MU
BBESTOV |	■■
nhznrmlz
51 I I □ KDI I XZ ZX
letnik III
30. JUNIJ 1969
ŠTEVILKA 21
BfMif
*
lit««
IMllli
5- »ai
«i«a j
~

»ZLATI SPOJ« največje priznanje na salonu pohištva v Ljubljani
Kombinirana dnevna soba z jedilnico ABCD programa
Salon pohištva je za nami. Brest se je kot proizvajalec kvalitetnega pohištva tudi letos na tem specializiranem sejmu predstavil z
vrsto novih izdelkov, ki naj bi jih v prihodnjem letu vključili v proizvodni in prodajni program. Razstavljali smo različne kombinaci-
je dnevnih sob, jedilnic in stilnih dnevnih sob. Obiskovalci salona so se za naše izdelke zelo zanimali, ker smo se dejansko predstavili s popolnoma novim programom samo mi.
Jugoslovanska žirija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki in arhitekti, je menila, da oblikovno, estetsko, funkcionalno in kvalitetno prednjači predvsem program kombiniranih dnevnih sob in jedilnic ABCD in odločila, da ta program dobi prvo nagrado »ZLATI SPOJ«. S tem so dali eno največjih priznanj podjetju za kvaliteto, pa tudi oblikovalcu Edu Vidoviču za estetsko in funkcionalno zamišljen program.
Mislim, da nas to priznanje obvezuje, da se moramo z našo proizvodnjo vključiti v vrh proizvajalcev kvalitetnega, tako imenovanega »TOP« pohištva v Jugoslaviji in iskati še naprej nove modele in oblike, ki naj v čedalje hujšem konkurenčnem boju zadostijo zahtevam, potrebam in okusu odjemalcev. Vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izdelavi nagrajenega pohištva, iskrene čestitke.	J. Mele
Salon pohištva v besedi in sliki
Na letošnjem Salonu pohištva v Ljubljani, ki je bil odprt od 14. do 22. junija, je BREST obiskovalce Sejma s svojimi novimi modeli Prijetno presenetil. Ne le obisko-valci sejma, ampak tudi sami sodelavci BRESTA smo ob prihodu v halo A na gospodarskem razstavišču, kjer se je nahajal naš razstavni prostor, ugotovili, da Paše izdelke upravičeno prištevajo v sam vrh jugoslovanske pohištvene industrije. Novi modeli, Li smo jih odjemalcem prvič Predstavili, so vzbujali v času sej-jPa zelo velik interes, kar je najboljši dokaz, da si naše pohištvo oedalje bolj utira pot v stanovanja tovrstnih kupcev.
Ob vhodu razstavljena belo la-kurana dnevna soba PATRICIA, kombinirana z jedilnico, deluje Zredno moderno, vendar nevsilji-v°’ da se posameznik nehote ob njej^ zaustavi. Že tu je opaziti, kakšno smer proizvodnje si je izbrala industrija pohištva BREST a prihodnje leto. Proizvajala bo najsodobnejše pohištvo, ki kvali-
e*no, funkcionalno in oblikovno
povsem ustreza željam najzahtevnejšega kupca. Dnevna soba PATRICIA ni ugajala le mlajšim obiskovalcem sejma, kot bi bilo pričakovati glede na pestri cvetlični vzorec blaga, s katerim je sedežna garnitura in delno omara tapecirana. Marsikatera starejša gospa nam je zaupala svojo željo prav po tem pohištvu, ker pomeni prijetno osvežitev stanovanja.
Tudi antično bela dnevna soba Y-90 z omaro, sedežno garnituro in klubsko mizico predstavlja novost na našem tržišču. Opaziti je, da kombinacija nežno modre barve z belo odjemalcem ugaja, zato je prav, da bo garnituro mogoče nabaviti že prihodnji mesec.
Poleg naših standardnih izdelkov t. j. DANIELE in FLORIDE, za katere je še vedno veliko povpraševanje, smo razstavljali tudi nov program kombiniranih dnevnih sob in jedilnic ABCD. Posebna strokovna žirija je, kot preteklo leto na salonu pohištva v Beogradu, tudi na letošnjem salonu pohištva v Ljubljani, podelila

Kombinirana dnevna soba ABCD programa
4. JULIJ - DAN BORCA
posebno priznanje »zlati spoj« najboljšim proizvajalcem. Tokrat tudi mi nismo ostali praznih rok.
Konec na 3. strani
Prav je, da ob 4. juliju, Dnevu borca, posvetimo naše misli velikemu obdobju našega osvobodilnega boja in vsaj skromne besede priznanja njim, ki so temu boju za svobodo dali svojo pošteno zavest in svoje hotenje, in njim, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja.
Pridobitve našega boja in naše revolucije mora sprejeti v svoja srca tudi mlada generacija, da bi bile njen ponos in njene spodbude za danes in jutri, za boj, ki ga še vedno bojujemo za mir v svetu, za socialistične ideje in za humane odnose med ljudmi. To izročilo, ki mu pravimo tradicija našega narodnoosvobodilnega boja, bi moralo biti med nami sleherni dan in ob slehernem trenutku.
Naša družba uspešno razrešuje številne težave nekdanjih borcev. Tudi v naši občini si močno prizadevamo, da bi jih kar najhitreje rešili. Najhuje je s stanovanji borcev. Mnogi še živijo v neprimernih stanovanjih, drugi spet v okolju brez topline in oskrbe. Potrebno bo še precej skupnih naporov, predvsem pa tople človečnosti, na katero ob sodobnem utripu življenja preradi pozabljamo.
Ob Dnevu borca, ki ga tudi letos slavimo ponosni na našo preteklost, na naše velike uspehe in s trdo vero s prihodnost, čestitamo vsem borcem, aktivistom in drugim udeležencem narodnoosvobodilnega boja.	F. Sterle
* - v; ’
71/1L/T?
IM USEST
'DHIŠTVD
brest cerknica
industrija pohištva
SMS
‘PO H
Iz vsebine:
PROBLEMI POSLOVNE ORGANIZACIJE — ZNAČILNOSTI V
®pRemembah tzdr — obisk na sejmu v kOlnu — delež "Resta v lesni industriji — načrti krajevne skupno-
— TOVARIŠKO SREČANJE PREDVOJNIH IN MEDVOJNIH KOMUNISTOV — USPEH CERKNIŠKIH ŠAHISTOV — VSE O
Dopustih
Pogled na del Brestove razstave na salonu pohištva v Ljubljani
Problemi poslovne organizacije
V poslovni politiki za leto 1969 smo si jasno začrtali razvojne poti podjetja. Osnovni cilji so nam dokaj dobro znani, zato jih ne mislim ponavljati. Za zastavljene cilje smo si določili naloge na posameznih področjih. Modernizacija proizvodnje bo zahteve na posameznih področjih v marsičem spremenila. Osnovno nalogo, povečanje proizvodnje, osebnega dohodka in skladov, lahko povsem uresničimo le, če proizvajalna sredstva in sposobnosti delavcev racionalno izkoristimo. Razčlenjevanje reprodukcijskega postopka na temelju tehnične delitve dela je izhodiščna točka v razčlenjevanju celotne naloge podjetja na posamezne naloge. Posamezne manjše naloge imenujemo tudi funkcije. V podjetju ima funkcija isti značaj kot v živem organizmu, kjer je organizem celota, a njegovi deli, organi', služijo za opravljanje določenih nalog ali funkcij.
Z delitvijo splošnejših funkcij na posebne se oblikujejo organizacijski deli: enote, sektorji, oddelki, delovne skupine, referati in delovna mesta.
Organizacija je sredstvo za dosego določenega cilja.
Imeti moramo torej tako poslovno organizacijo, ki nam bo omogočala, da bomo naloge, ki smo si jih zastavili po opravljeni modernizaciji, lahko opravljali čimbolj racionalno, ekonomično in rentabilno.
Naše podjetje bo smotrno organizirano, če bodo vsi njegovi deli, službe, skladno sodelovali pri uresničitvi skupnega cilja. Zato moramo posamezne službe povezati tako, da bodo pri realizaciji poslovne politike skladno sodelovale.
Hitra rast podjetja, zlasti po modernizaciji, zahteva sistematično dopolnjevanje sedanje organizacije, da bi ustvarili sodobno, celovito in funkcionalno organizacijo. O funkcionalni organizaciji govorimo takrat, ko so vse enote, službe, usklajene v celovit organizem. Cilje ugotavljajo na osnovi razpoložljivih sil in sredstev ter ocene zunanjih pogojev poslovanja. Odnosi se usklajajo z bilancami razpoložljivih sil, razpoložljivih sredstev in skupne sile organizacije.
Te bilance je treba izdelati hitro in natančno, za vsak del poslovnega postopka in celoto.
Pri vsaki spremembi organizacije morajo sodelovati vsi zainteresirani. Mnenje, da je organizacija samo naloga nekaterih članov organizacijske skupine, je popolnoma nesprejemljivo. Za novo organizacijo je potrebno ustvariti pogoje. Najvažnejše v zvezi z uvajanjem nove organizacije je sodelovanje pri posnetku in analizi sedanjega stanja organizacije in pri predlogu za novo organizacijo. Druga važna stopnja pri uvajanju nove organizacije je temeljita priprava osebja, ki mora biti usposobljeno, da bo lahko po njej delalo. Sodelavci se bodo ogreli za novo organizacijo tem-
bolj, čimbolj bodo seznanjeni s pomenom organizacijskih ukrepov in čimbolj bodo za novi način dela usposobljeni.
To sodelovanje poudarjam zato, ker prav sedaj analiziramo dosedanjo organizacijo in uvajamo sodobnejši sistem pri vodenju proizvodnje v Tovarni pohištva Cerknica. Izhodišče za tako vodenje proizvodnje je poslovna usmeritev, tipizirana proizvodnja, ustaljenost in kontinuiranost itd. Dinamično planiranje proizvodnje in poslovanja se začne pri določitvi tehnično ekonomskih standardov. Dosedanji način v planiranju proizvodnje in zasedenost kapacitet v novih pogojih ne bosta ustrezala. Moderni stroji bodo pomembna stvar, zato je toliko pomembnejše, da bomo za vsak stroj ugotavljali zmogljivost in da bomo te zmogljivosti tudi izkoristili. Lansiranje proizvodnje, evidentiranje, nadzorovanje bo dobilo povsem nove, sodobnejše oblike.
Samo takšen sistem informacij, ki je vzporeden s poslovnim postopkom in ki lahko vsak trenutek pokaže najmanjši odmik od začrtane smeri, je lahko temelj za upravljanje in sprejemanje odločitev. Za tak sistem pa je po-
Containerji sredstva za
Hitrejše, varnejše, cenejše — to so zahteve, ki se v zadnjem času čedalje močneje pojavljajo v industrijsko razvitih deželah, ko gre za vprašanje transportiranja blaga. Sorazmerno velike razdalje in visoki prevozni stroški, ki nastajajo predvsem pri izvozu našega pohištva na ameriško tržišče, postavljajo tudi pred nas zahtevo, kako problem transporta čim bolj ekonomično rešiti.
Sedanja pot našega blaga je taka: kamionski prevoz do Reke, vskladiščenje na Reki, nakladanje na ladjo in prevoz do luke v ZDA, vskladiščenje v tej luki, nakladanje na kamione in prevoz do tovarne, kjer se npr. glasbene omarice montirajo. Tako se blago od Cerknice do kupca vključno z nakladanjem v naši in razkladanjem v kupčevi tovarni šestkrat preklada. Zaradi tolikšnega prekladanja je potrebna močnejša in analogno temu dražja embalaža, Vse to so glavni motivi, da smo začeli proučevati možnost transportiranja — predvsem glasbenih omaric s pomočjo containerjev. To so močno grajeni zaboji z veliko prostornino — tudi do 60 in več kubičnih metrov koristne prostornine. Prednosti takega transporta so v tem, da se blago v enostavnejši embalaži, brez palet naloži v Container v naši tovarni, z avto vlačilcem prepelje do luke, naloži na ladjo, v končni luki razloži, kjer zopet avto-vla-čilec blago prepelje direktno do tovarne, kjer se opravi montaža.
trebna vrsta priprav in sprememb. Sistem tehnično - ekon om -skih standardov mora za vsak postopek po elementih in v celoti (za vsako delovno operacijo ali fazo), po vrstah proizvodov ali storitev odgovoriti na vprašanja: kaj, koliko in po kateri ceni ali vrednosti.
