Gojenci dijaškega doma so v soboto skupaj z mladino Zlatega polja urejali okolico dijaškega doma. — Foto: J. Zaplotnik Leto XXX. - Številka 76 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, torek, 4. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od'januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot« poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJIIO VtiUfUOL, Kranj ima v enotah GLOBUS in TINA v prodaji nove izdelke: konfekcija za moške NI K, Zagreb moške srajce A S TI BO, Štip pletene nočne izdelke NAŠ DOM, Banja Luka Omenjeni za tržišče izdelki so novost ožjega območja 12. Naravi naproti — stran: odpadki na poti KRANJ — »Brez dobro organizirane komunalne službe bomo še vedno ugotavljali, da nas odpadki dušijo,« so poudarili predstavniki kranjskih strokovnih služb. Od leve: Dušan Trbovič, komunalni nadzornik, Franc Markun, referent za gradbeništvo na oddelku za urbanizem, novinarka Darinka Sedej, Boštjan Jocif, načelnik oddelka za inšpekcijske službe in Franc Jurman, vodja sanitarne inšpekcije. — Foto: J. Zaplotnik Seminar za predstavnike SZDL, sindikatov, ZSMS in ZKS na Bledu Bled — Republiška konferenca socialistične zveze je konec minulega tedna na Bledu organizirala seminar za predstavnike SZDL, sindikatov, ZSMS in zveze komunistov iz Slovenije. Seminar je sodil v okvir priprav na bližnje volitve in kongrese zveze komunistov in se ga je udeležilo prek 300 predstavnikov družbenopolitičnega življenja iz Slovenije. Uvodoma je zbranim orisal perspektive nadaljnjega razvoja našega družbenopolitičnega sistema predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Govoril je o pravkar objavljeni analizi Edvarda Kardelja in o dosedanji politični praksi. Kardeljeva politično programska analiza Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je po oceni Sergeja Kraigherja enkraten zbir 30-letnih izkušenj iz Smernice enotnega razvoja Julija dosegli načrtovani izvoz LIPNICA - Tristočlanski kolektiv Iskri ne tovarne mehanizmov v Lipnici v radovljiški občini je do julija letos izvozil za 1,274.000 dolarjev izdelkov v glavnem na konvertibilno področje. Tako so praktično že sredi leta dosegli za letos načrtovani izvoz. Računajo, da bodo do konca leta izvozili za 1,8 milijona dolarjev in tako presegli načrtovani izvoz kar za 40 odstotkov. Sicer pa bodo tudi letošnji proizvodni program presegli za 14 odstotkov, v primerjavi z minulim letom pa dosegli kar za 30 odstotkov večjo proizvodnjo. samoupravnega življenja v Jugoslaviji in ima velik dolgoročen programski pomen. V razpravi je potem Sergej Kraigher govoril tudi o vlogi svetov. Rekel je, da so družbeni sveti za zdaj opravili pomembno delo, saj gre za tako imenovano metodo odpiranja ožjih političnih struktur v celovito samoupravno interesno področje. Razen tega sveti pripomorejo k večji operativnosti družbenopolitičnih organizacij. Opozoril pa je tudi na nekatere težave, ki se kažejo predvsem v mnogih komunalnih in drugih dejavnostih splošnega družbenega pomena. Dogaja se namreč, da se komunalne delovne organizacije obnašajo preveč monopolistično. Tudi potrošniški sveti se še niso uveljavili, medtem ko sveti krajevnih skupnosti še naprej ostajajo nekakšne proračunske izpostave občinskih skupščin. Izredno zanimiva je bila na seminarju tudi razlaga predsednika republiške konference socialistične zveze Mitje Ribičiča, ki je govoril o mednarodnih odnosih, odnosih v mednarodnem delavskem gibanju in o odnosih s sosedi. Mitja Ribičič je poudaril predvsem podružabljanje zunanje politike pri nas, ki veliko prispeva k naši mednarodni stabilnosti. Ob tem je odločno zavrnil vsiljevanje misli na nekakšno tajno diplomacijo oziroma na dogovore vodstev brez vednosti širših krogov. Ko pa je govoril o naših odnosih s sosednjo Avstrijo, je rekel, da se Avstrija ni držala obljub, da preštevanja ne bo jemala za podlago zakonodaji. Pred novimi volitvami se namreč v Avstriji že vse stranke ukvarjajo z volilnimi licitacijami. Na nenehno stopnjevanje gonje proti naši manjšimi pa kažejo tudi sodni procesi proti predstavnikom slovenske manjšine. Poudaril je, da bo Dunaju treba zastaviti vprašanje o tem glede na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Na seminarju sta sodelovala tudi sekretar izvršnega komiteja pred-sestva CK ZKS Franc Šetinc (govoril je o idejnopolitičnih izhodiščih in akcijski usmeritvi slovenskih komunistov pred kongresoma ZK) in predsednik republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve Janez Vipotnik (razlagal je varnostno politične razmere in naloge SZDL ter drugih družbenopolitičnih orga- nizacij pri uresničevanju družbene zasmozaščite). Udeleženci seminarja pa so se seznanili tudi z novostmi osnutka zakona o organu samoupravne delegatske kontrole, o osnutku zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja, nadalje o imenovanju organov v OZD, o osnutku zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Seminar je bil končan v soboto. A. Z V četrtek, 29. septembra, je bila v Beogradu podelitev mednarodnih priznanj Zlati Merkur. Nagrada se vsako leto podeljuje delovnim organizacijam in posameznikom za posebne uspehe na področju mednarodnega sodelovanja. Letos so priznanje podelili predsedniku Titu in več kot sto delovnim organizacijam iz domovine in tujine. Med nagrajenci so tudi tri gorenjske delovne organizacije: Elan Begunje, Iskra - Široka potrošnja - TOZD Tovarna elektromotorjev Železniki in Planika — industrijski kombinat Kranj. Na sliki je direktor Planike Tone Gros, ko sprejema priznanje Zlati Merkur. (J. K.) OBISK V RADOVLJICI - Včeraj, j. ontobra, so dopoldne obiskali radovljiško občino član izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS Miran Potrč, predsednik komiteja za turizem pri izvršnem svetu skupščine Slovenije Miloš Sulin ter predstavniki republiškega sveta zveze sin dikatov in gospodarske zbornice. S predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in organizacij ter samoupravnih organov Združenega hotelskega podjetja Toplice Bled so razpravljali o samoupravljanju, popoldne pa je bila v Elanu Begunje razširjena seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so se pogovarjali s predsednikom CK ZKS Francetom Popitom. — Foto: Jože Zaplotnik X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO "I6. .OKTOBRA 1 i977k Zlati Merkur za Tita Mednarodni novinarski center Annali iz Rima vsako leto podeli posebno priznanje najuspešnejšim posameznikom in podjetjem na svetu. Ob 40-letni-ci zavzetega dela za razvoj mednarodnega ekonomskega sodelovanja in sodelovanja med narodi so to nagrado, imenujejo jo Zlati Merkur, letos podelili predsedniku SFRJ Josipu Brozu-Titu. Moda v svetu V soboto m na beograjskem velesejmu odprli revijo modnih novitet, 18. mednarodni sejem Moda v svetu. Na 60.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora se je razvrstilo več kot 500 razstavljavcev iz domovine in tujine. Poleg kolekcij za pomlad in poletje je letošnji sejem priložnost za srečanja proizvajalcev in trgovskih organizacij iz domovine in tujine Pripravljajo razna strokovna posvetovanja in druge oblike izmenjave izkušenj na področju oblačilne industrije. Zgodovinski kongres Danes se bo v Novem Sadu začel zgodovinarski kongres, ki se ga bo udeležilo približno 1000 zgodovinarjev, ki so pripravili več kot sto referatov. Posebno pozornost bodo na kongresu posvetili Titovemu prihodu na čelo komunistične partije Jugoslavije, zato se bo tudi kongres začel z referatom dr Pere Dam-janovića »Vloga Josipa Broza-Tita v izgradnji marksistične partije — bistveni dejavnik zmage jugoslovanske socialistične demokracije.« Po poteh IX. korpusa V počastitev idrijskega občinskega praznika pripravlja pohodni odred vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane iz Ljubljane manifestativni pohod po poteh IX. korpusa. Tridnevnega pohoda se bo poleg 100 po-hodnikov omenjene gimnazije udeležilo tudi okoli 3000 Idrij čanov in preživeli borci NOB, predvsem pa nekdanji borci IX. korpusa. Leninovo zbrano delo Te dni je izšlo iz tiska Zbrano delo V. I. Lenina v 40 knjigah. Ta dogodek je toliko bolj pomemben, ker so zbrana delo voditelja prve socialistične revolucije izšla prvič v Jugoslaviji. Obsegajo 8000 zapisov in dokumentov V. I. Lenina, od teh je več kot 2000 pisem. Izdaja zbranih del Lenina je plod skupnih naporov več delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Glavno delo je opravil Inštitut za mednarodno delavsko gibanje v Beogradu, moralnopolitično in materialno pa so pomagali predsedstvo CK ZKJ in druge družbenopolitične organizacije, Društvo socialistična knjiga in več delovnih organizacij. CK ZKJ ocenjuje izdajo Zbranih del kot velik prispevek k proslavljanju 60. obletnice oktobrske revolucije. Nova poslovna skupnost Delovne organizacije za predelavo plastičnih materialov se v svojem poslovanju srečujejo s številnimi težavami, ki izvirajo predvsem iz neusklajenosti dela med posameznimi delovnimi organizacijami. Zavoljo takšnih razmer so predstavniki 43 delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s predelavo plastičnih mas, podpisali samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost Petroplast. V okviru skupnosti bodo usklajevali razvojne načrte, določali pogoje poslovanja, nastop na domačem trgu, prodajo v tujini itd. Ker potrošnja plastičnih mas iz leta v leto narašča, računajo, da bodo lahko proizvodnjo še razširili. Ob svečanem odkritju spomenika na Spodnjem Brniku so v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj in člani domačega KUD Krvavec. — Foto: J. Zaplotnik JESENICE V sredo, 5. oktobra, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, na kateri bodo razpravljali o programih ukrepov za odpravo motenj v proizvodnji v nekaterih temeljnih organizacijah jeseniške občine, o predlogu regionalne komponente urbanističnih programov občin Jesenice in Radovljica, urbanističnega programa občine in urbanističnega načrta mesta Jesenice, 0 dodelitvi sredstev iz rezervnega sklada občine za sanacijo piazov na Blejski Dobravi in Murovi ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. KRANJ V večjih središčih v kranjski občini bodo v prihodnjih dneh organizirali javne razprave o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju iz izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je na zadnji seji sklenil, naj bi pri izvedbi teh razprav sodelovala občinska konferenca ZSMS. Po razpravah v posameznih središčih bodo zbrali ugotovitve in pripombe, nato pa bo v občini sklepna razprava. Ugotovili so tudi, da je rok za izvedbo teh razprav zelo kratek, kar pa ne sme vplivati na široko in poglobljeno razpravo v občini. Javne razprave v občinah v Sloveniji morajo namreč biti končane najkasneje do 20. oktobra, ko je treba zbrati vse pripombe in ugotovitve v republiki. A. Z. RADOVLJICA Danes (4. oktobra) se bo v Radovljici na 96. