SEMINARJI ZA DELEGATE IZ VRST ŠTUDENTOV Prvo mandatno obdobje delegatov po sprejetju zakona o visokem šolstvu (velja od 21. maja 1975) je končano. V lanski pozni jeseni so bili izvoljeni novi delegati iz vrst študentov, delavcev in uporabnikov, ki bodo nadaljevali delo. Imeli bodo pomembno nalogo, nadaljevati z delom, ki ga je začela prejšnja generacija, kar seveda ni samo naloga delegatov, vendar bodo prav oni nosili velik del odgovornosti. Reševanje odgovornih družbenih nalog terja poleg velike zavzetosti tudi veliko znanja. Da ne bi pri pridobivanju tega znanja in pri spoznavanju sistema prepuščali delegate same sebi, je bil organiziran omenjeni seminar. Na njem so se delegati seznanili, in dogovorili katere so najvažnejše naloge in kako se bodo organizirali, da jih bodo uresničili. Čas je preveč dragocen, da bi lahko dopustili, da bi se usposabljali šele takrat, ko bomo pred problemi. Tripartitni sistem terja od veliko odgovornost. Študente postavlja kot enakopraven faktor pri odločanju na univerzi. Generacije študentov so se borile za tak sistem. Borile so se za to, da študenti v političnem pogledu ne bi bili samo orodje, ampak soustvarjalec stvarnosti. SEMINARJI ZA DELEGATE BODO PERMANETNI Letošnji program usposabljanja delegatov je razdeljen v tri dele. I. DEL bo potekal (oz. že poteka) marca in aprila. Ta spomladanski del je sestavljen iz treh programov: Program A se izvaja za celo univerzo skupaj na istem mestu. Njegov namen je nuditi delegatom osnovne informacije o univerzi ter o aktualnih nalogah, ki jih bodo delegati kasneje izvajali. Program B pomeni nadaljevanje programa A. Izveden bo na posameznih šolah. Predstavljal bo konkretizacijo uvodnih tem, dopolnjeno s posebnostmi vsake šole. Program C obsega predvsem individualne kontakte poslovodnih organov z delom samoupravnega organa v prejšnjem mandatu. Ta program mora biti izveden v najkrajšem času. II. DEL bo potekal najbolj intenzivno aprila in maja. Družbenopolitične organizacije (ZSMS, ZK, ZSS) in samoupravna struktura na šoli morajo spremljati delo delegatov. Na osnovi tega je potrebno izboljšati pogoje za delovanje sistema samoupravljanja na šoli. Ocena učinkovitosti šole, ki se izdeluje ob koncu šolskega leta, bo morala vključevati tudi oceno delovanja samoupravne strukture. III. DEL bo predvidoma izveden v septembru in oktobru. Na podlagi izkušenj iz I. dela in ugotovitev iz II. dela se bo usposabljanje oz. delo z ČASOPIS UNIVERZITETNE SODOBNOSTI SLOVENIJE LETNIK XVIII ST. 10 4. IV. 1978 CENA 3 DIN IZDAJA: Univerzitetna konferenca ZSM Slovenije na mariborski univerzi IZDAJATELJSKI SVET: Boris Sovič, Marjan Pungartnik, Marjan Fekonja, Marija Debelak, Lujo Polanec, Miroslava Geč-Korošec, Franci Kržan, Vladimir Sruk, Franci Pivec PREDSEDNIK: Črtomir Stropnik UREDNIŠKI ODBOR: Jasna Arko, Darko Rus, Jože Šubic, Edi Korat UREDNIKI: Sonja Ploj (politika in gospodarstvo), Danila Orešek (kultura), Goran Devick? (likovnost in fotografija). TEHNIČNI UREDNIK: Marjan Hani ODGOVORNI UREDNIK: Brane Srčnik GLAVNI UREDNIK: Franci Bračko SEKRETARKA UREDNIŠTVA: Zala Sonjak LEKTURA: Alenka Filipančič DISTRIBUCIJA: Vili Porčnik SOFINANCERJI: Publikacija izhaja ob podpori šol univerze v Mariboru, Univerzitetne konference ZSMS Maribor, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ob parku 5, 62000 Maribor, telefon (062) 22-004 ŽIRO RAČUN: 51800-678-81846 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. IZHAJANJE: Časopis izhaja tritedensko. Cena izvoda je 3,00 din, letna naročnina 40,00 din, za združeno delo in institucije 60,00 din. TISK: ČGP Mariborski tisk, Maribor, Tržaška 14 2 delegati nadaljevalo v jeseni. Tudi ta del bo, kot I. del, sestavljen iz treh programov: program A (izvede se za vse delegate hkrati), program B (izvede se na šolah) in program C (individualni kontakti). Program A iz I. dela je že izveden. Seminar je bil organiziran v treh skupinah in je potekal od 17. do 24. marca 1978. Zaključke in sklepe s teh seminarjev bomo objavili v prihodnji številki. TRIBUNA - ČLOVEK, ZNANJE, PRODUKTIVNOST V torek, 4. aprila 1978, bo ob 11. uri v prostorih visoke tehniške šole tribuna z zgornjim naslovom v veliki predavalnici št. 4018. V razvoju vzgojno izobraževalnega procesa smo še vedno priča določenemu zaostajanju in premalo poglobljenim stikom med organizacijami združenega dela (OZD) in vzgojno izobraževalnimi ustanovami, posledica tega pa je zmotno mnenje, da sta vzgoja in izobraževanje nekaj posebnega in ne sestavni del družbenoekonomskih odnosov ter pomembna dejavnika v svobodni menjavi dela. Študentje se zavzemamo za takšen vzgojni proces, ki bo oblikoval celovito in vsestransko razvito, socialistično orientirano in samoupravno angažirano osebnost. Skratka hočemo šolo, ki nam bo zagotavljala vse to, kar je bilo doslej v revoluciji jugoslovanskih narodov in narodnosti ustvarjeno, ki nas bo pripravila ob tesnem sodelovanju združenega dela za nadaljnje kreativno delo v borce za nove in kvalitetnejše odnose za odpravljanje vsega tistega, kar danes še vedno zadržuje hitrejši razvoj naše skupnosti. Koliko je učni program življenjski, približan potrebam združenega dela, kakšne inženirje potrebuje združeno delo, kakšne pomanjkljivosti vidimo pri diplomantih, ki so že v