Dopolniti in spremeniti moramo sistem klasifikacij in številčnih poimenovanj:
—	proizvodov,
—	surovin, materiala,
—	osnovnih sredstev,
—	proizvodnih postopkov (po operacijah, fazah itd.),
—	delovnih mest, organizacijskih enot,
—	vrst in mest stroškov,
—	vrst poklicev,
—	podatkov poslovnih partnerjev (kupcev, dobaviteljev itd.).
Omenil sem samo nekatere stvari, ki jih bomo morali rešiti ob uvajanju nove organizacije.
Le s sodelovanjem in sprotnim obveščanjem o spremembah v organizaciji bomo lahko zagotovili uspešno uvajanje nove organizacije. Ta pa je pogoj za dosego osnovnega cilja poslovanja — večjega skupnega dohodka in osebnih dohodkov.	J. Hren
— sodobna prevoz blaga
Temu pravimo prevoz blaga do skladišča do skladišča brez vmesnega pretovarjanja.
Trenutno se s takim transportom naše luke še ne ukvarjajo (razen manjših containerjev), ker nimajo ustrezne mehanizacije, pač
pa te usluge opravlja na relaciji Severna Amerika—Evropa posebna specializirana ladijska družba UNITED STATES LINES. Ta družba ima za tak prevoz posebej grajene ladje, ima svoje lastne containerje in avto-prikolico, medtem ko avtovleko opravljajo
različna prevozniška podjetja (konkretno pri nas Avto Kočevje). Ladje so zelo velike in hitre, saj naložijo po 1200 containerjev in preplujejo progo Hamburg—New York v 7 dneh. V razgovorih s predstavniki hamburške luke in podjetja »JUGO AGENT« smo ugotovili, da bi znašal čas prevoza Cerknica—New York poprečno 10 dni, medtem ko je sedanji čas pri klasičnem prevozu in pretovarjanju ca. 4—5 tednov. Čeprav je prevoz ca. 10 % dražji od sedanjega, je mogoče skupno prihraniti več milijonov starih dinarjev zaradi tega, ker se poceni karton-
v	m m	a
Tečaji in varstva
Temeljni in republiški zakon o varstvu pri delu, ki so ju sprejeli pred nekaj leti, prinašata vrsto novosti tudi za izobraževanje delavcev. Po določilih obeh zakonov, zlasti pa še republiškega, je treba slehernega delavca v delovni organizaciji dobro poučiti:
—■ o nevarnostih, ki pri delu prete njegovemu življenju in zdravju,
—	o najprimernejšem načinu dela, ki mu zagotavlja varnost pri delu,
—	o varovalnih ukrepih, ki jih mora pri delu upoštevati, pa tudi o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo.
Za delavce, ki opravljajo, vodijo ali nadzirajo dela, pri katerih so nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare večje, pa so zahteve še strožje. Le-te sme poučevati samo strokovnjak z ustrezno višjo ali visoko šolo, petletnimi oziroma triletnimi delovnimi izkušnjami in zahtevanim strokovnim izpitom. Razen tega je treba njihovo znanje s tega področja vsako leto ponovno preverjati.
S takšnim poučevanjem smo pričeli že lani. Tečaje o varstvu pri delu je moralo obiskovati 118 inštruktorjev in drugih vodilnih kadrov. Vsi pa niso dovolj pridno študirali, zato je bil tudi uspeh ob izpitih slabši, kot smo pričakovali. Od 118 delavcev jih je uspešno zaključilo tečaj in opravilo zahtevani izpit le 91. Uspeh bi bil nedvomno boljši, če bi poslovne enote v podjetju ukrepale v skladu z določili republiškega zakona, in delavce, ki izpita niso opravili, premestili na manj od-
Dež v juniju ■
Skoraj štirinajst dni so vremenski napovedovalci dan za dnem napovedovali dež, če ne pa vsaj nevihte v popoldanskem času. iRes, pravo aprilsko vreme. Pa ni ostalo samo pri napovedih. Prvi dež je bil dobrodošel. Nam sicer manj, privoščili pa smo ga kmetijcem in ribičem. Toda, ko je dan za dnem deževalo, to ni bila več šala. Dež je močno oviral gradbene delavce, predvsem pa obrtnike — steklarje, klepar-
Specialna tovorna ladja, ki naenkrat prepelje 1200 containerjev
Container s prostornino 60 m3 na avtomobilski prikolici
ska embalaža (namesto 5-slojne 3-slojna lepenka za kartone), odpadejo vse palete in delo pri pa-letiziranju, odpadejo stroški prevoza do Reke in forfaita. Poleg navedenega je možnost poškodb med transportom minimalna.
Ugotovitev je torej, da je tak transport blaga zanimivejši, dokončni izračuni pa bodo pokazali dejanski ekonomski učinek. V primeru, da bodo vse priprave in razgovori potekali normalno, lahko pričakujemo prvi poizkus takega transporta konec julija.
J. Mele
izpiti iz pri delu
govorna delovna mesta, kjer so tudi osebni dohodki nižji.
Letos smo napravili še korak naprej. O varstvu pri delu je bilo treba poučiti najprej tiste, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Ti so najbolj izpostavljeni različnim nevarnostim v zvezi z delom, razen tega pa je bilo treba za njihovo poučevanje angažirati strokovnjake z ustrezno izobrazbo.
Tečaje, na katerih sta predavala zdravnik, specialist za medicino dela dr. Prijatelj in predstojnik Višje šole za varstvo pri delu dipl.inž. Ludovik Kavs, je obiskovalo 246 delavcev ter 72 inštruktorjev in drugih vodilnih kadrov. Razumljivo je, da so bila predavanja prilagojena nevarnostim na posameznih skupinah delovnih mest (v lakirnicah, na Iverki, klejarni TPC) oziroma zahtevam, ki veljajo za inštruktorje in druge vodilne kadre. Sleherni delavec, ki je obiskoval predavanja, je moral opraviti tudi določeni izpit.
Povedati moramo, da so bila predavanja razmeroma dobro obiskana. Vabilu se je odzvalo 91 %> delavcev, kar je, če upoštevamo upravičene odsotnosti (bolniške, dopusti ipd.), sorazmerno mnogo. Ker so mnogi od teh, ki niso prišli na predavanje, kljub temu opravili zahtevani izpit, je uspeh še večji. Trenutno je takih, ki še niso prišli na izpit ali so tudi pri zadnjih izpitih padli, samo še 16, od tega 4 delavci in 12 inštruktorjev. Vsi imajo priložnost opravljati izpit še enkrat. Tiste, ki se vabilu ne bodo odzvali ali izpita ne bodo uspešno opravili, bodo premestili na druga delovna mesta.
Podobne izpite bodo morali opraviti vsi ostali delavci. Učni program zanje bo prilagojen potrebam po ustreznem znanju za varno opravljanje dela pri sorodnih skupinah delovnih priprav, ki jih pri delu uporabljajo. S poučevanjem bomo pričeli v jeseni, hkrati s poklicnim usposabljanjem delavcev. Tako je bilo letos usposobljenih že 38 delavcev, od tega 25 za delo z rezkalnimi stroji, 15 pa za tapeciran j e.
Takšno poučevanje je nedvomno zelo koristno, saj je ob tem delavec natančno seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi iz varstva pri delu, nevarnostmi v zvezi z delom in zakaj mora zahtevane varovalne ukrepe dosledno upoštevati. Znanje s tega področja prav gotovo odločilno vpliva na zmanjševanje poškodb in drugih zdravstvenih okvar, ki nam povzročajo veliko moralno in materialno škodo.
V. Žnidaršič
velika ovira
je, asfalterje in druge. Bila je nevarnost, da bo treba prav zato prestaviti selitev I. strojne v nove prostore. S tem pa ne bi veljali več ostali dogovorjeni roki. Sedaj smo že toliko daleč, da te bojazni ni več.
Objekti so razkriti, ostrešja obnavljamo. Upajmo, da bodo vremenarji v juliju napovedovali lepo vreme in čim manj neviht ob popoldnevih. D. Trotovšek
Salon pohištva v besedi in sliki
Nadaljevanje s 1. strani Naš program ABCD je takšno priznanje nedvomno zaslužil, saj so dnevne sobe sestavljene iz takšnih elementov, da jih je mogoče prilagajati po višini in dolžini v slehernemu stanovanju. Poleg našega podjetja so najvišje priznanje »zlati spoj« prejeli tudi MEBLO iz Nove Gorice za njihov komponirani program dnevnih sob, MARLES za kuhinjo »coctail 68« in STOL Kamnik za posrečeno izvedbo zložljivega fotelja. Na salonu pohištva so bile podeljene tudi štiri diplome, katere so prejeli: MARLES — za zelo praktično otroško sobo »MATJAŽ«, tovarna pohištva ALPLES —• za opremo predsob, MEBLO — za sedežno garnituro ter industrija gradbenega materiala IMGRAD iz Ljutomera — za fotelj »TATJANA«.
Mnogo občudovalcev je imela tudi naša stilna jedilnica in dnevna soba SAN MARINO, katere izvedba deluje izredno bogato. Čeprav je za postavitev takega pohištva potrebno temu primerno stanovanje pa tudi cena je dokaj visoka, smo zabeležili določeno število resnih interesentov za nakup same jedilnice kot tudi dnevne sobe. Predvsem jedilnica je bila v središču pozornosti — in celo lestenec, katerega je mogoče nabaviti pri SLOVENIJALESU za 1.560.— N din, je bil predmet občudovanja. To nam ponovno dokazuje, kako hitro gre lahko v Prodajo v primernem okolju razstavljen določen izdelek.
Drugi razstavljale! niso prikazali posebnih novitet. LESNINA je predstavila odjemalcem iz Italije uvožene jedilnice in fotelje. Cene jedilnicam se gibljejo od 8.600.— do 18.600.— N din. Tudi zadnja novost letošnjega sejma iz Pariza — fotelji v obliki vreče, papolnjeni s posebnimi vlakni, so bili naprodaj pri LESNINI. Lepe sedežne garniture v danskem stilu je razstavljala tovarna JAVOR iz Pivke. Razen domačih razstavljal-°ev so na salonu pohištva s odelo-
Značilnosti
zakona
V 20. številki zveznega Uradnega lista je bila objavljena večja sprememba TZDR, ki tudi to zakonodajo prilagaja dejanskim potrebam področja, ki ga urejuje. Na vprašanje, če so zadnje spremembe zadovoljivo rešile vse nejasnosti, nam bo odgovorila njihova uporaba. Tokrat pa si oglejmo, v čem so temeljne značilnosti novih določil, ki jih lahko v glavnem razvrstimo v štiri skupine:
1.	V prvo skupino sodijo določila, ki omogočajo delovnim organizacijam samostojnejše urejanje delovnih razmerij z njihovimi splošnimi akti. Vprašanja s tega področja so predvsem:
—	poskusno delo in premeščanje delavca z enega na drugo delovno mesto, kadar je potrebno za normalni potek delovnega procesa.
—	prerazporeditev delovnega časa med letom z možnostjo začasne prekinitve dela s tem, da se to obdobje nadomesti s podaljšanim dnevnim ali tedenskim delovnim časom med letom. Nadomeščanje je mogoče pred okoliščinami, zaradi katerih je prišlo
vala tudi nekatera inozemska podjetja, vendar v manjšem številu.
Zanimiva je ugotovitev, da inozemskih kupcev na sejmu skorajda ni bilo. Po vsej verjetnosti terminsko ni najbolj primeren čas za takšno prireditev, saj se v tem času že marsikdo odpravlja na letni oddih. V obratnem primeru pa se tudi pojavlja vprašanje, kakšne so možnosti za takojšnjo vključitev novih modelov v proizvodni program. Znano je, da so doslej že mnogi jugoslovanski
proizvajalci izkoristili priložnost in medtem, ko smo se mi pripravljali na izdelavo določenega modela, so se kopije naših dnevnih sob in jedilnic že uspešno prodajale na trgu. Mnenja sem, da je prav zaradi tega nujno pohiteti s pripravami potrebnega materiala, kajti škoda bi bilo, da bi se oblikovno in estetsko tako dovršeni izdelki, kot smo jih prikazali na Salonu pohištva v Ljubljani, prodajali pod imeni drugih proizvajalcev.