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval bo osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji in teze za solidarnost v zdravstveni skupnosti. Odločali bodo tudi o spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Poddobrava-Begunje in obravnavali poročilo o statutu območne skupnosti za PTT promet Kranj nekatera finančna vpašanja. A. 2. Od 3. do 10. oktobra Teden otroka Mednarodna organizacija za pomoč otrokom pri Organizaciji združenih narodov UNICEF že četrt stoletja spodbuja s svetovnim dnevom otroka vse ljudi sveta, da bi kar najbolje skrbeli za rast in razvoj svojih otrok. V Jugoslaviji pa že od leta 1953 razširjamo to akcijo na Teden otroka, in sicer v prvem tednu meseca oktobra. Koordinacijski odbor za Teden otroka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je za letošnjo akcijo pri nas izbral geslo Srečen otrok v zdravem okolju. Srečen otrok je namreč cilj razvoja samoupravne socialistične družbe, v kateri je vse usmerjeno k osvobajanju človeka. To spodbuja vse delovne ljudi, da z delom ustvarjajo kar največ dobrin in da iz dohodka zagotovijo sredstva in pogoje za zdravo in srečno otro- štvo: ta aktivnost odraslih v korist vseh otrok se kaže kot organizirano delovanje za razvejan sistem ustanov s področja zdravstva, vzgoje, socialne politike in izobraževanja za vse otroke od rojstva do vstopa v samostojno življenje. Teden otroka naj bi bil tudi letos odraz aktivnosti in pripravljenosti delovati na vseh področjih v korist otroka: pri tem so pomembne tako kratkotrajne akcije, za katere se bodo v tednu otroka domenili in jih izvedli po krajevnih skupnostih ali drugih otrokom namenjenih ustanovah. Seveda pa velja pospešiti akcije iz dolgoročnih programov Društev prijateljev mladine, kakor tudi začeti nove akcije, ki naj prispevajo k razvoju vsestranske ustvarjalne osebnosti, za zdrav telesni in umski razvoj vseh otrok. Javna razprava o spremembah in dopolnitevah družbenega dogovora o štipendiranju Kot je znano, poteka do konca oktobra letos javna razprava o osnutku predloga sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Javna razprava naj bi dala pripombe k odnosom med določili sedanjega družbenega dogovora in osnutka predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora ter možnosti prenosa obstoječih in predlaganih konkretnih in obvezujočih določb iz družbenega dogovora v samoupravni sporazum o štipendiranju. Hkrati s samoupravnim sporazumom o štipendiranju so v obravnavi tudi merila o načinu in pogojih združevanja sredstev za štipendiranje ter o solidarnostnem prelivanju združenih sredstev, pravila o delu skupščin delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma, poslovniki in drugo. Na Gorenjskem so se do osnutka predloga sprememb in dopolnitev dogovora že opredelili izvršni odbori občinskih skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter tudi že nekateri občinski sindikalni sveti, prav tako pa se v javno razpravo vključujejo poleg SZDL, ki je nosilec razprav, še zbori združenega dela skupščin občin, Zveza socialistične mladine, gospodarska zbornica, občinske samoupravne interesne skupnosti, skupnosti vzgojno izobraževalnih organizacij in drugi podpisniki družbenega dogovora ter Zveza komunistov. O vsebinsih pripombah na dosedanjo politiko štipendiranja, pripombah na osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora bo govora tudi na problemski konferenci o štipendiranju, ki jo bo oktobra organiziral medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. O pripombah na gradivo pa bo razpravljala tudi skupna komisija podpisnic družbenega dogovora. Po končani javni razpravi bo Zbor podpisnikov družbenega dogovora sprejel predlog sprememb in dopolnitev v decembru letos. L. M. Na Brniku so odkrili spomenik Brnik — Ob krajevnem prazniku petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja, ki ga praznujejo vsako leto 4. oktobra v spomin, ko je Slandrova brigada 1944. leta v Zalogu uničila devet najpomembnejših organizatorjev Črne roke na Gorenjskem, so v nedeljo na vaškem pokopališču na Spodnjem Brniku odkrili spomenik štirinajstim padlim borcem v NOB z Zgornjega in Spodnjega Brnika ter iz Vopovelj. Svečanost sta pripravili krajevna organizacija ZB Cerklje in krajevna skupnost Brnik, kulturni program pa so izvedli moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj in člani domačega KUD Krvavec. Vence so k spominskemu obeležju položili predstavniki številnih delegacij, svečanosti pa se je udeležilo tudi lepo število gostov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij cerkljan- sKega območja in teritorialne obrambe. Spomenik je odkril član sveta federacije in brniški domačin Tone Fajfar. Spregovorila pa sta tudi Ivan Štirn, predsednik krajevne skupnosti Brnik, in Janez Por, predsednik krajevne organizacije ZB Cerklje, ki je orisal dogodke med NOB na tem območju. Dopoldne je bila spominska svečanost tudi v Sidražu pod Krvavcem. Nadvse lepo pa so krajevni praznik počastili v Zalogu, saj so izročili svojemu namenu 1700 metrov občinske ceste Cerklje-Zalog-Komenda in 1880 metrov asfaltirane ceste na Cerkljansko Dobravo. Svečanosti v petih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja bodo sklenili drevi ob 18. uri s slavnostno sejo svetov krajevnih skupnosti v Cerkljah. J. Kuhar Premalo mladih in žensk Kranj — V okviru priprav na volitve, ki bodo spomladi prihodnje leto, je v kranjski občini v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela že evidentiranih prek 10.400 občanov za delegate v zborih občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze pa je na zadnji Predsednik in sekretar ZKS v Tržiču TR2IC - Komite občinske konference ZKS Tržič je danes, 4. oktobra, povabil na celodnevni obisk v tržiško občino predsednika CK ZKS Franceta Popita in sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS Franca Šetinca, ki ju bo spremljal tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Program obiska predvideva, da bo Franc Šetinc prispel v Tržič ob osmih zjutraj in uro kasneje sodeloval na pogovoru v Peku. Franc Popit pa naj bi popoldne ob 16. uri sodeloval na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Tržič, -jk seji, ko je razpravljal o pripravah na volitve, tudi ugotovil, da je med evidentiranimi kandidati premalo mladih in žensk. Zato je treba v prihodnje glede na sestav evidentiranih in kasneje izvoljenih kandidatov posvetiti posebno pozornost prav temu vprašanju. Ne bi se smelo namreč dogoditi, da mladi in ženske (slednje med drugim tudi zaradi odstotka vseh zaposlenih v občini) ne bi bili ustrezno zastopani v samoupravnem odločanju. Sicer pa priprave na volitve v kranjski občini potekajo zadovoljivo, tako v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela. Precej evidentiranih je namreč tudi že opredeljenih tako za zbore občinske skupščine kot za samoupravne interesne skupnosti. V zaostanku so le v krajevnih skupnostih Grad in Šenturska gora. Občinski svet zveze sindikatov pa trenutno še nima podatkov iz okrog 50 temeljnih organizacij združenega dela v občini. Izvršni odbor je nazadnje sklenil, da je treba tako v krajevnih skupnostih kot v organizacijah oziroma temeljnih organizacijah ' združenega dela dosledno uresničevati (časovno) priprave na volitve v prihodnjem letu. A. Ž. Gorenjska oblačila Kranj Delavski svet TOZD Konfekcije Kranj, Cesta JLA 24/a n. sol. o. razpisuje delovno mesto vodje TOZD Konfekcije Kranj Pogoji: — višja ali srednja izobrazba tekstilne smeri, — vsaj pet let praktičnih izkušenj na delovnih mestih, kjer je kandidat lahko dokazal svoje organizacijske sposobnosti, — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična angažiranost. Kandidati morajo poleg prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter družbenopolitične aktivnosti predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju in dokaz, da niso v sodnem postopku. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v 10 dneh po sklepu delavskega sveta. Svoje prijave pošljite na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«, kjer kandidati dobijo tudi druge informacije. Domplan Kranj Cesta JLA 14/1 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. knjigovodje 2. vzdrževalca II za opravljanje del na vodovodnih in toplovodnih instalacijah, in varjenje 3. kopiranta-kurirja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati ie naslednje pogoje: pod 1.: da imajo končano srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj; pod 2.: KV delavec; pod 3.: da imajo končano osnovno šolo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan. Praznik v Križah, Pristavi, Sebenjah in Seničnem Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 9. oktobra, ob desetih dopoldne v partizanskem Gozdu, ki so ga Nemci in njihovi pomagači požgali 8. oktobra leta 1944 Križe, Sebenje, Pristava, Se-nično — Krajevna organizacija Zveze borcev, ki deluje skupno za Križe, Pristavo, Sebenje in Senično, je že leta pobudnik skupnega praznovanja praznika omenjenih štirih krajevnih skupnosti. Praznični dan je vsako leto 8. oktober. Na ta dan leta 1944 so Nemci in pomagači požgali partizanski Gozd. Letošnje praznovanje je tudi prispevek k jubilejem partije in Tita. V Križah, Pristavi, Sebenjah in Seničnem so začeli praznovati že v soboto, 1. oktobra, ko je bilo v Križah orientacijsko tekmovanje tabornikov tržiških osnovnih šol. V nedeljo, 2. oktobra, je bilo v Sebenjah veliko tekmovanje v smučarskih skokih, danes ob štirih popoldne pa bo po omenjenih krajevnih skupnostih kolesarsko tekmovanje pionirjev in mladincev. Jutri, 5. oktobra, bo v Križah ob 17. uri tržiško prven- stvo v namiznem tenisu, v četrtek ob 17. uri pa bo v Križah gasilska vaja. V petek, 7. oktobra, se bodo ob 17. uri zbrali v osnovni šoli Križe šahisti, uro kasneje pa bo na igrišču v Križah rokometni turnir. Sobotni del programa je namenjen orientacijskemu pohodu od spomenika do spomenika, na" katerem bodo sodelovali taborniki. Start bo pred šolo. Ob šestih popoldne pa bo v šoli v Križah slavnostna seja predstavnikov skupnosti, ki praznujejo. Na proslavi bo sodeloval tudi komorni zbor tovarne Peko. Zaključna in osrednja slovesnost bo v nedeljo, 9. oktobra, ob 10. uri v Gozdu pri Podvogarjevi domačiji. Govornik bo komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane, kulturni program pa pripravljajo učenci kriške osnovne šole in recitatorji skupine Pobratenje. Po proslavi bo tovariško srečanje. J. Košnjek Ne le kritika, tudi prednosti ŠKOFJA LOKA - Na petkovi seji občinske konference SZDL, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, članica IO republiške konference SZDL Majda Poljanšek in drugi gostje, so besedo posvetili oceni delegatskega sistema. Menili so, da je treba delovanje delegatskega sistema v občini kritično oceniti, vendar ob tem ni treba pozabiti na prednosti novega načina odločanja. Ta prednost pa je predvsem v tem, da se je močno razširil krog tistih delovnih ljudi in občanov, ki sodelujejo pri odločanju. Tb pa je velik korak naprej v primerjavi z odbor-niškim sistemom in prav zato začetnih oziroma pionirskih korakov delegatskega sistema ne bi smeli ocenjevati tako kritično, da bi videli le pomanjkljivosti. V razpravi so opozorili tudi na slabo udeležbo na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Zato bo treba vzpostaviti trdnejši odnos med delegatom in delegacijo. Sedaj namreč delegacija ne določa vedno, kakšna stališča naj delegat zastopa na seji; pa tudi delegat skoraj ne sodeluje s tistimi, ki so ga izvolili oziroma ne poroča o sklepih seje. Mogoče bi nekaj k temu pripomogla že evidenca, če je delegat res bil na seji. Premajp je tudi sodelovanja med skupščinami posameznih interesnih skupnosti in občinsko skupščino. Zato lahko pride do reševanja enakih vprašanj po dveh tirih. Da se to ne bi več dogajalo, naj bi imenovali poseben usklajevalni organ, ki bi spemljal in usklajeval delo samoupravnih interesnih skupnosti. V delovnih organizacijah delegacije premalo sodelujejo s samoupravnimi organi, slabo pa poteka tudi sodelovanje med delegacijami temeljnih organizacij in delegacijami OZD oziroma konferencami delegacij-, Na podlagi razprave so na seji sprejeli več sklepov. Poudarili so, da morajo delegacije v TOZD in OZD postati resnični nosilci vsega dogovarjanja in sporazumevanja. Zato morajo delegacije in konference delegacij stalno sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in samoupravnimi organi poleg tega pa tudi s krajevno skup- >» ; s Posojilo za lekarno Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na seji 27. septembra razpravljal tudi o gradnji lekarne v Radovljici. Znano je, da bi morala biti lekarna odprta že avgusta letos, vendar se je zataknilo zaradi zamude pri načrtih in zaradi pomanjkanja denarja. Vrednost za zdaj opravljenih del znaša prek 3,4 milijona dinarjev, potrebujejo pa še okrog 213.000 dinarjev za ureditev parkirišča in okrog 900 tisoč za nabavo opreme. Izvršni svet občinske