčevih cen uvrščamo proizvodnjo živil, pijač, tobačnih izdelkov, oblačil, elektronskih in gospodinjskih naprav, motornih koles, pohištva, športne opreme itn. Glave velike živine (GVŽ). Število glav velike živine je merilo za določanje obsega reje domačih živali. Za izračun GVŽ se v Sloveniji upošteva koeficiente, ki jih uporablja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali (1 GVŽ). Kmetijska zemljiš~a v uporabi (KZU) zajemajo vse površine kmetijskih zemljišč, ki so bile v določenem letu v uporabi: njive in vrtovi, travniki in pašniki ter trajni nasadi (intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki in oljčniki ter vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki). Kotacija CIF Mediteran je borzna kotacija naftnega derivata, izražena kot najvišja dnevna vrednost v USD/tono. Polnovredna delovna mo~ (PDM). Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo v kmetijski dejavnosti, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Rabljeno stanovanje: bivalna enota v dvo- ali večstanovanjski stavbi, ki se ne prodaja prvič, in je zato treba ob prodaji plačati davek na promet z nepremičninami. Praviloma je rabljeno stanovanje staro več kot tri leta. Novo stanovanje: bivalna enota v tri- ali večstanovanjski stavbi, ki se prodaja prvič in ni stara več kot tri leta. Rabljena družinska hiša: eno- ali dvostanovanjska stavba za stalno prebivanje, starejša od treh let. Nova družinska hiša: eno- ali dvostanovanjska stavba, ki se prodaja prvič in ni stara več kot tri leta. Stanovanjske nepremi~nine so nova in rabljena stanovanja ter nove in rabljene družinske hiše. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Kmetijska gospodarstva delimo na družinske kmetije, ki ustrezajo zahtevam Evropske unije (t. i. evropsko primerljive kmetije), ter na kmetijska podjetja, družbe in zadruge. 6 STATISTIČNI ZNAMENJI, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ... ni podatka 95-okt. NMB 95-oktanski neosvinčen motorni bencin AMZS Avto-moto zveza Slovenije CP, DCP povprečne letne cene izbranih kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih/končnemu kupcu CP cene pri pridelovalcih DDV davek na dodano vrednost ECB Evropska centralna banka EU-15 15 držav članic Evropske unije EU-17 17 držav članic Monetarne unije EU-27 27 držav članic Evropske unije Eurostat Statistični urad Evropske unije FAO Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo GURS Geodetska uprava Republike Slovenije GVŽ Glave velike živine ICSP indeks cen storitev pri proizvajalcih ICŽP indeks cen življenjskih potrebščin SKM Standard kupne moči STS kratkoročne poslovne statistike SURS Statistični urad Republike Slovenije ZDA Združene države Amerike % odstotek EUR evro USD ameriški dolar g gram ha hektar kg kilogram liter kvadratni meter minuta milijon T 2 l m2 min. mio. Datum vstopa v EU 01.01.1981 01.01.1986 Sprejem evra 01.01.1999" 01.01.2001" 01.01.2007 01.01.2009 01.01.2011 Država Belgija Francija Zahodna Nemčija Italija Luksemburg Nizozemska Danska Irska Združeno kraljestvo Grčija Portugalska Španija Avstrija Finska Švedska Ciper Čeika Estonija Latvija Litva Madžarska Malta Poljska Slovaika Slovenija Bolgarija Romunija Država Avstrija Belgija Finska Francija Irska Italija Luksemburg Nemčija Nizozemska Portugalska Španija Grčija Slovenija Ciper Malta Slovaška Estonija Države članice Evropske unije (EU) Države evrskega območja 1) S 1. 1. 2002 pa so se evro kovanci in bankovci v teh 12 državah dejansko začeli uporabljati kot uradno plačilno sredstvo._ 7 DODATNA LITERATURA Demografsko in socialno področje. Trg dela. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: SURS. Pridobljeno 20. 2. 2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/Database/Dem_soc.asp Ekonomsko področje. Cene. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: SURS. Pridobljeno 2. 3. 2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/Database/Ekonomsko.asp Ekonomsko področje. Gradbeništvo. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: SURS. Pridobljeno 6. 3. 2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/Database/Ekonomsko.asp Ekonomsko področje. Zunanja trgovina . SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: SURS. Pridobljeno 26. 3. 2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/sistat/ZT Okolje in naravni viri. Kmetijstvo in ribištvo. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: SURS. Pridobljeno 16. 3. 2012 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/Database/Okolje.asp HICP. Statistics Database. Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 2. 3. 2012 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/HICP PPP Statistics Database. Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 2. 3. 2012 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/PPP STS Statistics Database. Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 13. 3. 2012 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/STS Agriculture, forestry and fisheries. Statistics Database. Luxembourg: European Commission, Eurostat. Pridobljeno 6. 3. 2012 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/statistics/ The Economist. Pridobljeno 3. 3. 2012 s spletne strani: The Economist's Big Mac Index (July 28, 2011 Big Mac prices) Economic Concepts. Prices, output, demand and labour market. Prices. Oil price. Statistical Data Warehouse. Frankfurt: ECB. Pridobljeno 16. 3. 2012 s spletne strani: http://sdw.ecb.europa.eu/ World Food Situation. FAO Foof Price Index. Rome: FAO. Pridobljeno 16. 3. 2012 s spletne strani: http://www.fao.org/worldfoodsituation/foodpricesindex Notranji trg. Sektor za preskrbo, nadzor cen in varstvo konkurence. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.Pridobljeno 2. 3.2012 s spletne strani: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/cene Cene goriva. Ljubljana: ALEA Portal. Pridobljeno 22. 3. 2012 s spletne strani: http://alea.dzs.si/pod/CENE_GORIVA.ASP Cene. Povprečne drobnoprodajne cene. Rezultati raziskovanj 1991 in 2001. Ljubljana: SURS. Cene. Indeksi cen. Tab. 15.2. Statistični letopis. Ljubljana: SURS. Pridobljeno 23. 2. 2012 s spletne strani: http://www.stat.si/letopis/2011/15_11/ Evidenca trga nepremičnin. Poročila. Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2010 in za leto 2011. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. Pridobljeno 13. 3. 2012 s spletne strani: http://prostor3.gov.si/ETN-JV/ Potovalne informacije. Cene goriv po Evropi. Ljubljana: AMZS. Pridobljeno 28. 2. 2012 s spletne strani: http://www.amzs.si/cene goriv Fuel prices. EU: Europe's Energy Portal. Pridobljeno 28. 2. 2012 s spletne strani: http://www.energy.eu/ Prve objave, SURS: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4258 novica_prikazi.aspx?id=4355 novica_prikazi.aspx?id=4594 novica_prikazi.aspx?id=4350 Kako do statističnih podatkov in informacij? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 64 04 telefaks: (01] 241 53 44 telefonski odzivnik: (01] 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naro~ilom statisti~nih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 52 85 telefaks: (01] 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30