LJUBLJANA, 11. DECEMBRA 1968 LETO XIX ST. 20 SINDIKATI SO ŽIVAHNO RAZPRAVLJALI O TEZAH O RAZVOJU IN IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SFRJ Zvezni dokument naj da le splošne smernice razvoja Živahne razprave o tezah o ‘■azvoju in izpopolnjevanju ši-izobraževanja in vzgoje SFRJ go potekale tudi v sin-'pkalnih organizacijah. Sindikat organiziral posebne posvete ^ različnih krajih naše republi-^ : pokazalo se je, da naši de-^vni ljudje z zavestjo in vso ^zgovornostjo razmišljajo o izobraževalni in vzgojni problema-c*ki in da jim ni vseeno, kak-bo zvezni dokument in ^akšne perspektive bo odpiral. ^al pa so bile tudi te razprave 'se preveč splošne in niso dale 0°Volj konkretnih predlogov. ^ako bi bilo mogoče najsmotr-boje urediti sistem izobraževa-oziroma kaj naj bi vsekal zvezni dokument. 9 tezah, oziroma o obliko-aniu stališč do posameznih po-favij v tezah, je bilo govora U(3i na skupni seji predsedstva tepubliškega sveta Zveze sindi-atov Slovenije in republiškega P^bora sindikata delavcev druž-bsnih dejavnosti pretekli pone-^liek. Iz doslej zbranih mnenj . razpravah sindikatov o tej eihi naj omenimo samo nekaj Poglavitnih misli. -Prevladuje mnenje, naj bodo ?a Podlaga za resolucijo in ne , .zakon in da naj tak zvezni kurnent postane temeljno be-0ll°, na podlagi katerega bodo Publike izdelale podrobnejšo konodajo na vzgojno izobraže-1 ,nem področju. Tako naj bi ta ‘ternent »začrtal le splošne pernice razvoja in izpopolnje-^ n.la izobraževalno vzgojnega si- S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Podaljšana pot do sistemizacije na visokih šolah Komisija za sistemizacijo zahteva avtorizirane podatke Ena izmed večjih pomanjkljivosti tez je vsekakor — tako mnenje se je pokazalo tudi v razpravah — pogosto preohlapno izražanje, kar je povzročilo številne nesporazume. Prav tako teze prepovršno analizirajo razmere na vzgojno izobraževalnem področju in premalo poglobljeno ter prepričljivo razčlenjujejo hibe sedanjega izobraževanja pri nas. Iz tez je težko razbrati, kaj nam izobraževanje danes omogoča in kaj od izobraževanja zahtevamo v prihodnje. Zato je razumljivo. da so bila v razpravah dokaj pogosta vprašanja, zakaj so sploh potrebne spremembe v našem vzgojno izobraževalnem sistemu. Ker sedanje stanje in pomanjkljivosti v tezah niso do-: volj tehtno prikazani, je bil povsem utemeljen pomislek, ali so posamezne nove sistemske zasnove in projekcije dovolj trdno utemeljene in skladne z našo družbeno in ekonomsko stvarnostjo. Nedvomno so sprejemljiva stališča v tezah, da je treba zagotoviti usklajenost učnih programov z izobraževalnimi potrebami in doseči medsebojno usklajenost ter povezanost: »odpravljati ostanke dualizma v učnih načrtih in programih ter v družbenem vrednotenju posameznih vrst vzgojno izobraževalnih ustanov, posebno pa še šol za kvalificirane delavce proti drugim srednjim šolam«, dalje, da je treba izvajati načelo diferenciacije in individualizacije pouka glede na raznovrstne potrebe, sposobnosti in interese mladine itd. Toda tudi v tem primeru pojem diferenciacije v tezah ni dovolj opredeljen. Ni mogoče mimo ugotovitve, da ostaja naša osnovna šola nedokončano delo in odstotek otrok, ki ne končajo osnovne šole, ovira, prek katere bi morali priti v najkrajšem času. Kar zadeva podaljšano in celodnevno bivanje otrok v osnovni šoli. naj bi dokument poudaril, da smotra zamisli o celodnevnem bivanju ni mogoče doseči brez. programiranega vzgojno izobraževalnega dela (zgolj varstvo je odločno premalo). Pri obravnavanju srednjega Minuli teden je obravnaval izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti predlog meril za prihodnje leto za financiranje vzgojnoizobraževalne dejavnosti posebnih zavodov za usposabljanje otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pripombe visokošolskih zavodov k predlogu meril za financiranje dejavnosti visokošolskih zavodov, soglašal s predlogom sklepa o ustanovitvi sklada izobraževalne skupnosti za štipendije in posojila ter drugem. Ob pripombah visokošolskih zavodov je posebno skrbno razpravljal o sistemizaciji na visokih šolah. Zahtevo po sistemizaciji postavljajo fakultete že dolgo, posebno odločno pa so jo postavile v zadnjem času, odkar se s tem vprašanjem načrtno ukvarja posebna komisija pri izvršnem odboru republiške izobraževalne skupnosti. Jasen in odločen odgovor na vprašanje, kaj ovira sistemizacijo, da še ni končana, smo slišali na zadnji seji izvršnega odbora republiške izobraževalne skupno- Pedagoška akademija zapostavljena šola V družbi, ki je ustvarila s ®0družbljenjem osnovnih proiz-°dnih sredstev, z revolucionar-0 °dpravo izkoriščevalskih od-.•osou pogoje za razvoj sociali-stičnih družbenih razmer, nuj-n?} Postaja vzgoja eden temelj-p dejavnikov tega razvoja. Ppolnoma jasno je, da je pot r° socialistične zavesti in do v sečnih, socialističnih odnosov pr.j°l9otrajna bitka na temelju dobljene revolucijske zmage. r nekompromisno začrtanem fvoju samoupravnega sistema ns^a etatistična vloga držav-je o^okratske oblasti, prenehu-drirl tU^i odgovornost, ki jo je __ '-zba s centralnimi izvršnimi n,Jlanizmi imela za uveljavlja-Sr . Vsega začrtanega v nepo-Vpj Praksi. Nastopa torej tuan° bolj taka življenjska si-n Cya’ ko more vsak človek ^Posredno aktivno sodelovati seb r.afvijanju družbe in med-šče°>nih odnosov, ko je izhodi-Wn . kte odnosov globoko za-Pa n:>e v delovnega, človeka, ki a:kt,yra tudi svobodo in svoje tj .tno mesto v njej doživlja-b'0* l II. * *^koriščati in zase in za druž-Parjat*'0 samostojno odgo- tore^a osnovnih nalog vzgoje je sp0J, razvijanje ustvarjalne vi bPosti človeka na osno-VSo^m°uPravnega osveščanja. rti0r ]anie je aktiven proces, ki ganit n^n° vsebovati take or-di j. ^jske značilnosti, da mla-h rt1., spoznavajo, doživljajo se _:vrjajo samoupravne odno-vzaniC?r mogoče govoriti o T0 učinkovitosti naše šole. capjV‘>,?eni. da vzgoja ne more v vir.- Za razvojnim stanjem družhZV°dntt rn drugih oblikah rn,ora &nePa življenja, temveč če ho'VSa^ za sPoznanje naprej, He v^,e ustvarjati svoje družbene cl„03e v. Polni meri. Vzgajale n„ nes vzgajanje za jutri; Pe jv, Vz9ajamo z včerajšnjim, kar jp^1710 dosegati niti tega, Vzgoj danes potrebno. Sodobna Ubira V družbi, ki zavestno hosi ? ^ v socializem, nujno ^narnam.enje vztrajne revolu-Ia9i Jtosti. Revolucija na pod-Znav^a:,onetov se spreminja v Uarno Ven° zakonito revolucio-vZgojp POt .na temelju znanja in iti 2a,nos*9 k° gre za ohranitev 9a, Jjg razvoj vridobljene- *žsiot;i,-0r7f. 2a spopadanje s pro-PsafcoL’ , Pdi srečujemo še na lahkon ^ora^u- Vzgoja je torej iv iarn° oktivna in konkret-1 *l ,de- rodnih odnosih znova stopilo t°ritativno sklicevati nanj. loma v angleščini, deloma v pred nas s perečo ostrino. v Čeprav naša berila zaradi srbohrvatskem jeziku), bolje pa, Javni glasovi in odmevi na ^etnlnih vzgojnih smotrov, s pravi, da govori nemško in an-. ' y. «7 • ti* • katerimi želimo oblikovati vse- gleško Mnogo ie bral o naši to eT^o s° številni, dobivajo pa stransko enovito socialistično deželi in visoko ceni našo urnet-, včasih zal ze kampanjski zna- osebnost, ne morejo biti antolo- nost in književnost. ^ čaj in se ost pogosto obrača v gija samo besedil z domovinsko Vesel bo,' če se bo kjp, od eno edino smer — proti naši šo- tematiko, jim takšnih tekstov v naših bralcev odločil za dopisp^f H in njenemu delovanju, ki da resnici le ne manjka. V Šestem vanje z njim. Njegov naslov; patriotično vzgojo vse preveč berilu za osnovno šolo jih je, Milan Svrčina, 621 Valašske pušča vnemar recimo, četrtina od vseh, kar so- Klobouky, o. Gottwaldov, Cze- razmerno ni malo. V sedmem cboslovakia Problem domovinske in ob razredu jih je še nekaj več, ta-tem seveda narodnostne vzgoje ko da imamo na razpolago 28 mladega rodu bi zares zaslužil enot (od približno 100) — 19 ne- katerega, odpreti še nova delovna mesta. Svoje mnenje o tem so povedali tudi člani izvršnega, odbora. Ugotavljali so, da razrešitve o ekipi ran ju novih delovnih mest v šolskih svetovalnih službah ne gre. prepuščati samo -šolam, temveč da naj potrebe, za vsako šojo, {josebej prouči, in" izreče zadnjo! besedo o tem prb-svetno-pedagoška služba. Solani, ki kljub .oblini -nuji ne bi želele zaposliti 1 strokovnjaka, je; trefia pomagati s prepričevanjem: -seznaniti jih,.z delom jn uspešnostjo teh. služb,. tako da bedo same spoznale njihovo pomembnost. Dosedanje j i^Jtušnje so namreč pokazale, kako slabo so sprejeti ti strokovnjaki v kolektivih, kjer očitno nočejo videti, kako bi laji-ko koristili šolskemu delu. Vzrok za nerazumevanje in slab sprejem pa je bil največkrat — kot vemo iz preteklosti — prav neurejeno financiranje, saj je morala šola pritrgovati denar za osebne dohodke teh delavcev od osebnih dohodkov drugih članov kolektiva. obraževanje sestavina vseh pro- ba zavedati nevarnosti, da & cesov, ki se odvijajo v družbe- lahko ob takem sistemu ffn05i no-ekonomski bazi družbe, in ciranja izolira izobraževanje 0°' osnovni dejavnik pri oblikova- drugih nosilcev družbenega o«' nju vsestranske osebnosti, pri la. •x Ta proces bi se lahko razv*' jal hitreje, če ne bi bilo bihf kratskih odporov, ki so še ved' no zasidrani v praksi adrnidj' strativno-proračunskega forn11' ranja in delitve sredstev, naffl®" njenih izobraževanju in vzgoJJj integraciji vseh področij družbenega dela in vseh družbenih slojev. V obdobju med dvema kongresoma Zveze sindikatov Jugoslavije je bilo pod vplivom splošnih družbenih in gospodar- skih gibanj, zlasti pa družbene m temelje na odnosih, ki ^ in gospodarske reforme, pospe- na tej osnovi ustvarjali. Taks j šeno nadaljnje oblikovanje n}u stenju prispevata tudi družbeno-ekonomskih odnosov cialno-demografski dejavnik in ustvarjanje pogojev za moč- teritorialno načelo financira 