skupščine je sklenil, da bo dal 900.000 dinarjev premostitvenega kredita. Hkrati pa je opozoril, da se je treba v prihodnje na vsako novo investicijo temeljito pripraviti, da se ne bi ponavljala praksa kot se sedaj pri lekarni. nostjo, v kateri je sedež temeljne organizacije. Ker je že večkrat nastal problem, če je hotel delegat med delovnim časom na sejo, je treba poenotiti sistem nadomestil. Več pozornosti je treba posvetiti tudi izobraževanju delegatov. Da bi bilo stališče delegata res stališče delegacije, in za lažje razčiščevanje vprašanj, naj se delegacije bolj pogosto sestajajo. Prav tako pa naj se večkrat sestanejo predsedniki posameznih zborov samoupravnih 'skupnosti ali občinske skupščine in predsedniki delegacij. Za boljšo delo in usklajeno akcijo med posameznimi interesnimi skupnostmi in občinsko skupščino pa bodo izvolili poseben koordinacijski odbor. Posebno pozornost bodo posvetili evidentiranju kandidatov za možne delegate, da bodo lahko k delu pritegnili resnično tiste občane, ki so pripravljeni aktivno sodelovati v delegatskem sistemu. L. Bogataj Izn ajdi tel j i razstavljajo Jesenice — V jeseniški železarni je okoli 500 novatorjev, racionali-zatorjev in izumiteljev, ki so v letih množične inventivne dejavnosti in zaščite industrijske lastnine še povečali svojo aktivnost. Njihovi inovacijski izdelki pa se uspešno razstavljajo na domačih in na inozemskih mednarodnih razstavah in na velesejmih, kjer vzbujajo izredno zanimanje med strokovnjaki. V zadnjih letih so bile jeseniške inovacije razstavljene v Zagrebu, v Beogradu, v Celju, na Reki, v Ljubljani in tudi v inozemstvu. Od 5. do 10. oktobra letos pa bodo jeseniški iznajditelji in novatorji razstavljali v Zagrebu na razstavi inovacij v počastitev dneva kovinarjev, pozneje pa tudi na Reki na razstavi RAST YU 77, od koder je jeseniška železarna že prinesla najvišja priznanja, diplome in plakete. S petimi odličnimi eksponati se bodo predstavili jeseniški inovatorji od 5. do 10. oktobra v Zagrebu in od 21. do 30. oktobra na Reki. U. Z. Skupščina zahteva dopolnitve Tržič — Delegatom tržiške občinske skupščine sta bila na zasedanju, ki je bilo pretekli teden, predlagana tudi odlok o varstvu voda v občini Tržič in odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah v tržiški občini. Delegati so oba predloga odlokov zavrnili. Menili so, da predlog odloka o varstvu voda v nekaterih členih ni dovolj jasen kar velja še posebno za vodovode. Čeprav je predlog tega odloka prispevek k razreševanju komunalne problematike v tržiški občini. Pred delegati tržiške občinske skupščine se bo ponovno znašel tudi predlog odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini. Sedanji predlog je izvršni svet prvič obravnaval že junija in imenoval posebno komisijo, ki je vsebino odloka temeljito ocenila. Sodelovale so tudi krajevne skupnosti. Kljub temu so delegati občinske skupščine Tržič pretekli teden menili, da besedilo še ni zrelo za predlog odloka, temveč je to za zdaj le osnutek, o katerem bo treba še razpravljati. -jk Po velikem prizadevanju krajevne skupnosti in vodstva šole so ob šoli Simon Jenko začeli urejati športno in otroško igrišče ter okolico. Pri urejanju okolice pomagajo tudi učenci. — Foto: J. Zaplotnik Razvejano izobraževanje Vsak član zveze komunistov se mora tudi marksistično izobraževati in idejnopolitično usposab- ljati Kranj — Pisali smo že, da so na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Kranju razpravljali o idejnopolitičnem usposabljanju komunistov v minulem šolskem letu in, o programu marksističnega izobraževanja in idejnopo-litičnega usposabljanja članstva v občini v prihodnjem izobraževalnem obdobju. Na konferenci so še posebej poudarili, da se mora vsak član zveze komunistov tudi marksistično izobraževati in idejnopolitično usposabljati. Tako imenovane individualne oblike izobraževanja s spremljanjem dnevnega tiska in drugih informacij namreč mnogi komunisti zanemarjajo. Družbenopolitična vprašanja bi morali marksistično obravnavati kot osnovo za akcijo, je v razpravi poudaril sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Dosedanje usposabljanje in izobraževanje komunistov v kranjski občini so na seji konference ugodno ocenili. V minulem izobraževalnem obdobju so namreč pripravili skupaj z delavsko univerzo kar 364 različnih oblik družbenega izobraževanja, ki se jih je udeležilo prek 16.000 slušateljev. Pri tem velja posebej omeniti tudi mladinske politične šole. Na seji pa so sprejeli tudi nov program marksističnega izobraževanja in družbenopolitičnega usposabljanja, ki je razdeljen na obvezni in izbririi del. Posebnost tega programa je, da je aktualnejši. Tako je na primer določeno, da morajo komunisti ta in prihodnji mesec obravnavati temelje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, tema za prihodnji mesec in za december pa je Beograjska konferenca o miru in varnosti v Evropi. V tako imenovanem izbirnem programu pa so na primer Družbenoekonomski odnosi v krajevni skupnosti, Idejnopolitična, organizacijska in kadrovska krepitev zveze komunistov. Razen tega pa je v programu tudi več različnih seminarjev in organizacija občinske partijske politične šole. A. Zalar JABOLKA KROMPIR ČEBULA 6,50 DIN KG 3,20 DIN KG 5,80 DIN VVSEH PRODAJALNAH ŽIVILA PRIPOROČAMO SEZA NAKUP Občinska skupnost socialnega skrbstva in Občinska skupnost socialnega varstva Radovljica Razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto tajnika skupnosti — vodje strokovne službe Kandidat mora poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja šola za socialno delo in 5 let delovnih izkušenj na področju socialne politike, — organizacijske sposobnosti, — moralnopolitične kvalitete, — smisel za socialno delo. Kandidati naj vlogi priložijo še overjeno dokazilo o ustrezni šolski izobrazbi in kratek življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah in družbenopolitični dejavnosti. Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica, Kopališka 10. Razpisna komisija pri izvršnem odboru Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2 PONOVNO RAZPISUJE VODILNO DELOVNO MESTO VODJE PE JESENICE Za vodjo PE Jesenice je lahko imenovana oseba, ki ima srednjo ekonomsko izobrazbo in 'pet let delovnih izkušenj s področja zavarovalstva. Kandidat mora pripraviti tudi program dela. RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta: 1. VODJO ODDELKA PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ 2. VODJO ODDELKA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ 3. VODJO ODDELKA ZA TRANSPORTNA IN KREDITNA ZAVAROVANJA 4. VODJO ODDELKA ZA OSEBNA ZAVAROVANJA 5. VODJO ODDELKA ZA RAZVOJ ZAVAROVANJA, PLAN, ANALIZE, EVIDENCE IN TERENSKO MREŽO 6. VODJO ODDELKA ZA ZADEVE ORGANOV UPRAVLJANJA, SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN INFORMIRANJA 7. VODJO ODDELKA ZA RAČUNOVODSTVO 8. VODJO ODDELKA ZA IZVAJANJA ZAVAROVANJA V PE JESENICE 9. VODJO ODDELKA ZA FINANČNO OPERATIVO IN RAČUNOVODSTVO V PE JESENICE Kandidati za vodilno delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. pod 1 in 5, da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, pod 2, da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske in pravne smeri, pod 3, da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in da pasivno obvlada anglešji jezik, pod 4, da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, pod 6, da imajo višjo strokovno izobrazbo pravne smeri, pod 7, 8 in 9, da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri; • 2. da imajo 5 let delovnih izkušenj. 3. Vsi kandidati pod I. in II. morajo biti družbenopolitično aktivni, zavzeti za izgradnjo samoupravne socialistične družbe, samoupravnih družbenih odnosov, da imajo pozitiven odnos do dela, sodelavcev in do gospodarjenja z družbenim premoženjem. Kandidati naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, kratkim življenjepisom, s poudarkom na družbenopolitičnem delovanju naslovijo na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Člani IS obiskali Iskro Kranj — Na povabilo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva so kranjsko Iskro preteklo sredo obiskali člani izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Ogledali so si proizvodnjo števcev, električnega ročnega orodja, proizvodnjo in tovarno telefonskih aparatov, telefonskih central koračnega sistema in električnih telefonskih central. Seznanili so se tudi s poslovanjem in s problemi, ki tarejo delavce Iskre. Kranjska Iskra je z 20 TOZD in 10.000 delavci član velike Iskrine družine — SOZD Iskra, v kateri je skoraj 30.000 zaposlenih. Iskra Elektromehanika Kranj združuje temeljne organizacije združenega dela, ki imajo svoje sedeže še v O točah, Horjulu, Ljubljani in na Jesenicah. Ima pa tudi podjetja v tujini in sicer podjetje Perles v Švici in INRET v Trstu. Razen tega so s tujimi partnerji še zgradili (in še vedno gradijo) tovarne na vseh kontinentih. Od vseh zaposlenih v Elektro-mehaniki je danes kar 52 odstotkov žensk. Visoko in višjo izobrazbo ima okrog 750 zaposlenih. Razen tega na višjih in visokih šolah štipendirajo 650 mladih, 550 članom kolektiva pa so omogočili izobraževanje oziroma izpopolnjevanje ob delu. Skratka, izpopolnjevanju in kadrom v Iskri posvečajo izredno skrb, kar po drugi strani kaže tudi tako imenovana prodaja licenc in patentov. Ugodni v Iskri so tudi izvozni rezultati. Vendar imajo pri tem tudi težave; predvsem zaradi cen. Domače cene v telefoniji so na primer kar za 40 odstotkov nižje od svetovnih cen. Poleg razreševanja teh problemov bodo v Iskri še naprej skrbeli za strokovno usposobljenost Ugodna menjava Pisali smo že, da je pomočnik ministra za elektroindustrijo Nemške demokratične republike dr. Horst Sindler s sodelavci 22. septembra med bivanjem v Sloveniji obiskal tudi Združeno podjetje Iskra in kranjsko Iskro. V okviru obiska pa je sestavljena organizacija združenega dela Iskra v petek, 30. septembra, ob 20-letnici poslovnega sodelovanja med ZP Iskra in VVB Automatisierungsgerate iz Berilna pripravila slovesen sprejem za delegacijo v Ljubljani. Poslovno sodelovanje med Iskro in vzhodnonemškim združenjem stikalne tehnike traja že 20 let. Na začetku so bili to manjši posli, ki pa so se iz leta v leto večali in sicer od 100.000 dolarjev skupnega prometa do prek šest milijonov dolarjev letos. Sicer pa je menjava med Iskro in vsemi, vzhodnonemškimi partnerji še precej večja. Tako so se na primer pred desetimi leti odločili za koope-peracijsko pogodbo na področju stikalne tehnike. Kasneje pa so podpisali tudi pogodbo na področju proizvodnje elementov. Razen tega se je sodelovanje razširilo še na proizvodnjo avtomobilskih žarnic, s Carlom Zeissom iz Jene pa je bila lani podpisana pogodba o znanstve-no-tehniČnem sodelovanju. Kot rečeno, bo tako letošnja menjava med Iskro in VVB VG znašala okrog 6 milijonov dolarjev. Že prihodnje leto pa naj bi se to sodelovanje še povečalo. Tako bo SOZD Iskra prihodnje leto previdoma izvažala v Nemško demokratično republiko izdelke stiskalne tehnike in releje, leče in objektive, avtomobilske žarnice, potenciometre, kondenzatorje in različna orodja. A. Z. zaposlenih. S tem v zvezi pa so opozorili tudi na stanovanjsko proble-. matiko. Zaradi nerešenih stanovanjskih problemov (predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih lokacij) so Iskro v preteklosti zapuščali številni kadri. Zato so poudarili, da je treba ta vprašanja v občini rešiti bolj skrbno. Poudarili pa so tudi, da se Iskra zavzema za izgradnjo Šolskega centra na Zlatem polju. Menili pa so, da bi ta program morali podpreti (materialno) tudi drugi kolektivi, ki nimajo dovolj strokovnih kadrov. Skratka, v Iskri menijo, da je za vse organizacije združenega dela bolj pošteno, da skupaj financirajo šolanje na srednjih strokovnih šolah, kot da nekateri samo pobirajo sadove drugih. Člani izvršnega sveta občinske skupščine so obisk v Iskri ocenili