Pepca Žumer
Obisk analitikov iz službe družbenega knjigovodstva
Naše podjetje je obiskala skupina osemnajstih članov analitičnega oddelka pri podružnici službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani. V programu enodnevne strokovne ekskurzije so se namenili obiskati podjetji Brest v Cerknici in Kovinoplastiko v Ložu. Namen njihove ekskurzije je bil spoznati življenje in delo obeh podjetij. Kot analitiki službe družbenega knjigovodstva so poznali obe podjetji zgolj iz posredovanih obveznih poročil.
Skupino analitikov so spremljali predstavniki ekspoziture z Rakeka. V kratkem sprejemu ot^ prihodu smo jim pripovedovali o delu Bresta od ustanovitve do danes in o vseh značilnostih njegovega razvoja. Predvsem jih je za-
nimal sedanji gospodarski položaj in prihodnja proizvodna usmeritev. Po kratkem sprejemu so si ogledali proizvodne prostore Tovarne pohištva Cerknica in Iver-ko. Po končanem obisku v tovarnah smo jih popeljali še v razstavni prostor, da so si ogledali naše izdelke. V krajšem razgovoru po končanem ogledu proizvodnje in izdelkov v razstavnem prostoru smo skupno ugotavljali, da so za njihove kadre podobne ekskurzije zelo koristne.
V triurnem obisku smo jim skušali povedati in pokazati čim-več zanimivega, kar jim bo lahko služilo pri njihovem delu, ko bodo analizirali podatke o našem podjetju.
T. Zigmund
Dnevna soba Y 90
Dnevna soba — Aleksandra stereo
Poklici v lesni industriji
Na razširjeni seji sveta za strokovno šolstvo pri Poslovnem združenju LES v Ljubljani so nedavno obravnavali vprašanje poklicev v lesni industriji.
Leta 1967 je Republiški zavod
za zaposlovanje v Ljubljani izdal šifrant oziroma nomenklaturo poklicev. Ta nomenklatura se je v glavnem ustalila tako, da podjetja šolajo delavce po teh profilih.
Začasna nomenklatura poklicnih profilov za lesno industrijo, ki jo je sprejela Gospodarska zbornica SRS, pa se od nomenklature Republiškega zavoda za zaposlovanje bistveno loči: upošteva široke poklicne profile v lesni industriji samo za poklice sušilničar, brusač, pohištveni mizar, stavbeni mizar in strojni mizar. Za vsa ostala dela predvideva ozke profile.
Na razširjeni seji sveta za šolstvo pri poslovnem združenju pa
Kombinirana dnevna soba z jedilnico »Patricia«
Obiskovalci Salona pohištva so se zelo zanimali za Brestovo pohištvo
je bilo ugotovljeno, da tudi ta nomenklatura poklicev ni ustrezna; zato je bilo dogovorjeno, da bo PZ LES poslalo začasno nomenklaturo vsem lesno industrijskim podjetjem in šolam lesne smeri, ki naj dajo svoje mnenje o njej.
Kljub temu pa je bilo na seji sklenjeno, da je treba v mesecu juniju izdati razpis za vključevanje v uk za lesno industrijo po ustaljeni nomenklaturi.
Na seji je bil obravnavan tudi osnutek zakona o poklicnem izobraževanju in sklepanju učnih pogodb.
S tem osnutkom zakona se ureja izobraževanje za tiste poklice, za katere je v nomenklaturi poklicev določeno, da ni potrebno izobraževanje v srednjih šolah in visokošolskih zavodih. Prav tako
se s tem zakonom urejajo tudi razmerja na podlagi učnih pogodb o izobraževanju med delovnimi organizacijami in osebami oziroma učenci, ki se izobražujejo.
V osnutku je torej predvidena možnost poklicnega izobraževanja oseb, ki niso končale osnovne šole. Če organizacija dela in proizvodna sredstva delovne organizacije ne zahtevajo izobraževanja celotnega poklica, se delavec izobražuje lahko za del tega poklica.
Glede delovodske šole pa je novost v tem, da se je ta šola priključila tehniški srednji šoli lesne smeri v Ljubljani, tako da ta šola predpisuje učne programe, ki so nekoliko zahtevnejši od prejšnjih. Šola sama pa bo še naprej v Škofji Loki. J. Klančar
v spremembah Temeljnega o delovnih razmerjih
do prekinitve dela (primeri višje sile, vremenske ovire, pomanjkanje surovin in podobno) ali po njih.
Nove rešitve se nanašajo tudi na nekatera vprašanja o odgovornosti delavca na delu, posebno, kar zadeva organe in postopke za izrek izključitve iz delovne skupnosti' kot najtežjega ukrepa. Omenjene zadeve zdaj namesto zakonov ureja interna zakonodaja podjetja.
2.	Druga skupina sprememb omogoča širše družbeno posredovanje v nekaterih važnejših zadevah. V bistvu gre tu za še vedno vmešavanje države, da bi uskladila interese delavca, delovne skupnosti in družbe. Določila tega dela obravnavajo zlasti:
—	pojem delovnega mesta in obvezno sistemizacijo glede na tekoče in perspektivne potrebe v razvoju delovne organizacije z dopustitvijo spremeniti trenutno stanje, kar zadeva kvalifikacijski sestav in razporeditev delavcev po taki sistemizaciji.
—	onemogočanje honorarnega dela, nadurnega dela in dela na podlagi pogodbe o delu, kadar je
moč dobiti ustreznega delavca, ki bi' ga redno zaposlili. Zakonodajalec sodi, da taka ureditev pomaga k reševanju brezposelnosti in k uspešnejšemu delu tistih, ki so že zaposleni s polnim delovnim časom.
Pomembno je tudi določilo, po katerem mora pooblaščena oseba (oziroma direktor, če ni kdo drug pooblaščen), brezpogojno izreči pravnomočno sodno odločbo o sporih iz delovnih razmerij, pod groženjo najvišje kazni za prekršek.
Razen teh vprašanj sodijo v to skupino tudi neposredne rešitve v zakonu samem, ki določa:
—	da imamo za zdravstveno sposobne tudi invalide z zmanjšano delovno sposobnostjo (za delo, ki zahteva take sposobnosti);
—	da ob uvedbi petdnevnega delovnega tedna ne podaljšamo delovni čas delavki, ki ima pravico do štiriurnega dela do otrokove starosti treh let, in delavcu, ki ima zaradi zmanjšane delovne sposobnosti pravico do skrajšanega delovnega časa;
Konec na 4. strani
Obisk na sejmu v
Ko sem slišal, da bom obiskal kolnski sejem reprodukcijskega materiala, sem bil presenečen. Kako tudi ne, saj naj bi bilo to moje drugo srečanje s tujino. Prvič sem bil v Hannovru leta 1965, ko smo organizirali šolsko ekskurzijo. Takrat nismo imeli nekega določenega programa, kaj naj si ogledamo; zato smo imeli tudi dovolj prostega časa, da si ogledamo poleg sejma tudi mesto. Mislil sem, da bo tako tudi tokrat. V mislih sem že našteval vse kolnske znamenitosti, ki si jih bom ogledal poleg sejma. Vendar ni bilo tako. Sicer pa je najbolje, če pričnem od začetka.
Že v tovarni sem si pripravil približen program, kaj naj bi si ogledal na sejmu. Ker je bil pač sejem reprodukcijskega materiala, so me najbolj zanimali različno okovje, lepila, površinski materiali, ročno orodje in naprave, ki jih rabi montaža ter ostali les-
veka preseneti skrbnost, kako so urejena. V tem je videti toliko opevano nemško natačnost. Vendar je treba priznati, da je tudi okolica teh mest taka, da lepo urejeni kraji samo dopolnjujejo lepoto planin, ki kraljujejo nad dolinami.
Nekje sredi popoldneva smo se pripeljali v Salzburg, ki je poleg Innsbrucka najvažnejše turistično središče v Avstriji. Ker nismo imeli niti toliko časa, da bi si ogledali postajo, smo si mesto z ogromnim srednjeveškim gradom, ki se podobno kot naš ljubljanski, dviga nad njim, ogledali samo iz drvečega vlaka. Mejni pregled med Avstrijo in Nemčijo je bil samo gola formalnost, posebno, ko smo cariniku na njegovo vprašanje: »Šnaps, Zigareten?« povedali, da potujemo samo na kolnski velesejem. Vlak je drvel naprej in počasi smo se čez Bavarsko, ki je močno podobna na-
Dnevna soba, razstavljena na Salonu pohištva v Ljubljani
no-obdelovalni stroji. Tako sem si tudi pripravil program za ogled sejma.
Končno je prišel 10. junij. Iz Ljubljane smo odpotovali ob 12. uri, tako da smo si lahko z vlaka temeljito ogledovali čudovito avstrijsko alpsko pokrajino, ki je precej podobna naši Gorenjski. Ob progi so se vrstila mala mesteca, ki se jim je že mimogrede videlo, da žive samo od turizma in nekoliko od kmetijstva. Člo-
ZNACILNOSTI V SPREMEMBAH TZDR
Nadaljevanje s 3. strani
—	da se v sklep (odločbo) o prenehanju dela obvezno vstavi pouk o pravicah, ki jih ima delavec zaradi nezaposlenosti.
3.	Določila tretje skupine pooblaščajo ali pa zadolžujejo republike za določeno sodelovanje v urejanju posameznih vprašanj iz delovnih razmerij. Gre torej za širšo pristojnost republik. Sem sodi predvsem:
—	določanje načina in postopka za dogovore malih in drugih organizacij s posebnim pomenom dela;
—	določanje primerov, ko je dovoljeno honorarno delo (dopolnilno delo), če je družbeno-eko-nomsko upravičeno;
—	natančnejše določanje pogojev za uvedbo dela, daljšega kot poln delovni čas, v skladu s rešitvami TZDR;
—	v celoti republiška zakonodaja ureja delovna razmerja pri zasebnih delodajalcih, pa tudi delovna razmerja oseb, ki samostojno opravljajo kulturno, profesionalno ali drugo dejavnost, če se združijo v trajne ali začasne delovne skupnosti in podobno.
4.	Določila četrte skupine so pretežno pravno-tehničnega pomena in vnašajo večjo jasnost v sedanjo ureditev, oziroma skrbijo za skladnost z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
Z. Zabukovec
ši Dolenjski, in mimo njenega središča Miinchna, bližali industrijskemu področju Nemčije — Porurju. Ob progi smo opažali čedalje več tovarn in tudi večjo naseljenost. Tako so se vrstila mesta in pod večer smo se pripeljali v prelepo dolino »očeta Rena«, kot jo imenujejo Nemci. Kako čudovit prizor! Sonce je ravno zahajalo in z zadnjimi žarki božalo ogromno reko, pristanišča in velike razvaline srednjeveških gradov, ki se drug za drugim vzpenjajo na vzpetinah ob reki. Zdi se mi, da je bil to najlepši vtis, ki mi je ostal v spominu na nemško pokrajino. Imel sem občutek, da se prav tu ob Renu srečuje nov sodobni industrijski svet z davno preteklostjo, ki počasi ugaša kot dan, ki je prav tedaj mineval.
Legla je noč in, ker smo imeli dovolj prostora, smo se udobno zleknili v kupejih in se prebudili šele zjutraj tik pred ciljem našega potovanja — v Kolnu. Ko sem stopil z vlaka na ogromno, iz železne konstrukcije napravljeno kolnsko postajo, sem imel občutek, kako majhen del vsega tega sem in nehote sem se vprašal: »Le kako se bomo znašli v tem vrvežu?« No, pa ni bilo tako težko.
Najprej smo si zagotovili stanovanje, nato pa odšli na sejem, ki je bil na drugi strani Rena. Tja smo šli čez velik železniški most, nazadnje pa z motornim čolnom, ki prevaža ljudi čez reko. Končno smo prišli na sejem. Prvi dan smo si površno ogledali ves sejem, ki je obsegal sedem velikih sejemskih prostorov, kjer je bilo razstavljenih ogromno izdelkov, od vijakov do celotnih oprem stanovanja ter strojev za obdelavo lesa in oblazinjenje pohištva. Ta površni ogled je trajal ves dan, tako da smo se šele pozno popoldne s taksijem odpeljali na stanovanje. Bili smo preveč utrujeni, da bi šli še kam drugam, zato smo šli spat in v mislih sem preložil ogled kolnskih znamenitosti na naslednje dni. Tako je bilo dan za dnem in s temi
ogledi ni bilo ničesar. Še v slovito kolnsko katedralo v izrazito gotskem stilu smo pokukali samo mimogrede, na poti na sejem.