3 a nejši prodor in obraževanja kot potrditev iz- ki imata prevladujoč vpliv rfi udi tuševanja aui enega izmed razvoj izobraževanja po osn°v£ osnovnih dejavnikov hadaljnje- sok> kakor tudi objektivne te ga razvoja proizvajalnih sil in ve materialno kadrovske in samoupravnih družbenih odno- ganizacijske narave. Vse hkrati zavira napredek sisten'" izobraževanja in vzgoje kot tu® spreminjanje mreže izobraž®*; sov. V tem procesu si je družba močno prizadevala, da bi o pogojih in rezultatih dela odlo- —j- —..i, čal delovni človek v združenem valnih ustanov in njihovo s , no usklajevanje s potreban1’ delu. Ne glede na to, kako hitro je ta proces potekal v posa- družbenega meznih delovnih skupnostih, je že prišlo do velikih sprememb v sistemu In politiki izobraže- temeljito študijsko analizo, ta pa bi ~~ o tem sem trdno prepričan — naperjeno kritično konico nekoliko zasuknila. Tudi Prosvetni delavec je v srni in 9 beril, ob katerih lahko učimo mladino Ijubezhi do domovine in pripravljenosti na žrtve zanjo. Vmes so izredno močna besedila in vrsta pesmi, ki se jih učenci učijo na pa- številki pred praznikom naše ™et, vse od Prešernove Zdrav- republike na uvodnem mestu Lice in Gregorčičeve Soči do priobčil razmišljanje Velimira Kajuhove Materi padlega par-„ ,.v , .7. .. tizana m Krvave baike Desan- Batiča o domovinski vzgoji, v kg Maksimovič_ Poudariti je katerem pisec ugotavlja nesa- treba> da poiovica teh beril zadostnost našega prizadevanja, jema čas zadnje vojne in osvo- /J 1/* si T-\ n o* 00 /y% n 7/* n 4- /itv* n /*> . JS X 7 X T 7 /in i T -i- a* 1 Tn /1 > Z odkriva bežno nekatere vzroke bodilni boj. V nekaterih učbe- in ekonomske!!* razvoja. Da bi spremenili obstoječ* stanje in odnose, je kongres zf' hteval odločnejšo deetatizacij* na področju izobraževanja. Na' mesto državnih organov naj 1,1 delovni ljudje, združeni v del® kot osnovni nosilci družbene re' produkcije sklepali o vseh P0' membnejših ukrepih v sistem1* izobraževanja in vzgoje in v i?" obraževalni politiki (programi* ranje izobraževalnega razvoj® oblike in trajanje izobraževs* nja, ugotavljanje profilov itd-’’ opredelili samoupravne odnos® izoblikovali skupni samouprav' ni mehanizem v okviru poS® meznih področij družbene!?* dela in družbeno-politič1*® skupnosti. Ekonomske interes* osnovnih nosilcev družbene *U produkcije posameznih področij družbenega dela in delavcev m9 področju izobraževanja je mo* goče zadovoljiti le tako, če bo®* v skupnem družbeno-ekonom* skem in samoupravnem mel*9' nizmu in oblikah temu prim®U no in neposredno izraženi in * se bodo konkretno ekonomsK* oblikovali v ceni izobraževan* in v dohodku. (Dalj®U OBVESTILO Obveščamo naročnike, da bod° Učni načrt in predmetnik ž., osnovno šolo v kratkem prej®*" nekoliko se je zavleklo delo v , , .. , . skarni. Hkrati pozivamo *'s* » . - „ Pretekli teden je obiskala Slovenijo skupina 35 učiteljev iz dežele Furlanije — Julijske krajine. Obisk prosvetne delavce, ki ga doslej U moranju še precej v ec. cenrav j pomeni nadaljevanje medsebojnih prijateljskih stikov, ki so že nekaj časa zelo živi. (Nedavna raz- niso naročili naj to store čimpI,®•,• a je domovinska, vzgoja »uradna javnost« vse to včasih i stava učbenikov iz Slovenije* Koroške in Furlanije— Julijske krajine v Udinah.) Učitelji z italijanskih Cena knjižice bo za individua**1* našla vse premalo prostora tudi bolj malo opazi. sol s0 si ogledali osnovno šolo dr. Jožeta Potrča, Šolski muzej, sprejel pa jih je tudi namestnik re- naročnike »Prosvetnega delav®^ v literarnih prispevkih naših STANKO KOTNIK l publiškega sekretarja Boris Lipužič. Gostje so bili navdušeni nad svojimi vtisi 8 din, za šole in druge 10 din* ^XXXXXXXXXXXXXXXXXNVVVXXXXNXXVXXXXXXXXVVVXXXXXXXV>.\XXVXXXVXXXVXXN.-WyXXXXXXXXXX\XXX>.VXXVVVXXVV^^ --^----...................... za to in nakazuje različne možnosti. Večjemu delu njegovih izvajanj je treba pritrditi in jih vzeti kot spodbudo, čeprav bi kazalo ob tem malo globlje po- nikih je tekstov z domoljubno snovjo toliko, da bi samo z njimi lahko izpolnili1 ves letni bralni načrt, kar seveda ni mogoče. Koliko pa posamezni učitelji iz te zakladnice zares za- vrtati za vzroki nezadovoljivega jemajo, bi razkrila šele podrob-stanja, saj je tudi vzgojno delo- na analiza, ki bi se je kdaj vanje naših šol v tesni zvezi s morda kazalo lotiti. Ob tem pa prevladujočimi nazori in silni- M seveda morali hkrati ugotav-cami vsakokratnega časa, ki ne- Ifati tudi vzroke. nehno doživljajo '(včasih že kar .Na koncu na? omenim da v, . ,. , , ,.v prispevajo svoje patrioticm preveč) svojo dialektično ms- vzgoji -e proprami sa doma5e /nlavo- branje in bralne značke, v ka- Videti pa je, da je Batič pod tere je posebej vključenih veli-vplivom trenutnega bolj kritič- ko del o našem narodnoosvobo-nega splošnega razpoloženja tu- dilnem - boju. Samo letos pa je di sam ponekod le preveč po- na Slovenskem prejelo Značko j sploševal, in ob eni takih sodb Rimanj 25.000 mladih, a sode-,. ’ , , . lovalo jih je v tem najbolj bi se rad ustavil, da ne bi slo pohujšanje naprej. Gre za trdi- množičnem in spontanem tek- (Nadaljevanje s 1. strani) SOS IZ VZGOJNE PRAKSE Družbeno vlogo in vrednost vzgoje, prvino zavestnosti v vzgoji kot enega odločilnih dejavnikov načrtnega razvoja družbe, razumljivo, lahko pokaže samo konkreten vzgojno izobraževalni proces. Strokovna služba, ki v imenu družbe bdi nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega procesa, podaja to sliko. Citiramo nekaj posplošenih zaključkov, ki so zapisani v letnem poročilu mariborskega ZPPS za šolsko leto 1967/68. »Materialno osnovo naših šol je nujno izboljšati, če želimo v prihodnje izboljšati učno-vzgojne uspehe.« Nedvomno je to resnična ugotovitev, kateri pravkar nekoliko bolj prisluškujemo. Za tem se odkriva spoznanje, da je materialno stanje šolstva slabo. »Učitelj naj bolj kot doslej postane organizator pouka in oblikovalec učenčeve aktivne socialistične osebnosti.« Taka zaključna misel pa nam pove, da učitelji v praksi ne opravljajo v redu svoje temeljne vzgojne naloge in ne izpolnjujejo temeljne družbene zahteve. »Na vseh šolah naj postane slovenski jezik učni princip.«(!) Ali ni to že zahteva, ki jo je postavil Komenski, zakonitost izobraževalno vzgojnega procesa, resnična nujnost? Toda zaključna misel strokovne službe nam spet pove, da niti ta zahteva ni izpolnjena, ki je končno strokovna zahteva že v buržoazni pedagogiki. »Sola ne sme niti en dan, niti eno uro zadihati mimo sploš- Pedagoška akademija - zapostavljena šola lahko sklepamo po stanju vzgo*^ nega progresa in znanstvenih resnic.«(U) Prepričani smo lahko, da si strokovna služba ni privoščila takega zaključka samo zategadelj, da bi osvežila osnovno spoznanje v teoriji naše pedagogike, ampak zato, ker je v praksi ugotovila, da niti ta najosnovnejša zahteva v vzgojno-izobraževal-nem procesu ni povsem zadovoljena. »Nenehno pa naj učenci osvajajo koristne navade, spretnosti ter utrjujejo lastno voljo.« Tudi to je imperativ pouka, pa je posebej povedano v zaključkih in napotkih strokovne službe. Lahko bi naštevali še celo vrsto podobnih ugotovitev, ob katerih se lahko zelo resno zamislimo, saj so za naš čas porazne. Namreč iz tega lahko mirno povzamemo, ker to navsezadnje niso ugotovitve laikov ali kritikastrov, da je naša vzgojno izobraževalna praksa globoko na tleh, šibka, da taka. lahko predstavlja že coklo prej kot pa resnično gonilno silo družbenega razvoja. Na drugi strani pa obenem beremo, »da je šolsko in izvenšol-sko delo bilo v redu in zelo uspešno«. Prepričani smo, da je večina prosvetnih delavcev opravljala svoje dolžnosti, vendar nam ne more biti vseeno tudi za tisto manjšino, ki tega ni opravila. Priporočila, ki so tako očitna, nam kažejo, da je v vzgojno-iz-obraževalnem procesu veliko pomanjkljivosti, za katere so razlogi, pa je potem težko reči, da je bilo delo »zelo uspešno«. Ne smemo biti samozadovoljni, če hkrati trdimo, da je tudi materialno stanje kot eden osnovnih dejavnikov izredno slabo, potem je tudi ta dejavnik med vzroki, ki povzročajo manj uspešno delo. Najbrž ni najbolj umestno poudarjati, kako uspešno dČlamo, če tega enostavno ne moremo. Naši učitelji niso potencialrtd’ nesposobni, ker ni res, da bi na kadrovske šole za učitelje prihajali umsko šibkejši, pač pa jim je potrebno pomagati, pa tudi od njih zahtevati, da bo delo resnično v redu. Ko prisluhnemo učiteljejn, pogosto slišimo, na primer o materinščini, da so uspehi na srednji stopnji slabši, ker je že delo na osnovnih šolah slabše; na visokih šolah ugotavljajo, da prihajajo nanje slabo pripravljeni dijaki. Torej se slabost pričenja že na osnovni šoli ali celo že prej. Zato pa ni enostavno kriva neka velika družba kot taka. Staro Diesterwegovo spoznanje . pravi, da šola raste in pade z učiteljem. Boj za kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa se torej ne prične z enostavnim materialnim urejanje osnovnega šolstva, temveč še posebej z učiteljem, osebnostno razvitim, ki torej naj bo strokovno, pedagoško, psihološko in družbeno politično izobražen in samostojen. Tu se začarani krog spleta: vprašati se moramo, kako je s sistemom izobraževanja učiteljev? Ali je to ustrezno družbenim razvojnim potrebam? Kako kruto je bilo zapisano tisto, da »je javna skrivnost, da se veča odstotek umsko šibkejših dijakov na šolah za izobraževanje učiteljev«, (Oblikovanje , socialistične osebnosti v osnovni; šoli. Maribor 1966, str. 65.) Pisali smo že o tem, ne^ bi ponavljali, da to ne drži, pač pa je socialna struktura dijakov teh šol drugačna, pretežno delavsko-kihečka, da so vsled tega tudi njihove socialne zahteve skromnejše. Drugo pa je vpraša-Ue’ kako le družba organizirala izobraževanje učiteljev, kako je uredila in opremila te