za pomemben in koristen. I. S. 30 milijonov prihrankov JESENICE - 57 jeseniških inovatorjev je letos uvedlo v proizvodnjo 30 zelo uspešnih in koristnih tehničnih in tehnoloških izboljšav. Člani odborov za gospodarstvo v posameznih temeljnih organizacijah temeljito preuče vso dokumentacijo in na osnovi objektivnih ocen izračunajo prihranke in koristi za spodbudne nagrade prizadevnim in uspešnim novatorjem. Letos so imeli odbori za gospodarstvo v posameznih temeljnih organizacijah precej sej, na katerih so člani živahno razpravljali o inventivni dejavnosti. Pozitivno so v devetih mesecih ocenili 51 inovacij, za ugotovljene prihranke in koristi v višini 17,016.988 dinarjev pa so priznali, odobrili in izplačali 429.000 dinarjev spodbudnih odškodnin, akontacij in triletnih rent ali 2,5 odstotka od ugotovljenih koristi in prihrankov, ki so jih za vsako inovacijo potrdile računovodske in ekonomske službe v železarni. Jeseniški novatorji so stimulirani za svoje delo, nekateri dobijo za svoje dosežke tudi po 26.000 dinarjev in več odškodnin, akontacij in triletnih rent. Najboljši pa prejmejo tudi nagrado Novator leta in Lambert Pantzovo nagrado. Do konca leta bodo odbori za gospodarstvo morali obravnavati, ocenjevati in nagrajevati še preko 50 inovacij, tako, da bodo lahko dosegli več kot 30 milijonov dinarjev letnega inventivnega dohodka. U. Ž. IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPR 20 LET CENTRA ZA OBDELAVO PODATKOV JESENICE - 16. septembra so s skromno slovesnostjo praznovali 20-letni-co strojne obdelave podatkov v jeseniški železarni. Šestim delavcem, ki delajo v COP že od vsega začetka pa je predsednik izvršnega odbora sindikata izročil knjižna darila. Železarna je v tem obdobju stalno spremljala novosti na področju obdelave podatkov in med prvimi v Jugoslaviji nabavila elektronski računalnik. Poseben problem v centru pa vseskozi predstavlja precejšnja fluktuacija kadra. SLOVENSKE ŽELEZARNE AVGUSTA JESENICE — Slovenske železarne avgusta niso dosegle poprečne, načrtovane količine proizvodnje, vrednosti prodaje in izvoza. Proizvodnja surovega železa in jekla je bila nižja kot julija, blagovna proizvodnja pa za okoli 8000 ton večja, vendar Se vedno pod mesečno načrtovano količino. VAJA TERITORIALNE OBRAMBE Od 18. do 25. septembra je bila bataljonska vaja teritorialne obrambe občine Jesenice, s katero so si udeleženci obnovili znanje. Seznanili so se z orožjem in s posebnostmi alpskega sveta. Kljub zahtevnim nalogam so organizirali družbenopolitično izobraževanje, razgovor s pisateljem Tonetom Svetino, obiskali pa so jih tudi ženski pevski zbor Jesenice in pihalni orkester jeseniških železarjev ter predstavniki borčevskih organizacij. Vaja je po oceni strokovnjakov dobro uspela. VEČINA DOSEGLA PLAN Septembra je večina temeljnih organizacij združenega dela v jeseniški železarni dosegla svoj proizvodni plan, nekatere pa so ga presegle. Nekaj temeljnih organizacij pa se zaostaja, predvsem zaradi nekaterih remontov in okvar delovnih strojev in naprav. V žičarni so manjšo skupno proizvodnjo dosegli tudi zaradi zahtevnejšega proizvodnega asortimenta, ker je zaradi nabave vlečene žice odpadel del proizvodnje za žebljarno in zaradi večje odsotnosti delavcev. /veriga NEDISCIPLINA LESCE - V dveh dneh so s skrito kamero ob tovarniških ograjah zabeležili kar 31 primerov ilegalnega prinašanja raznih pijač in jedač v organizacijo. Organizacija si prizadeva, da bi uvedla večjo disciplino na delovnem mestu in preprečila, da ne bi nekateri delavci prihajali na delo vinjeni ali celo prek tovarniškega plotu prinašali alkoholne pijače. NOVE SIDRNE VERIGE LESCE — V poletnih mesecih so v temeljni organizaciji sidrne verige dosegli lepe rezultate, ko so izdelali prvo večjo količino verig za rudarstvo tretje, najvišje kvalitetne stopnje. Za jedrsko elektrarno K riko pa so za dviganje težkih bremen izdelali sidrno verigo posebne kvalitete. Verjetno bi jo lahko uvrstili v bodočo četrto kvalitetno stopnjo sidrnih verig. PEKO GRADI - Tovarna obutve Peko Tržič gradi na dvorišču tovarne novo upravno poslopje, v katerem bo tudi moderen obrat družbene prehrane. Peko je gradbena dela zaupal podjetju Gradbinec. — B. B. Skupnost za zaposlovanje Kranj Poklicno usmerjanje v osnovni šoli Minilo je mesec dni, kar se je pričelo novo šolsko leto, zadnje leto obveznega šolanja za učence osmih razredov osnovnih sol. Leto« je na Gorenjskem preko dva tisoč učencev, katerih glavna skrb v teh mesecih je — poleg rednega učenja seveda — kam po osnovni soli. Tudi za njihove starte je to vprašanje zelo pomembno, često so se bolj zaskrbljeni kot njihovi otroci, ali bo odločitev o izbiri poklica pravilna ali ne. Osmošolci letošnje generacije se bodo morali odločiti za I»oklic oziroma nadaljnje šolanje te od februarja prihodnjega eta, ker so kot je znano uvedeni predvpisi v srednje tole. O tem smo učence in njihove starte seznanili te v preteklem tolskem letu in prepričani smo, da se zaradi tega, ker se morajo odločiti prej, ne bodo tete odločali. Za boljšo informiranost učencev in njihovih staršev smo nekatere naloge poklicnega usmerjanja opravili že v sedmem tolskem letu. Tako smo razen rednih vzgojno prosvetljevalnih I nalog imeli predavanja ločeno za učence in za starte. Sez-| nanjali smo jih s predvpisi in ostalimi pomembnimi dejstvi, ki jih morajo poznati pred poklicno odločitvijo. Pripravili smo jim koledarček poklicnega usmerjanja in publikacijo »Pred izbiro poklica«, ki naj bi jih opozarjala na bližajoči se odločilni korak v življenju. V letošnjem šolskem letu že potekajo naloge na vseh šolah po programu; z anketo o izbiri poklica ugotavljamo učenčevo interesno naravnanost in odkrivamo težave pri izbiri poklica. Prav tako tudi že testiramo. Tako bomo spoznali sposobnosti učencev. To delo bo končano do novembra, potem pa bomo na šolah s teamskimi posveti razčlenjevali želje, načrte in težave vsakega posameznika in odkrivali tiste učence, ki jih bo treba preusmeriti. Za to delo bo v letošnjem letu dovolj časa, ker bomo končali s skupinskim delom prej kot pretekla leta. Tudi v predvpisih smo seznanjeni že sedaj, lani pa smo zanje izvedeli tele v decembru. Po tako opravljenem delu, v katerega bomo vključili se ekskurzije po interesnih skupnah, upamo, da bodo učenci dobro pripravljeni dočakali predvpise v srednje tole. Naša želja je, da bi se učenci odločali za poklice oziroma šole, ki jih naša družba najbolj potrebuje; za poklice, ki so jim interesno blizu, hkrati pa da jih bodo tudi zmogli. Učence, ki se bodo pri predvpisih prijavili neustrezno svojim sposobnostim, znanjem, zdravstvenim P°"eb°O0ti™ J» osebnostnim lastnostim, bomo preusmerja 1 v zadnjih šolskega leta. Na ta način ne bomo izgubili leta, to pa je bil -poleg ustreznejše vključitve učencev - eden glavnih motivov pri uvedbi predpisov. Zato nasvet vam, ki se boste morali letos odločiti za poklic: Pretehtajte dobro, posvetujte sel Iščite pomoč pri nas in na šoli! Bolje je dvakrat menjati odločitev kakor enkrat šolo. Branka Kožic SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva .1 TOZD Betonsko železokrivski obrat Jesenice Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD BŽO Jesenice razpisuje delovno mesto vodje gradbenega sektorja II za vodenje sektorja Polica Delovno mesto je v Kranju — Polica. Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti višjo šolo gradbene smeri in nad 5 let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas, pogoj pa je uspešno opravljeno poskusno delo, ki traja 2 meseca. Pismene ponudbe pošljite kadrovsko socialni službi Jesenice, Heroja Verdnika 40, v 15 dneh po objavi. Šolski center Radovljica Gorenjska cesta 13 razpisuje vpis v dislocirani oddelek hotelske fakultete Opatija, I. stopnja — v organizacijsko-gastronomski študij, smer kuharstvo in — organizacijsko-gastronomski študij, smer strežba. Pogoji za vpis: končana srednja šola gostinske stroke ali poklicna gostinska šola in najmanj eno leto prakse v gostinski stroki. Če se prijavi za študij manj kot 40 kandidatov, se pouk v šolskem letu 1977/78 ne bo pričel. Pri vpisu, ki traja od 1. do 31. oktobra 1977, je potrebno predložiti: 1: rojstni list, 2. spričevalo o zaključnem izpitu (original), 3. spričevalo zaključnega razreda (original), 4. potrdilo o izpolnjeni delovni dobi v gostinski stroki, 5. potrdilo o vplačilu šolnine ali sklep delovne organizacije o plačilu šolnine. Šolnina za I. in II. semester znaša 6500 din in jo je potrebno vplačati na žiro račun: Šolski center Radovljica, št. žiro računa 51540-603-31413 z oznako: »za izredni študij - hotelska fakulteta«. Vse informacije dobite v tajništvu ŠC Radovljica, Gorenjska c. 13. telefon (064) 75-871. Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KONTROLOR VHODNO-IZHODNE DOKUMENTACIJE 1 delavca 2. VNAŠALEC VHODNIH PODATKOV 4 delavce Pogoji: Pod 1. se zahteva popolna srednja strokovna izobrazba ekonomske, upravno-administrativne smeri ali dokončana gimnazija, 2 leti delovnih izkušenj, opravljen tečaj uvod v avtomatsko obdelavo podatkov. Pod 2. se zahteva kvalifikacija trgovske ali čevljarske smeri ali 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati pod točko 1. bodo morali uspešno opraviti IBM test, kandidati pod točko 2. pa uspešno spretnostni test. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v kadrovski oddelek Planika Kranj v 15 dneh po objavi. SGP TEHNIK HSSTuJSSA Razpisna komisija TOZD Gradbeništvo ponovno razpisuje prosto delovno mesto individualno poslovodnega organa direktorja TOZD Gradbeništvo Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, — kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s samoupravnim sporazumom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, — biti mora gospodarsko razgledan, — da je aktiven družbenopolitični delavec, — da ima vodilne sposobnosti. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti pisemski ovojnici na naslov: SGP Tehnik, 64220 Skofja Loka — za razpisno komisijo, v 15 dneh po objavi razpisa. Vse zaželene informacije lahko kandidati dobijo osebno v kadrovski službi ali po telefonu 60-371. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. FILM Prerokba AmeriSka srhliivka Prerokba je eden boljših filmov, ki smo jih lahko zadnje čase videli v naših kinematografih. Film se razlikuje od shrljivk, ki so prišle k nam z veliko reklamo, kot so Zrelo, Potres, po tem, da ni bilo vanj vloženo pretiranih sredstev, vendar svoj namen doseže. Ta pa je, da gledalcu razrahlja živce. In to se res zgodi v nekaterih scenah. Avtor filma je te scene vključil pravočasno v film, in sicer nastopijo takrat, ko gledalčeva koncentracija popušča. V filmu se mešata resničnost in fantastika. Dogajanje je postavljeno v sodoben čas, vendar se pojavijo v filmu mistične verske sile, ki hočejo uničiti svet. Sprva, v prvi polovici filma ni nobenih scen, kjer bi se nam jezili lasje, saj v tem delu gledalec zavzeto spremlja zgodbo filma. V drugi polovici pa so prizori, Kjer se avtor pošteno poigra z našimi živci. Film je režirat Richard Donner, v glavnih vlogah so zaigrali Gregory Peck, Lee Remick, David VVarner, za fotografijo pa je odlično poskrbel Gilbert Tavlor. Gledalcem, ki imajo slabše živce, priporočam popoldanski ogled predstave. B. Grlj Celodnevni pouk Jesenice — V šest osnovnih šol in v dve podružnični šoli se je lani vpisalo 3039 učencev. Celodnevno šolo pa so za zdaj organizirali le na dveh osnovnih šolah, in sicer v Kranjski gori in v Žirovnici, kjer obiskuje pouk 652 učencev. V prihodnje naj bi prešle z več obnovitvami in adaptacijami na celodnevni pouk še ostale šole v občini, z izgradnjo centra osnovne šole na Plavžu pa tudi obe mestni šoli. Lani so pripravili malo šolo za 132 otrok, ki niso bili vključeni v vzgojnovarstvene zavode, v podaljšanem bivanju pa je bilo v desetih oddelkih poprečno 123 učencev. Izobraževalna skupnost je za pedagoški poklic podelila 48 štipendij, in sicer pet za študij na visokih šolah, 11 za študij na višjih šolah in 32 štipendij dijakom na pedagoški gimnaziji. Izobraževalna skupnost razpolaga letos z 52 milijoni dinarjev, ki jih bo namenila poleg redne dejavnosti tudi za dodatni program izobraževanja: za glasbeno šolo, delavsko univerzo, knjižničarstvo na osnovnih šolah, za vzgojno svetovalnico, za dotacije društvom, za sofinanciranje radijske postaje Triglav in II. TV programa, za nekatere solidarnostne akcije in za investicije v osnovnošolski prostor. D. S. »Štimnga«, da se sliši! Jože Mulej je pri gorjanski godbi na pihala, ki letos praznuje častiljivo sedemdesetletnico in ki je prejela najvišje občinsko kulturno priznanje že dvainpetdeset let Vse od leta 1927 sem tudi blagajnik gorjanske godbe. Tedaj, še pred vojno, nismo vedno imeli denarja, pa sem kot krojač včasih tudi denarno pomagal, da je šlo. Nikoli se nisem bal, vedno smo se pošteno zmenili, da so bili blagajniški posli v redu. Še najhuje je bilo s starimi in dotrajanimi instrumenti, ki jih je bilo treba stalno popravljati, ko pa smo dobili nove, smo se otresli tako imenovane 'visoke štimnge' in postali boljši, kvalitetnejši. Sam igram činele in boben še danes, ko je gorjanska godba postala izredno dobra, ko imamo lepe prostore, da vadimo, nove uniforme, s katerimi nastopamo. V zadnjem času smo bili na Koroškem, pa v pobrateni občini Brus, v Italiji in po domačih krajih, nastopali pa smo tudi na tekmovanjih v Portorožu, Kopru in v Varaždinu. Med godbenike prihaja mladi rod, še celo zelo mladi iz šole, ki jih privlači glasba in Julij Sorgo jim je dober učitelj. Pobratili smo se tudi s pevskim zborom iz Ribnice.