proizvodnji (še posebej pri diplomantih VTŠ Maribor) in na podobna vprašanja želimo dobiti odgovore na omenjeni TRIBUNI. Skratka, želimo, da tribuna da nujno potreben zagon procesu dogovarjanja z organizacijami združenega dela o vsebini in trajanju programov vzgoje in izobraževanja ter o organizaciji tega procesa na VTO strojništvo. Pri tem izhajamo iz stališča, da je potrebno spremembe v prvi vrsti izvesti v vsebini, v programih, v kvaliteti združevanja medsebojnih odnosov in pričakujemo ustvarjalno pomoč vseh udeležencev. Da bi sama Tribuna bila kratka, konkretna in jedrnata, je potrebno, da se tribune udeležijo tovariši, ki se pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti srečujejo tudi z vprašanji, vezanimi na našo tribuno. Ravno zato upamo, da bodo s svojo aktivno udeležbo prej omenjeni tovariši prispevali k uspešni izvedbi tribune. Posebej želimo, da se same tribune udeležijo tisti, ki so diplomirali v zadnjih štirih letih na VTŠ Maribor, VTO strojništvo, in na strojni fakulteti v Ljubljani. Mislimo, da bodo ugotovitve in predlogi na tribuni zelo ustvarjalni in koristni s strani diplomantov, ki so že v proizvodnji. Samo delo študentov, članov 00 ZSMS VTO strojništvo, pri preosnovi vzgoje in izobraževanja temelji na nalogah, začrtanih na sedmem kongresu ZKS in predlogu resolucije za osmi kongres ZKS. Tribuna pa tematsko in predvsem ustvarjalno sodi v program aktivnosti ZSMS na tem področju. KATEDRA IN Ml V uredništvu pripravljamo v sodelovanju z OO ZSMS na univerzi Maribor javne tribune. V današnji samoupravni socialistični ureditvi časopis ne more izhajati, ne da bi upošteval mnenja svojih bralcev. Prav tako in še posebej si tega ne more privoščiti študentski list. Naš namen je razjasniti stanje in odnose med bralci in Katedro ter popraviti napake. Vzrok za izvedbo tribune je tudi vedno skromnejša kadrovska zasedba v uredništvu in tudi med zunanjimi sodelavci. Omenili bi tudi študentsko oddajo „Študij in glasba" pri Radiu Maribor in se dotaknili področja informiranja, kar je v tesni povezavi s Katedro. Od teh tribun pričakujemo veliko, zato vas vse pozivamo, da se jih udeležite v čim večjem številu. VABLJENI! KATEDRA Dr. MITJA NOVAK NADALJNA SMER DOGRAJEVANJA POLITIČNEGA SISTEMA SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE Smeri nadaljne graditve političnega sistema samoupravne demokracije, ki so v okviru 5. poglavja študije tov. Kardelja podane kot smernice za nadaljni razvoj samoupravljanja v SFRJ, ne predstavljajo nekih absolutno lovih odkritij s tega področja, niti niso podroben predpisan model, ki bo že sam po sebi privedel do optimalnega stanja. Pri obravnavanju smeri nadaljnje graditve političnega sistema je kot prvo poudarjeno, da so te glavne smernice v bistvu že določene v ustavi in v zakonu o združenem delu, zato je kot prva konkretna naloga, da v bodoče predvidimo predvsem nadaljnje utrjevanje političnega sistema samoupravljanja, kakor tudi nadaljnja graditev ustreznih organov in institucij sistema. Praktična politična izhodišča za delo pri nadaljnji graditvi našega Političnega sistema se kažejo predvsem v dveh smereh in sicer: — prvenstveno bo potrebno sprejeti vse ukrepe za učinkovito delovanje obstoječega političnega sistema, odpraviti relativno komplicirano administracijo, neproduktivno sestankanje ter omogočiti državljanom, da se bodo lažje znašli pri najrazličnejših administrativnih opravilih, zlasti na Področju varstva svojih pravic. — obogatiti bo potrebno naš politični sistem s takšnimi oblikami demokratičnih odnosov in s takšnimi demokratičnimi organizacijami, ki bodo omogočile, da se bo pluralizem samoupravnih interesov, torej interesov delovnih ljudi v združenem delu, v interesnih skupnostih na raznih področjih ter v delegatskem sistemu DPS, čimbolj svobodno izražal v okviru demokratičnega odločanja. Kljub načelom Ustave SFRJ iz leta 1974, katerih tudi pričujoča študija tov. Kardelja v ničemer ne negira, pa v praksi še vedno opažamo razhajanja toed ustavno deklariranimi načeli in družbeno prakso. Poleg objektivnih razlogov (stopnja razvoja družbe, stopnja ekonomske razvitosti in enakopravnosti, vpliv svetovnih nasprotij na naše notranje družbeno življenje), pa so za ta razhajanja med načeli in prakso često tudi subjektivni razlogi. Ti razlogi (kot birokratski centralizem, tehnokratizem, sektaštvo itd.), so tisti, proti katerim bo v prihodnje potrebno zlasti veliko naporov. Dejstvo je namreč, da samo s sistemom ni mogoče odpraviti vseh takšnih pojavov, ker je tudi sam družbeni sistem pod neprestanimi udarci družbenih protislovij, kakor tudi pod vplivom družbenih in političnih nasprotij. Pri obravnavi političnega sistema bomo v prihodnje morali prvenstveno zavrniti vse dileme glede tistih oblik političnega sistema, ki so v nasprotju s socialistično in samoupravno naravo proizvodnih odnosov. Tukaj gre Predvsem za obe obstoječi obliki v svetu (tako politični pluralizem, klasičnega parlamentarnega sistema, kot enopartijski sistem), na katere kot rešitev oz. kot nadaljnjo fazo pri graditvi samoupravljanja opozarjajo tudi nekateri posamezniki pri nas, celo v članstvu Z K. Ker naš politični sistem ne more biti niti enopartijski niti večpartijski se postavlja vprašanje, kako za v prihodnje formulirati