kadrovske šole, kakšne so sploh možnosti, da bi razvijale dejansko visoko sposobne učitelje. kadrovske Sole ZA UČITELJE — ZAPOSTAVLJENE SOLE Skrajni čas je že bil, da so prenehala delovati učiteljišča. To, da doseže . tudi tisti, ki se usmeri v učiteljski poklic, prav tako splošno izobrazbo, kakor jo dosega vsak drugi intelektualec v proizvodnji, je nujna osnova učiteljeve poklicne razvojnosti. Drugo vprašanje pa je, če zdaj zmore doseči bodoči učitelj visoko kakovostno strokovno izobrazbo na dveletni pedagoški akademiji. je namreč potrebno s stališča, da je pedagoško psihološka izobrazba in predmetno-snov-na izobrazba skupaj učiteljeva strokovna izobrazba, k čemur je potrebno dodati še poudarjeno družbeno-politično razgledanost. Verjetno ni potrebno posebej dokazovati, da v razmerah, v ka- kršnih smo, ni mogoče zadostiti tako obsežnim zahtevam v okviru sedanjega študija na PA. Sicer pa ne bi tokrat razpravljali podrobneje o študijskem programu, pač pa o pogojih, v katerih študentje PA študirajo na primer v Mariboru. (Dosti boljših pogojev tudi v stari zgradbi v Ljubljani nimajo!) PA v Mariboru razpolaga z delom tričetrt stoletja stare klasične gimnazije (v pritličju je namreč višja pravna šola!), ki še zdaleč ni bila grajena za oblikovanje kadrov tako razvejanih strokovnih smeri. V osmih letih je tu študiralo 4014 študentov, od tega 1434 rednih. Letos je na dvajsetih študijskih skupinah vpisanih 370 rednih in 290 izrednih študentov. Na PA v Mariboru dela 39 rednih in 31 pogodbenih učiteljev. Šola ima 10 manjših predavalnic, 1 laboratorij za fiziko, 6 kabinetov in 1 izpitno sobo, v katero je mogoče stisniti 4 sedeže. Kakšne so zdaj možnosti za organizacijo sodobnega študija s sodobnimi sredstvi in metodami? Današnji učitelj bi sredi lastnega študija moral doživljati izobraževalno-vzgojni proces v najboljših razmerah, da bi pripravljen stopil na delo. Tako pa se v dveh letih študija v hudi časovni stiski sreča z obsežnimi teoretičnimi podatki, ki jih v skromni štirinajstdnevni praksi, kakor je načrtovana v sedanjem študiju na PA, ne more verificirati in doživeto uveljavljati. Pozneje na delovnem mestu, kakor plomanti PA spet nimajo priložnosti, da bi jih no-izobraževalne prakse, i- IlidlVUJL JI. OI>UU<=Il(. * A moral spoznati sodobne oblik® metode dela v šoli, tako da preizkuša in doživlja. Kje Paa PA nima pogojev, da bi razvija* delo v specializiranih funkciona nih učilnicah, kot to delajo ** primer na osnovni šoli na AuCl tudi sodobno učilnico za pr°SrL miran pouk, kar nedvomno ne smelo predstavljati samo izier£’ ki si jo je privoščila PA v ^ grehu. Pa v redu, to je že^ vp**3 šanje razvite učiteljske šole. Tu gre za najosnovnejše. K ko urediti ustrezen življenjski r žim študentu, če ni ustreznih Pr’\ štorov? Kako upoštevati Pe^a®v7 ška načela pri sestavi urmko 0 Dogaja se, da morajo P0S*u^a't*Aj. tri do pet ur isti predmet *P _ Razvijati bi bilo treba semi**8^ ske oblike dela, pa ni prostorij Splošne predmete npr. poslu®3* v skupinah do 160 študentov, P trebni pa bi bilo delati v sen* narjih z manjšimi skupinami, ^ bi laže aktivneje sodelovali. * r u tako bi učitelji akademije nnOJt imeti več možnosti, da bi se P . pravljali na delo v kabinetih, *'* bi tudi ustvarjali in študirali, da kako, ko pa je v enem kabi tu tudi do 12 učiteljev. sie Ali bi bilo preveliko razk°_t0-če bi PA razpolagala z labor rijem za jezikovni pouk? ^ je pogoj za uspešnost študij3 e. jih jezikov in tudi materins® ^ Če pogledamo torej sanm terialno osnovo, na kateri drovska šola za učitelje ra ja}i« izobraževalno-vzgojni proces, 1 usmerjaj Reforma izobraževanja in vzgoje (Nadaljevanje s 1. strani) oktobra 1968). Manjša snovna na-Vz§oje, ki bi bil sestavni del ka- trpanost tedenskega razpoložlji-teregakoli izobraževalnega po- vega števila ur za posamezno ^r°čja, sestavni del izvenšolskih predmetno področje ter manjše ^javnosti, usmerjene ter organi- celotno tedensko števlilo ur za zirane vzgojne vsebine družbe, učence omogoča mnogotere vzgoj- V Litiji: IZREDNI STUDU ZA RAZREDNE UČITELJE govornostjo. Verjetno . ne bodo zadostovala samo neka deklarativna načela v splošnem doku- . ___________„________u_____ V bodočem zveznem dokumentu, sta od ^ lani f Litiji od de- mesec, predvsem ob sobotah in legom, ki študirajo, marsikatero ne oblike znotraj samih predmet- ali pa naj to storijo poznejši pred- lek, za izredin!i študij razrednih nedeljah. Pogoj za vpis v višji novost skusajo uporabiti tuai pri nih področij ter izven pouka sa- piši. Nov sistem izobraževanja in ug^ejjev letnik so štirje izpiti iz petih pouku. mega. To bi vsekakor omogočalo vzgoje bo moral prav vprašanje 'v. ... . , predmetov, ki so jih poslušali Vse to pove, kako potrebno je, znatno pestrejši ter aktualnejši vzgoje obravnavati z drugačnega Območje itmj&Ke oocine je zeio sluSatelj. med leU>m< da se seznanijo učitelji z novost- program dejavnosti, ki bi bile stališča. Teze o razvoju in izpo- široko saj zajema Kar c®nov- prve spi-emembe tovrstnega mi v metodiki in didaktiki, pa povezane s posameznimi predmet- polnjevanju sistema izobraževa- mh sol, med temi pa ji , izO'braževanja pa so se pokazale tu,di to. da sami želijo ubrati so- nimi področji ter neposrednim nja in vzgoje so to vprašanje kombiniran pouk Izre ! t j> tudi ; delu učiteljev. V šolah je dobnejšo pot poučevanja. S tem gornjega'spoznanja to smo nami življenjem, s tem pa bi dosegli pravilno načele razprava je to organiziran v itiji, J ' ' ® vse več razrednih knjižnic, ki so seVeda ni rečeno, da se niso po- reč slišali ž« marsikdaj prej- teze aktualnejši ter množičnejši vpliv potrdila m dopolnila, nov sistem da lahko študirajo tudi uci i posebno potrebne p,rj delu v kom- gjafoljali posamezniki v te novo- so vseh pozitivnih dejavnikov na pa bi moral to vprašanje reali- podružničnih sol, ki delajo v tez- --------------= s - - društev ter družbeno-političnih ^S^nizacij, družine itd. Ta del ''zgoje pri nas je zanemarjen in tezV1 učbeniki, k! izhajajo, so Vzgaja in da je tako delo in Obremenjenost otroka najboljša /Zgoja. Delno to drži! Drži pa f6 Bolj to, da je obremenitev lah-k° različna in da so predvsem vedno obsežnejši in le v nekaterih lahko najdemo, da je razdeljeno, kaj je obvezno, in kaj fakultativno; dogaja pa se celo, da je ponekod tisto, kar naj biniranih oddelkih. Otroci, ki jim sti že doslej; priznati, pa moramo, je po opravljenem delu postalo da so bili le-ti zgolj izjeme. Ned-dolgčas, lahko uporabijo preostali vomno: pomemben korak naprej čas za branje. Bolj pestri in pre- bi pomenilo že to, da bi poiskali mišljeno zasnovani so postali iz- ustrezno obliko, ki bi seznanila z delki učencev pri likovnem po- novostmi čim več učiteljev, uku, novosti pa opažamo tudi pri P6dag0Ška akademija zelo dob- glasbeni vzgoji (metodika glasbene vzgoje je bila na programu v oktobru). To so le nekateri zunanji znaki, spremembo pa opazimo tudi v večjih šolah, kjer se sedaj vsi učitelji zanimajo za novosti, če- ro pripravlja učitelje za delo, metodična in didaktična obogatitev učne ure pa je odvisna predivseim od učiteljeve nadarjenosti in prizadevnosti za poklic. Miloš Djukič “B^enaki obremenitvi lahko zelo Bi^bilo ka^ učenci le-teh zbrali na centralni šoli v Kočevju in z zanimanjem V Domžalah bodo ustanovili konferenco prosvetnih delavcev Po daljšem času so se zopet družbenih dejavnosti Slavko Gr-sestali prosvetni delavci domžal- čar. republiška poslanca dr. ^Stip-ske občine na svojem zborova- lovšek in prof. Cene Matičič. Ob nju, ki je bilo v lepi in veliki tej priložnosti so se spomnili po-dvorani občinskega centra dom- mena 25. obletnice Kočevskega J-0, da bi ob sedanji obremenitvi, praktično vse. . , , , >clar ob drugačnih pogojih, or- , R5z.'-’ml]iV°, ^ da Prave govorili o prenatrpanosti stran sole. učitelj se ne o Bcnih programov ter za posamez- lotevati mnogoterih vzgojnih k Jte področja razpoložljivih učnih °B svojem predmetnem področju, teah, so opozarjali predvsem na ucenci pa nimajo časa, da bi se da jim sam izobraževalni pro- aktivneje vključili v mn g Ker podružnične šole nimajo dovolj učil za fiziko in kemijo, so se dvorani občinskega centra dom- ^ . sledili nekaterim najosnovnejšim poskusom, ki pa so jih za sedaj žalske občine. Zborovanja so se zbora, Slavko Grčar pa je v aalj-žal izvajali le predavatelji fizike in kemije sami. — Na sliki: učenci udeležili med drugimi tudi tajnik šem referatu govoril o položaju z zanimanjem sledijo poskusom iz fizike. (Foto: F. Brus) republiškega sindikata delavcev prosvetnih delavcev in prizadeva- njih sindikata za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Opozoril je tudi na potrebo ponovnega preverjanja in spreminjanja statutov in pravilnikov (pri tem naj bi sodelovali pravniki) in povedal, kako naj bi sin- Republiška razstava mladih fotoamaterjev Za najboljšo fotografijo posa- bora. Stane Žagar Kranj, Heroja V okviru 25-letnice praznika • - ... republike je bila v kulturnem meznikov so dobili medalje »Ja- Bračiča iz Tržiča, Janka Premr- dikat prosvetnih delavcev nudil iiHi IP11 SHiis USP V razpravi so govorili tudi o -a oorememtev učenčev — in “Th™ nntrphnm strokov- Organizator razstave je bila os- Ijo Lojze Budkovič za sliko »Na zgodi, da zmanjka sredstev za iz- , , , , . ..