« Jože Mulej je star 77 let, za igranje v godbi na pihala je navdušil tudi svoja dva sinova. Činelam in bobnu bo ostal zvest, če mu bo le zdravje dopuščalo in tudi blagajniškim poslom, ki jih opravlja že petdeset let, se ne bo odpovedal. Gorjanska godba ima danes»štimngo«, da se daleč in odmevno sliši in če si ji dal toliko kot Jože Mulej, je in ostane nepogrešljivi del tvojega vsakdanjega življenja. Gorje — Godba na pihala iz Gorij se danes pojavlja na vseh večjih prireditvah v občini in izven nje, povsod je toplo sprejeta, povsod deležna priznanj in nagrad. Sedemdeset let ji je in ob jubileju je prejela tudi najvišje občinsko kulturno priznanje. Tako dolgo je lahko godba živela le ob resničnem prizadevanju vseh tistih, ki imajo radi glasbo, ki se ne morejo ločiti od instrumentov. Imela je svoje vzpone in padce, bila je »švoh« pa spet s »štimngo«, da se sliši daleč naokoli in imela je godbenike, ki so ji ostali do danes zvesti. Med njimi je bil pred dvainpet-desetimi leti tudi Jože Mulej, krojač iz Gorij: »Leta 1925, po novem letu, smo se zbrali, veselje smo imeli, čeprav ne najboljših instrumentov. Vodil nas je Miha Bergant, pozneje učitelj Pikelj, ki se je z nami zelo trudil in v tistem času smo precej napredovali. Veliko smo nastopali vse do vojne, ko so nekateri odšli v partizane in njim smo dali tudi instrumente. Sledila so leta, ko nas je vodil Tomaž Šolar in nazadnje, ko nas je veliko naučil Julij Sorgo. Dopisna delavska univerza »UNIVERZUM«, Ljubljana, Parmova 39 izobražuje na sodoben — seminarski način v Šolah in tečajih Vpisujemo v: — iolo za osnovno splošno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred) — poklicno administrativno iolo (2-letno) — upravno-administrativno iolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAS — ekonomsko srednjo iolo (4-letno) — poklicno kovinarsko iolo (3-letno) — delovodsko iolo za strojništvo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih šol — tehniško elektro iolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro iole — poklicno iolo za kemijske laborante (2-letno) — tehniško iolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne iole lesne stroke — dopisno filmsko in TV iolo — za mentorje AV vzgoje — za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravno-administrativne iole Organiziramo naslednje tečaje: — strojepisni tečaj — tečaj za stavce na IBM stavnih strojih — tečaj tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje inpreddelavce v kovinarski stroki (za skupine v OZD) — za varstvo pri delu (skupine v OZD) — začetni tečaj nemikega jezika Organiziramo tudi pripravo za preizkus znanja za naslednje visoke in višje šole: — Višja pravna iola — Maribor — Višja upravna iola — Ljubljana — Višja šola za socialno delo — Ljubljana — Visoka iola za organizacijo dela — Kranj Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Z novim študijskim letom organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu. Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. ure. Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh! Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, p. p. 106. Manj obiska v gledališču Jesenice — Letos so amaterski irgalci jeseniškega gledališča pripravili dve premieri z dvajsetimi ponovitvami, iz prejšnje sezone pa so ponovili 15 uprizoritev. Od skupno 35 predstav jih je bilo na domačem odru 27, z ostalimi pa so gostovali po jeseniški in radovljiški občini. Vse prireditve je obiskalo 3460 gledalcev ali 120 na predstavo, kar je manj kot so pričakovali. V tem obdobju so v dvorani gledališča gostovale tudi štiri profesionalne skupine s šestimi predstavami, ki si jih je ogledalo 1249 gledalcev. V gledališču je bilo tudi 21 ostalih prireditev. Z novo sezono predvidevajo več obiskov profesionalnih gledaliških skupin. Zveza kulturnih organizacij in kulturna društva ter samostojne skupine so imele letos več prireditev kot lani. Do konca letošnjega leta naj bi pripravili skupaj 271 prireditev. Dober je obisk koncertov in drugih celovečernih prireditev. V kvalitetnih dosežkih izstopa glasbena in likovna-razstavna dejavnost, bolj se je razvila tudi klubska dejavnost, medtem ko dramska stagnira, saj imajo premalo strokovnega kadra. V zadnjem času je vedno širša kulturna dejavnost po šolah. Na osnovni šoli Žirovnica zelo dobro deluje šolsko kulturno društvo Prešernov rod. V tem obdobju so naredili analizo o kulturnih navadah in potrebah občanov jeseniške občine, katere rezultati so že upoštevani pri srednjeročnem načrtovanju. Sredstva za naložbe bodo zaradi pozno sprejetega programa in začasnega financiranja v kulturni skupnosti Jesenice porabili do konca leta za knjižnico v Kranjski gori, za opremo ahrivskega skladišča in opremo klubskega prostora. D. S. PRVA PREMIERA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ V NOVI SEZONI 77/78 ~ Kranjsko gledališče je sinoči uprizorilo prvo premiero v sezoni 1977/78, črno komedijo Friedricha Durrenmatta METEOR v prevodu B. Trekmana. Predstavo so pripravili: režiser Matija Logar, scenograf Saša Kupm, kostumograf Anja Dolenc, lektor Ferdinand Miklavc, izbor glasbe Aleš Kersnik ter igralci — Tine Oman, Irena Šiling, Dušan Čipe, Jože Kovačič, Janez Dolinar, Edka Oman, Mirko Cegnar, Miha Krišelj, Jože Vunšek, Biba Uršič, Jože Urankar, Metod Mayer, Marjan Lombar, Tine Mi klavžič in Ivan Gros. ODER PIONIRJEV V razširjenem programu odra mladih v Medvodah zelo uspešno deluje tudi oder pionirjev. V zelo aktivni gledališki vzgoji so dosegli izjemne uspehe ter bodo predstavljali slovenski amaterizem na večerih bratstva in enotnosti v Prizrenu v mesecu oktobru. Predstavili bodo zelo uspelo igrico Marjana Bedine »Užaljeni medvedek«. Z isto igro bodo sodelovali tudi na prireditvi ob 30-letnici Zveze Svobod Slovenije, ki bo 27. in 28. oktobra v Murski Soboti in Lendavi. Člani amaterskega gledališča, ki letos proslavljajo 30-letnico udejstvovanja, se bodo domačemu občinstvu predstavili z zelo uspešno predstavo »Vpliv gama žarkov na rast marjetic«. -fr Jesenice — Glasbena šola Jesenice že več let prizadevno deluje. Gojenci te šole navadno ob koncu šolskega leta pripravijo samostojni koncert. Med učenci sta tudi Tomaž Sotlar in Marcel Federl, ki sta nastopila ob otvoritvi razstave slikarskih del Jožeta Trpina na Jesenicah. - Foto: B. B. I □ Organizacija združenega dela CM Gorenjski sejem Kranj p. o. išče za razširitev svoje dejavnosti 1. samostojnega referenta za področje ekonomske propagande 2. samostojnega komercialista za domače in tuje tržišče Pogoji: pod 1.: srednja ali višja šola grafične, oblikovne ali likovne smeri; pod 2.: srednja ali višja šola ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri. Prednost imajo kandidati z znanjem tujih jezikov in delovnimi izkušnjami na podobnih področjih. Razpisani delovni mesti sta vodstveni in zahtevata od delavcev veliko samoiniciative in samostojnosti. Pismene prijave sprejema Gorenjski sejem Kranj, odbor za medsebojna razmerja, do 20. oktobra 1977. JESENIŠKE VERTIKALE - Foto: J. Zaplotnik PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN Kranj vabi k sodelovanju mlajše pevke in pevce, ki imajo veselje do zborovskega petja. Zglasite se v Glasbeni šoli v Kranju vsak torek ali četrtek ob 19. uri. Nove pevce sprejemamo do 20. oktobra 1977. k. Pri Slovencih ČrtomirZorec: OD Rabi Na sončni strani Velebita (18. zapis) Vasi v slovenskem Porabju se nam vidijo včasih res preveč enolične, ker pač stoje kar skoro vse njihove hiše v vrsti ob cesti — ali pa se nam vidijo razmetane, zaradi domačij, razpostavljenih po prisojnih breži-nah ali sončnih slemenih. VASI OB CESTI Seveda je taka podoba naselij značilna za vso panonsko ravan, tudi za vse Pomurje, Podravsko, vso Slavonijo in Vojvodino. Hiše so v teh krajih le visoko-pritlične, male skromne vile. Ali pa se skrivajo med drevjem kot bi jim bilo nerodno, da so nekatere le lesene. Večje vasi (oba Senika, Slovenska vas, Stevanovci) so zdaj že pozidane, manjše pa imajo še mnogo lesenih stanovanjskih hiš (Otkovci, Verice idr.), V tej zvezi povem doživetje raziskovalcev z Nanico, osamelo zeničko, ki je lastnica še po starem grajene hišice v bregu. Teta Nanica — mož njen je že zdavnaj odšel v Ameriko in pozabil na svojo ženo — samuje že več desetletij. A vendar: le odkod neki dobiva ono stalno vedrino, ki ji iskri v očeh, ono otroško življenjsko radost, neverjetno ljubezen in zaupanje v ljudi? Cerkev v Slovenski vasi — tudi ob cesti. Prav tako ob cesti stoji tudi spomenik padlim vojakom iz prve svetovne vojne. — Foto: Č. Z. Nanico poznajo daleč naokoli. Ljudje jo imajo radi, vabijo jo na vse krstitve in gostije. - Je pa že tako v današnjih modernih časih, da tudi popotniki od drugod radi pokukajo v njen domek; posebej tudi zato, ker ima hiša še dimno kuhinjo in odprto ognjišče. Ko Nanici povemo namen svojega prihoda, zardi in vljudno odpre pred nami kuhinjo in vso hišo; medtem ko nam je srce odprla že prvo minuto... »HISE VENDUŠEV« Zanimiv opis hiše porabskega Slovenca (Venduša, Venda, včasih celo Vandala!) je podal Jožef Košič (o njem je že stekla beseda v 14. zapisu). Pisal je pred sto leti, a čas tu ne hiti tako! Hiše Vendušov so zelo revne in sploh preproste. Prebivalci ravnine in hribovitih krajev povsod postav- ljajo hiše iz samega smrekovega lesa, le temelj je iz hrastovine ali kostanjevega lesa. Novejše hiše pa so postavljene iz glin jene opeke (s plevami zmešane gline). Hiša sestoji navadno le iz treh prostorov, to je iz veže, sobe in kamre. Vhod vodi najprej v vežo, desno je soba, levo kamra. Soba je dolga in prostorna. A ni visoka. Temna je pa tako, da celo podnevi zadaj pri peči ne vidijo drug drugega. Okna so majcena in jih je le troje, kvečjemu četvero. Prvotno so imeli namesto oken le line, ki so jih za-pahnili z deskami (te so se po vtorih dale premikati; odpirati ali zapirati). V sobah je razen silne puščobe le malo videti. Nekaj piskrov, več ogromnih skled, precej širokoustnih vrčev in neostrugana miza, prekrita z gunjem. Ob njej, na dveh straneh so postavljene močne, okovane klopi iz debelih plohov. Stol z naslonjalom je že redkost. To pa je tudi vsa oprema kmečke sobe (seve, v najbolj revni in preprosti hišici). Zadaj v kotu stoji velika zidana (ne lončena) peč. Pred kurilno