cilje za razvoj našega sistema; odgovor na to vprašanje je nedvomno, da je cilj v pluralizmu samoupravnih interesov, oz. pluralizmu interesov samoupravnih skupnosti integriranih v delegatski sistem. Naša celotna prizadevanja bodo morala biti usmerjena prav h krepitvi in razvoju celovitega demokratičnega sistema samoupravnega pluralizma. To bo pomenilo, da bo treba s stališča delovanja 'n varovanja omenjenega sistema kritično analizirati in utrditi tudi sistem demokratičnih pravic in svoboščin človeka. Zato bo na tej podlagi potrebno Predvideti tudi vse potrebne obrambne mehanizme za zaščito, če bi se Pravice in svoboščine tehnokratsko opredeljevale ali zlorabljale v namene, ki niso v skladu s sistemom samoupravljanja. S tem v zvezi je potrebno tudi odklanjati teorije spontanosti ki Predpostavljajo, da delavec lahko odloča in zagotavlja svoj družbeni napredek samo s spontanimi reakcijami na dogajanje okoli sebe, brez opore H® organizirane sile socialistične zavesti in ustvarjanja. Prav podrobnejša določitev položaja, vloge in družbene odgovornosti vseh organiziranih dejavnikov socialistične zavesti, z ZK na čelu, je ena od najpomembnejših nelog pri nadaljnji graditvi sistema samoupravljanja. } , .Judi glede položaja ZKJ so bila pri nas mnenja deljena, ter so nekateri feieli, da bi ZK postala neke vrste zunaj sistemska družbena organizacija, po “tališču drugih pa takšna organizacija, ki bi z internimi direktivami in resolucijami v bistvu dirigirala delovanje tako samoupravnih kot državnih drganov. Glavni pogoj za delovanje sistema samoupravne demokracije v Jugoslaviji je prvenstveno stabilnost političnega sistema oblasti delavskega razreda m delovnih ljudi. Na tem področju bo v bodoče potrebno tudi Politično krepiti tiste glavne pozicije samoupravnega sistema, od katerih je tabilnost sistema odvisna. Sama stabilnost je namreč mnogo bolj odvisna od njegove notranje politične moči, kot pa od njegovih najrazličnejših obrambnih administrativnih sredstev. Pretirano uporabljanje administrativnih sredstev, ki je često tudi dokaj preuranjeno, včasih ustvarja vtis, da so v naši družbi omejene demokratične pravice in svoboščine človeka. To nam prav v zadnjem času očitajo oz. so nam očitali pred pričetkom beograjske konference o evropski varnosti in sodelovanju. Družba je včasih seveda prisiljena uporabiti take administrativne ukrepe, ki pa bi jih bilo gotovo mnogo manj, če bi bilo več politične akcije. Prav s tako pravočasno politično akcijo subjektivnih sil naše družbe, bo v bodoče potrebno ustvariti pogoje, da bomo lahko uporabo zakonskih ukrepov omejili na najmanjšo možno mero. Velikega pomena za stabilnost našega sistema pa je tudi vprašanje v čigavih rokah so njegovi ključni položaji. Pri nas se je dosedaj pogosto dogajalo, da so bili na takih položajih celo nasprotniki samoupravnega sistema, torej sistema, v imenu katerega naj bi svoje funkcije opravljali. Kadar je prišlo do krize zaradi takega stanja ljudi na določenih položajih, smo običajno prehitro uporabljali razna administrativna sredstva — to bo v bodoče možno izboljšati, vendar samo, če se bo okrepila politična akcija subjektivnih socialističnih sil na čelu z ZKJ. V celotnem prihodnjem razvoju našega socialističnega sistema bo odigral posebno pomembno vlogo dele^tski sistem, torej oblika organiziranosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi oz. občanov, ki z njegovo pomočjo izvajajo funkcijo oblasti in hkrati upravljajo družbene zadeve na temeljih samoupravljanja. Naš delegatski sistem namreč pomeni tisto, v čemer je že Marx videl glavno značilnost diktature proletariata in sicer: „Delavski razred organiziran kot država". Delegatski sistem je torej nosilec celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije, hkrati pa pomeni močno oviro za pritiske, da bi našemu političnemu sistemu vsilili oblike in metode buržoaznega parlamentarizma zahodnega sistema. Prav v okviru delegatskega sistema bo torej v bodoče potrebno poiskati poti in sredstva za uvajanje in uresničevanje možnih oblik neposrednega vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov v upravljanje družbenih zadev. Vsakodnevna praksa pa danes seveda še ni v skladu z omenjenimi načeli delegatskega sistema. Poleg subjektivnih vzrokov (zlasti nerazumevanje sistema) je glavni razlog nedograjeno st sistema. Zato bo v bodoče prav nadaljnja graditev delegatskega sistema izjemnega pomena za razvoj socialističnega samoupravnega sistema. Naš delegatski sistem ne temelji na pluralizmu nekakšnih splošnih političnih interesov, ampak na pluralizmu konkretnih družbenih interesov tfelovnih ljudi in občanov. Da bi delegatski sistem lahko uspešno deloval, je treba v njem spojiti zavest o neposrednih samoupravnih interesih z zavestjo o skupnih dolgoročnih interesih delavskega razreda. To je danes še nezadovoljivo urejeno, ker še obstojajo ostanki tradicije in ..Ljudskih poslancev" iz političnih predstavnikov. Danes je prav na področju vloge socialističnega subj. faktorja v delegatskem sistemu pri nas še največ nedorečenega, ker še vedno ni zadostne učinkovitosti pri določitvi dolgoročnih interesov delovnih ljudi. Ustava SFRJ določa, da so v delegatskem sistemu prisotne tudi delegacije DPO. Razlog je v tem, da se