„0. _a pozabimo, tudi učiteljev — - J Pvi,pn1e ‘ Rtareiših novna šola Koroška Bela. Razsta- bodočem mostu«, član fotokrožka venšolske dejavnosti pionirjev. V Mnogih drugih državah precej no ter idejno vodenje starejših Drioravil aktiv za teanjša, vendar njihovi vzgojno ter nteno vzgojo Gladine pri občin- razevalni rezultati bistveno i7nhra skem svetu ljudske tehnike Jese- virne fotograme so zaostajajo za našimi (Primer- Nov sistem vzgoje ter izobra- fn.tnu-rrw.ki šni -i^- r.a« tej: Pr. Kvaternik: Šolska relor- ževanja se bo moral tega vprasa- ma v Franciji, Naši razgledi, 19. nja lotiti z vso resnostjo ter od- teh- osnovne šole Bohinjska Bistrica, krožke vložen denar se bogato Zelo uspele fotografije in iz- obrestuje; čim manj bo namenje-razstavljali nih sredstev za krožke, več bo-fotokrožki šol iz: Laškega, Vinice, mo morali dajati za prevzgojo Odziv na razpis razstave je Koroške Bele, Heroja Grajzarja iz mladih delinkventov. Če bomo že bil zelo velik. Komisija je morala Tržiča. III. osnovna šola Celji in pionirjem privzgojili veselje do kona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ob tem so poudarili potrebo po stalnem financiranju, ki ne bi smelo biti odvisno od občinskih proračunov, pa tudi zahtevo po skorajšnji integraciji pre- 2?^, ™ ^el°}L df=Sti’ vi kvf‘5i številnih temeljnih izobraževalnih Srebrna medalja: »Zajčki«. (Cirila Ražen, fotokrožek osnovne šole Mojstrana) mov od 192 avtorjev. Komisija je izbrala za razstavo 113 fotografij in fotogramov 64 avtorjev. Na razstavi so bile podeljene medalje »Janeza Puharja«, ki jih je prispevala Foto kino zveza Slovenije: Za najboljšo kolekcijo 4 fotografij so prejeli: Zlato medaljo Drago Bahin. 14 let, član fotokrožka osnovne šole Bohinjska Bistrica, ki ga vodi učitelj Egon Mihelič. Srebrno medaljo je prejel Robert Reinhardt, 12 let, član fotokrožka osnovne šole »Boris Kidrič« Ljubljana, ki ga vodi Fani Simončič. Bronasto medaljo je prejela Cirila Ražen, 14 let, članica fotokrožka osnovne šole Mojstrana, ki ga vodi učitelj Tomo Surjan. Komisija je imenovane krožke ocenila za najboljše v Sloveniji. Ije. S posameznimi fotografijami bodo našli samega sebe, bomo , pa so na razstavi sodelovali še i^man.) vzgojno problematič- S 'Xmža,ska občina je pokazala fotokrožki osnovnih šol iz: Mari- ne mladine. PRED PROSLAVAMI 50-LETNICE ZAVODA ZA SLEPE Oživljeni spomini Na Zavodu za slepo mladino v Ljubljani je bila 22. novembra 1968 zanimiva zgodovinska proslava. Prejšnji dan je namreč poteklo 50 let, odkar je prva skupina dvajsetih, v prvi svetovni vojni oslepelih vojakov prispela iz Gradca v Ljubljano. Ker je bila javnost že vnaprej obveščena o njihovem prihodu na slovensko ozemlje, so jim na vseh glavnih železniških postajah od Maribora do Ljubljane priredili prisrčne sprejeme. Višek pa je bil sprejem v Ljubljani, kjer jih je čakala 'množica ljudi. Mnogi so jim že prej doslej za šolstvo precej razumevanja. V zadnjih letih je bilo zgrajenih na tem območju precej novih šol: v Radomljah, na Brdu in v Moravčah, obnovljeno je bilo poslopje posebne osnovne šole na Homcu itd. Kljub temu pa bo treba zgraditi in obnoviti še precej šol. Denar za to bi zbrali z pošiljali darove na poziv slovenske- referendumom za samoprispevek, !!! ?diLe,eg_a._kVž®: prisW, gretem pri čemer naj bi sodelovali tudi na rodni zemlji je navdušil te oslepele vojake, da so si dali duška s petjem narodnih pesmi ob spremljavi harmonike slepega Jamnika. V Ljubljani so dobili prišleci svoj drugi dom najprej v takratni Belgijski vojašnici. Tam so jih takoj začeli opismenjevati po znani Braillovi metodi za slepe. Priučevati so jih začeli tudi za pletarje in ščet- tepOst, teteno zaključujemo, da je to dobre učiteljske kadrovske šole z avljeiia šola, posebej še, ko ustreznim študijskim sistemom, Urp1Tlnoge druge šole sodobneje kjer bo mesto za uspešno prakso ven Težko je verjeti, da slo- ustrezneje odmerjeno, izobraže-sk* gospodarski potencial ne valno-vzgojnd proces z vsestran-dai • °Sel urediti prav teh šol, ki skimi možnostmi. Učiti?., teko odločujoče kadre. Prvo izhodišče za tako šolo so tehli s svojim delom namreč p0ieg učiteljev akademije ustrez-Ben; QBčutno vplivajo na druž- ni prostori in ustrezna opremlje-ščajpptezvoj, posebej še na osve- nost šole, kjer pa ne gre pred-Je Uudi. vsem za sodobno stavbo, temveč CV^a osnovni šoli v Hudinji pri za celoten funkcionalni kompleks Uk I S° lePo povedali, da je po- ustreznega zemljišča, __ telovadi-&i0, sPsšen, če je sredi življenja, šča ipd. Niti osnovnih sol niti pe-UrJufvte se Poučuje v naravi; dagoške akademije ne bi sme i Bow‘-S0 si občudovanja vreden graditi brez širšega dvoriščnega jo. v cni vrt, pa lahko to izvaja- prostora, vrtnega okolja. . vz'„ . Podčetrtku pravijo, da je Napočil je čas, ko si ne bi krgl3 tehko uspešna samo ta- smeli več privoščiti, da,bi idejni skjb' ce Je učenec sredi življenj- osnutki sodobnih pedagoških aka-'('alp., 0ati v ustrezni praksi stavbo šole, ki se je v tako krat-^terih16. Švanie mi je omogočilo poglobljen in kritičen vpogled v to problematiko. Zato sem na tej podlagi lažje napisal to delo. ki naj služi kc-t pripemo-ček učiteljem pri šolskem delu. Zapolnilo naj bi vrzeli! na tem področju in vsaj malo pomagalo učiteljem, da bi se v praksi, pri tem delu lažje znašli. Zadeve.’j on bom. če bom v tem usoel. V to knijžico sem skušal vkliu- čiti vse dosedanje Pomembnejše jugoslovanske in nekatere tuje raziskave s tega področja. Nekatere cd teh raziskav so že precej stare, vendar pa še vedno aktualna Menil sem, da ie če so iičdeUj sezna- nijo 7. vsemi t^mt rnz^Vavamv TTr».-\-števal sem seveda le tiste raziskave, ki jmeto znen^tv^no vrednost. Z^adi im-i-abe nekat^ih strokovnih t°-~m'n^TT i-n «3+o+tetičnih mov h-d - rnord a n katera mesta nekoliko terje razumljiva. Vendar pa menim, da večini učiteljev to ne. bo povzročalo večjih težav; tisti pa, ki se s temi izrazi in pojmi doslej še niso srečali, bodo sedaj spoznali te pojme, kar jim bo brez dvoma koristilo, saj bodo ti pojmi v domači strokovni literaturi v bodoče vedno pogostejši. Temu problemu se tudi namerno nisem hotel izogniti zato, ker je že skrajni čas, da začnemo tudi ta vprašanja obravnavati na znanstven način ter seznanjati! učiteljstvo z ustreznimi znanstvenimi izsledki. Zal še vedno ugotavljamo, da se s to problematiko, ki je tako pomembna za posameznika in družbo, načrtno še vse premalo ukvarjamo. Spričo naraščajočih družbenih zahtev na področju šolstva bo pavšalno pisanje (tega pa je šq vedno dosti) čedalje bolj izgubljalo na svojem pomenu. Mnogi problemi so namreč po svojem bistvu takšni, da je nanje mogoče odgovoriti edinole na podlagi pravilno zastavljene raziskovalne metode in dobljenih empiričnih izsledkov. Lansko leto sem bil na študijskem izpopolnjevanju v Angliji. Imel sem priložnost spoznati, da proučujejo v tej deželi ta vprašanja mnogo bolj sistematično. Angleške šolske oblasti redno seznanjajo učiteljstvo s svojimi raziskavami in izdajajo drobne knjižice, v katerih so podane statistične analize rezultatov ocenjevanja ter različne analitične primerjave. Na ta način so učitoljii opozorjeni na bistvene pomanjkljivosti, ki se porajajo pri ocenjevanju. Želeti bi bilo, da bi v večji meri kot doslej, dali podobne pobude za tovrstne raziskave tudi naši prosvetni organi. To bi bilo koristno zlasti zato, ker vseh pomanjkljivosti,, ki nastajajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev, ni mogoče •odpraviti radikalno in naenkrat. Ne preostane nam drugega kot to, da rešujemo te probleme načrtno in postopno. Iz predgovora, ki ste ga napisali v knjigi, povzemamo, da Vas je k pisanju tega dela vzpodbudila Vaša doktorska disertacija, v kateri ste proučevali, kako vpliva staž poučevanja na točnost šolskih ocen. Kakšne so Vaše ugotovitve, do katerih ste prišli na podlagi tega znanstvenega dela oziroma drugih vaših del, ki ste jih doslej napisali? V svoji disertaciji, ki ima naslov »Doba poučevanja in tečnost šolskih ocen«, se je Dokazalo, da ocene učiteljev z daljšo delovno dobo niso bistveno točneiše* kot ocene učiteljev začetnikov. Njihove spontane izkušnje potemtakem niso pomembno vplivale na ocenjevanje ustnih in pismenih odgovorov učencev. Ta ugotovitev velja seveda le za ocenjevan j e, ne pa tudi za preverjanje znanja in drugo učiteljevo delo v razredu. Na podlagi te svoje raziskave sem prišel do zaključka, da pri oceni evaniu znanja učencev niso soudeležene samo razumske funkcije, kt omogočajo učitelju, da to znanie čim točneje oceni, temveč so pri-sr.tne tudi čustvene in motivacijske komponente, ki lahko ocene precej /maličijo. Te°a nrocesa ni mogoče vedno kontrobrati na najbolj ustrezen način. Iz tega na izvirajo številne težave, ki se porajajo pri ocenjevanju Menim, da bi morali preverjanje fF in ocenjevanje znanja učencev čim-.; prej posodobiti. Slabi učni uspehi so, poleg drugega, po mojem mnenju, tudi v aobr$ni men posledica uporabe zastarelih metod. V našilv šolah mnogi učitelji še vedno preverjajo znanje učencev izključno le na podlagi ustnega izpraševanja. Zato porabijo za izpraševanje preveč časa, ponekod kar tretjino učnih ur. Dogaja se, da nekateri učitelji izprašajo v eni učni uri komaj enega; ali dva učenca. Zato je razumljivo, da morajo — če hočejo zadostiti zahtevam učnega programa — potem pohiteti z razlago učne snovi. Vsej kakor jim ostane premalo časa za smiselno ponavljanje in utrjevanji učnega gradiva; to pa je tudi vzrok; da dosegajo nekateri učenci slabši učne uspehe. Zato bi bilo vsekakor prav, da bi začeli učitelji pri preverjanju znanja učencev uporabljati sodobnejše metode, čemur sem v svoji knjižici posvetil precej prostora. Zadnje poglavje Vašo knjige govori o opazovalnih tehnikah, ki naj bi učiteljem pomagale pri boljšem opazovanju ter spoznavanju učencev. Povejte nam, prosim, kaj menite o današnjem opazovanju učencev v naših šolah! Opazovanju učencev posvečamo v naših šolah premalo pozornosti, saj je še vedno precej enostransko in premalo organizirano. Poleg tega učitelji niso dovolj seznanjeni z različnimi tehnikami, kj omogočajo zbiranje podatkov ter na podlagi teh ustrezno izvajanje raznih zaključkov o učencih. Zato sem te osnovne tehnike v svoji knjižici tudi nekoliko podrobneje razčlenil. Nekaj