odprtino je odprto ognjišče za kuho in pečenje. Zato so stene vse okajene. Saje na stropu pa so tudi zaradi dima od bakel, s katerimi so si svetili pozimi. Dimnika venduška hiša nima. Le v sobi, tik pod stropom, je odprtina za odvod dima. Okrog peči je postavljenih nekaj klopi, na katerih otroci pozimi spe. V sobi spe tudi nekateri družinski člani. A le gospodar ima pravico, da spi v mehki postelji. Ostali spe tam, kjer si pač najdejo prostor; Če ne v sobi, v veži ali v hlevu; pač kakršna je že družina: otroci sladko zaspe kar oblečeni, ženske pa se pokrijejo s kakimi starimi odejami. — Mehkejših postelj si ljudje ne žele — saj boljših niti pri sosedih niso videli. Kamra pa je ono skrivališče, kjer spe mladi zakonci. Tudi porodnice dobe prostor v kamri, ko pride njihov čas. — Kamra je hkrati tudi shramba za jestvine, ki so zaprte v omari z zamreženimi vrati. Ima pa kamra tudi majceno okence. Ne zaradi zraka, bolj zaradi mačke, da more priti na lov. Tako revne so bile včasih (v Ko-šičevih letih!) skoro vse »hiše Vendušev«. Zdaj so le redke tako uboge. V zasnovi pa je takih kot jih je opisal stari plebanuš, še vedno nekaj. Oprema je bogatejša, tako bahaško bogata kot pri nas pa ni nikjer. Marsičesa še manjka — tudi življenjsko nujnih potrebščin. Morda pa vse to, kar imamo pri nas, niti ni tako potrebno za srečo? Značilna hišica nepremožnega vaščana je dobro vidna na sliki v 15. zapisu. Danes prikazem podobo sedanje vasi: hiše so zidane, a še vseeno so vedno le še hišice! Zal, tudi kake vrtne kulture nisem opazil, ne v Monoštru, ne v vaseh, skozi katere me je vodila pot. Tudi rož na oknih nisem videl ... Kako lepo bi bilo, če bi mogli kdaj množično gostiti naše rojake od Rabe — navdušili bi jih za gorenjsko pokrajino, ki je od pomladi do jeseni en sam negovan cvetlični vrt. Pa tudi sicer bi bilo potrebnih več stikov s temi našimi najsevernejšimi rojaki. (Djekše in Kneza na koroški Svinški planini nista najsevernejši slovenski vasi! To bi bolj upravičeno rekli za vasi na levem bregu Rabe: za Zenavce, Svetico, Modince in Ćretnik — ta leži najviše proti severu. Skoro natanko na 47. vzporedniku severne širine.) Slovenska vas (Rdbatdtfalu) — značilna panonska »dolga vas«. Vse hiše ob cesti. - Foto: C. Z. Prejšnji torek smo objavili, da za soboto, 8. oktobra, organiziramo izlet v Gradec z ogledom gra-škega velesejma po ceni 260 din na osebo. Obljubili smo tudi, da bosta šla z nami dva naša naročnika brezplačno. No, žreb je določil, da gresta z nami: Valentin S k ulj iz Kranja, Delavska 6 in Jerca Šolar, Bukovščica 9 pri Selcah. Gremo v Gradec Čestitamo! Nekaj mest imajo pri ALPE-TOURU še na voljo; poprašajte v hotelu CREINA ali na telefon 23-883. Odhod bo 8. oktobra ob 6. uri izpred hotela CREINA v Kranju, vrnili se bomo pa zvečer okrog 21. ure. Ne pozabite na veljaven potni list! Kraško polje Ravni Dabar (723 m) ima obliko velike ponikve, ki je podobna skledi. Njegovo dno je ravno in večinoma obdelano. Poleg nekoliko naseljenih stanovanjskih hiš, je tu še velika šolska zgradba, zadaj pa zbirna betonska ploščad za vodno cisterno. Najlepši detajl v Ravnem Dabaru je Celina, osamljena skupina skalnatih vrhov, ki se vzdigujejo iznad šole. Levo od Celine se vzdiguje nekoliko višji Rujičin kuk, skozi katerega je vsekana dabarska cesta, med njima pa je prelaz, čez katerega vodi steza iz Ravnega v Došen Dabar. Tega polja nisem imel na vidiku, zato o njem ne bom pisal. Čudno, kako svobodnega in sproščenega sem se počutil teh prvih nekaj ur hoje, ki sem jih prebil brez Bojanovega spremtva. Ne da bi imel kaj proti Bojanu, še zdaleč ne, zmeraj sem vesel, kadar ga doma srečam kje na cesti ali v gostilni — ampak na takih poteh se še najbolje počutim sam. Da se mi ni treba ves čas na koga ozirati, ampak se lahko ves posvetim svojim mislim, poti po kateri hodim in pokrajina, ki se odpira pred menoj. Seveda pa je za take samotarske užitke treba tudi nekaj tvegati. Orli letijo sami, pravi pregovor. In sami ostanejo tudi potem, ko strmoglavijo na tla. Kdo mi bo pomagal, če si zlomim nogo? Ce padem v kakšno luknjo? Ce se izgubim v gozdu? Ce me piči strupena kača? Dolgčas mi pa ni bilo, zdaj, ko sem ostal sam. Niti malo ne. Tale Velebit je nadvse učinkovito zdravilo proti dolgočasenju. Nikoli namreč ne moreš vedeti, kaj se bo odprlo za ovinkom ali prelazom na katerega se vzpenjaš — ali gola skalnata poljana, ali brezkončen bukov gozd, ali obdelano kraško polje s stanovi za živino, ali zapuščena, porušena kraška vas, ali pogled na divje skalnate vrhove, ali pa — kar je najlepše od vsega: razgled na morje, na otoke, ki se zarisujejo na njem jasno kot na zemljevidu, ali pa se izgubljajo v modrikastih meglicah, na čeri, na svetilnike, na ladje, ki rišejo svoje brazde na ravni vodni gladini. Tu na tem križišču nad Ravnim Dabarom sem se zamudil toliko časa, da se mi je želodec že spet izpraznil in sem se lotil kosila, pa čeprav sem komaj pred eno uro malical. Kosilo je bilo v znamenju ostankov — pojedel sem zadnje dva Zdenka sirčka in zadnje ostanke prest in prepečenca, ki sva jih bila z Bojanom kupila še pred dnevi v Sv. Magdaleni, in popil zadnje požirke vode iz čutarice, ki sem jo bil napolnil v Oštarijah. Zdaj so mi ostale samo še tri konzerve. Z upanjem, da si bom kje ob poti mogel nabaviti nekaj hrane, ali vsaj vodo, sem se odpravil naprej v smeri proti Velikem Alanu — po pešpoti z markacijski-mi oznakami »V«, to je po severnem delu velebitske turistične magistrale, tako imenovani »Pre-mužičevi stezi«. Velebitska planinska pot ali velebitska turistična magistrala, kakor jo nekateri imenujejo, je markirana transverzalna pot, ki poteka v dolžini več kot 100 km (celotna dolžina velebitskega pogorja je 167 km) od Svetega Brda nad Paklenico na jugu do Zavižana na severu. Projektirali in označili so jo v letih 1967 do 1969, poleg obstoječih koč in zavetišč pa so na kritičnih točkah postavili še troje novih planinskih zavetišč — Skor-povac, Oštarije in Mali Halan. Ob poti so postavili tudi 18 zabojčkov s kontrolnimi žigi. Pot poteka po naslednji trasi:- Starigrad —Velika Paklenica —Mali Halan —Sveto brdo —Vaganski vrh —Struge — Dom pod Stirovcem — Visočica — Jelova ruja —Oštarije —Bačič kosa — Skorpovac — Šatorina — Veliki Alan — Rossijeva koliba —Zavi-žan. Zadnji, severni del poti, od Oštarij do planinskega doma na Zavižanu je poznan pod imenom Premužičeva steza (imenovana po svojem projektantu, ing. Anteju Premužiču). Po svoji dolžini (čez 50 km), po lepotah pokrajine, skozi katero nas vodi in po svoji kakovostni in skrbni izdelavi je ta planinska steza edinstvena pri nas. Zgrajena je bila v letih 1930-1933, in to popolnoma na novi trasi, v dolžini 50 km in širini 1,20 m. Kjer je bilo potrebno, so jo podzidali s kamenjem, vsekali v stene ali speljali preko viaduktov (na primer v Rožanskih kukih). Vzponi in padci so ublaženi, tudi nepotrebnim ovinkom se steza izogiba, tako, da je hoja po njej razmeroma varna in udobna. Graditelj je kot dober poznavalec Velebita pri trasiranju spretno izkoristil značilnosti planine: njeno nenavadno dolžino, neprekinjeni višinski pas, razgled na morje in bogastvo kraških oblik. Steza se ne izogiba terenskim zaprekam, ampak jih obvladuje. Omogoča lahek pristop do najvišjih vrhov severnega Velebita, saj poteka od Velikega Alana naprej stalno na višini blizu 1500 m in se vzpenja čez najvišje gorske prelaze. Čeprav je Premužičeva steza bila zgrajena že pred skoraj 45 leti in je zlasti v srednjem Velebitu že precej poškodovana, ni do danes izgubila še ničesar na svoji vrednosti. Pišem tako, kot da bi hotel delati reklamo za to velebitsko magistralo, čeprav se jo na sovji poti skorajda nisem držal. Še prej, ko sva bila skupaj z Bojanom, sva sledila oznakam »V« le zadnji, peti dan, od Miljkovič kuka do Oštarij, pa še to samo zato, ker tam kakšne druge poti sploh ni bilo in bi se drugače izgubila v prazgodzu Raminega korita, kar pa glede na to, da sva bila izčrpana, brez vode in skorajda brez hrane, ne bi bilo ravno zavidanja vredno. Sam sem se potem deloma držal Premužiče-ve steze samo še šesti in sedmi dan, od Oštarij do Velikega Alana, ko sem postajal planine že počeši sit in je bil moj poglavitni namen priti po čimkrajši poti do Senja. Pri ruševinah nekdanjega dijaškega planinskega doma na Bačič kosi (1090 m) sem iskal cisterno, ki je označena na karti, vendar nisem našel drugega kot nekaj velikih gadov, ki sem jih zmotil pri mirnem sončenju sredi kupa razbeljenih skal, kjer bi morala biti vodna cisterna. Za tolažbo so se mi potem ob poti nekaj časa ponujale gozdne jagode. Vsakih nekaj deset metrov sem odlagal nahrbtnik, po-klekal na kolena in trgal sočne sadeže, tako da nisem skoraj nikamor prišel. No, in ker sem bil ravno dobre volje in je sonce tako prijazno sijalo, sem se mimogrede povzpel še na svoj prvi velebitski vrh, Soline (1267 m) ves prevzet nad enkratnim razgledom, ki se mi je na vrhu hriba odpiral dol na morje in na sosednje planine, sem pri vračanju pozabil, kje sem pustil nahrbtnik in sem ga našel šele po daljšem iskanju. Da bi bila mera polna, sem potem, ko sem nahrbtnik končno le nekako našel, nazadnje še zašel s poti in padel v po-gozdeno globačo pod Bačič kukom (1306 m). Poleg utrujenosti sta me že spet začeli zdelovati žeja in vročina. Na srečo sem na dnu globeli spet našel poseko, polno jagod. Debelo uro sem se pasel po jagodičevju, potem pa sem se vrnil nazaj do vznožja Solin. Žalostno, toda resnično: v treh urah hoje, se v smeri mojega pohoda nisem premaknil niti za en meter. Ker vele-biske magistrale še vedno nisem našel, sem šel po nemarkirani stezi po grebenu mimo Budakovega Brda (1318 m). S te poti naj omenim še drobno zanimivost — vsak malo večji kamen na poti je bil izruvan in preložen nekaj deset centimetrov stran od svojega prejšnjega ležišča. Dolgo sem tuhtal, kdo neki bi mogel biti tako nor, da ti gre brez potrebe ruvati nič hudega hoteče kamenje na poti;, ali kakšen blaznež, na begu iz norišnice, ali divja svinja; in šele naslednji dan sem zvedel od nekega kosca na Mlini-štu, da je to delo sladkosnednega medveda, ki išče pod kamenjem sladke mravljinčje bubice. Ob štirih popoldan sem, izčrpan od lakote, utrujenosti in predvsem žeje, prišel v dolino na drugi strani Budakovega Brda. (Pravzaprav v »dulibo,« če hočemo biti natančni; — tako se namreč imenujejo suhe, brezvodne doline v notranjosti Velebita.) Bolj padel kot legel sem v senco prvega drevesa ob poti. Ko sem prišel malo k sebi, sem — žejen kakor sem bil — vzel iz nahrbtnika konzervo z grahom, z nožem izvrtal vanjo luknjo in posrkal ven vso slano omako, v kateri so se bila poprej namakala grahova zrnca. J E S E N '77 ČEVLJI PEKO model BELA oarve. rjava, natur cena: 400,75 din V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM MEDNARODNO TEKMOVANJE PSOV Lesce — V soboto in v nedeljo, 1. in 2. septembra, je bilo na nogometnem igrišču v Lescah 12. mednarodno tekmovanje šolanih psov. Tekmovanja se je Udeležilo 32 tekmovalcev, ki so se pomerili v sledenju, v napadu in v obrambi, v nedeljo pa prikazali svoje sposobnosti na skupnem nastopu. Tekmovanja so se letos prvič udeležili tudi lastniki psov iz Srbije in Vojvodine, sodelovali pa so tudi lavinski psi, ki so uspešno končali tečaj reševanja ponesrečencev iz ruševin. Tekmovanje, na katerem so prva mesta osvojili Člani klubov za vzrejo športnih in službenih psov Maribor in Ljubljana, je vzorno organiziral klub za vzrejo športnih in službenih psov Bled pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja Murka. — B. B. VAJA NAKELSKIH GASILCEV - Pretekli teden so člani Gasilskega društva Naklo organizirali nočno mokro gasilsko vajo. Nakelski gasilci so izredno prizadevni, saj pripravijo mesečno dve ali tri vaje. Društvo je med najstarejšimi v kranjski občini in se je pred kratkim opremilo z novo motorno brizgalno. (jk) — Foto: J. Zaplotnik Brnik — Cesta od Vodic io Brnika je bila včasih makadamska