Naslednje dneve pa smo že natančnejše pregledovali sejmišče glede na program, ki ga je vsakdo imel. Sprva je bilo malce težko priti v stik z razstavljale!, predvsem zato, ker znaš premalo nemščine, pa tudi zato, ker tega nisi vajen. Prav zato sem najprej obiskal že znane firme, kjer tudi že poznam njihove predstavnike. Led je bil prebit in z združenimi močmi — navadno sva hodila po dva skupaj — smo povsod dosegli namen svojega obiska. Pregledali smo novosti, povprašali po cenah in možnostih za nabavo materialov. Sejem se mi na videz ni zdel pretirano velik, vendar se mi je kasneje, glede na to, da je mogoče toliko materiala razstaviti na majhnem mestu, zdel vsak dan večji. Če pregledaš okovje samo pri enem razstavlj aleu, na primer pri firmi Huwil ali Ha-ferle, mine nekaj ur, in preden se dobro zaveš, je že večer. Tako je bilo vse dni, tako da smo bili šele zadnje popoldne nekaj več prosti. Vendar smo bili preveč utrujeni, da bi šli še kam drugam.
Naj se končno vprašam, kaj sem pridobil na tem sejmu, kakšni so vtisi s tega prizorišča, ki hoče pospeševati prizadevanje ljudi k čimvečjemu in hitrejšemu napredku. Priznam, da sem bil sprva nekoliko razočaran. Mislil sem, da bom videl veliko novih stvari, nova okovja, lepila ter druge reči. Vendar sem videval večinoma okovja, ki jih že poznamo, lepila, ki imajo iste lastnosti kot tista, ki jih uporabljamo, samo da imajo druga imena, površinske materiale, ki jih stalno uporabljamo. Z eno besedo, nekih posebnih novosti na sejmu ni bilo. Naj zanimivejši je bil za nas novi način izdelave predalov, oblečenih v plastiko, nove pištole za zabijanje sponk ter nekaj novosti v okovju. Veliko zame novih stvari pa sem videl pri razstavljanih, ki so razstavljali različne vrste oblazinje-
Kombinirana dnevna soba z jedilnico na Salonu pohištva
nega pohištva. Posebno so bili zanimivi stroji za oblazinjenje ter izdelavo vzmeti. Kljub temu, da na sejmu nisem videl novih stvari s svojega delovnega področja, se mi zdi, da je vseeno koristno od časa do časa obiskati podobne prireditve v tujini. Tako lahko primerjaš, kje smo z našim načinom in našim oblikovanjem pohištva. Moj vtis s tega sejma je ob tem vsekakor pozitiven. Kar pa je bilo novosti, jih bomo skušali porabiti v naši tovarni, seveda, če bodo ekonomsko utemeljene. Tako bomo povečali uspeh pri delu ali izboljšali estetski videz izdelkov. Poleg tega pa sem na tem sejmu spoznal, da je čedalje bolj potrebno naučiti se tujih jezikov, ker le tako lahko res zadovoljivo rešiš vse naloge, ki jih imaš, če obiščeš tako prireditev v tujini.
Tako se je za nas končal kolnski sejem reprodukcijskega materiala. Odpotovali smo domov po poti, ki sem jo že opisal in šele doma, ko sem znova pregledoval prospekte, zapiske, sem lahko ugotovil, da je doma res najlepše. Vendar je treba prav zaradi razširjanja obzorja ter primerjave, ki sem jo že prej opisal, od časa do časa pogledati tudi čez meje naše domovine. I. Hribar
Audiometer v delovanju
Ropot nas spremlja vsepovsod, doma, na cesti in na delovnem mestu. Postal je hud zdravstveni in socialni problem moderne civilizacije. Človeka utruja, lahko povzroči duševne motnje in trajne okvare slušnih organov.
Zanimivo je, da ni zakona, ki bi določal, da je hrup kazniv kot so kaznive druge oblike napadov na človeka. Nenaden, prekinjen, ali celo nenehen ropot ni tako otipljiv kot na primer poškodba glave, vendar pa prav tako povzroči poškodbe, morda še hujše, ki pa niso nič manj nevarne.
Že dolgo vemo, da povzroča hude težave delavcem v industriji. Prve knjige o ropotu in njegovem škodljivem vplivu na sluh so izšle že v 19. stoletju. Z razvojem
in mehanizacijo industrije pa se je ropot še stopnjeval, v zvezi s tem pa tudi škodljivi vplivi na sluh. Delavci, ki delajo v stalnem ropotu, si lahko začasno ali trajno poškodujejo sluh. Stopnja okvare sluha pa ni odvisna samo od časa in jakosti ropota, ampak tudi od občutljivosti posameznika ter od drugih ušesnih bolezni.
Začetna znamenja poslabšanega sluha lahko ugotovimo samo z avdiometrom, aparatom za ugotavljanje sluha. Iz izkušenj vemo, da se prizadeti niti sami ne zavedajo, da imajo okvaro sluha. Slušne okvare so pri različnih delavcih različne in odvisne od njihovega dela.
Glede na to, da dela veliko število delavcev tovarne BREST v
Preizkus sluha z audiometrom
okolju, kjer je ropot večkrat 80 dB (to je dovoljena jakost ropota), smo se odločili, da ugotovimo, kako je s sluhom pri naših delavcih. Pri pregledu je zelo važna anamneza; s tem namreč dobimo celoten pogled na morebitne okvare slušnih organov, kar nam mnogo pripomore pri končnem izvidu audiograma. Pozorno je treba vsakega vprašati, ali je kdaj prebolel vnetje ušes oziroma po domače, če mu je kdaj teklo iz ušes.
Zato delavec ne sme prikrivati ničesar takega, kar bi bilo škodljivo njegovemu zdravju.
Ropot pa ne vpliva samo na sluh, temveč tudi na motnje obtočil in prebavil, predvsem pa moti delovanje živčevja. Delavcem, ki delajo osem ur na dan v močnem ropotu, se čez več let pojavijo okvare sluha.
Glede na preglede in izvide, ki smo jih že napravili, moramo nujno zaostriti preventivne ukrepe. V tovarni je na voljo »švedska vata«, katere pa se marsikateri delavec izogiblje. Ker le-ta zmanjša ropot na dovoljeno jakost, jo morajo uporabljati vsi delavci, ki delajo v ropotu z jakostjo nad 80 dB.
Ker skušamo nuditi našim delavcem čim boljšo zdravstveno zaščito, tudi želimo, da pri tem sodelujejo in upoštevajo nasvete, ki jih dobijo ob pregledu.
M. Mekina
Sadovi
jutrišnjega dne
Približno petsto let pred našim štetjem je kitajski pesnik Kuant-su napisal tole drobno pesmico: »Ce imaš enoletne načrte, sej zrno. če so desetletni, posadi drevo.
Če so za sto let, izobražuj ljudstvo. Če boš enkrat sejal zrno, boš
enkrat žel.
če boš zasadil drevo, boš
desetkrat užival letino. Če pa boš izobrazil ljudstvo, boš sto let užival sadove.«
Kakor je ta pesmica stara, kakor je preprostejša od množice statističnih poročil in tehtnih analiz o izobraževanju na Slovenskem, tako bi vendarle lahko bila dramilo in vodilo, kaj naj storimo z našim izobraževanjem.
Malodušno je naša javnost sprejela najnovejše podatke o tem, da od jugoslovanskih narodov živi med Slovenci najmanj izobražencev in da smo po številu diplomantov in študentov prav pri dnu evropske lestvice. Le malokdo se zaveda, da nas v prihodnosti toliko hvaljena in tudi upravičeno občudovana kakovost slovenskega dela ne bo več reševala. Jutrišnji dan bo zahteval od vsakega naroda njegove lastne metode, predvsem nove organizacijske iu tehnične. Za to pa bo potrebnih čim več talentov in pripravljenosti, da se njihove sveže ideje čim-prej uresničijo, sicer bomo v neusmiljenem konkurenčnem boju, ki danes pretresa ves svet, zaostali. Zato je prav, če skupaj s Kuantsujem še enkrat poudarimo* da je naša prihodnost odvisna od tega, koliko naših sredstev boffl° žrtvovali' na račun naše življenjske ravni, pa naj bo to za nas Slovence še tako boleče.
Detel Btesia
v tesni mdusUiji
Letni statistični podatki se pojavijo sorazmerno pozno, tako da šele junija lahko prikažemo rezultate v letni industriji SR Slovenije za leto 1968. Ti podatki so potem le za primerjave, medtem ko so poslovne odločitve rezultat poslovne politike in usmerjenosti podjetja, Prikazane v letnem programu podjetja.
Brest se v letu 1968 s svojimi uspehi uvršča v sam vrh slovenske lesne industrije. Ce primerjamo delež celotnega dohodka Bresta v slovenski lesni' industriji, ugotovimo, da znaša le-ta v letu 1968 5,8 °/o, toedtem ko je v letu 1967 znašal 5,4 °/o. Ta primerjava nam pove, da se je celotni dohodek Bresta relativno hitreje večal v primeri z naraščanjem celotnega dohodka slovenske lesne industrije.
Naj primerjamo tudi osebne dohodke na zaposlenega. V letu 1968 so bili poprečni osebni dohodki v slovenski lesni industriji' 875 N din na zaposlenega in so se v primeri z letom 1967 povečali za 17 °/o. Če bi postavili ranžirno vrsto velikosti osebnih dohodkov po industrijskih Panogah, ugotovimo, da je lesna industrija skoraj na repu. Nižje osebne dohodke imajo le nekovinska in tekstilna industrija. Poprečni osebni dohodki na Brestu (preračunani po enaki metodologiji) so 1.034 novih dinarjev in so za 18 °/o višji od poprečnih osebnih dohodkov v lesni industriji SR Slovenije.
Akumulacija je tretja kategorija, ki jo lahko primerjamo. Skupna akumulacija lesne industrije se je leta 1968 v primeri z letom 1967 Povečala za 51 °/o. Delež akumulacije Bresta v skupni akumulaciji lesne industrije SR Slovenije je v letu 1968 7,2 %>, medtem ko je bil leta 1967 8>0 “/o. Ta primerjava ne daje natančnih rezultatov, ker je Brest leta 1968 prelil sredstva negospodarske porabe iz skladov v osebne dohodke. Če upoštevamo to, potem ugotavljamo, da akumulativnost dejansko ni padla, temveč je ostala na ravni iz leta 1967.
Dohodek je kategorija, ki nam prikaže velikost podjetja. V naslednji frekvenčni distribuciji dajemo pregled, ki nam bo omogočil primerjave med podjetji:
frekvenčna distribucija podjetij glede na doseženi
DOHODEK
Nova proizvodna dvorana v TP Martinjak
nadstropju, to je za tapetništvo in skladišče tapetniških izdelkov. Šele sedaj je videti, koliko prostora so odvzemale strehe in kako nevarna je bila lesena konstrukcija.
Posebno važna je bila odloči-
tev, da bodo v rekonstrukcijo ostrešja vključili tudi prostor nad nitrirnico. S tem so pridobili nad 800 m2 skladiščnih prostorov, ki bodo za prihodnjo tapetniško dejavnost še kako potrebni.
D. Trotovšek
AKCIJA — STANOVANJA BORCEM
ieUete vttie
Zap. št.	Doseženi dohodek v letu 1968 v 10 tisoč novih din	Število podjetij	Kumu- lativa	Relativna frekvenca %>	Kumulativna frekvenca »/o	od r
1.	—400	18	0	35	0	— Analiza gmotnega sestava ZB NOV
2.	401—800	12	18	23	35	
3.	801—1600	12	30	24	58	— Zadnja organizirana repu-
4.	1601—2000	3	42	6	82	bliška akcija
5.	2001—3986	6	45	12	88	— Kriteriji za razdelitev
100
100
Brest je v 5. razredu z 32.392 tisoč novih din dohodka. Večji dohodek od Bresta imata le Meblo in Marles. 88 °/o podjetij ima nižji dohodek od Bresta.