kritičnih pripomb sem povedal tudi na račun sedanjih matičnih listov. Le-te učitelji dokaj pomanjkljivo izpolnjujejo ter uporabljajo pri tem zelo različno strokovno’ izrazoslovje. V mnogih primerih se iz leta v leto ponavljajo celo iste sodbe o posameznih učencih. Zaradi tega so podatki, ki jih najdemo v matičnih listih, slabo uporabni. Za takšno stanje nekateri po krivici dolžijo le učitelje. V resnici pa je glavna pomanjkljivost v tem, da matični listi niti po svoji obliki niti po svoji vsebini ne ustrezajo. Morda je prav to vzrok, da jih mnogi učitelji neradi izpopolnjujejo. Slej kapre j bo treba spet izdelati nove matične liste in to . na podlagi ustrezno zbrane empirične dokumentacije. Nikakor pa jih ne bi smeli več sestavljati na doseelanii način. K temu delu bi morali pritegniti tudi psihologe, saj so mnoge postavke v matičnih listih izrazito psihološkega značaja. Po mojem mnenju naj bi učitelji med šolskim letom kontinuirano zapisali o učencih vse. kar so pri njih pomembnega (pozitivnega ali negativnega) opazili, v posebne zvezke. Uporabljali naj bi anekdotsko obliko, tj. opazovanje in beleženje vedenja in osebnostnih lastnosti pri učencih. Na koncu šolskega leta nai bi te podatke prenesli v matični list. Te liste bi morali oblikovno spremeniti; morda bi bilo najbolje, če bi vrednotili vedenje in osebnostne lastnosti učencev s pomočjo deskriptivnih ocenjevalnih lestvic. Le tako bi lahko primerjali posamezne učence.med seboj in jih neje vzgajali! VIATOH 0 S 1 ! skupnosti sklenila, da je statistika ob prvi in tretji konferenci potrebna zaradi tekmovanja učencev. Ali je dopustno, da poteka tekmovanje učencev na račun in na škodo tistih učencev, ki so že itak šibki in zato nesrečni? Da, da. Zaključevanje ocen ob prvi in tretji redovalni konferenci je tekmovanje učiteljev v pobijanju in tlačenju predvsem slabih učencev. Sicer pa tekmovati pomeni »boriti se s kom v teku, v pridnosti ...«; tekmovanje je torej borba, napor, samopremagovanje, požrtvovanje. Tekmovanje v športu smo gledali nedavno na olim-piadi. Kakšni napori! Ali lahko rečemo, da učenci in razredi tekmujejo, če zmagajo, ker jih je učiteljski zbor izluščil iz neke decimalne lestvice, ki pa je nastala iz po številu nezadostnih in nezanesljivih ocen, kot smo prej videli? Proglasiti nekoga za zmagovalca samo na osnovi nezanesljivih decimalnih rezultatov je tudi nezanesljiva stvar. In če ni zanesljive zmage, kako naj bo zanesljivo zaslužena nagrada? Kjer ni solidnih temeljev; tam se vse ruši. Tudi pri pozitivnih ocenah, ki so navadno ob prvi in tretji redovalni konferenci dve in tudi ena, le tu pa tam tri, je zelo nezanesljivo zaključevati ocene, ker jih še vedno premalo za sintezo, ker se še izoblikujejo, ker se stalno spreminjajo. Kaže torej, da so zaključne ocene ob prvi in tretji redovalni konferenci tudi pedagoško zgrešene, ker niso nikoli zanesljive, pač pa včasih zelo krivične. TO JE SRAMOTA ZA VZGOJITELJE! Če pa pogledamo šolske predpise o redovalnih konferencah, najdemo le to: 1. redovalna konferenca v času od ... do...; 2. redovalna konferenca ob zaključku prvega polletja; 3. redovalna konferenca v času od... do...; 4. zaključna redovalna konferenca ob koncu leta. Iz tega sledi zelo jasno, da se le ob semestralni konferenci in ob koncu leta omenja beseda zaključek, zaključna, kar namiguje prav gotovo na preizkušeno slovensko prakso, da samo ob teh dveh konferencah morajo biti zaključene ocene in napisan statistični pregled učnega uspeha, šolskega obiska, vedenja itd. Med poročili, ki jih predvideva šolski pravilnik za ravnateljstva šol višjim šolskim organom, najdemo tudi »poročilo ob koncu prvega polletja« in seveda ob koncu leta. Nikjer pa ni najti besede o poročilu o učnem uspehu ob prvi in tretji redovalni konferenci. To pomeni, da višji šolski organi prav dobro vedo, da ob prvi in tretji redovalni konferenci ni še zanesljivih, izoblikovanih podatkov o učnem uspehu in zato jih tudi ne zahtevajo. Ce v teh dneh, ko je na dnevnem redu vseh naših šol prva redovalna konferenca, listamo po naših časopisih, ne najdemo nikoli poročila o učnem uspehu osnovnih oziroma srednjih šol; le-tega običajno najdemo ob semestru in ob koncu leta. To pomeni, da naši statistični uradi nimajo kaj nuditi novinarjem. Naša šolska administracija nima na voljo prav nobene oblike spričeval za prvo in tretjo redovalno konferenco; razpolaga pa s spričevali za zaključek semestra in ob koncu leta. To zaradi tega, ker bi bilo tako spričevalo nezanesljivo in neresno za šolo. Če brskamo po obrazcih naših šol, najdemo obrazec 1,31, ki nosi naslednji naslov: Razrednikovo poročilo ob zaključku polletja šolskega leta... z razpredelnico za statistične podatke o učnem uspehu in drugem. Vse to jasno kaže, da ni zaključevanje ocen ob prvi in tretji redovalni konferenci niti administrativno osnovano, ker je vedno nezanesljivo, neresno, neobjektivno in tudi krivično. Pa še to. Ne morem zaključiti svojega razmišljanja, ne da bi se spomnil na hud očitek, ki ga beremo v tedniku Mladina št. 43, z dne 23. oktobra 1968, na str. 3 pod naslovom: O sporu, ki je in ni končan: »ge vedno torej zagovarjanje odnosa: dijak je objekt, ne pa subjekt vzgoje! (podčrtal M. B.) V zbornici (EASC) se lahko zgodi to ali ono, vse to pa dijaka prav nič ne briga, predvsem pa nima nobene pravice, da bi tudi on povedal svoje mnenje, brez nevarnosti za posledice ...« Prav ima mladina, da to pove, toda sramota za vzgojitelje' Zaključevanje ocen ob prvi in tretji redovalni konferenci je še en tak dokaz, da so učenci ne EASC Koper objekt in ne subjekt vzgoje.^ Zato pozivam slovensko pedagoško javnost, da definitivno razčisti ta pedagoški problem zaključnega ocenjevanja učencev ob prvi in tretji redovalni konferenci. MARIJ BRATINA Učiteljski kolektiv osnovne šole I. celjske čete v Celju je ob koncu preteklega šolskega leta proslavil 40-letnico aktivnega delovanja znanega glasbenega pedagoga Jurčeta Vrežeta. Prva učiteljska pot je privedla Jurčeta Vrežeta v Šoštanj, kjer je ostal 13 let. Tu je ustanovil mladinski zbor, s katerim se je lotil najzahtevnejših kompozicij slovenskih skladateljev — Kogoja, Osterca, Bravničarja, Pirnika in drugih. Ustanovil je društvo mladih pevovodij, prirejal slovenske večere, ustanovil čitalnico in se uspešno ukvarjal z gledališkim amaterizmom. S svojo izvenšolsko dejavnostjo in naprednostjo je močno vplival na študente, ki so s svojimi akcijami ostro nasprotovali okupatorju. Po osvoboditvi se je Jurče Vreže zaposlil na celjski šoli kot učitelj petja in zborovodja. Sodeloval je z zavodom za prosvet- no pedagoško službo in uresnlffl zamisel Franceta Marolta o tnlO' dinskem pevskem festivalu, ki je bil prvič v Celju že l. 1946. T®' krat je nastopilo 300 mladih pc®' cev. Ta festival je bil povod za številne pevovodske tečaje, ki so jih organizirali po osvoboditve povsod na Slovenskem. Izredne uspehe je dosegal s svojim mlO' dinskim zborom. V zadnjih letih se je vse bolj posvečal organizO' ciji festivalov (v Celju jih je bil° doslej šest), ki so zasloveli že iJ' ven naših meja. Za uspešno dejavnost v razredu, pa tudi izven šole je bu Jurče Vreže imenovan za pedagoškega svetnika. 20-LETNICA TEČAJA Vse tovarišice in tovariše s pedagoškega tečaja v Koroški Beli (jesen 1948) prosim, da sporoče svoje naslove Berti Stanič, Slovenj Gradec, Cankarjeva ul. 8. Sestali bi se ob 20-letnic1 (polletni odmor) v kraju, ki bo ustrezal večini prijavljeneev. Naslove in svoje želje sporočite najpozneje do 25. decembra 19S8. Berta Stanič C ZALOŽBA CANKARJEVA ZALOŽBA bo počastila 50. obletnico smrti Ivana Cankarja, največjega slovenskega pisatelja, misleca iti politik«, ki je tako prodorno razkrival slabosti v tedanji družbi in se bojeval za svobodo in pravice delovnih ljudi, z veliko akcijo za spodbujanje domače književne ustvarjal-jalnosti, s predavanji v Trstu, Gorici in Ljubljani in z drugimi kulturnimi manifestacijami. POSEBEJ ZA TO POČASTITEV IZDAJA NASLEDNJA' DELA: Ivan Cankar: PESMI, PODOBE IZ SANJ miniaturka, 220 strani Cankarjeva lirika — za našo knjižico jo je odbral In razporedil prof. Boris Merhar — je prvo razodetje velikega umetnika. Z njo so se na stežaj odprla vrata moderni slovenski poeziji, kakor je to napovedal pesnik sam. Na koncu njegove ustvarjalne poti so Podobe iz sanj, »napisane v letih strahote 1914—1917«, najbolj bridka in hkrati najbolj svetla, upanja in zaupanja polna Cankarjeva knjiga. V njej je poveličano človeško trpljenje z besedo, ki do zdaj v slovenski literaturi ni bila presežena. (Cena: pergament 13,00, usnje 15,00 N-din) Dr. Dušan Kermavner« IVAN CANKAR IN SLOVENSKA POLITIKA LETA 1918 280 strani Avtor obravnava v okvirih slovenske politike med prvo svetovno vojno idejna razhajanja med slovenskimi socialisti, Cankarjevi predavanji leta 1918 v Trstu in Ljubljani ter polemiko ob Cankarjevem tržaškem predavanju. To pomembno zgodovinsko delo odkriva dogajanje in idejne tokove pred pol stoletja, v katere je živo posegel Ivan Cankar in pomenijo zaključno pot njegovega razvoja. — Cena bo določena ob Izidu. Dr. Dušan Pirjevec: HLAPCI, HEROJI, LJUDJE 140 strani To je sicer razprava o Cankarjevi drami Hlapci, vendar osvetljuje nekatere temeljne sestavine celotnega Cankarjevega dela, zlasti motiv matere. V razpravi avtor povsem na novo predstavlja Cankarja in njegove Hlapce. Delo Hlapci, heroji, ljudje je nov prispevek avtorja ob njegovi knjigi Ivan Cankar in evropska literatura. — Cena bo določena ob izidu. SLIKA IVANA CANKARJA Iz I. 1915 (foto Fr. Vesel) Iz arhiva Narodnega muzeja v Ljubljani Ponatis prave fotografije, ki se v tej obliki prvič pojavlja v stenskem formatu 30 X 40 centimetrov in v namizni velikosti 13 X 18 cm. SOLE, KULTURNA DRUŠTVA, KULTURNE USTANOVE, KNJIŽNICE, KNJIGARNE, DRUŽBENE IN STROKOVNE ORGANIZACIJE OPOZARJAMO NA TA DELA. — POŠLJI' TE TAKOJ NAROČILA — TISKAMO V OMEJENI NAKLADI! CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, KOPITARJEVA 8 ................................ 