in vožnja po njej ni bila ravno prijetna. Zaradi precejšnjega prometa pa so jo s sredstvi republiške skupnosti za ceste in drugimi pred nedavnim asfaltirali. Tako se z vožnjo po tej cesti lahko izognemo precej gostemu prometu na odseku od Kranja do Šentvida. — B. B. LOVSKA RAZSTAVA V okviru praznovanj ob 70-letnici republiške lovske organizacije, bodo člani Lovske družine Medvode v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravili lovsko razstavo. Obenem bodo pripravili tudi priložnostno razstavo o varstvu okolja, ki je zaradi močne industrijske proizvodnje postalo zelo kritično. K sodelovanju bodo pritegnili tudi šolsko mladino z razpisom za najboljše likovno delo na temo očuvanja okolja. -fr bitnje Skorja Loka — Po pravilniku o prometnih znakih iz leta 1975. znak »ime naseljenega kraja« označuje ime kraja (naselja), v katerega vodi cesta ter je pravokotne oblike, rumene barve, robovi in napisi pa so črni. Vas Bitnje pa še vedno označuje znak, katerega pravilnik ne pozna več. Prav bi bilo, da bi ga zamenjali! -fr IZLET V GONARS Kranj — Krajevni odbor Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov Vodovodni stolp je organiziral že več izletov za svoje člane, ki-so bili dobro obiskani. V soboto, 8. oktobra, pripravlja odbor nov izlet za borce in vojaške vojne invalide. Cilj potovanja bo Gonars, kjer je bilo med vojno zloglasno taborišče, v katerem so trpeli predvsem naši ljudje in italijanski domoljubi ter nasprotniki nacizma in fašizma. I. Petrič JE8ENICE — Rekonstrukcija magistralne ceste od Javomika do TVD Partizana na Jesenicah se je zaradi težav zelo zavlekla, tako da je razmeroma gost promet v poletnih mesecih bil preusmerjen po obvoznici Trebež. Dela še do danes niso povsem zaključena in tehničnega prevzema še ni. Zdaj asfaltirajo nekatere pločnike — tudi ob tretjem voznem pasu pri železarni — in predvidevajo, da bodo dela na cesti končana do konca letošnjega leta. — Foto: J. Zaplotnik Hlebce — V Hlebcah v radovljiški občini že 55 let deluje gasilsko društvo. S skupnimi močmi so uredili dom, v katerem imajo prostore tudi krajevne družbenopolitične organizacije. Denar za obnovo doma so v glavnem dobili s prirejanjem gasilskih veselic in podobnih prireditev, nekaj pa so prispevali tudi občani in občinska skupnost za varstvo pred požari. Člani društva si prizadevajo, da so nenehno pripravljeni na morebitno pomoč in posredovanje. Da so dobro usposobljeni in izurjeni so dokazali tudi na nedavnem občinskem tekmovanju v Begunjah. Uvrstili so se namreč na tretje mesto. Na sliki: Člani gasilskega društva Hlebce na občinskem tekmovanju v Begunjah. — B. B. ZAČETEK MLADINSKE PLANINSKE ŠOLE Kranj — Mladinski odsek Planinskega društva Kranj se je letos okrepil. Temu mora slediti tudi izobraževanje planincev. Zato so se v odseku že začeli pripravljati na mladinsko planinsko šolo, ki se bo pričela v torek, 11. oktobra, ob 18. uri v prostorih Planinskega društva Kranj. Sola bo obsegala številna predavanja in praktične prikaze. Med teoretičnim delom kaže še posebej omeniti predavanja o organizaciji planinstva in njegovi zgodovini, slovenskem gorskem svetu, gorski flori in favni, vremenskih razmerah, nevarnostih v gorah, orientaciji, prehrani in opremi, gibanju v gorskem svetu, vplivu gora na človeka, prvi pomoči, organizaciji in delovanju Gorske reševalne služr>e itd."K programu šole bodo sodile tudi dve jesenski, ena zimska in ena spomladanska tura. Planinska šola se bo končala s smučarskim taborom in izpitom, do katerega bodo imeli pravico udeleženci 75 odstotkov predavanj in skupnih tur. Kdor bo šolo uspešno končal, se bo lahko vpisal v tečaj za mladinske vodnike. D. Maretič Kranj — Krme dovolj — Kmetovalci Gorenjske v tem času spravljajo koruzo v silos. Zaradi obilnega deževja je visoko zrasla in bo krme dovolj. Zasebni kmetovalci jo večinoma pospravljajo ročno, delavci KŽK Kranj pa z ustreznimi stroji. Koruza je izredno kakovostna in vpliva na povečanje mlečnosti krav. Na sliki: pospravljajo koruzo med Hrastjem in Trbo-jami. — B. B. IZLET BORCEV V soboto, 24. septembra, in v nedeljo, 25. septembra, je izvršni odbor krajevne organizacije ZB Radovljica v počastitev jubilejnih obletnic Tita in Zveze komunistov organiziral izlet za svoje člane. Z dvema avtobusoma, v organizaciji Generalturista se je izleta udeležilo 82 borcev in njihovih svojcev. Prvi dan so si ogledali Titovo rojstno hišo v Kumrovcu in dom borcev in mladine, nato pa še spominski kompleks in spomenik Kamniti cvet v nekdanjem ustaškem koncentracijskem taborišču v Jesenovcu. Prenočevali so v lepo urejenem in gostoljubnem hotelu Kozara v Bosanski Gradiški in naslednjega dne nadaljevali vožnjo na Mrakovico na Kozari. V izredno lepem vremenu so jim domačini razkazali sloviti spomenik padlim Kozarčanom, spomenik, ki ga je izdelal znani jugoslovanski kipar Dušan Džamonja. Zvedeli so marsikaj novega o boju in žrtvah, zlasti o znameniti Kozarski ofenzivi sredi leta 1942. Vsi udeleženci so bili z izletom zadovoljni, zato so se odločili, da se bodo tudi prihodnje leto udeležili podobnega potovanja po krajih, znanih iz NOB. Gorje — Krajevna skupnost Gorje je pred letom dni razpisala referendum za samoprispevek in se v programu odločila, da med drugim z denarjem od samoprispevka uredi tudi vse dotrajane mostove v krajevni skupnosti. Ker so pred nedavnim položili asfaltno prevleko na cesto proti Poljanam nad Jesenicami, so uredili tudi nekaj časa precej dotrajan most prek Radovne. Cestna povezava z Jesenicami bo prek Bleda in Gorij zadovoljiva, ko bodo tudi z jeseniške strani uredili cesto proti Poljanam. Dela na jeseniški strani ovira strmi vzpon ceste in zahtevna zemeljska dela. — Foto: J. Zaplotnik »PUSTI SMETI!« Brezje — »Pusti povožene pse in kante za smeti, vrni se med ljudi, če ne bodo tvoje bodice bodle v prazno,« me pozdravlja z brezjansko razglednico J. S. iz trafike. Ne bi bil smetnjakarski Jež, ko bi me bolj obveščali o vseh drugih pojavih; trgam čevlje gor in dol, se spotikam ob smeti in ker sem bolj neznatne pojave, me nihče sploh ne porajta. Zdim se nepomemben, da me brcajo in frcajo v jarke in ne bev ne mev o dogodkih, ki grejo ljudem na živce. Če mi kdo piše, sem tega res vesel, če mi kdo kaj pojamra, sem koj dovzeten. Vaš brezjanski pejsaž, ki se ga da dobiti že v gostilnah, je res edinstven, krasni, prvovrstni kič. Nimam nič proti Brezjam, še manj proti vernikom, imam pa še in še proti krami in kiču, ki se bohoti že v nerazumljive razsežnosti tudi tam, pri vas. Družno se mu lahko posmehujeva, ga zaničujeva, izkoreninila ga pa ne bova. To in še marsikaj drugega je stvar generacij, mišljenja in nazorov rodov, ki so bili in bodo prišli, stvar razvoja, ki izoblikuje tudi okus ... RAZSVETLJAVA PODNEVI Kranj — »Ni dolgo tega in sploh ne prvič, da so v Kranju gorele cestne svetilke do 12. ure, do opoldne torej, pa ni bilo ne megle in ne mrka,« se pritožuje bralec iz Kranja. To je naravnost narobe svet: marsikje razsvetljave sploh nimajo, kjer pa jo že imajo, gori podnevi in ponoči. In — upravičeno se lahko pritožujete v teh časih, ko nam ne gre vse tako lahko. Razsvetljava je draga: nekoliko večja krajevna skupnost, ki ima luč le ob glavni cesti, plača za celoletno uporabo okoli 6 starih milijonov, vendar ji ne gore luči dan in noč . . . VLJUDNOST ODVEČ Kranj Na »lokalcu« Kranj— Kokrica se je oni dan dogodila čudna reč, da se je mladina, ki se je namenila v disco, kar spogledovala. Vzgojeni mladenič se je dvignil s sedeža, da bi ga odstopil starejšemu možakarju, le-ta pa je zabrusil: »Kaj boš vstajal, saj boš tedaj dovolj stal, ko boš toliko star kot jaz!« Mladenič ne more pozabiti, da se mu je tako dotolkla vljudnost, ki so mu jo vbijali v glavo. Težko razume, da smo tudi odrasli večkrat skrajno nevzgojeni in ne- Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR-ROŽNIKn. sub. o., TOZD PRESKRBA n. sub. o., Tržič, Trg svobode 27 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. SALDAKONTISTA 220 2. SALDAKONTISTA POTROŠNIŠKIH POSOJIL 3. POSLOVOJE v prodajalni športne opreme in avto delov 4. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE v prodajalni športne opreme in avto delov 5. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE na oddelku opreme v blagovnici 6. BLAGAJNIKA na oddelku opreme v blagovnici 7. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE v prodajalni železnine 8. HIŠNIKA V BLAGOVNICI -za polovični delovni čas Potrebna šolska izobrazba: L: srednja ali KV in knjigovodski tečaj, 2. : srednja, KV ali NS in knjigovodski tečaj 3. : VKV ali K V prodajalec, 4., 5., 6., 7.: KV prodajalec 8.: osnovna šola — v poštev pridejo tudi mlajši upokojenci Pismene prijave je treba oddati do vključno srede, 12. oktobra 1977, splošni službi TOZD. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Nela, Duško in Ivo OKln Kranj — Jutri ob 20.15 bo v kinu Center zabavno glasbena prireditev. V koncertnem delu bosta nastopila pevca Duško Lokin (na sliki) in Ivo Mojzer, za zabavo pa bo poskrbela humoristka Nela Eržišnik. H. J. KONFEKCIJA MLADI ROD KRANJ Odbor za kadre objavlja prosto delovno mesto šoferja Pogoji: kandidat mora imeti vozniško dovoljenje »B« in »C« kategorije in mora biti KV avtomehanik. Poskusni rok je 1 mesec. Kandidati naj svoje vloge v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Mladi rod Kranj — splošni sektor. MALI OGLASI prodam Eno leto stare KOKOSI lahko dobite vsak dan popoldne, v soboto pa ves dan pri Pavlin, Pivka 45, Naklo 6759 Ugodno prodam odlične mladiče nemške VOLCJAKE. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 6821 Prodam ležečo TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine. Cankarjeva 27, Kamnik 6979 Prodam KONJA. Gros Ana, Kovor 55, Tržič 6980 Prodam še NEOBRANA JABOLKA po 3,50 dinarja za 1 kg. Šorec Anton, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 1 6981 Ugodno prodam ZELJE V GLAVAH. Nasovče 10, Komenda 6982 Zelo ugodno prodam PEČ za etažno kurjavo buderus, novo. Miloše-vič, Kokrškega odreda 11, Kranj 6983 Prodam 1 leto stare KOKOSI nes-nice. Cegelnica 1, Naklo 6984 Prodam PUJSKE, 9 tednov stare. Kržan, Selo 23, Žirovnica 6985 Prodam dobro ohranjen kombiniran električni in plinski ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na trda goriva. Knap Jože, Nartnikova 9, Kranj 6986 Ugodno prodam športni VOZIČEK in ZIBELKO. Stirnova 10, Kranj 6987 Ugodno prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, 4 registri. Andrejka, Bazoviška 4, telefon 75-946 6988 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda, model 272. Ušenič-nik, Suška 5, Šk. Loka 6989 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo. Zg. Brnik 74, Cerklje 6990 Prodam ZASTEKLENA OKENSKA KRILA, primerna za tople grede. Blenkuš Zorko, Gasilska 12, Kranjska gora, telefon 88-731 6991 Prodam nove REZERVNE DELE za pletilni stroj regina ali kupim starejšega. Naslov v oglasnem oddelku 7008 Prodam OTROŠKO POSTELJICO -z jogijem. Chvatal, Staneta Žagarja 58/a, Kranj 7009 Prodam brejo KRAVO, ki bo sedmič telila. Kokalj, Podgora 4, p. Gorenja vas nad Šk. Loko v ožila Prodam NSU CS 110, letnik 1967, registriran do septembra 1978. Smrtnik, Kidričeva 5, Kranj 6992 Prodam RENAULT 4. Visoko 44, Šenčur 6993 Prodam FIAT 125 S. Jezerska c. 108/d, Kranj, telefon 24-035 6891 Ugodno prodam NSU PRINCA 1000, registriran do septembra 1978. Tomažič, Kopališka 7, Sk. Loka 6918 FIAT 132 S - 1600 ccm s plinsko napravo in radiom letnik 1973, registriran d«septembra 1978 prodam. Reševa 10/A, Primskovo, Kranj 6923 Prodam NSU 1200 v voznem stanju, neregistriran. C. na Klane 8/e, Kranj, telefon 25-697 6994 Prodam AMI 8/72. Informacije od 14. do 18. ure na telefon 22-357 6995 Prodam novo KATRCO. Plačilo Eo dogovoru. Lombar, Planina 7, ;ranj 6996 Kompas TOZD hotel Bled proda razne kuhinjske elemente iz nerjavečega jekla. Ogled elementov je vsak dan. Prodam skoraj novo karamboli-rano JAVVO 350 CZ. Justin Anton, Doslovce, Žirovnica 