Dosedanje ugotovitve nam kažejo, da je bil poslovni proces Bresta v letu 1968 zelo uspešen. Dejansko je to obveznost za vse delavce, da tudi v letu 1969 in v prihodnje dosežemo še večje uspehe in zagotovimo reprodukcijski proces na vedno višji ravni.
B. Mišič
sredstev
V uvodu analize o problematiki borcev — udeležencev NOB v cerkniški občini je poudarjeno, da so borčevska vprašanja kljub štiriindvajsetim letom povojne graditve še vedno nerešena. Vzroke temu je treba iskati v sorazmerno slabem gospodarskem položaju občine.
n j a, 59 za samostojne gradnje in 300 za obnovo stanovanj.
Sredstva, ki se zbirajo na posebnem računu SDK kot prispevki delovnih organizacij (20 %> od prispevkov za stanovanjsko izgradnjo), so tik pred razdelitvijo. V ta namen je republiška skupščina sprejela odlok o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevki za gradnjo stanovanj za udeležence NOB.
Po tem odloku se sredstva upo-
rabijo za reševanje stanovanjskega vprašanja naslednjih upravi-, čencev:
udeležencev NOB, katerim se čas udeležbe v NOB po 140. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju šteje dvojno;
vdov padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOB;
za pridobitno delo nesposobnih otrok padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOB.
Teh sredstev pa ni mogoče uporabiti za reševanje stanovanjskih vprašanj tistih oseb, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do uveljavitve tega odloka že rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše oziroma s kreditom za adaptacijo, ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval.
Odplačilna doba posojil ne more biti daljša kot 30 let, kar bo odvisno od višine kredita, obrestna mera pa bo z vkalkuliranimi manipulativnimi stroški banke največ 1,5 do 2 °/o.
V teh dneh bo občinska skupščina sprejela odlok, v katerem so določena merila za uporabo razpoložljivih sredstev. Pri določitvi meril za ugotavljanje vrstnega reda upravičencev se upošteva :
—	čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in po njej;
—	ali ima upravičenec stanovanje, ali je v podnajemniškem oziroma sostanovalskem razmerju;
—• higiensko in zdravstveno ustreznost stanovanja;
—	zdravstveno stanje upravičenca in ožjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
—	koliko ljudi živi v stanovanju, pri čemer je treba upoštevati število ožjih družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje;
—	socialne razmere upravičenca.
Po republiškem ključu za delitev zbranih sredstev, ki je sestavni del omenjenega odloka, je občina Cerknica upravičena do 2,36 odstotka ali 280 milijonov starih dinarjev, kar je približno petkrat manj od dejanskih potreb.
I.	Stefan
GARANCIJSKI LISTI
Vec prostora
in varnosti v TP Martinjak
. Skoda, da že v tej številki na-®ega lista ne moremo objaviti fotografije rekonstruiranega ostrešij na tovarni v Martinjaku. Kot na se je tovarna prerodila — skorji je ni več spoznati. Res je, da nela še niso končana, vendar že to> kar je, daje slutiti, da bo to-Varna zares kot je treba.
Ne bi govoril o vrsti objektov, j1 so že gotovi ali jih grade, po-,e“6j bi hotel spregovoriti o rekonstrukciji ostrešja. S podjetjem /gradišče iz Cerknice so sklenili j°godbo, ki pravi, da bo podje-Je rekonstruiralo ostrešje, zgradi-1 bodo nov strop nad starim ob-
jektom, nad nitrirnico pa skladišče. Spodnji prostori bodo v prihodnje prav tako visoki kot v ni-trirnici. Konstrukcija ostrešja bo železna, kot tvorivo pa bodo uporabili novolit plošče. Objekt bo končan avgusta. Pripravljalna dela trajajo že dalj časa. Že prej so izkopali temelje za nove nosilne stebre. Streho so hitro razkrili, predvsem zato, ker so strešno opeko kupili graditelji stanovanjskih hiš, ki so tako hitro in poceni prišli do tega gradiva.
Rekonstrukcija prinaša poleg požarne varnosti tudi veliko povečanje delovnih prostorov v I.
Rekonstrukcija ostrešja v TP Martinjak
Združenje borcev NOB in občinska skupščina Cerknica posvečata vsestransko skrb reševanju borčevskih vprašanj z vsakoletno zagotovljenimi sredstvi iz občinskega proračuna. Uspešno sodelovanje pri tem kažejo tudi delovne organizacije v občini, ki poleg prispevka v sklad za borce tudi neposredno rešujejo gmotna vprašanja zaposlenih borcev (zaposlovanje, stanovanjska gradnja, štipendiranje, rekreacija itd.)
Z doslej zbranimi sredstvi ni bilo mogoče nadomestiti vseh najnujnejših materialnih in drugih izgub iz časa NOB. Vojna škoda (uničenih in poškodovanih je bilo 1725 stanovanjskih in 1188 gospodarskih poslopij, kar je 40 % celotne škode), ki je bila popisana leta 1945, je znašala v današnji vrednosti okrog 26 milijard starih dinarjev.
Zlasti težak je položaj kmetov-borcev, katerih standard kljub ugodnostim (davčna odmera) stagnira in znatno zaostaja za gospodarstvom v občini, še občutneje pa v republiškem povprečju. To še posebno velja za hribovite predele, ki obsegajo polovico ozemlja v občini.
Analiza, ki je bila konec leta 1967, je pokazala, da je poleg so-cialno-zdravstvene problematike nerešeno predvsem stanovanjsko vprašanje borcev. Večina prosilcev živi v slabih, zasilno obnovljenih stanovanjskih prostorih, ki so največkrat vlažni, higienski pogoji pa izredno slabi (brez vode in sanitarij). Posledica teh pogojev je sorazmerno šibko zdravstveno stanje borcev in njihovih družinskih članov.
Po najnovejših podatkih, ki so sestavni del republiške analize, je v občini 407 nujnih primerov. Za njihovo rešitev bi bilo potrebnih poldrugo milijardo starih dinarjev. Prosilci so se v 48 primerih odločili za najemna stanova-
Da bi zaščitil odjemalca, je zvezni sekretariat za gospodarstvo izdal odredbo o garancijskih listih. Vse pohištvo v prodaji na domačem tržišču mora obvezno imeti garancijo. Tržna inšpekcija dosledno kaznuje vsa tista trgovska podjetja in proizvajalce, ki prodajajo pohištvo brez garancije. Kazni so precej visoke.
Vsekakor moramo priznati, da je zamisel o garancijskih listih pozitivna. Namen zaščititi odjemalca bo po našem mišljenju dosežen, vendar ne v takšni meri, kot bi lahko bil. Zvezni sekretariat je res izdal odredbo in tržna inšpekcija že intenzivno kontrolira. V odredbi je samo navedeno, da mora pohištvo imeti garancijo.
Proizvajalcem je prepuščeno, da sami določajo garancijske pogoje. Prav zaradi popolnoma svobodnega določanja vseh pogojev zahteve. Poleg tega v sami odred-ima vsak proizvajalec različne bi ni točno določeno, kateri izdelki se lahko prodajajo brez garancije. Listi morajo biti priloženi pri vsakem izdelku ne glede na njegovo vrednost. Poslovno združenje LES je v imenu večine proizvajalcev zahtevalo, da se listi ne bi prilagali pri izdelkih, katerih vrednost je nižja od 200 N din. Doslej nismo dobili še nobenega odgovora.
Obe tovarni pohištva v Cerknici in Martinjaku že izpolnjujeta in prilagajata garancijske liste.
T. Žele
Pravnik odgovarja
VPRAŠANJE: Ali delavki, ki je zaradi nosečnosti premeščena na drugo delovno mesto, pripada osebni dohodek po delovnem mestu, s katerega je premeščena tudi v primeru, ko je na novem delovnem mestu ugodnejši osebni dohodek?
ODGOVOR: Vsakdo, ki je premeščen na delovno mesto, ki je više ocenjeno (kar pomeni, da opravlja zahtevnejše delo), ima pravico prejemati osebni dohodek za delo, ki ga v resnici opravlja. Nevzdržno bi torej bilo, da bi delavka, ki je zaradi nosečnosti premeščena na zahtevnejše delo, prejemala osebni dohodek po kriterijih prejšnjega, manj ocenjenega dela.
VPRAŠANJE:	V 20. številki
Brestovega obzornika pravnik odgovarja na vprašanje: Ali lahko član Delavskega sveta posamezne poslovne enote ostane še naprej
član tega organa upravljanja? Zanima pa me drugo: Ali je lahko član poslovne enote in član organov upravljanja premeščen v drugo poslovno enoto, preden ga razreši mandata pristojni samoupravni organ?
ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih govori le o primerih, ko delavcu, ki je izvoljen član Delavskega sveta ali Upravnega odbora oziroma kakšnega drugega ustreznega organa delovne organizacije, ne more prenehati delo proti njegovi volji.
V primeru, ki ga navajate, ne gre za prenehanje delovnega razmerja, ampak zgolj za premestitev. Zato menim, da ga ni treba poprej razrešiti. Če je premestitev izvedena po določilih (skladno členu 25 Pravilnika o urejanju delovnih razmerij) ali v soglasju z delavcem, je sklep o razrešitvi le deklarativnega pomena.
Z. Zabukovec
Brestov obzornik gostuje
Načrti krajevne skupnosti
Transport lokomobile Wolf iz TP Cerknica v TP Martinjak
fkedtmodHa udekUa
III. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »ZNANOST MLADIM« BO LETOS V CERKNICI
Svet krajevne skupnosti v Cerknici čakajo letos in še naprej velike naloge. Upa, da jih bo s pomočjo občanov in prostovoljnimi dotacijami podjetij in ustanov, ki so na njenem območju, tudi izpolnil. Sestavil je delovni načrt in predračun za leto 1969, poleg tega pa še perspektivni načrt in predračun za prihodnja štiri leta. Svet krajevne skupnosti se zanaša, da bodo občani redno plačevali prispevek za u-porabo mestnega zemljišča, čeprav je praksa pokazala, da se ravno tisti občani, ki bi najlaže plačali, temu proti vi j o. Občane opozarjamo, da bomo prispevek še vnaprej pobirali in ga lahko neposredno plačajo v pisarni krajevne skupnosti ali pa na žiro račun štev. 5016-3-209.
Svet krajevne skupnosti je doslej uredil pot na Otoku, jo razsvetlil ter nabavil gasilsko orodje. Na Dol. Jezeru je napeljal cevi za kanalizacijo in za ureditev vasi v Dol. vasi bo napravil most, na koncu vasi pa v strugi potoka jez, da poleti v strugi ne bo smrdečih mlak. V Zelšah bo svet krajevne skupnosti dopolnil javno razsvetljavo, v Cerknici pa bo v sodelovanju s komunalnim stanovanjskim podjetjem zamenjal vodovodne cevi od hiše tovariša Bavdka na Notranjski cesti čez trg do doma Partizana. Cevi na tej razdalji imajo manj-
V	okviru proslavljanja 50-let-nice ustanovitve komunistične partije Jugoslavije je bilo na pobudo občinskih komitejev ZKS Cerknica in Logatec organizirano v Ložu dne 7. junija tovariško srečanje 150 predvojnih in medvojnih komunistov iz obeh občin ter gostov iz občine Čabar.
V	zgodnjih dopoldanskih urah so udeležence sprejeli pionirji osemletke v Starem trgu in vsakemu pripeli rdeč nagelj. Godba na pihala Kovinoplastike Lož pa je ob tem igrala vesele koračnice. Nato je udeležence, med katerimi je bil tudi predsednik CK ZKS tov. Franc Popit-Jokl, pozdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Cerknica tov. Jože Tišler. Pozdravnemu govoru je sledila krajša komemoracija pred spomenikom žrtvam NOV v Ložu, nakar so si udeleženci z zanimanjem ogledali muzej revolucije v Ložu. Mnogi izmed njih so se prepoznali na razstavljenih slikah in v drugih muzejskih dokumentih. Po ogledu muzeja so položili venec pred veličasten spomenik žrtvam NOV iz Loške doline na Ulaki, kjer jim je spregovoril o revolucionarni poti padlih žrtev in še živečih revolucionarjih
ši premer, kakor one do Lavd-kove hiše in one od Doma Partizana proti Peščenku, Dol. vasi in Dol. Jezeru. Strokovnjaki pravijo, da bo tako vode v teh predelih precej več. V načrtu so tudi asfaltiranje trga pred Zdravstvenim domom, kanalizacija in ureditev novih zelenic. V Vidmu in na cesti nad Slivnico bomo uredili javno razsvetljavo. V načrtu za prihodnja štiri leta namerava svet krajevne skupnosti asfaltirati vse glavne ceste po Cerknici in urediti kanalizacijo. Urediti namerava tudi ceste v Dol. vas in na Jezero, posipati stranske poti in jih pozimi plu-žiti.