1 I | Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto = strokovnega učitelja ali profesorja za vodenje oddelka pihal in trobil in za vodenje nihalnega orkestra g H Delovno mesto je za nedoločen čas. h Pogoj : Strokovni učitelj ali profesor navedene stroke z diplo- g mo, lahko tudi začetnik. | Osebni prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnih do- g j hodkov Temeljne izobraževalne skupnosti Brežice. | Stanovanje preskrbljeno po dogovoru. J Nastop službe takoj ali po dogovoru. B Prijave sprejema Glasbena šola Brežice do zasedbe delovnega jj | mesta. ^ S i^,|WWI!ll!lllllll!!ll!lllll!llllllllll!!llllll!ll!l!lllllll!l!!llllill!!i!l!llllll!iilllllll!!lllllllllllllll!llll!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll]!llllll]llllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllll!lll!lll!ll!llllllll!ll!llill11' I B H | Razpisna komisija I osnovne šole »Neznanih tlacev« Dravograd Razstava o J. A. Komenskem še do 15. decembra Delovni zvezki tudi pri biologiji razpisuje prosti delovni mesti za določen čas: / ^•ssssr.ssf« fpsns tev sodelovanja s praškim mu Komenskega in literaturo o njem ^ metod da bi učence spodbuja. hitreje in točneje pregleduje vse škhn bfoeraiskfm in ljubfjan- Radl Va? b.0d° P°k^d Uk samostojnosti in lastnemu iška- učenčeve zapiske in izdelke. S Skim’ 5nKkf mrniizei em njegov Svet v slikah “Orbis nju. pedagoške in strokovne razi- tem se izogne pogostim napakam, pictus, rokopis znamenitega H - uteflneljujejo večjo potrebo ki jih delajo učenci, in nepregled- O čem pripoveduje razstava, ki politovega prevoda te knjige, ki p0 delovnih priročnikih, ki skupno nim skicam, ki jih tudi marsi-je pravzaprav uvod v proslave je prvi slovenski prevod tega pe- z u^no imjig0 pomagajo učencem kateri učitelj sam posreduje. 300-letnice smrti tega pedagoga dagoškega klasika, pa si je mu- pojasnjevati številna vprašanja. Založniška hiša Hagemann V (v 1. 1970)? Zanimivo in pestro, zej izposodil iz rokopisnega od- Založba Vuk Karadžič v Beo- Dusseldorfu je poleg biološkega z bogatim slikovnim in knjižnim delka NUK. Videli boste tudi gradu jzKjaja delovne zvezke za delovnega učbenika izdala tudi gradivom, ki ga je posodil pra- prevode drugih del Komenskega. ufence osnovne šole od 1. do 8. priročnik. V uvodnih besedah na- ški muzej — z dobršnim delom Presenetilo vas bo zanimanje na- razreda iz vseh predmetnih pod- vaja splošna didaktično metodič- dragocenih eksponatom pa dopol- šib pedagogov v preteklosti zanj, ročij. Dosedaj so izšli delavni na dejstva. Soglaša v tem, da je nil naš, Slovenski šolski muzej hkrati pa si boste lahko ogledali zvezki iz poznavanja narave za in bonepceraino srečanje zraat- — nam razstava slikovito pred- yse najvažnejše publikacije m ’ e.rTzm svet in zorila Pravilne opazovalne naloga stavi enega najpomembnejših časopise, ki jih je mogoče prak- Jnjegov ra’zvoj ^ 7 r m Spozna- ob živih objektih vodijo u-.enca mož pedagoške zgodovine, čl- tično uporabiti za študij življe- va;j syoj orgalljzem za g.r. Delov- od samega gledanja k zavestnemu gar lik je še danes enako pri- nja in dela te pedagoške oseb- nij zvez]c; s0 namenjeni predvsem -opazovanju. V delovnem zvezku vlačen in aktualen kot v pretek- nosti. losti. O J. A. Komenskem, možu, ni zvezki so namenjeni predvsem .opazovanju. V delovnem zvezku učencem za samostojno domače so torej tovrstne opazovalne nalesti. O J. A. Komenskem, možu, ? h 7a.-.„,ku razstave so iz- delo ali pri utrjevanju učne sno- loge. Vključene so tudi slike in ki je s svojo idejo o osnovni šoli reldi vodstvu in sodelavcem Slo- vi po obravnavi Napotki za rese- skice. Nadaljnjo dragocenu obo; prehitel hae. Mieiecu, teoretiku i„ »enskege io.skeg, muzej. 2 UČITELJEV za razredni pouk (5. razr.) Osebni dohodek po pravilniku. Na razpolago sta samski 1 ■ sobi. | Prošnjo s kratkim življenjepisom pošljite upravi šole. 1 S > m l!‘,';|ll,lllll!ll|||!l.|i|||l||||||||||!||||||||||||||||||||||||1|||||||||||||||||!||l|||li!|l||||||||||||!llll!lllllllllllll[1!!!ll!!l!l|l||illlll!llll|l!ll!l||!l!!||||||!||||l|ll|!ll'!l|l!|||||!l|l,ll||nillllll!t!ll!lllllllll!": Ali ste že naročili revijo NAŠ VRT — časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo? nrizS Sstea?niMUm^jIv :z Som tudi ob vključevanju po- Pmop. in Beograda če- navezujejo na prejšnja dognanja, učnega filma. Nemškim šolam so rkf kinzuf v SFRJ ridni peda- Poleg vprašanj so ilustracije, ki na razpolago 8 mm filmi s ti.-ka- enšl-i strokovnjaki ’in znanstve- 80 mnogokrat povezane s tekstom seten projektorji-« Lahko Projmi- Mirno b lahko Dodnisali v učbeniku. Nekatere naloge za- rajo filme pri dnevni svetlobi, besede ki iih ie povedal ?epu- htevajo tudi samostojno eksperi- Ker so kratki, od 5 do 8 minut ga bbšH 'sekretar ^ zaP prosveto ?in mentalno delo učencev, jih nava- lahko vključijo v uvodnem delu, sioiemici njegovega lojsiva du . Tomo Martelanc ko je da segajo po drugih knjigah med obravnavo ali pn utrjevanju priredili v šolah predavanja o razstavo- -R^tava o biološke vsebine ali da vprašajo ob zaključku ure. tem pedagogu. O tem pričata do- Komenskem 1e tako pomembna učitelja, kadar vprašanju niso Delovni zvezki so v veliko poku menta dveh slovenskih šol — . kvaJiteino pripravljena bos. Slike v delovnih zvezkih moč učiteljem začetnikom, ker dl ie ne W smel LmS noben lahko učenci različno pobarvajo, jim lajšajo priprave na pouk. Izda je ne bi smel zamudili nooen barva tnJSeniim učiteliem zagotovijo on- praktiku. Vstopimo v Slovenski šolski muzej na Poljanski cesti in si oglejmo razstavo. Kako so počastili naši učitelji spomin na Komenskega v preteklosti? Ob tristoletnici njegovega rojstva so priredili v šolah predavanja kumenta dveh slovenskih šol g sisp nmms, ==== mmm N Slikovno gradivo v muzejskem rojstva Komenskega pokazale za se iziogmli stand^dnemu načinu ^daja c DSHurnove hodniku prikazuje številna popo- tega učenjaka več zanimanja — posredovanja snovi, s ^ pracljcal Biology je pomembna tovanja tega nemirnega, nenehno in so bile do pedagoške znanosti ima učbenik. De zoološka in botanična pomožna ustvarjajočega moža. Sodelavci bolj prijateljsko razpoložene kot področja biologije spodbuja učen zoo os J0we vsebuje izredno Slovenskega šolskega muzeja so so danes? M. K. ce k intenzivnejšemu opazovanju, knjiga^ Jolo^vsebuje^ ^ preizkušenih eksperimentov. Tudi angleške šole pospešujejo pouk biologije s pomočjo delovnih zvezkov. . Nam se obeta delovni zvezek, ki ga z učbenikom biologije za 6. r. vred pripravlja avtorica T. Brčarjeva. Želimo si ga tudi za peti razred, saj bi pomagal učencem in učiteljem. K- L. Revija zaključuje svoj tretji letnik. Kdor ima* vrt ali košček zemlje in ga hoče bolj koristno obdelati ali pa si na njem urediti prijetno bivališče — stanovanje na prostem — mu bo NAS VRT koristen sodelavec, dober svetovalec. Ni hiše ne stanovanja, kjer ne bi imeli vsaj lončnic, pa potem zelenjave, sadnega drevja, okrasnega vrta. Vse to so področja, ki nujno zahtevajo strokovnega pomočnika. To je revija NAŠ VRT pri kateri sodeluje blizu sto sodelavcev iz vse Slovenije. Revija odgovarja tudi na posebna vprašanja (vsakemu posebej pismeno in potem z objavo odgovorov). Uredništvo bo odprlo v novem letniku tečaj za začetnike in prirejalo tudi praktične vaje iz vrtnarstva in sadjarstva. Letno izide 12 številk v šestih dvojnih zvezkih. Letna naročnina je 20 N-din. Na zalogi so še prejšnji letniki. Pohitite z naročili, ki jih sprejema uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Revija »Naš vrt« Illmilllll"l»linilllllli.... .....111111111.J.111 Ob dvajsetletnici doma tehniških šol Letošnji 29. november so pro-slavili v domu tehniških šol v pl Ljubljani posebno svečano. Pro-^ slavam ob prazniku se je pridružilo še praznovanje dvajsetletnice tega zavoda. Gojenci in gojenke so pripravili obsežen in kvaliteten kulturni program; zanj so izbrali vrsto novih recitacij, posebno priznanje pa je veljalo 50-članskemu mešanemu pevskemu zboru, ki je mora nekaj narodnih in umetnih pesmi celo večkrat ponoviti. Naslednji dan so praznovali dvajsetletnico doma člani kolektiva. Ravnatelj doma tehniških šol Ivan Strmole je v svojem uvodnem govoru poudaril željo po sodobnejši notranji ureditvi doma.V zadnjih dveh desetletjih so se sicer izboljšali pogoji za bivanje in delo v domu, vendar pa dom še ni tak, kakršnega bi si želeli in potrebovali za 658 dijakov in dijakinj. Svečanost so sklenili s priznanjem in pohvalami, ki so jih izrekli petim članom kolektiva, ki so v domu vse od njegove ustanovitve, polnih dvajset let. Ti sodelavci so prejeli < lepa darila in Blois. Sredi mesta se dviga renesančna palača, ena prvih v Franciji, kjer je arhitektura preroda uve- seveda — mnogo iskrenih ceshtk-Ijavila nove možnosti. Fasada krila Ludovika XII v- • |||ll||!