zgodov. procesi nikoli ne razvijajo stihijsko in so vedno obstojale idejnopolitične sile, ki so formirale in organizirale družbeno zavest. Svojo udeležbo v delegatskem sistemu morajo imeti tudi družbenopolitične organizacije, znanost, kultura in strokovne službe, razumljivo pa je, da na koncu delegati samostojno z večino glasov sprejmejo ukrepe, vendar pa ravno udeležba organiziranih sil socialistične zavesti v cfelegatskem sistemu prispeve k temu, da so ti sklepi praviloma kvalificirani in napredni. Kot osrednje se postavlja torej vprašanje, kako vgraditi v naš delegatski sistem vlogo, vpliv in organizacijo subjektivnega faktorja socialistične in samoupravne zavesti in kako zagotoviti, da bo ta subj. faktor preko delegat, sistema vplival na delo organov, za svoje delovanje pa bo hkrati javno odgovoren množicam samoupravljalcev. Vsaka delegacija v našem sistemu samoupravljanja mora biti zamenljiva ter odgovorna za svoje delo. Bistvo delegatskega sistema torej ni širok formalni demokratizem, ne stotisoči delegatov ali pogosti sestanki, ampak neposredno izražanje volje in interesov delovnih ljudi. Delegatske skupščine bodo v bodoče morale docela prekiniti z dosedanjim vplivom tradicije parlamentarizma. Da bi prišli do ustreznih končnih sklepov bodo morali v procesu nastajanja teh sklepov sodelovati tud vsi drugi družbeni dejavniki. Istočasno bo med delegati v delegatskih skupščinah potrebno tudi večje število predstavnikov iz vodilne sestave družbeno političnih organizacij; kakor pa je to primer danes. Kot pomembna oblika demokratične priprave družbenih odločitev je predvidena institucija družbenih svetov, z novo vsebino dela in strukturo članov teh svetov. Družbeni sveti so že v preteklosti, kot demokratična ustvarjalna telesa, opravili veliko dela pri reševanju nekaterih problemov praktične politike. Preko alternativnih stališč — cilj tega je, da bi našli optimalne rešitve, ki objektivno ustrezajo potrebam naše družbe. Družbeni sveti seveda ne sprejemajo nobenih odločitev, ampak samo predlagajo (tudi z variantnimi predlogi), nositi pa bodo morali v bodoče tudi politično in strokovno odgovornost za svoje delo in za podane predloge. Z navedenim sistemom dela družbenih svetov se bo tudi zmanjšalo paralelno obravnavanje istih vprašanj v raznih organizacijah in organih. Na naštetih tematskih področjih bo v prihodnje potrebno glavno delo za nadaljnji razvoj in izpopolnitev političnega sistema v SFRJ: pričujoče delo tovariša Kardelja, zlasti glavni vsebinski del 5. poglavja ne prinaša torej nekega povsem novega modela, ampak podrobno nakazuje, v kateri smeri in na katerih področjih bo v prihodnje potrebno delovati v okviru obstoječega sistema samoupravne socialistične demokracije v Jugoslaviji. V ŽIVO... Ali med študenti še živi beseda solidarnost? Če bi vas vprašal: „Ti, a greš na delovno akcijo?" kaj bi storili? Nekoga bi kap, drugi bi mi priporočil Tilko, obenem pa podvomil v kakršenkoli uspeh pri tolikšnem neredu v mojem „podstrešju", £e pa bi kdo odgovoril z da, mu tako ali tako ne bi verjel. Zakaj sem tolikšen pesimist? Pred štirinajstimi dnevi sem poslal na šole mariborske univerze dopis, na katerega, razen s PA, ni bilo odgovora. Poslal sem še enega, pa je bilo spet enako. Sedaj posedam na univerzitetni konferenci ZSMS in čakam, čakam... in si pojem vedno tiše: „Čudeži se še gode...", Tončka pa požvižgava: „Ne upaj zaman..." Zakaj odpor do mladinskih delovnih akcij med študenti? Malo je študentov, ki so doslej že sodelovali v brigadah. Pa še ti so bili večinoma takrat, ko jih je puberteta razganjala in so na vsak način hoteli iz dosega svojih očkotov in mamic. Ko se pa enkrat vpišeš na faks, si intelektualec; ker znoj škodi vonjalnemu organu intelektualcev, se pač ne bomo znojili, torej delali. Tisti decili-terček znoja, ki se razvije pri posteljni telovadbi, bomo že zatrli z raznimi razsmrajevalci, ki povečujejo zaupanje v naše sposobnosti in omogočajo, da nosimo teden dni iste nogavice (samo „špric, špric" in vonj srebrnočiste Drave nas spremlja na vsakem koraku). Če realno pogledamo stvari v oči, se da najti kup izgovorov za neudeležbo na akcijah. Bruci so v Velikih Blokah (brucke medtem žalujejo), s kolegi ga gremo sr., na morje, s štopom potujemo po svetu, sončimo skripta, opravljamo počitniško „prakso" po delovnih organizacijah pa še cel kup stvari je, ki nas zaposlujejo. Mnogo jih ne gre na akcijo iz zdravstvenih razlogov. Zadnjič mi je neka študentka povedala, da pade v nezavest, če mora delati. So pa še hujši primeri. Nekateri ne prenesejo pogleda na kramp, lopato in samokolnico in morajo celo film „Nadštevilna" gledati z zaprtimi očmi. Funkcionarji porabijo dobršen del počitnic za poglobljen študij slovarčka tujk, da bodo jeseni še bolj „kunštni". Ho-ruk na delol Kaj pa je to „ho-ruk"? Mogoče neka nova vrsta rocka? Ne, tovariš. Naš pra-pra-predniki so imeli nekoč navado pljuniti v roke (kako nehigienskol), zavpili so ho-ruk in pričeli delati. Kaj, če bi jih letos za spremembo posnemali? Kako? Nič lažjega. Samo prijavnico je treba izpolniti, jo poslati na UK ZSMS, Tyrševa 23, in se vključiti v brigado. Za hrano, obleko, obutev, prenočišče, zabavo, delo ... je poskrbljeno. Nočni skok je dovoljen, samo dežurni vas ne smejo dobi- ZDRAVOI