Pred kratkim je svet Krajevne skupnosti sklical predstavnike podjetij in ustanov s svojega področja, da bi se pomenili, koliko bodo prispevali k izpolnjevanju načrtov. Nekateri na sestanek sploh niso prišli, drugi so se izgovarjali, da imajo druge obveznosti, nekaj pa jih je pokazalo polno razumevanje.
Načrti so veliki, vendar svet Krajevne skupnosti upa, da jih bo vse, s sodelovanjem občanov, tudi izpolnil.
Predračun dohodkov in izdatkov kaže, kako si je svet zamislil financiranje.
Dohodki skupaj: 240.000,00 N din
Dohodki so od prispevka za mestno zemljišče, pokopališča,
tov. Tone Žnidaršič, predsednik krajevne organizacije SZDL.
Z Ulake, od koder je veličasten razgled po vsej Loški dolini, so udeleženci srečanja odšli na ogled moderno urejene tovarne Kovinoplastike v Ložu, kjer jih je sprejel direktor tovarne tov. Franc Perušek s sodelavci. Vsi so bili presenečeni, da je v tako hitrem času zrasla tako moderna tovarna, saj se večina njih spomni tistih časov, ko je bila na tem mestu še trava in grmovje, danes pa najmodernejši stroji proizvajajo sodobno kovinsko galanterijo in izdelke iz plastičnih mas.
Po ogledu tovarne so se vsi zbrali v novourejenih prostorih družbene prehrane Kovinoplastike, kjer jim je o revolucionarni poti komunistov in drugih naprednih ljudi iz Notranjske spregovoril prvoborec tov. Tone Prevec. V svojih besedah je podrobno orisal uspehe notranjskih revolucionarjev, ki so tako pred vojno, še zlasti pa med II. svetovno vojno zadajali sovražniku velike udarce, kar je v veliki meri omogočilo pridobitev vseh tistih pravic, ki si jih je Zveza komunistov Jugoslavije priborila v svojih petdesetih letih obstoja. Vsakdo od
rezanja drv, dotacije, peskokopov in drugega.
Izdatki skupaj: 290.890,00 N din
Izdatki so za pisarniške stroške, pošto, vodarino, elektriko, zavarovanje in drugo 9.200; vzdrževanje nasadov, otroškega igrišča, spomenikov in drugo 8.950, za urejanje stranskih poti, smetišča ter pluženje stranskih ulic 14.000, za vzdrževanje javne razsvetljave 7.000, za ureditev javne razsvetljave v Vidmu in Podsliv-nici 51.000, za sanacijo in urejanje vasi 14.000, za zamenjavo vodovodnih cevi od Bavdkove do Meletove hiše 60.000 in za asfaltiranje trga in kanalizacije pred ZD 42.240,-
Za vsa omenjena dela bo primanjkljaja za 50.890 din. Če bo svetu Komunalne skupnosti u-spelo dobiti kritje primanjkljaja, bo vsa dela do konca leta izpeljal, sicer pa bo moral nekatera dela opustiti.
Vse občane, podjetja in ustanove vabimo k čimvečjemu sodelovanju, ker se bo le tako naša dolina odprla vedno bolj razvijajočemu se tujskemu prometu. Zaposlili bomo lahko precej mladih moči.
Pomisliti moramo, da se bo promet z zgraditvijo hitre ceste precej povečal in bo tudi pri nas odcep na Uncu.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
prisotnih se je »našel« v posameznih ali pa vseh akcijah, ki so jih vodili komunisti Notranjske.
Mnogi izmed udeležencev srečanja so se tega dne prvič srečali, odkar se je končala II. svetovna vojna. Obudili so vesele in žalostne dogodke preteklosti, najbolj pa je vsem ostalo v srcih tovarištvo, ki so ga gojili med seboj in med prebivalstvom tega dela Notranjske, ki je še vedno skromno in pošteno in vedno pripravljeno pomagati vsakomur, ki se bori za pravičnost in poštenje, kar je najboljši dokaz za predanost v borbi za dosego vseh ciljev samoupravnega socializma, kot je to dejal v tovariškem razgovoru predsednik CK ZKS tov. Popit.
Ob zaključku srečanja so se dogovorili, naj se tudi v prihodnje organizirajo podobna srečanja, ki naj še trdneje povežejo vrste starejših komunistov, ki so še vedno sposobni organiziranega delovanja v celotnem našem družbenem življenju.
Preden so si segli v roke, so poslali še pozdravno brzojavko predsedniku republike, tovarišu Titu. Tako se je končalo prvo srečanje predvojnih in medvojnih komunistov bivšega notranjskega okrožja.	F. Tavželj
Od 1. do 12. julija bo v Cerknici III. mladinski raziskovalni tabor, ki ga prireja republiški koordinacijski odbor gibanja »Znanost mladim« Slovenije v sodelovanju s Skupščino občine Cerknica. Proučeval bo Cerkniško jezero in okolico. Pokroviteljstvo tabora je prevzela Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, vodja raziskovalnega programa pa bo dr. Rajko Pavlovec.
Pri delu tabora bo sodelovalo 55 mladink in mladincev iz Slovenije in drugih socialističnih republik, nekaj mladih raziskovalcev pa bo prišlo tudi iz Avstrije, Italije, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije in Belgije. Dvanajst strokovnih mentorjev tabora bo vodilo arheološko, geološko, gemorfološko, speleološko, botanično in zoološko skupino. V te delovne skupine se bodo vključili mladi po lastni želji.
Udeleženci tabora bodo stanovali v cerkniški osnovni šoli, hranili pa se bodo v restavraciji Jezero v Cerknici. Upravitelj tabora bo domačin, predmetni učitelj Konrad Knez.
Program mladinskega raziskovalnega tabora obsega poleg raz-
iskovalnega dela še ekskurzijo v Škocjanske jame in Predjamski grad ter ogled Križne jame pri Ložu. 4. julija, na Dan borca, bo srečanje s cerkniško mladino in pripadniki JLA.
Mladi znanstveniki bodo poslušali naslednja predavanja iz ciklusa »Spoznavanje Cerkniškega jezera in okolice«: ing. Koloma-na Zibrika — hidrologijo, dr. Franceta Habeta — o krasu, dr. Borisa Šketa in dr. Marjana Re-jica o živalstvu, dr. Maksa Wra-berja o vegetaciji, Tilka Urlebova bo predavala o arheologiji, dr. Danilo Furlan pa o meteorologiji-
Ob popoldnevih bodo športna srečanja in razgovori z uglednimi znanstvenimi, političnimi in kulturnimi delavci. Tabor bosta med drugimi obiskala tudi pisatelj Matevž Hace in slikar Lojze Perko. V tem času bo v Cerknici tudi razstava speleološkega gradiva, ki jo bo organiziral Speleološki muzej v Postojni. Ta razstava bo v prostorih stare šole v Cerknici.
Program mladih raziskovalcev Cerkniškega jezera in okolice sovpada in dopolnjuje raziskave Cerkniškega jezera, ki jih opravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
F. Sterle
Pred dvajsetimi leti
Prav zares se mora človek začuditi, kako se je Cerknica v zadnjih letih razvila. Prav gotovo je le-temu mnogo prispeval Brest. Tam, kjer je nekdaj bil Šerkov sadovnjak, je danes moderna tovarna pohištva. Težka so bila tista prva leta začetkov. V tovarni so delavci, ki vsako leto praznujejo svoj delovni jubilej (dvajset, petnajst in deset let dela v njej). Prav ti delavci imajo velike zasluge za to, kar imamo danes. Tudi sedaj pred mlajšimi člani kolektiva ni nič manjše odgovornosti, če hočemo doseči cilje, ki smo si jih zastavili. Predvidevamo, da bo proizvodnja kmalu za
polovico večja, se pravi, da bomo letno ustvarili približno 17 milijard bruto produkta. To pa niso majhne številke. Ne mislim, da bomo fizično bolj delali. To bomo dosegli z najmodernejšimi stroji in opremo, ki bo vsem v ponos. Tako bo tudi Cerknica obogatela. Cerknica je tudi turistični kraj in se nam prav iz turizma obeta precej dohodkov, saj so v okolici privlačna turistična mesta.
Razumljivo je, da se bodo ob takšnem razvoju pojavljale tudi težave. Ob večji proizvodnji bodo prav gotovo težave s prodajo izdelkov.
Tovariško srečanje
predvojnih in medvojnih komunistov
Sedežna garnitura Y, izdelek TP Martinjak
PROGRAM kulturnih prireditev v juliju
Ljubljanski festival prireja v Križankah in hali Tivoli v tem mesecu naslednje prireditve:
1.	julija — Mandragola, Drama SNG Maribor;
2.	julija — Carmen, Opera SNG Ljubljana;
3.	julija — Turandot, Opera SNG Ljubljana;
4.	julija — Rigoletto, Opera SNG Ljubljana;
7.	julija — Brasiliana, ljudski plesni ansambel iz Rio de Ja-neira;
8.	julija — Koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, Ljubljana;
11. julija — Kraljica Vil, Opera iz Charleroia, Belgija;
15. julija — Vzpon in propad mesta Mahagonny, Opera SNG Ljubljana;
18. julija — Koncert godbe Milice, Ljubljana;
23. julija — Državni folklorni ansambel Lužiških Srbov, NDR;
29.	julija — Koncert Praških madrigalistov, CSSR;
30.	julija — Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane.
Rezervacije vstopnic in ostala pojasnila posreduje splošna služba SKS.	Š. Bogovčič
Z raziskovanjem tržišča bodo imeli naši strokovnjaki polne roke dela, a upam, da bodo svoje delo uspešno opravili. Vsi člani kolektiva si prav gotovo želimo, da bi proizvajali kvalitetne izdelke in jih čim bolje prodajali.
V. Šubic
d&pUufe (/ Bce&tai/ a&z&cnilc
USPEH cerkniških
-	šahistov
—	15 LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA
— Solnikom — nezadostno
—	letošnja sezona se uspešno končuje
Jeseni bodo cerkniški šahisti praznovali že petnajst let organiziranega delovanja. Začetek sega v leto 1955, ko so pri prosvetnem društvu Svoboda v Cerknici ustanovili šahovsko sekcijo. Ko je PD Svoboda nekaj let zatem klavrno končala s svojim nemajhnim poslanstvom, je bila tudi šahovska sekcija obsojena na propad.
Ob materialni pomoči Bresta pa je delovanje šahistov zopet oživelo. V zahvalo razumevajočemu mecenu so sekcijo preimenovali v Šahovski klub Brest. Pomembnejše naloge (širjenje članstva) so narekovale odpreti vrata vsem, ki bi radi igrali šah. Jeseni 1965. leta so ustanovili Šahovsko društvo Cerknica. Prav v tem obdobju je cerkniški šah doživel največji vzpon. Ob pomoči Bresta, občinskega proračuna, Občinskega sindikalnega sveta in občinske zveze SZDL je društvo dosegalo velike uspehe. Vrstile so se zmage na prvenstvih Notranjske (sindikalna, moštvena, Titov pokal), lepe uvrstitve na prvenstvih slovenskih mest, na sindikalnem prvenstvu SRS (pod imenom Brest) ter uvrstitev v II. slovensko šahovsko ligo. To so uspehi, s katerimi bi se lahko ponašala tudi večja in predvsem bogatejša društva.
Na zadnji seji Notranjske šahovske zveze v Logatcu so staro vodstvo zaradi neaktivnosti zamenjali. Novi predsednik Notranjske šahovske zveze je postal predstavnik ŠD Cerknica, s čimer so društvu izrekli Priznanje za uspešno in bogato delovanje v zadnjih letih. Program društva je sestavni del prihodnjega razvoja šaha po vsej Notranjski. Z vrsto popularnih tekmovanj žeii društvo pritegniti širši krog poznavalcev šaha — predvsem mladino.