|ll!ll!l!lllll!l!!lllllllll!llllilllll!llll!!!lllllllll!llllllllllll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIU Utrinki s popotvanja po Franciji ®^aljevanje iz prejšnje številke) v vi?Ce du Carrusel. Louvre. Se ski b stoletiu ie bil Louvre lov-zid' ®rac^ izven mestnega ob-Voi3- ^ “Sijajnem horariju voj-L0 6 du Berryja« najdemo 0kQ,Vre že kot veličasten grad, k m nii? pa i® še vedno povsem p0j. Podložnik s plugom orje pjJ®' Toda renesančni vladar Enni C, L — sladokusec v mnogih Pogledih - je dal dotedanji ®o z *e P°dreti in od 1549 dalje Sani* eR Sraditi Louvre v rene-sCotane.m si°gu Po načrtih P. Le-j a 111 s sodelovanjem kiparja svetna. Potlej so pridjali eden delež še drugi gradbeniki, Ionu Pomembnejših je bil G. Per-ithenu 0ciP Louvre je kljub vsej Venu tnosh ostal veličastna in ča> knSka. rePrezentativna pala-s‘ i® kapriciozni dvor sain'1 drugo rezidenco — Ver-Prezen* vUvre ie še služil za re-tooli* tančne namene, pa tudi itnelarfVa igralska družina je Lii a? sv°ie uprizoritve. Pri \rhie so se zače!i zgrinjati v Sk,, • u v Louvre. Posamič in barv Pmah. Raznih narodnosti, gotovr,raS Prepričanj. Prišli so. deležn- ^ *z sn°bizma, da bi bili skih V. Pele in bogastva slikar-Wtn5Parskih. arheoloških in sveta stvaritev iz vsega drusi’ k1 2 nekim predznanjem, brez njega. Temu bo govo- ril neznani mojster romanike, drugemu samotraška Nike. Tega bo prevzel veliki Rembrandt, drugi se bo opajal nad zanosnim razkošjem Rubensove glorifikaci-je Medicejske vladavine. Eni bodo presenečeni nad Watteau-jem, drugi bodo iskali spiritualno zamaknjenje el Greca, pezant-ne barve Velasgueza. Mnogi bodo občudovali Vermeerjevo umirjenost, se radoživo prepustili opojnemu veseljaškemu občutju Jor-daensa, pozabljajoč na mrko monumentalnost egiptovskih' bogov. Tudi pri večkratnem ogledovanju je treba odbirati, se posvetiti nekaterim umetninam, ne po vsej sili vsemu. Izobilje razstavljenih umetnin je tolikšno, da bi lahko tudi mesec dni ali več zložno hodil po prostorih Ix>uvra in vedno znova odkrival poprej neopažene umetnine ali nadrobnosti umetnin. Pri dveh umetninah Louvra se nabere več ljudi kot drugod. Pri »Veneri z Miloša- in pri Leonardov! »Moni Lizi-. Tu se ne da mirno prepustiti ogledovanju. vrvež je premočan, tudi čakati je treba, da kratkotrajno dobiš prostor, ki ti omogoča pravšnji zorni kot. Mitomanija -Mone Lize- ima izvir bolj v nepoznavanju ostalih del Leonarda da Vincija ali pa v sugestivni podrejenosti mnenju, kot pa v možnosti, da bi »Mona Liza« toliko prekašala druge znane Leo-nardove umetnine. Vodstvo Louvra je — morebiti ne brez druge namere — postavilo »Mono Lizo« med druge slike, medtem ko je bila poprej poudarjena zase. In nehote te ima, da bi poslušal prijazno ostri komentar Oscarja Wilda. Kogar se je dotaknil svet umetnosti, bo videl mnogo. Poiskal si bo svoje ljubljence, odkrival novo. Kar je bleda slika v knjigi komaj ponazarjala, je sedaj živo zaživelo, spregovorilo svoj nemi jezik barv, linij in oblik. Ne: Rafael ali Durer, ali La Nain ali Constable, marveč vsi v mozaiku ustvarjalnega napora v času in prostoru: od neznane sumerijske reliefne ploščice in asirskega Gilgameša pa do fra Angelica, Michelangela, pa Luca Cranacha, Memlinga, Pous-sina, Rudeja, vse do Corota, Daumiera. In še mnogo mnogo drugih — vsi v mozaični zgradbi človekove ustvarjalnosti, loči jih čas, loči prostor. Gotovo je govoril Dirk Bouts ali Caravaggio svojemu času drugače kot nam. Povezuje jih hotenje ustvarjalne lepote in misli, ob zgodovinski razdalji do umetnine gotovo da ni toliko važna celotna zgodovinska faktografija kot živopovednost umetnine ter gledalčeva sprejemljivost. Louvre zapuščaš s prijetno utrujenostjo, vibracije doživetega še dolgo odmevajo, iščeš kristalizacijo tega, kar se še amorfno preliva ob podoživljanju raznolikih umetnin. • Večerno pisanje razglednic. Utrudljivo postaja tedaj, ko ne moreš v tri stavke zgnesti kos živega odmeva z večernega Plače de la Concorde, Boulevarda St. Michel, sončnega Boulevarda St. Germain, jutranje praznega Are de Triomphe. Nekomu moraš poslati razglednico Eifflovega stolpa s palačo Chaillot, sicer bi dvomil, da si se ga spomnil iz Pariza. Drugega moraš prepričevati, da Tuilerijske palače ni več, zgorela je v revoluciji, zato pošlješ razgednico Parthenona in bi najraje pripisal, naj ne bere preveč dvorljivo dvorskih romanov. Ko pišeš razglednico z Luksemburškim parkom, se utrinjajo Župančičevi verzi. Navdušene besede zdrsijo ob detajlu vitraže iz Sainte Chapelle, ob obrežju Seine z bukinisti, ob novodobni palači UNESCO. Ostali sta še razglednici — Pont Neuf z vlačilci, z zelenim nasadom ob Seini, Cluny — ko si se izpisal, je ostala zavest, da te bo doma gotovo pozdravil kak resno zapet obraz ter opozoril, da si vseeno pozabil nanj. * Vorančev Pariz. Odlomki iz njegove »Borbe na tujih tleh« obudijo njegovo doživljanje Pa- riza, ilegalno delovanje. Prispeli smo v neznatno ulico, kjer je Prežihov Voranc živel pred vojno pri upokojenem učitelji, simpatizerju levice. Na mah smo napolnili ozko ulico, ljudje so radovedno oprezali, kaj je privedlo tujce, da so se zagledali v skromno hišo in gornje nadstropje enonadstropnice. Bržčas smo prva večja skupina, ki se je ustavila tod. B'otografski aparati so tokrat zaznamovali kos domovine v tujini. Tu da je napisal prvo verzijo »Doberdoba«. Nekje jo je zazidal v bojazni pred preiskavo, nekje je zazidana. Bo ostal rokopis izgubljen, zazidan dotlej, dokler ne bodo kdo ve kdaj porušili hiše? * Biblioteque Nationale. Blizu Palais Royal in Comčdie Fran-caise stoji francoska Narodna knjižnica. Palačo je dal postaviti Mazarin 1649. Njegova zbirka knjig je bila podlaga za kasnejšo Bibliotheque Nationale, ki šteje danes nad šest milijonov knjig. Poleg knjig iz periodike se lahko ponaša knjižnica z bogato numizmatično zbirko in zbirko odlikovani. Z veliko zbirko muzikalnih del, od partitur do plošč in magnetofonskih posnetkov. Majsko-junijski dogodki v Parizu so zavrli delo tudi tu, pojasnjuje uslužbenec, nam pa se zjasnijo obrazi, ko brez narejenega priznanja govori o lanskoletnem muzikološkem kongresu v Ljubljani. Tudi nekaj slovenskih plošč hranijo. Lahko bi jih poslušali, ko ne bi zai'adi študentskih nemirov zastali z montažo glasbeno-reprodukcijskih naprav. Ko pa hodimo po starodavnih dvoranah preteklega stoletja, kjer vidimo študente v polni tišini med knjigami, se nam zdi čudno, da so prav ti študentje z delavci privedli položaj malone do prevratne napetosti. V čakalnicah čakajo v vrstah, kdaj pridejo na vrsto, kljub temu da so na voljo še druge sorodne knjižnice. Grafični oddelek je izredno bogat. Na stenah visi več Piccasojevih grafik, kot so jih lahko videli obiskovalci zagrebške razstave. S tem želijo opozoriti, da tudi bibliofilske izdaje pomorejo, da se grafična umetnina širi med ljudmi, čeprav so take in podobne bibliofilske izdaje kar težko dostopne širšemu krogu. Potihem si zaman zaželiš, da bi videl imenitno knjigo z miniaturami »Livre de la Chasse« iz XV. stol. ali »Robanov horarij«. Ali kaj podobnega. * Če bi ne videli Montmartra, bi bili prikrajšani za kos nepogrešljivega Pariza. Nekdaj boemski predel in predel revnih ljudi. Dandanes turistično atraktiven, toda še z dokaj verno zunanjo podobo nekdanjih dni. Že od daleč razpoznaš Montmartre po Sacre Coeur, bledi imitaciji bi-znnhnsko-romanskega sloga. Razgled z vrba Montmartra odpira pogled po Parizu, ki se izgublja v obzorju. (Nanadjevanje prihodnjič) VSAK OSNOVNOŠOLEC IN DIJAK BI MORAL IMETI NA SVOJI KNJIŽNI POLICI VSAJ ENO DELO IVANA CANKARJA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA JE OB 50-LETNICI PISATELJEVE SMRTI PRIPRAVILA BOGAT IZBOR CANKARJEVIH DEL, MED KATERIMI VAM SE POSEBEJ PRIPOROČAMO: PEHAR SUHIH HRUŠK (zbirka »Čebelica«) br. 1,00 din, krt. 2,00 din TUJE ŽIVLJENJE (zbirka »Moja knjižnica«) br. 6,00 din, krt. 7,50 din ČRTICE (zbirka »Kondor«) br. 5,00 din, cpl. 10,00 din MARTIN KAČUR (zbirka »Kondor«) br. 4,00 din, cpl. 7,00 din NAŠA BESEDA KRIŽ NA GORI (zbirka »Kondor«) br. 5,00 din, cpl. 11,00 din BELA KRIZANTEMA (zbirka »Kondor«) br. 4,00 din, cpl. 7,00 din ŠTIRI DRAME (zbirka »Kondor«' cpl. 7,00 din GOSPA JUDIT (zbirka »Zenit«) br. 2,00 din V prvem letniku te zbirke je poleg petih knjig izbranih tekstov Otona Zupančiča izšlo tudi sedem knjig izbranega dela Ivana Cankarja. Vseh 12, v celo platno vezanih knjig, stane 240.00 din Pred spominskim dnevom pa sta pri naši založbi izšli še dve pomembni knjigi: BESEDA IVANA CANKARJA v treh različnih izvedbah. Profesor Boris Merhar je za to knjigo uporabil 4 % Cankarjevih tekstov; 240 odlomkov iz vseh Cankarjevih del pa je razvrstil tako, da razkrijejo bralcu veličino Cankarjeve osebnosti in njegovo razvojno pot. — Darilna izdaja, 55 din — Miniaturna izdaja, 28 din — Žepna izdaja (zbirka »Kondor«), br. 6,00 din, cpl. 9,00 din EROTIKA (zbirka »Monumenta litterarum slovenicarum«) Faksimilirana izdaja prve Cankarjeve knjige, ki so jo natisnili leta 1899 — cpl. 20,00 din, pus. 33,00 din Knjige kupite v vseh knjigarnah, naročite pa jih lahko tudi pri zastopnikih in poverjenikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga Ljubljana, Titova 3, s priloženo naročilnico. NAROČILNICA — PD Ime in priimek .... Natančen naslov Naročam knjige: 1............... 2................ 3................ .., za ceno.............din .., za ceno.............din .., za ceno.............din 4 ..................................................., za ceno.............. din 5 ... ................................................ =a ceno..............din Ceno .............. bom poravnal naenKrat — v rednih mesečnih obrokih (v pri- meru, da je cena naročenih knjig večja od 60 din) po 20 din s tem, da bom z zadnjim obrokom poravnal razliko med poslanim denarjem in višino dolga. Z odplačevanjem bom pričel(a) takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 501-1-30/1. Datum: Podpis: Novi filmi v kinu* Moški in ženska je eden najbolj popularnih filmov zadnjih dveh let. Ima svojo publiko, svoje nagrade (tudi Oscarja za najboljši tuji film leta 1966) in resnično umetniško vrednost. Najbolj banalna zgodba — ljubezen med moškim in žensko — bi bila lahko snov za banalen film. Vendar je Claude Lelouch, filmski pesnik ljubezni dosegel, da s kamero, ki ni vsakdanja, občutimo vso lepoto porajanja nove in umiranje stare ljubezni. To je ljubezen brez deformacij, neposredna in čista. Film Moški in ženska je eden najbolj modernih in najbolj enostavnih filmov zadnjih let. Zato tudi njegov uspeh. Pristnost čustvovanja je do te mere prisotna, da film priporočamo že od 13. leta dalje. Mary Poppins je prav tako film, ki je na vrhu najbolj gledanih filmov že nekaj let. Zgodba o čudodelni vzgojiteljici, polna pesmi in plesov, kljub rahli sladkobnosti, ki jo najdemo skoraj v vseh filmih Disneyeve proizvodnje, je pretkana z ljubkostjo otroških slikanic. Pritegnila bo prav gotovo staro in mlado. Gospodična (originalni naslov Fatalna gospodična) je film. ki kljub zanimivi režiji Tonyja Bichardsona in igri Jeanne Moreau gledalca tež- ko pritegne. Zgodba o učiteljici zločinki, ki dopušča, da za njeni zločine trpi človek, ki ga ljubi, je pripovedovano izredno vešče. Priporočamo ga za ogled le srednješolskim filmskih klubom. Hiša naše mame je film o otrocih, namenjen odraslim in njihovi vesti. Morbidne reakcije otrok na življenje okoli njih naj bi vzbudile v odraslih razmišljanja o njihovem odnosu do otrok. Metoda, ki ne pritegne. Vsaj režiser Jack Clayton z njo ni uspel. Tobruk je film Athurja Killerja o angleškem pohodu na Tobruk. Vojni film, kateremu je dodano židovsko vprašanje. Aktualno, vendar v tej obleki neuporabno. Hombre — western Martina Bitta, ki ga lahko štejemo med boljše we-sterne našega sporeda. Odlična igralska zasedba. Operacija Beograd je podpovprečni film Zike Mitroviča. Za ogled ga ne priporočamo. Judoka - tajni agent: režiser Pier-re Zimmer je naredil povprečen film o tajnem agentu. Mogoče se od drugih tovrstnih filmov razlikuje le po očitni režiserjevi želji, da kar se da izkoristi arhitekturo in barve. Samokresi ne razpravljajo — we-stern, ki ne zasluži pozornosti. ... in na televiziji * DEDEK. KILI A N IN JAZ — češki. MATINEJA, 15. XII. BE2IJA: Jirži Hanibal. Čeprav na videz preprosta zgodba o dečku petih let, ki se preseli k staremu očetu na deželo, kjer spoznava povsem novo, dotlej neznano življenje, je film že zdaj eno najboljših del svetovne mladinske kinematografije. PBAVILA IGBE — 17. XII. 1968. BEŽIJA: Jean Benoir. Francoski film PBAVILA IGBE režiserja Jeana Benoira sodi med klasiko, med včdilna dela francoske predvojne kinematografije in predstavlja res avtorsko delo, saj je Be-, noir bil hkrati scenarist, avtor dialogov, režiser, producent in celo igralec. Posnefr' po komediji Alfreda^ Musseta Marianine muhe je pomembnejši kot literarna predloga, saj je Benoir s svojo ustvarjalno zavzetostjo predstavil sodobno visoko družbo tik pred vojnim spopadom z značilnim francoskih čspri-tom, ironijo in kritičnim odnosom. Film je primeren ža nad 16 let zrele gledalce. ODPOBNISKA GIBANJA V FILMSKI UPODOBITVI: NA SVOJI ZEMLJI — slovenski. Za zaključek ciklusa ODPOBNISKA GIBANJA V FILMSKI UPODOBITVI bo 20. XII. na sporedu slovenski film NA SVOJI ZEMLJI, ki po Svoji prvinski ustvarjalni zavzetosti, s katero je bil ustvarjen, in po nekaterih prizorih (streljanje talcev) zasluži, da z njim zaključimo ciklus. Primeren in ga priporočamo. KOLEGOM V SLOVO V torek, 3. decembra t. 1. so sorodniki tiho pokopali na Zalah v Ljubljani enega naših naj starejših tovarišev Milana Vovka. Njegov oče Jože Vovk, ljudski pesnik, rodoljub in slovanofil, je bil ob rojstvu sina Milana leta 1878 nadučitelj v Lckavcu v Vipavski dolini. Milan Vovk je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1897 in nato dobil učiteljsko službo v Povirju v sežanskem okraju. Dvajset let je poučeval Kraševce v Povirju, Gab-rovici in Pliskovici, odkoder se je zaradi bližajoče se fronte v prvi svetovni vojni moral umakniti vSto-maž nad Štorjami in pozneje v Barkovlje v Trstu ter v Padriče v tržaški okolici. Po vojni je prišel najprej v Celje na dekliško meščansko šolo, nato pa za ravnatelja na trgovsko šolo v Celju. Leta 1921 je prišel na drugo deško ljudsko šodo v Ljubljani, tu poučeval dvanajst let ter po šestintridesetih letih službe stopil leta 1933 v pokoj. V času svojega službovanja v Ljubljani je sodeloval v.raznih društvih, posebno skrb pa je posvečal beguncem s Primorske. Bil je dobro razgledan, večkrat je predaval o najrazličnejših vprašanjih. Svojo izobrazbo je stalno izpopolnjeval. Pred prvo svetovno vojno je obiskoval v Ljubljani tečaj za poučevanje na obrtnih trgovskih šolah ter podoben tečaj v Gradcu na trgovski akademiji. Težnjo po nadaljnji izobrazbi je znal vzbuditi tudi pri šolski mladini, v šoli pa je posvečal posebno skrb narodnostni in državljanski vzgoji. Zelo aktiven je bil med NOB ter bil zato tudi odlikovan z redom zasluge za narod. Mladina ga je ohranila v spominu kot dobrega učitelja, v lepem spominu pa je ostal tudi stanovskim tovarišem. V. C. | OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA ■ razpisuje prosti delovni mesti: 1 1. predmetnega učitelja za glasbeni in likovni pouk I 2. vzgojiteljico ali učiteljico za predšolsko varstvo otrok. i Na razpolago je samsko stanovanje. 1 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. liipiMiiiiiiiiiiimiiiipiiiiiimiiiiiM^^ WIII!lll!llllllll!!l!llllll!ll!llllll!!linilllll!l!llllllll!lllllll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!llini!llllllllll!lllllllll!lllllll!lllllll!l!llllll!!lllllllllllllllIIII!llllllll!lllllll'!l!l|lllll!ll[IIIIIIIIIIU!l]l!!lllIlllIIIIll!ll2i 1 Osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem razpisuje prosti delovni mesti: AV TEČAJ Š Zavod za tehnično izobraževa- ■ nje Ljubljana : učitelja za tehnični pouk učitelja za razredni pouk 1 (za določen čas) 1 = p Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. iliHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiiiimiiniM^ ljlll!llllllll!lllllllllll!llll>l!llllllllll!!llllllll!lll!llllllllllUII!ll!lllllllll!l!lllllllllllllllll!!Silllll!l!llllllllllllllll!llll!lllllllllllllll!l!llllll!lllllllll!lllllllllll!lllllllilllllllllllllll!!!llllllll!ll!lllll!|!ll(ll 1 Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE KNEŽAK razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za slovenski in angleški jezik Pogoji: | P ali,.PRU z diplomo. 1 Nastop službe 1. februarja za nedoločen čas. 1 Stanovanje zagotovljeno. §f Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. " ^lll!lll!lllllll!!!l!llllllll!llllllllll!l!!l!llllllll!lllllllllllllllll!ll>lllllllllllllll!!llllllllllllllllllllll!llllllll!ll!llllllllllllllllllllllll!lllllll'll!ll!i:illl!!ll!lllllllllllllllllll!l!lllllllllll!!ll!lll!!!!!l"1" razpisuje 5 O 40-urni intenzivni tečaj avdiovizualnih pripomočkov ; (diaprojektor, grafoskop, epi- j skop, 16 in 8 mm kinopro- S jektor, magnetofon). : Tečaj bo od 20. I. do vključno ] 24. I. 1969 v dvorani 55/1, Svet s 5 ljudske tehnike Ljubljana, Le- 5 j pi pot 5 ljudske tehnike Ljubljana, Le- • j pi pot 6. Začetek 20.1. ob 8. uri. S ; Prispevek za tečaj je 190 din. • S f«-f/vrt-n o i o in nriiaiffa* 73 vnH ! Informacije in prijave: Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 22-270. ■ Ljana, pui O, LtJl. AA-&IV. i ■ ■■■■■ ■■■■■■■■■■■■!•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■* (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■ Svet Š OSNOVNE SOLE 5 FRANJO VRUNČ : Slovenj Gradec ■ a • » ■ _ E * " S | Stanovanja ni razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA FIZIKE — MATEMATIKE j PRU ali P, za nedoločen ; čas Razpisna komisija pri j Vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku razpisuje prosto delovno mesto ! Upravni odbor ; osnovne šole Marjana Nemca RAVNATELJA I 1 Kandidati morajo imeti: 1. a) visoko defektološko, pedagoško ali psihološko | izobrazbo M b) 5 let prakse v posebnem šolstvu 2. a) višjo izobrazbo: PA —ortopedagogika (MVO) ali gj Višja šola za socialne delavce J b) 8 let prakse v posebnem šolstvu 3. Kandidati bodo morali opraviti psihološki preizkus |§ 4. K prošnji naj kandidati priložijo kratek življenjepis I in dokazila o strokovnosti 1 Trenutno je na razpolago zasilno — a opremljeno družinsko i p stanovanje, kasneje komfortno. J K Rok za prijave je 30 dni po objavi. S = niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiM^^^ | Osnovna šola »SAVO KLADNIK« Sevnica razpisuje naslednja delovna mesta: J 1. vodje zunanjih enot osnovne šole »Savo Kladnik« Sevnica — Bučka, Loka, § Razbor, Zabukovje | | pogoji: — učitelj razrednega pouka z diplomo in strokovnim iz- m pitom; 1 — najmanj 5 let delovnih izkušenj; — družbeni delavec, gospodarsko in politično razgledan; s — stanovanja ni. §§ p Razpisni rok traja 15 dni od dneva objave. 2. pomočnika ravnatelja pogoji : — srednja, višja a-i visoka pedagoška izobrazba; p — najmanj 5 let delovnih izkušenj; 1 — biti mora vešč gospodarskega, upravnega in finančnega j poslovanja; — opravljen strokovni izpit. 1 Razpisni rok traja 15 dni. Nastop službe 1. 1. 1969. |lllllllll!i!lllllllll!IIIIIIDIIIIIIIIIII!lllllllllllll|l|l|l|llll|l|llill|l||llll||||||||||||!l||||||l!||||l!|||||||||||||!l||[|||||M _ v Radečah ■ razpisuje prosto delovno mesto I — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK • za določen čas. ■ j Pogoj: j učiteljišče z diplomo. 5 Stanovanja ni. j Rok prijave do 18. 12. 1968. Razpisna komisija ŽELEZNIŠKE ELEKTROKOVINARSKE SOLE Ljubljana, Kurilniška 3 ponovno razpisuje delovno mesto PROFESORJA ■ i ZA TELESNO VZGOJO, P j | Pogoji: ; odslužen vojaški rok, stano- ! vanja ni. ■ Nastop službe takoj. ! Rok prijav — do 15. decembra [ I 1968. Llft Izdaja republiški odbor sin* dikaiKi delavcev družbenih dejavnosti Slovenije - Izide štirinajst' dnevno med šolskim tetoro - Ure-ia uredniški odbor Odgovorni urednik orago Harb- Naslov uredništva: Ljubljana* 1'nMancka B-fl. tel 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva I tel. 22-284. Poštni predal 355-Vil. Letna naročnina 10 N din (10°® S-dln), za šole In druge ustanove >0 N din 12000 * dim Štev tek rakuna SOI 8-28-1. Tisk CZP Ljudska pravica.