Jože Smigoc „VEČ AKCIJ, VEČ BRIGAD, VEČ BRIGADIRJEV" Pod tem geslom smo letos v Sloveniji začeli novo brigadirsko sezono, ki bo trajala od aprila do novembra. Ne gre pa samo za kvantitativno povečanje; predvsem je potrebno dvigniti kvaliteto brigad, ki se bodo udeležile zveznih, republiških in lokalnih akcij. Da pa bi to dosegli, smo v letošnjem letu pričeli evidentirati brigadirje precej prej kot prejšnja leta, tako da bodo brigade odhajale na akcije resnično pripravljene. Ni namreč osnovna naloga organizatorja zbrati zadostno število udeležencev, pač pa je treba razviti brigadno samoupravo in interesne dejavnosti. Smoter akcij ni samo ta, da se opravi neko delo. Se pomembnejše je razviti interesne dejavnosti, v katere se naj vključi kar največ brigadirjev. Zakaj tolikšen poudarek interesnim dejavnostim? Danes ima človek vse več prostega časa in ta količina se bo v prihodnje še povečevala. Tudi na akcijah imamo brigadirji prosti čas, ki ga pa moramo znati pravilno organizirati in ga oplemenititi z raznimi dejavnostmi. Brigadirji bodo svoj prosti čas posvečali idejnopolitičnemu delu, kulturi, športu, tehničnim dejavnostim, izdelovanju stenskih časopisov in biltenov. Brigada torej uresničuje eno tistih nalog, ki jo imajo tudi prostovoljne dejavnosti v šoli: naučiti človeka izrabljati prosti čas aktivno. In če se doseže samo ta cilj, je veliko storjenega. Kako pa to doseči? Pri tem je v nekem smislu prisotna „prisila". Brigade so za svoje interesne dejavnosti točkovane. Zal se včasih akcije sprevržejo v neumne boje za točke. Najbolje bi bilo pozabiti na to, da naše delo nekdo točkuje, kajti to visi kot Damoklejev meč nad našimi glavami. Res pa je, da točkovanja ne moremo kar tako opustiti, saj je dokazano, da tekmovanje pogojuje večje uspehe. Na mladinski politični šoli v Krškem (bila je od 17. do 19. marca) so se okrog tega precej kresala mnenja in bi se še, če bi bilo dovolj časa, pa kljub temu nismo našli sistema, ki bi vsem ustrezal. Verjetno bomo v jeseni lahko ocenili, koliko se je izboljšalo stanje na akcijah in kako so točke resnično spodbujale zdrav tekmovalni duh. Pregled delovišč, kjer bomo letos srečali slovenske brigadirje: 1. Šamac—Sarajevo: na tem delovišču se bo zvrstilo 18 brigad od-aprila do novembra. 2. Sarajevo: ena brigada v II. izmeni 3. „Autoput" v Makedoniji: ena brigada v I. izmeni 4. Mariovo: ena brigada v tretji izmeni. 5. Plačkavica: ena brigada vil. izmeni 6. Niš: ena brigada v I. izmeni 7. Kosovo: dve brigadi v I. in II. izmeni 8. Oerdap: ena brigada v III. izmeni 9. Beograd: ena brigada v I. izmeni 10. Kragujevac: ena brigada v III. izmeni 11. Valjevo: ena brigada v II. izmeni 12. Ložnica: ena brigada v III. izmeni 13. „Autoput bratstva i jedinstva": dve brigadi v II. in IV. izmeni 14. Reka: ena brigada v II. izmeni 15. Sava: ena brigada v II. izmeni 16. Split: ena brigada v I. izmeni 17. Palič: ena brigada v III. izmeni 18. Deliblatski pesek: ena brigada v II. izmeni. Ti podatki so nekoliko suhoparni, vendar vidimo, da bomo delali v vseh republikah in pokrajinah. Spet se bo kalilo bratstvo in enotnost, spet bomo mladi dokazovali, da znamo biti enotni pri delu in zabavi, pri izobraževanju in v športnih tekmovanjih. Katere brigade iz drugih republik in pokrajin pa bodo združile moči s slovenskimi? 1. Na Kozjanskem bodo v I. izmeni brigade iz Makedonije, Hrvatske in Srbije, v II. iz Bosne in Hercegovine in črne gore, v III. iz Vojvodine, v IV. pa iz Hrvatske in Kosova. 2. V Posočju bodo v prvi izmeni brigadirji iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Srbije, v II. iz Kosova in Vojvodine, v III. iz Bosne in Hercegovine in Črne gore, v IV. iz Hrvatske in Srbije. 3. Na tretji slovenski zvezni akciji, v Brkinih, pa bodo v I. izmeni mladi iz Vojvodine, v II. iz Srbije, v III. iz Hrvatske in Kosova, v IV. iz Bosne in Hercegovine in Makedonije. Veliko žuljev se bo pojavilo in veliko znoja bo preteklo, toda občutek notranjega zadovoljstva, ki napolnjuje brigadirje in brigado, nas bo prihodnje leto prisilil k novim naporom na novih akcijah, kjer bomo spoznali še več iskrenih prijateljev. Kajti resnične prijatelje spoznaš šele ob skupnem delu. SPOMINI BRIGADIRJA Izza gora se je svetlo bleščalo in ptice so veselo letale sem ter tja in oznanjale jutro. Sonce je že vstajalo in vztrajno širilo svojo toploto in le kdaj pa kdaj je po planoti zavela rahla sapica. Lep dan se je obetal. ,.Vstani!" je vzkliknil dežurni. Brigadirji so z zaspanimi obrazi poskakali iz postelj in se nekoliko zmedeni oziralp okoli sebe. Nekdo je odprl okno in vsak najmanjši kotiček spalnice je počasi napolnilo sveže, poletno jutro. Ura je bila pet. Iz zvočnikov, obešenih po drogovih, je prihajala vesela melodija. Življenje v naselju se je začelo prebujati. Brigadirji „so hiteli proti umivalnici in stopil sem pod tuš in telo mi je zatrepetalo ob dotiku hladne vode in zdelo se mi je, da mi hlad objema vsak najmanjši del telesa. Mudilo se mi je; moral sem v zbor in dviganje zastave pa zajtrk me je čakal. Po obilnem zajtrku smo posedli v avtobuse in se odpeljali; naš cilj je bilo Črno jezero pod Durmitorjem. Vijugasta cesta nas je vodila po gričevnati pokrajini. Kamor je seglo oko, povsod so bili pašniki in griči tu pa tam posejani s smrekami