V naših šolah posvečajo premalo (ali skoraj nič) pozornosti vzgojnemu učinku, ki ga šah »vsiljuje« doraščajočemu človeku: razvija miselnost, spomin, disciplino, borbenost, vztrajnost, taktiko, logiko in zahteva reševanje najrazličnejših konkretnih problemov v omejenem času in prostoru. Tako uresničuje dobri stari rek: Zdrav duh v zdravem telesu, ki danes pogosto izzveni v frazo. Te trditve dokazujejo v ilegalnih (na kegljišču) in legalnih (v hotelu in delikatesi!) pokera-skih, »ajnc« in drugih hazardnih turnirjih.
Pred leti je društvo nudilo šoli vso materialno in tehnično pomoč za uvedbo šahovskega pouka v obliki krožka, vendar se za to ni ogrela. V prihodnje pričakujemo od nje več razumevanja. Pripominjam, da je v drugih socialističnih državah šah sestavni del učnih programov.
Letošnja tekmovalna sezona je končana. Lahko trdimo, da je bila ena od najbogatejših. Uspešno so bila končana vsa tekmovanja posameznikov — člansko prvenstvo Cerknice za leto 1968, brzopotezno Prvenstvo Cerknice in prvenstvo Notranjske v organizaciji našega društva. Prav tako uspešna so bila tudi tekmovanja (gostovanja) v okviru Notranjske tekmovalne skupnosti, katerih največji uspeh je prav go-gotovo zmagoslavje na moštvenem prvenstvu Notranjske, s katerim si je društvo priborilo pravico do tekmovanja v slovenski šahovski Bgi. To je poleg kegljačev in atletov že tretji kolektiv, ki se lahko Uspešno uveljavlja v republiškem merilu in, če nismo skromni, je to več, kot bi lahko sicer pričakovali.
PRVENSTVO NOTRANJSKE ZA POSAMEZNIKE
Turnir je bil od 28. marca do 6. aprila v hotelu Jezero in v organizaciji ŠD Cerknica. Sodelovali so najboljši poznavalci tisočletja stare kraljevske igre z Notranjskega, razen tekmovalcev ŠD Vrhnike, ki jih hi bilo na prvenstvu. V izenačeni konkurenci je zbral največ točk Napadalni drugokategornik Catič (Borovnica) in se tako posredno Uvrstil na prvenstvo Slovenije. Sledi Gradišnik (Borovnica), ki je dokazal, da kljub letom (blizu 60!) še vedno sodi med najboljše notranjske šahiste in je eden izmed najstarejših aktivnih šahistov v Sloveniji m celo v Jugoslaviji. Na tretje mesto se je uvrstil domačin Kraševec, ki ga odlikuje vztrajnost in je prav zato težko premagljiv. S tretjim testom je dosegel tudi normo za II. kategorijo. Četrti je bil vsekakor Premalo ambiciozni Jerič (Borovnica). Domačinoma T. Simičaku in k Štefanu bi na podlagi prikazane igre lahko prisodili mesti ob samem Vrhu, če jima v odločilnih trenutkih ne bi odpovedovale moči. Kavčič (Logatec) in Otoničar (Cerknica) sta po sorazmerno slabšem začetku Negotovo nadaljevala. Turnir je povsem uspel. Odigranih je bilo nekaj zelo kvalitetnih partij, obenem pa je to prvi primer resnejšega in organiziranega prizadevanja za hitrejši razvoj kvalitetnega šaha na tem s°razmerno zaostalem območju Slovenije.
Končno stanje: Catič 10,5, Gradišnik 9, Kraševec 8, Simičak 6,5, Stefan 6, Otoničar 3,5, Jerič 7,5, Kavčič 5.
Na rednem prvenstvu Cerknice za leto 1968 je bil najuspešnejši Simičak pred Kraševcem, Štefanom, Strletom, Kosom, Mehadžičem, Lroho, Meletom, Otoničarjem, ing. Mejakom itd.
Na brzopoteznem prvenstvu Cerknice sta zmagala Štefan in Si-Uiičak. Sledijo: Brešar, Otoničar, Mehadžič, Troha, Strle, Kos in drugi.
Na delavskih športnih igrah Brest 1969 so sodelovala moštva Bre-
(2), Cerknice (2) in Kovinoplastike iz Loža. Za favorita sta veljala Cerknica I. in Brest I. V razburljivem, pet ur trajajočem boju je bil . rest I. uspešnejši in zmagal v vseh dvobojih. V zmagovalni ekipi so ^fali: Štefan, Zigmund, Klančar in Otoničar.
Končno stanje: Brest I. 11,5 točke, Cerknica 10,5,. Brest II. 8,5, Cerknica II. 5 in Kovinoplastika 4,5 točke.
MOŠTVENO PRVENSTVO NOTRANJSKE
Na letošnjem moštvenem prvenstvu Notranjske so sodelovale nazadnje ekipe (šest članov, dva mladinca in dve članici): ŠK Borovca, ŠK Logatec in ŠD Cerknica. Ker sta bili ekipi ŠK Borovnice in Cerknice oslabljeni, je bil oster boj za najboljše mesto. Cerkničani na tekmovanje prišli brez obeh mladincev in ene članice. Ce upo-O|-evamo, da so oba dvoboja začeli z rezultatom 0:3 v korist nasprot-uikov, je njihov uspeh toliko večji. Odločilen je bil boj med favori-,lrano Borovnico in Cerknico. Njeni igralci so z izvrstno igro in z izgnanimi napori prekosili sami sebe in odvzeli Borovničanom vse mo-g°če točke.
Rezultati:
|R Logatec : ŠD Cerknica 5,5:4,5 5“ Cerknica : ŠK Borovnica 7:3 Borovnica : ŠK Logatec 7:3
Vrstni red:
1.	ŠD Cerknica 11,5 točke
2.	ŠK Borovnica 10 točk
3.	ŠK Logatec 8,5 točke
- . Za ŠD Cerknico so bili uspešni: inž. V. Kraševec, T. Kraševec, ■ Štefan in T. Simičakova z dvema točkama, T. Simičak z 1,5 točke, Xer Mehadžič in Troha z 1 točko.	I. Štefan
Začetna gradbena dela rekonstrukcije v TP Cerknica
Začetek tekmskuktUe asttešja
Montaža strešnih nosilcev v TP Cerknica
Moderna proizvodna dvorana v TP Cerknica v končni fazi gradnje
Motorizacija in okoli nje
Zadnja leta v Jugoslaviji mo-, torizacija zelo hitro narašča, posebno v naši republiki, saj pride en avtomobil na 18 prebivalcev. To razmerje pa je v posameznih republikah takšno:
Hrvatska 40, Srbija 42, Črna gora 85, Bosna in Hercegovina 108 in Kosmet 188.
In kako je v naši občini?
Leta 1961 je bilo v cerkniški občini 463 motornih vozil. Proti koncu leta 1968 se je to število povzpelo kar na 1999. Največji
porast je bil proti koncu lanskega leta. Hudomušni statistiki pravijo, da je to pač krik mode. Do leta 1950 smo namreč imeli tako imenovano zemljomanijo in ra-diomanijo, nato pa so sledile: televizij omani j a, stroj epralna manija, hladilomanija in sedaj živimo v dobi avtomanije. Narobe je le, ko pri vsem tem trpimo cesto-stagnacijomanijo, ki v bližnji prihodnosti napoveduje že aviomani-jo.	Š. Bogovčič
Med gradbenimi deli, ki so jih opravljali letos in jih še bodo, je določeno tudi zamenjati ostrešje nad sedanjo furnirnico. Po novem tehnološkem postopku bodo v ta prostor namestili stiskalnice, od stiskalnic naprej na prostoru, kjer je zdaj depo in stojijo sušilnice, pa bo oddelek furnirnice. Zato, ker pridejo v ta prostor stroji, ki so zelo dragoceni in tehnološko nepogrešljivi, smo se odločili, da bomo sedanje ostrešje, ki je še leseno, zamenjali z ognjevarnim. Nosilci bodo železni, polja med nosilci bodo prekrita z lahkim betonom siporeksom, kritina pa bo salonitna.
Začetek del pri zamenjavi ostrešja bo po programu 1. julija, končana pa morajo biti konec avgusta.
Zaradi teh del in rušenja stene ter sušilnic bo potrebno za ta čas prestaviti oddelek furnirnice, medtem ko smo razrez plošč že prestavili.
Meseci julij, avgust in september bodo za proizvodnjo najtežji, ker morajo vzporedno teči gradbena dela in proizvodnja.
T. Kebe
Od PE do DURA
Malce nenavaden naslov, se vam ne zdi?
Pomenil naj bi naslednje: od poslovne enote do točilne mize v delavski restavraciji. V veliki vnemi za najumnejšo izrabo delovnega časa smo si skovali precejšnjo vrsto bolj ali manj posrečenih kratic. Sicer pa čim manj dolgovezenja; naj povemo, kaj se je oni dan pripetilo našemu sodelavcu!
Nadzoroval je »ON« poslovanje vseh PE. Pričel je že zgodaj zjutraj in se je zato ob sedmih le za hip pomudil v SKS. Z avtom se je odpeljal v TLI, nazaj grede se je oglasil tudi v TPM. V TPC se je zadržal dalj časa, v BŽ pa je hitro opravil, ker so bili obrazci PN in TPD natančno izpolnjeni. Zaradi problemov z RK in LBO z zvezdico ga je, še preden je odšel v TIP, že bolela glava. Tudi tablete CZ niso mnogo pomagale. Zato je na seji CDS takoj obdelal vprašanje GDK, kot so ga za to zadolžili na CUO in šel potem v DUR, da delno porabi svoj OD, ki ga dobi mesečno po merilih AODM.
V mraku je s predsednikom DS PE in s tajnikom KO OOS odšel na RIBO LOV. Oprostite! Odšel je na ribolov. Z. Zabukovec
S seminarja IBM
Ker se je tudi naše podjetje odločilo, da bo podatke obdelovalo na mehanografskih strojih, je treba takoj pričeti s šolanjem kadra, ki bo upravljal mehano-grafske stroje. Šolanje je razdeljeno na šolanje organizatorjev, šolanje programerjev, šolanje operaterja in šolanje luknjačic in verificirk. Šolanje bo različno dolgo za posamezne funkcije v mehanografskem centru. Najdalj se šolajo organizatorji in programerji, kar je razumljivo, saj bodo ravno ti opravljali takrat, ko bo sistem že vpeljan, najbolj zahtevna dela v centru.
V uvodnih tečajih, na katerih smo bili tudi trije delavci Bresta, se vsi seznanijo z osnovami blok-diagrama, osnovami glavnega spomina in osnovami eksternih (stranskih ali pomožnih) spominov itd. V uvodnih tečajih se je treba seznaniti z logiko, ki jo imajo računalniki. Seveda je pot za spoznavanje te logike zelo dolga. V glavnem pa obsega metode in postopke lansiranja različnih podatkov v eksterne in glavno me-morijo, da bi dobili zaželene, kva-
litetnejše podatke. Nekdo bi rekel: »Saj imamo v podjetju že zelo veliko podatkov.« Res je, vendar ti podatki, ki so na vsak način najbolj važni pri poslovnih odločitvah, sedaj niso ob vsakem času na voljo. Mehanografski stroji pa nam bodo dali, seveda če bodo programi pripravljeni, podatke takrat, ko jih bomo rabili in takšne, kakršne bomo želeli.
Šolanje za posamezne funkcije traja različno dolgo tudi glede na to, za kakšen sistem se podjetje odloči. Šolanje za bolj zahteven sistem traja veliko več časa kot pa za klasičen sistem. Šolanje se bo nadaljevalo jeseni letos, predvidoma še šest do devet tednov.
V Radovljici, kjer so tečaji IBM v organizaciji INTERTRA-DE, je v sezoni zelo veliko tečajnikov iz različnih podjetij, predvsem iz Slovenije.
Urnik na tečajih je zelo napet, posebno takrat, ko se je treba poleg predavanj in vaj poglabljati v problematiko tudi zvečer ali zgodaj zjutraj. J. Otoničar
Obvestilo tistim, ki bodo šli na dopust z avtobusom
Od prvega junija dalje so v veljavi novi avtobusni vozni redi, pa tudi cene vozovnic so se zvišale poprečno za 10 odstotkov.
Odhodi avtobusov po novem voznem redu:
Cerknica—Ljubljana: ob delavnikih: 4.25, 6.05 čez Rakitno, 6.13,
8.29,	11.04, 16.22 in 19.07; ob nedeljah 6.13, 8.29, 11.04, 16.22 in 19.07. Iz Ljubljane proti Cerknici odpeljejo avtobusi kot doslej.