in redkimi borovci. Po pobočjih hribov se je pasla čreda ovac in zobala sočno hrano in ob pastirju je mirno sedel pes in čakal na najmanjšo gospodarjevo kretnjo, da se zapodi za izgubljeno ovco. Kadar nas je cesta vodila skozi mesto, je pesem še mošneje odmevala iz avtobusov in meščani so vedeli, da so bili to brigadirji. Nekaj ur vožnje je bilo za nami, ko smo globoko pod seboj zagledali most na reki Tari. Cesta je bila vijugasta in počasi smo se vozili navzdol. ,,,,Kakšna lepota in kako veliloje most!" je bil začuden brigadir na moji desni. „Kdo ve, kako dolgo so ga gradili?" so se spraševali drugi. Daleč naokoli so se razprostirali gosti črnogorski gozdovi in tu pa tam se je gozd odprl in 'odkril tople in mične ter nizke, iz težkih brun zbite domačije. Okoli hiš se je paslo nekaj drobnice in nad njo je skoraj vedno bedel ovčarski pes. Za vsakim ovinkom je postajala slika jasnejša in je neprestano rasla preTI našimi očmi, in potem smo obstali tik pred mostom in ponovno smo bili presenečeni: pet čudovitih betonskih lokov je nosilo cesto in povezovalo oba bregova in ustvarili so videz neuklonljivosti in neskončne moči. Pohiteli smo proti sredini mostu in fotoaparati so že neumorno nabirali lepote. „Poglejte, kakšna voda in kako se peni!" V istem trenutku, ko se je začul glas, smo imeli kaj videti. Čez ograjo se ozrem navzdol. Globoko spodaj se zeleno peni rečica in mehko poplesava med skalovjem in njena kristalno zelena čistost sega visoko do nas in nas mami in vleče k sebi z neznansko silo narave. ^Mislim, da smo si takrat bili edini v želji, da bi ostala Tara nedotaknjena, kot je in da ne bi nikdar v te kraje prodrla betonska džungla. Nedaleč stran so se pasli nizki bpsanski konjiči in le-ti in nekaj hiš so bili dokaz, da tukaj žive ljudje. Ko gredo kmetje v dolino, vzamejo konje s seboj, da jim nosijo nakupljeno blago ali pa predmete, ki jih v dplini želijo prodati. Pogled nam zopet zaide k rečici in gledamo, kako si voda udira strugo med skalami in zdi se, kot bi se hotela opravičiti skalam in gričem, da si ravno med njimi izbira (jot, pa je v povračilo obljubila, da bo bistro zelena in res je kot prozorna in lahko bi prešteli vse kamenčke pod njeno gladino. „Tukaj bi živel," pomislim. Toda pot nas vodi naprej in za nami ostaja najlepša reka, kar sem jih kdaj videl. Vedno bolj se bližamo zadnjemu delu našega potovanja in nekje v daljavi se že lesketa Durmitor. Prispeli smo, ustavili smo se v gozdu, a nismo sami - nekaj turistov je kampiralo in se po svoje zabavalo. „Se v sanjah nisem pomislil, da so pri nas takšne lepote," je dejal neki brigadir. „Mogoče so v jezeru tudi ribe?" je dodal drugi. „Pridite, pravijo, da se lahko kopamo!" so vabili nekateri. Nenadoma smo začuli blejanje ovac in kmalu smo jih lahko videli, ko so se odžejale v jezeru, in za njimi je počasi prištorkljal pastir in si dajal opravka s pipo, nas pa, kot da ni opazil. Čutili smo se nekako prvobitne brez misli na težave in zavest o brigadirskem dnevu nas je krepko povezovala. Težko je govoriti o lepih občutkih in nepomembno za neko doživetje, a neko brigado doživljati tako, kot smo jo živeli na akciji „Beograd-Bar", je ena sama pesem žuljev in nasmeha. Bil je brigadirski izlet, a naslednji dan nas je čakalo delo in željno smo ga pričakovali, saj smo vedeli, da bomo v potu svojega telesa spet našli samega sebe. Koliko ljudi išče samega sebe! Edi Korat OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS KOORDINACIJSKI SVET ZSMS DRUŽBENA ORGANIZACIJA ALI DRUŠTVO PRIJAVNICA za udeležbo na MDA 1. Ime in priimek ................................... 2. Točen naslov: al stalni ........................... bi začasni .............................................. 3. Poklic oz. smer šolanja................................. I zobrazba.............................................. 5. Datum rojstva....................................... kraj 6. Lato in kraj sprejema v ZSM............................... 7. Clan ZK da (od letal...................................... 8. Član drucšh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ali društev..................................... 9. Sodeloval a sem te na naslednjih MDA (kje in kdaj) a) zveznih............................................... b) republiških........................................... cl lokalnih.............................................. 10. f unkdje, ki jih opravljam in od kdaj Podpis predsednika 00 ZSMSfši DO D Podpis kandidata Žig Sosiesi e visokošolskega zavoda. Žig Karakteristika 00 ZSMS: Podpis Žig Predsednik 00 ZSMS: Napotili smo se globlje v gozd in le še nekaj metrov nas je ločilo od cilja, a še vedno ga nismo videli. Smreke so se začele redčiti in Pospešili smo korak. Nenadoma pa se je vse odprlo, in kot bi kdo oogrnil čarobno zaveso, se je v vsej svoji lepoti in skrivnosti precf oami zalesketalo Črno jezero. Sonce je bilo že visoko na nebu 7n Hjegovi žarki so se bleščali v vodi in kljub svoji svetlobi so ji dajali nekakšno temino, im mehkobo in modrino - zato tudi ime Črno ,ezero. Strmo za jezerom so se dvigala visoka pobočja poraščena s smrekami in še više se je bohotilo skalovje s poslednjinfif'krpami nega, in kot bi se lesketalo v soncu. SODOBNI POLITIČNI SISTEMI Sodobni politični sistemi so za