Cerknica—Rakek: 4.25, 6.13, 8.29, 9.10, 11.04, 12.00, 16.22 in 19.09.
Rakek — Cerknica: 6.35, 9.45, 11.17,	12.15,	15.26,	19.18, 20.39,
11.17, 15.25 in 19.18.
Cerknica—Postojna 5.47 in 9.45.
Zveze proti obmorskim krajem iz Logatca:
5.32 in 7.62. Proti Kopru in Piranu imajo v Logatcu zveze vsi avtobusi, ki vozijo iz Cerknicp.
Zveze iz Ljubljane za Dolenjske, Šmarješke in Cateške toplice:
5.30,	6.30, 7.15, 9.00 in 13.00 in za Rogaško Slatino in Dobrno ob
9.30.	Za Dobrno je treba v Celju prestopiti na drugi avtobus.
In še ena neprijetna novost: Na vseh daljših progah, kot so Ljubljana—Pulj—Koper—Rijeka, Zagreb, Maribor, ni stojišč. Zato si pravočasno rezervirajte sedišča na avtobusni postaji v Ljubljani ali po telefonu 312-312.
Če greste na dopust, je najbolj ugodno potovati z vlakom, saj imate 25 °/o popusta in še cene vozovnic so nekoliko znižali.
Bogovčič Štefan
Začetek in vzpon
Brestovih »Stalaktitov«
Nekako januarja letos se je na pobudo Janeza Žnidaršiča, mehanika in dolgoletnega harmonikarja, rodil mladinski ansambel Stalaktiti. Sindikalna organizacija Tovarne pohištva Cerknica jim je za začetek dala stare instrumente.
Z obilo dobre volje so dan za dnem vadili na kegljišču.
Prvič so javno nastopili na pustni torek v Delavski restavraciji. Poslušat so jih prišli številni Cerkničani. Vsi so si zaželeli slišati mlade in vztrajne glasbenike. Niso jih razočarali.
V aprilu so se odločili, da si bodo kupili nove instrumente, saj s starimi niso mogli pokazati, kaj zmorejo. Rečeno — storjeno. Cen-tromerkur v Ljubljani jim je šel na roke in jim dal na kredit vse instrumente, ki jih stanejo nekaj manj kot tri milijone starih dinarjev.
Z nastopi v Begunjah, Grahovem, Prezidu, Cerovem, Planini, Postojni in v ostalih krajih so si ustvarili tak sloves, da se več gostinskih podjetij na Primorskem poteguje zanje in jim nudi zelo ugodne pogodbe.
Za celo sezono so sklenili pogodbo za nastope v lokalu na letališču v Postojni. Občasno pa bodo še igrali v različnih krajih Primorske in Notranjske. Medtem ko ob sobotah in nedeljah nastopajo, pa se med tednom izpopolnjujejo, saj vedo, da se bodo le tako lahko uveljavili med številnimi glasbenimi skupinami mladih.
In kdo igra pri Stalaktitih?
Orgle in harmoniko igra Janez Žnidaršič, ki je obenem vodja in strokovni svetovalec, bobne Miro Jenček, ritem-kitaro Ivo Godeša, bas-kitaro Ivan Najger, poje pa Toni Petrovčič. Š. Bogovčič

Mladostno razpoloženi »Stalaktiti« v prirodi
Asfaltiranje ceste med Bloško polico in Ložem
Mestno naselje in prevzgoja ljudi
Cerknica iz leta v leto spreminja svojo podobo. Stanovanjska gradnja se je v zadnjih nekaj letih tako razmahnila, da bi človek lahko dejal, kako rastejo hiše kot gobe po dežju. Poleg mnogih hišic, ki so jih zgradili posamezniki z lastnin)! .sredstvi in s pomočjo družbene skupnosti, so zgradili tudi nekaj blokov. Med mostom in Brestom je podjetje zgradilo tri stanovanjske bloke, v katerih se je naselilo 48 družin.
Še zelo dobro se spominjam, kakšna je bila okolica, preden so podrli stare, dotrajane kmečke hiše. Računali smo, da se bo podoba Cerknice z novimi bloki močno spremenila. Podjetje je na svoje stroške uredilo zelenice in zasadilo okrasno grmičevje in drevje. Res je, da še ni vse do kraja urejeno, res pa je tudi, da niti na tisto, kar je urejeno, ne znamo paziti. Ko opazuješ, kako brezčutno se ljudje sprehajajo čez zelenice, se nehote soomniš na prebivalce večjih mest, ki pazijo na vsako travico posebej, da je ne bi poškodovali. Če sami ne znamo paziti na naravne lepote,
kako naj to zahtevamo od mladine in otrok? Nič čudnega ni torej, če otroci vsak dan sproti navlečejo vso mogočo navlako okrog blokov. Nikogar nisem še slišal, da bi otroke posvaril, naj takih stvari ne počenjajo, ker kvarijo ugled vseh stanovalcev. Če bi se količkaj zanimali, bi vsi trije hišni sveti lahko zbrali toliko sredstev, da bi za malčke uredili igrišče. Prav gotovo bi se za to misel ogreli vsi starši, samo nikogar ni, ki bi dal pobudo.
Čakati, da bo to zadevo uredil ne vem kdo, je nesmiselno, ker tega prav gotovo ne bo.
Posebno poglavje je dovažanje in shranjevanje drv. Na vsak način bi morali drva pospraviti takoj, najpozneje pa v 48 urah. Prav tako bi morala stranka za seboj pospraviti vse smeti, ki bi ostale. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne predpise in proti kršilcem le-teh tudi ukrepati.
Odveč je, da se gremo mestno naselje ob sedanji miselnosti. Vzporedno z rastjo našega naselja bi bilo treba ljudi tudi prevzga-jati.	T. Kebe
Kje bodo letovali delavci Bresta
Za razliko od lani, ko se je za letni oddih na morju odločilo le osemindvajset članov kolektiva, je letos število zahtev za rezervacijo naraslo nad šestdeset. Letovali bodo v Savudriji, Crikveni-ci, Splitu, Rovinju in na Debelem rtiču.
Na osnovi novega pravilnika o regresiranju letnega oddiha so iz Tovarne pohištva Cerknica prijavili dvaintrideset članov kolektiva, v Tovarni pohištva Martinjak pa pet. Skoraj neverjetno je, da v ostalih poslovnih enotah ni delavcev, ki bi imeli pravico do regresa po novem pravilniku.
Za vse prijavljene so rezervacije v Dolenjskih, Šmarjeških in Čateških toplicah ter v zdravilišču Dobrna in Rogaška Slatina. Cene v teh zdraviliščih se sučejo od 40 do 60 novih dinarjev na dan. Sem so všteti tudi morebitni zdravniški pregledi.
V sezoni je še mogoče dobiti rezervacije v Krilu pri Splitu, Kaštelu Starem in v Rovinju in seveda v vseh boljših hotelih, posebno na makarski rivieri, le za tiste z bolj zajetnimi denarnicami.
Cene dnevnih penzionov v Rovinju in Splitu so od 33 do 40 novih dinarjev. Štefan Bogovčič
Dopust pod platneno streho
Če ste se odločili, da svoj dopust izrabite pod šotorom, ste dobro izbrali. Tak dopust ima dobre strani, ker ne boste vezani samo na en kraj, in slabe strani, če ga postavite na odprtem prostoru, ki
BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Harmel, Franc Hvala, Tone Kebe, Jože Klančar, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Ivo Štefan, Valentin Šubic, Franc Tav-želj, Dušan Trotovšek in Magda Urbanc — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
nima sence in seveda, če dežuje in ga niste postavili in zavarovali. Če ste se kljub temu le odločili, vam ne bo odveč nekaj nasvetov:
Po možnosti postavite šotor na določen kampirni prostor, ker se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da vas bo lastnik zemljišča pregnal in še kazen vas lahko doleti.
Naj bližji kampirni prostori so v Ankaranu, Izoli, Fiesi, Savudriji, Opatiji, Medveji in seveda v drugih obmorskih krajih.
Cene prostora z uporabo sanitarij in vode, vključno s parkiranjem vozila, se vrtijo za štiričlansko družino okoli 15 N din.,
V hribovitih predelih so dobro urejeni kampi na Bledu, Ribnem, Bohinju, Komni, Kranjski gori,
Hovi kttantetti
asfaltnega
traku
Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so pričeli urejati cestišče med Bloško polico in Ložem. S težkimi gradbenimi stroji stružijo in ravnajo cestišče, na katero že polagajo asfaltno preprogo. Popravili in razširili so tudi nekaj ostrih ovinkov, tako da bo cesta varnejša. Kljub temu, da bo cesta asfaltirana in ovinki razširjeni, pa bo hitrost vožnje omejena na 60 km na uro.
Vsa dela bodo končana v začetku julija, stala pa bodo 136 milijonov starih dinarjev. Sredstva je prispevalo Cestno podjetje iz sredstev za vzdrževanje cest.
T. Kebe
Zbiljskem jezeru, Škofji Loki, Poljanski dolini, Trenti, Jezerskem, Planšarskem jezeru in drugih krajih. Šotora nikar ne postavljajte na travnikih ali drugih podobnih prostorih, kjer bi nastala škoda.
Tudi Dolenjska vam lahko nudi prijeten oddih. Najlepše je v dolini Krke. Najlepše je urejen kamp na Otočcu. Sicer pa je dolina Krke tako obsežna, da res ne boste imeli težav, kje postaviti svoje začasno bivališče.
Če želite še kakšne podrobnejše nasvete in informacije, se kar oglasite.	Š. Bogovčič
Nov prebivalec naših voda
Športni in turistični ribolov bo v vodah Ribiške družine iz Cerknice kmalu postal zelo privlačen ne samo za domače ribiče, temveč tudi za turiste in ribiče od drugod. To privlačnost bo zvečal novi prebivalec voda v Rakovem Škocjanu in v spodnjem toku cerkniškega potoka, riba rdečeperka. Okrog tisoč teh rib je namreč ekipa cerkniških ribičev polovila v reki Pivki v Postojni in jih prenesla v omenjene vode. Te ribe se zelo hitro množijo, še posebej p3 je za strastne ribiče zanimiva zato, ker zelo hitro zgrabi za trnek.
Po pripovedovanju ribičev iz drugih družin jih posameznik ujame na tekmovanju tudi do 150 v nekaj urah.
Ta riba je torej privlačna tudi za športni ribolov. Povedati moram še to, da ni težja od pol kilograma, poleg tega pa jo lahko lovimo v vsakem letnem času, ne glede na količino in dolžino. To pa je povsem novo za vse vode, ki jih upravlja Ribiška družina v Cerknici Vse ostale ribe imajo lovopust in določeno dolžino za odlov, z izjemo klena. Poleg tega pri rdečeperki ni določeno, koliko jih lahko ujamemo na dan. To je povsem odvisno od spretnosti ribiča ter njegove potrpežljivosti in vztrajnosti.
F. Tavželj
Naslovi in okoli njih
Zaradi reklamiranja naših izdelkov je Brest postal znano ime-Kakšna imena pa mu dajejo najrazličnejši zbiralci prospektov, ponudniki in drugi, nam povedo tile naslovi iz pisemskih ovitkov:
— Tovarna iz Zahodne Nemčije je svojo ponudbo poslala kar na naslov: Firma Brest, Cerknica, Tsohechoslowakei. Na pošti v Pragi so dopisali »Slovenija« in pismo je prišlo v prave roke.
— Še bolj krepka pa je tale-Brest —- Tovarna čevljev. Pism0 je poslalo neko grafično podjetje iz Ljubljane.
Vidimo pa lahko še naslednje naslove: Brest, tovarna mesnih izdelkov, gradbenih plošč, kredenc, stolica, sanduka, šper pleča, nogara, podova, drvnih konstrukcija, okenskih okvirov, bir° za lesno industrijo, drvni institut, tvornica regala, danijel3’ dnevnih soba, zofa, divana, fotelja, klupi, čamaca... Pa kaj hi še našteval, saj je že iz vsega tega videti, da nas imajo za univerzalne. Če ne verjamete, ®e lahko prepričate. Dve kuverti s m za vsak primer še vedno v arhivu.	Š. Bogovčič