marsikoga ,.dovolj jasni", vendar sami vsebi ponujajo toliko zapletenosti, da ne moremo biti zadovoljni s še takim diplomatskim odgovorom, češ da je stvar tako ali tako jasna. Tako so sodobni politični sistemi vzbudili dovolj zanimanja in so tako privlačni, da je na Marksističnem centru o njih tekel tokratni pogovor, ki je bil ponoven poskus predstavitve dela Kardeljeve študije. V politiki je toliko skrivnosti in razgaljenosti, da čutiš prav prekleto zadovoljstvo, ko se spuščaš v temine in globine in nekega dne le splavaš na površje in široko razpneš svoja jadra, in gremo v prihodnost. Uvodni referat je imel prof. Zvonko Cajnko, ki je tudi vodil razpravo. Politični sistem je razlagal kot celoto in medsebojno povezanost nekaterih političnih dejavnikov: države, političnih in družbenih organizacij, specialnih institucij, ki sodijo predvsem v okvir izvršilne oblasti in državljanov, ki lahko nastopajo v klasičnem ali organiziranem smislu. Poznamo tudi kriterije za razlike med političnimi sistemi: — vsebinsko razredni — institucionalni sistemi; Marks priznava oboje. V vsebinsko razrednem sistemu se kaže lastninski odnos. Omenimo lahko nekaj (za nas) pomembnih političnih sistemov: — Meščanska buržoazna demokracija, ki se pravzaprav pokriva z ekonomsko obliko v družbi (npr. v kapitalizmu, pojavljajo se tudi poskusi, da bi uvedli meščansko buržoazno demokracijo v nekapitalistične dežele in tudi pri nas so že poskušali) in je danes prevladujoč družbeni odnos. — Socialistični politični sistem (enopartijski-ZSSR) — Socialistični politični sistem (Jugoslavija je odpravila enopartijski sistem) Katere so temeljne ustanove, na katerih danes gradi meščanska demokracija? PARLAMENT — nekoč je bila njegova vloga veliko večja. Danes imajo veliko večjo moč zunaj parlamentarne sile (to je oblast kapitala, ki je organiziran v taistih... nadnacionalnih družbah in v rokah kapitala je zakonodajna in izvršilna oblast — zadnja je danes samostojna in to je tudi najbolj vidno, ko razpustijo parlament, ki ni več sposoben za delo. Tako zakonodajne institucije izgubljajo svoj vpliv in birokracijo kot državni center ima vse večjo vlogo. Politične stranke — danes ne gre več za moč v množičnosti političnih strank, kot je bilo včasih, temveč se pojavljajo maloštevilne politične stranke,ki imajo združeno vso moč in S tem tudi vodstvo. Zahodne države tako rade poudarjajo pravice in svoboščine, ki da jih imajo njihovi državljani, a vsa njihova pravica je v tem, da enkrat v štirih letih darujejo svoj glas na volitvah. Kapitalistične dežele nenehno poudarjajo, da je njihov sistem najboljši in večen, a v tem se že kaže smrtni boj kapitalizma pa državnega kapitalizma in v izvennacionalnih združbah, ki danes sklepajo ogromne finančne posle (seveda sebi v korist) in se ne branijo niti poskusov državnih udarov v deželah, ki se jim poskušajo „preveč upirati" z željo, da hočejo vzpostaviti socializem (poznamo vprašanje Kube, Čila...), Socialistični enopartijski politični sistem lahko laže opredelimo, če pogledamo novo Ustavo, ki jo je prejela ZSSR. V razpravi je bilo govora o stanju razvitega socializma v ZSSR, kjer seimajo za državo razvitega socializma oz. splošnoljudsko državo, kar nam dovolj pove. Že Marx je dovolj povedal o pojmu takšne države. Sistem ZSSR skuša uveljaviti določene zakonitosti njihovega socializma in reči, da ima ZSSR takšen socializem, ki velja za vse dežele, katere ubirajo pot v socializem. Govore tudi, da se nihče ne more izogniti zakonitosti, razvoja socializma kot je potekal v ZSSR; za vsem tem pa jasno stoji želja ZSSR po vodilni vlogi v svetu. Svoj sistem propagirajo kot najbolj demokratičen, a vemo, da gre pri njih zgolj za predstavniško in ne neposredno demokracijo. Država je še vedno glavna oblika lastnine razen kolhozov, ki so združena lastnina). V zunanji politiki govore o svetovnem socializmu in o svetovni socialistični ekonomski skupnosti (seveda z vodilno vlogo ZSSR). V ZSSR je nenehno čutiti centralizem oblasti, ki že sam po sebi zanikuje demokracijo. Zanimivo je, da dobivajo večji prostor osebne svoboščine in socialne pravice, a manj politične pravice, ki govore o tem, da imajo državljani pravico sodelovanja ob odločitvah državnih organov t. j. politična participacija. V razpravi se je pojavilo vprašanje o pojavih decentralizacije na Zahodu. Pogovor pa je prinesel ugotovitev, da tega ni opaziti, saj vsekakor skušajo ohraniti obstoječi politični sistem. Izven političnih sistemov pa se pojavljajo razni poskusi (stavke), ki želijo spremembe. Pri nas že od VI. kongresa teča proces, ko partija ne predstavlja več oblasti. Tov. Kardelj tudi govori o tem, da si ne moremo več privoščiti odmika partije od začrtane poti. Naša partija razbija proces klasične države in delavec odloča. Pri nas vlada težnja, da čimbolj razvijamo politični sistem, ne pa da ga razglasimo za nespremenljivega. Politika, kot posebna dejavnost institucij, tudi odmira in prehaja na državljane. V svetu so tudi različne poti v socializem in te poti ne moremo nikomur vsiljevati, temveč si jo vsakdo sam izbira. Tudi strateški boj KPI v mirni poti za socializem ima svoj pomen in nenazadnje je parlament kot tak še vedno boljši kot vojaška diktatura. Edj Korat HUMANIZEM IN ZAKONITOSTI REVOLUCIJE (OB 100 LETNICI IZIDA DELA FRIEDRICHA ENGELSA ANTI—DUHRING) Konec februarja je bilo v Mariboru znanstveno posvetovanje pod zgornjim naslovom posvečeno 100 — letnici izida Anti-Duhringa. Posvetovanje, katerega organizatorja sta bila Marksistični center pri univerzi v Mariboru in Komite univerzitetne konference ZKS Maribor ob sodelovanju z Marksističnim centrom pri univerzi v Ljubljani in Slovenskim filozofskim društvom je bilo dobro pripravljeno in je prav zato tudi ustrezno uspelo, kar pomeni bogat prispevek v utrjevanju marksistične misli in filozofskem poglabljanju v temeljno marksistično literaturo na Slovenskem,še posebej v severovzhodni Sloveniji. Uvodni referat iz „Anti—Duhringa" je podal dr. Božidar Debenjak z ljubljanske filozofske fakultete. Ta referat je bil opora nadaljnjim referatom pri obdelavi konteksa Engelsovega dela in izhodišče za potek generalne debate. V eksplikaciji ostalih referatov je sodelovalo lepo število (preko dvajset) strokovnjakov s področja filozofskih, ekonomskih, tehniških, socioloških in drugih ved, ki so svoje znanstvene ekspertize podali na poljuden način lahkega in kompleksnega razumevanja. Naj navedemo nekatere naslove referatov: Anti—Dlihring kot tekst idejnega boja; Politična ekonomija in kreativni humanizem; Friedrich Engels in vprašanje zgodovine filozofije; Fiiika i n dialektika; Dialektika svobode in pravo; O marksističnem in anarhističnem pojmovanju revolucije in samoupravljanja; Krajevna skupnost kot oblika humane skupnosti; Svoboda za robotizem ali svoboda za human razvoj; Anti—Duhring in vprašanje religije; Dialektična metoda in teorija sistemov; Preobrazba družbene delitve dela v socializmu; Determinante socialne dinamike in problematika razrednih konfliktov v sodobnih industrijsko visoko razvitih meščanskih družbah; Pravnikovo prebiranje Anti-Duhringa; Učenje marksizma; Aktualnost Engelsovih misli o vojaški sili v Anti—Diihringu; Znanost, revolucija in socializem; Odmiranje države kot proces humanizacije človeka in družbe; Odnos klasikov marksizma do matematike; A. Labriola in vprašanje dialektike v marksizmu druge internacionale itd. Z ozirom na dejstvo, da so se posvetovanja udeležili vidni slcuenski marksistični misleci iz Kranja, Ljubljane in Maribora je bil naslednji dan, to je 25. februarja v istih prostorih na VEKŠ tudi občni zbor Slovenskega filozofskega društva Pokroviteljstvo nad posvetovanjem je prevzela SOZD MTT iz Maribora kar pomeni nov dokaz v podiranju zapiranja v filozofsko znanost in iskanja novih skupnih znanstvenih osnov. MPB ЛЖ KLAVORA V TRENUTKIH ODLOČIT1/£ TUDI 2 flBA V A OE PCTREBM ’ PRI TOK/ I N/.„j - РШЛХ1! 100ow SPNITE ГР ALfiT OSTRVIO BRIGADIR fVfOLFPŠ' FOTOMODEL! A & * SlOV/NCrM . |!M,Z 5 V/RA Nf 6KF. M kV£AK0 TELE M Pl _ S/OTE VESELE POZOR! FEST IZ PRVE ROKE IN DRUGE KINO NOVICE V tem zapisu boste našli (skoraj) vse, kar vas zanima v zvezi z mariborsko kinematografijo. KATEDRA: Mnenje o letošnjem mini festu? Niko PISANSKY, direktor mariborskega kinopodjetja: Mini fest je bil v Mariboru le s težavo „spravljen" na dan. Distribucije še namreč niso imele filmov v roki, ampak so bili le-ti najprej na razpolago beograjskemu festivalskemu odboru. Ljubljana pa je bila tista, ki je poslala svojega Predstavnika v Beograd in ta je sproti sklepal pogodbe (za točnejšo predstavo: ljubljanski obiskovalci kinematografov so si lahko ogledali 17 filmov, mariborski 10 manj). V Sloveniji se nikakor ne moremo zediniti, da bi tudi mi bili sofinancerji. Po mojem mnenju bi bilo mnogo boljše poslati na fest več ljudi, ki bi razpolagali s filmi. Potem pa bi ostala koza cela in volk sit. Nikakor pa ni fair, da si Ljubljana rezervira filme, ostala večja slovenska mesta pa ostanejo praznih rok. Ampak do stika ne pride. Se več, vsako mesto posebej mora prositi komite za kulturo, da dovoli predvajati filme s srbsko-hrvatskimi podpisi, ker te v nasprotnem primeru „prime zakon. Zakaj naj bi veljalo, da kino podjetje Ljubljana dobi dovoljenje, Maribor, Celje, Koper ... pa ne. Jaz zelo negativno ocenjujem to stvar. Zdi se mi, da je to bolj politika vsakega kraja za sebe, namesto da bi rekli: gremo v širino, pa dajmo skupaj delati. Pogovarjamo se tako odsotno: po eni strani govorimo o neki združeni kinematografiji, enotnih stališčih, samoupravnem sporazumu s televizijo, kajti vemo, da ima le*ta drugačne pogoj e za delo, da je to en medij, zelo razvit, in lahko v trenutku prenaša to, kar kinematograf ne zmore. KATEDRA: Še ena stvar obstaja, ki zanima naše bralce: kinoteka! PISANSKY: V letu 1977 nam je jugoslovanska kinoteka poslala listo oziroma nam je ponudila filme, katere smo lahko izbirali po njihovi direktivi. No, te filme smo „dali skoz" in ugotovili, da občinstvo teh filmov ni kdove kako sprejelo. Smo pa pogledali v našo statistiko, kateri filmi so bili najbolj gledani. In smo dali predlog jugoslovanski kinoteki, da želimo te in te filme, če nam jih ne morejo priskrbeti, potem mi z mariborsko kinoteko končamo. Nekaj smo jih res dobili, nekaj pa jih je bilo v tako slabem stanju (kopije), da projekcije niso bile mogoče. Saj vsi vemo, kako so ljudje Pedantni. Zadosti je, da nekaj poka, škripa in... Sklenili smo, da Pripravimo nekakšno anketo, kjer bi naši obiskovalci sami napisali, katere filme