6997 Avto PEUGEOT 204, letnik 1972 — avgust, registriran, prevoženih 86.000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije na telefon 064 75-905 ves dan 6998 Prodam spredaj karambolirano ŠKODO, letnik 1969. Bernik Viljem, Zg. Gorje 88, blok IV, 6999 Indeja CP GUa, Kranj, Ulic Moto PB3JM 1. SUvek: GP Gorenjski tlek Kranj, tisk: Zdruteno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana. Kepi-Uljara 1. - Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, Mote Pttadsja 1. - Tekoči rasan pri SDK v Kranja etevilka SlMO-aol-llsM - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik In uprave I*-Ml, uredni-•tre tl-sM, novinarji Il-Sea, nudo-oflasul in neredu laki oddelek U-*41. - Naročnine: letne i— din, petletne IS* din, osne se 1 številko i dinarje. — Oprošteno prometnega lavka po prietojkess mnenju Ugodno prodam AMI 8, letnik 1974. Podviz, Zbilje 9/a, Medvode 7000 Ugodno prodam AMI 8 karambo-liran. Ciperle, Dvorje 31, Cerklje 7001 Prodam VW 1200, letnik 1966 za 16.000 din. Ogled vsako popoldne od 15. ure dalje. Ahlin Janez, Gradni-kova 29, Radovljica 7002 Ugodno prodam dobro ohranjenega AUSTINA 1300. Ogled popoldan. Benčič Jože, Ul. Gorenjskega odreda 10, Kranj 7010 stanovanja Dvosobno STANOVANJE s centralno v Šorlijevi ul. zamenjam za drugo brez centralne v Valjavčevi ali na Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddelku 7003 Mlad par išče GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 7004 Oddam kletno SOBO dvema dekletoma. Tavčarjeva 7, Kranj 7005 OPREMLJENO SOBO, centralno ogrevano, oddam takoj ženski za pomoč v gospodinjstvu. Oddati ponudbe pod Hiša 7011 Mlad par potrebuje NEOPREMLJENO SOBO. Redno plačilo. Nagrada. Oddati ponudbe pod November 6946 posesti V Kranju ali okolici vzamem v najem MANJŠO DELAVNICO za mirno kovinsko obrt. Oddati ponudbe pod Kovinostrugarstvo 6932 zaposlitve Sprejmem ŠIVILJSKO VAJEN-KO s končano osemletko. Hrana in stanovanje v hiši. Hrovat Marlena, Masljeva 11, 61230 Domžale 7007 obvestila Sodoben način ČIŠČENJA preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 6424 prireditve VIA TURISTI vas obvešča, da so PLESI vsak petek ob 19. uri v dvorani DUPLICA pri Kamniku, vsako nedeljo ob 18. uri na SKARUČNI. Vabljeni 7006 Gorenjska kmetijska zadruga TZESLOGA Kranj IŠČE PREVOZNIKA ZA MLEKO za Zg. Jezersko —Kranj. Interesenti naj se zglasi-jo do 10. oktobra 1977 do 7. ure zjutraj na upravi, Gasilska ul. 5 - Straži-sče. . Popravek Pri zahvali za pokojno Frančiško Tomažin, objavljeno v Glasu dne 30. septembra 1977 je pravilno besedilo: Ostale nam bodo v spominu iskrene besede govornikov tovarišev Toplaka, Kovačiča, Rinka in tova-rišice Pavle Bernik. Za napako se opravičujemo. Uredništvo dežurni veterinarji od 7. do 14.10.1977 Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in Vehovec Srečko, dipl. vet., Kranj, Stoličeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; Benulič Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 77-043 za občinj Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Hišni svet Podlubnik 160,161,162 in 152 Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto kurjača-hišnika za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: KV delavec kovinske stroke, strokovni izpit za kurjača, 2-letna praksa in 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejema Hišni svet Podlubnik 160, Škofja Loka. Rok vlaganja prijav poteče 15. dan po objavi. Hišniško družinsko stanovanje je zagotovljeno. V zadružnem domu Mavčiče bo 10.oktobra 1977 od 8.30 do 10. ure dopoldan razpordaja raznega elektro materiala, talnih in zidnih ploščic, brusnih kamnov, štedilnika, barv in drugo. Vse blago je novo. Vabimo vas k nakupu! NESREČE AVTOMOBIL ZGOREL Reteče — V soboto, 1. oktobra, ob 20.40 se je na lokalni cesti v Retečah pri hiši št. 11. pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Miran Oblak (roj. 1951) iz Zg. Senice pri Medvodah je peljal po lokalni cesti proti regionalni; zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti ga je v preglednem ovinku zaneslo v levo v živo mejo, nato pa je trčil še v drevo. Ob trčenju se je avtomobil vnel in zgorel. V nesreči sta bila hudo ranjena voznik in sopotnik Anton Voljčič iz Reteč, lažje ranjena pa je bila voznikova žena Vesna. Vse so prepeljali na nezgodni oddelek Kliničnega centra. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. NEPRIMERNA HITROST Boh. Bela — V soboto, 1. oktobra, ob 15.45 se je na Boh. Beli na cesti Boh. Bistrica — Bled pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznika osebnega avtomobila Franca Pikona (roj. 1951) iz Boh. Bistrice je v desnem nepreglednem ovinku pri vojašnici začelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati in je zato trčil v betonski steber železniškega nadvoza. V nesreči je bil voznik lažje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, sopotnik (njegov brat Vinko) pa jo je odnesel brez poškodb. Škode na vozilu je za 25.000 din. NEZGODA V OVINKU Škofja Loka — V nedeljo, 2. oktobra, ob 13.30 se je na Sp. trgu v Škof ji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Porenta (roj. 1933) iz Sv. Duha je pri zaviranju na Sp. trg zavozil na levo stran vozišča, po katerem je tedaj pripeljala v osebnem avtomobilu Marija Jamnik (roj. 1938) iz Radovljice. V trčenju je bila voznica Jamnikova ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilih pa je za 10.000 dinarjev. PO 22 DNEH UMRL V BOLNIŠNICI 24. septembra je v ljubljanski bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl Lovro Demšar (roj. 1925) iz Virloga. Pokojni se je bil ponesrečil 2. septembra zvečer v Veštru, ko je na motornem kolesu v ovinku zapeljal s ceste na travnik in padel. S poškodovano hrbtenico so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je po 22 dneh umrl. L. M. m Fllbo OZDFilbop. o. Bohinjska Bistrica 64264 Boh. Bistrica Triglavska c. 35 1. Razpisna komisija razpisuje prosto vodilno delovno mesto računovodje Pogoji za zasedbo delovnega mesta: a) fakultetna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu; b) srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu. Kandidat za razpisano delovno mesto mora biti moralnopolitič-no neoporečen in mora izpolnjevati pogoje kadrovske politike v občini Radovljica. Kandidati naj vlože pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in potrdilom iz kazenske evidence v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov v 15 dneh po tej objavi. 2. Odbor za medsebojna razmerja vabi k sodelovanju dva sodelavca za delo na področju konstrukcije, projektive ali tehnologije Pogoji: a) fakultetna izobrazba strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, ali pripravnik; b) srednja tehniška šola strojne smeri s tremi leti delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Interesente vabimo, da oddajo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po tej objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene Frančiške Jeklič se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se od nje poslovili in ji darovali cvetje. Zahvaljujem se g. župniku za tople poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Posebej se iskreno zahvaljujem dr. Pogačniku ter strežnemu osebju Bolnice Jesenice, prav tako dr. Novaku iz Zdravstvenega doma Jesenice za vsakdanjo pomoč na domu. Žalujoči mož Jakob Jesenice, 26. 9. 1977 Vsem svojcem, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric Janez Podobnik iz Hobovš Na zadnjo pot ga bomo spremili v torek, 4. 10. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Hobovšah . št. 13, na pokopališče v Staro Oselico. Žalujoči: žena Marija, hčerki Danica z družino, Marica z možem, sin Janez z družino, sestra Francka ter ostalo sorodstvo. Hobovše, 2. oktobra 1977 Pretekli teden je bilo v tovarni Elan v Begunjah živahno. Ta delovni kolektiv je največji proizvajalec smučarske opreme v Jugoslaviji. Pred novo smučarsko sezono so na tovariško srečanje povabili naše smučarske tekače in jim podarili nove smuči. — Foto: J. Zaplotnik Tekači in alpinci obiskali tovarno Elan V nove smučine z novimi smučmi V NOVE SMUČINE Z NOVIMI SMUČMI BEGUNJE NA GORENJSKEM - Tako kot že leta nazaj bodo tudi letos naši najboljši smučarski tekači in alpinci tekli in vozili z novimi smučmi naše največje tovarne športnega orodja in smuči Elan iz Begunj. Za ta korak so se v Klanu odločili tudi letos, saj je živa reklama najboljša, da se naši reprezentant je pojavljajo z Elanovimi kvalitetnimi smučmi na raznih velikih tekmovanjih v Evropi in tudi v drugih deželah sveta. Zavedajo se, da je takšno reklamiranje najboljše, saj vpliva na njihovo prodajo in spodbuja proizvodnjo. V novo sezono bodo namreč v Elanu na trg dali nad 400.000 novih parov smuči. Pretekli teden je bilo v Elanu živahno, saj so bili na obisku najboljši naši tekači v obeh konkurencah, za njim pa še tekmovalci v alpskih disciplinah. V načrtu pa imajo še obisk skakalcev. V prijateljskih pogovorih in tova-riških srečanjih so predstavniki Elana z direktorjem Dolfetom Vojskom ter direktorjem Elanovega instituta inž. Petrom Petričkom in ožjih sodelavcev pri proizvodnji smuči na čelu orisali nastajanje njihovih izboljšanih proizvodov pri tekmovalnih smučeh, ki bodo z manjšimi popravki prišle na trg tudi za ostale ljubitelje smučanja. TEKAČI Z IZBOLJŠAVAMI Prvi so se z novostmi seznanili naši reprezentance v tekih. »Čeprav v začetku pri izdelavi tekaških smuči nismo imeli največjega uspeha, smo vendar te rekvizite le toliko izboljšali, da vam bodo prav gotovo odlično služili v domači in tuji smučini« je v uvodu dejal direktor tovarna Dolfe Vojsk. »Z znanimi tekači, med katerimi ste bili tudi vi, smo nase tekaške smuči toliko izboljšali, da boste z njimi lahko uspešno Sredstavljali naš tekaški šport. Mislim, da oste posegli po dobrih rezultatih, saj ste prav letos zaželi že zgodaj s pripravami za te pomembne nastope.« Tekači so zadovoljni zapuščai tovarno. Posebno še sedaj, ko so v tovarni organizirali sosvete, v katerih so tudi znameniti tekači in trenerji, vsi pa bodo radi prisluhnili predlogom, ki jih bodo dodali tekači. Da so te tekaške smuči res boljše kot v preteklih letih, pove podatek, da na teh proizvodih že tečejo tudi mladi tekači ZRN, Švedske in tekmovalci iz ČSSR, stike pa imajo tudi predstavniki ZDA. V njihovem sosvetu je tudi znameniti ameriški tekač S ven Dunklee. Naši tekači so se zahvalili. Prepričani so, da bodo s pridom in uspešno uporabili njihove smuči. Z NOVIM TRENERJEM DO BOLJŠIH USPEHOV Tekači, pred katerimi je bogata mednarodna smučarska sezona, med drugimi tudi svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Lahtiju, so se začeli pripravljati že maja pod vodstvom sovjetskega trenerja Mihajla Prjahina, ki je v Jugoslavijo prišel že marca. V tem času so na rolkah nabrali že 1400 km ter 1500 km suhega treninga. Če vemo, da so dosedaj v celotni sezoni, skupaj z tekmami, imeli »v nogah« le borih 4500 km, potem res nismo mogli imeti boljših uspehov. Novi trener se je dela lotil resno saj je prepričan, da imamo nadarjene tekmovalce, ki bodo lahko dosegli še marsikaj. Predvsem je šibka tehnika dela z rokami in nogami, pa tudi njihova psihofizična pripravljenost ni bila velika. Vrhunec forme načrtujejo za starejše mladince za evropsko prvenstvo v Avstriji, za člane pa za balkanske igre in svetovno prvenstvo. Med tem pa tudi peščica žensk ne počiva. Največ pričakujejo od vedno solidno pripravljene in borbene Milene Kordež ter Jeli Jelovčan iz Kranja ter od Ljubljančanke Metke Munih. ALPINCI Z ZBOLJŠANIMI SMUČMI ZA VELESLALOM S svojimi trenerji in predsednikom SZ Slovenije Janezom Kocjančičem so bili gostje tovarne tudi alpinci. Zal pa so bili med moškimi le trije: Jože Kuralt iz loškega Alpetourja, Mišo Magušar iz Ljubljane in Tržičan Bojan Križaj, medtem ko je bila ženska reprezentanca kompletna. Tu so bile Kokličeva, Tometova, Zavadlavova, Klanjščkova, Dornikova ter Oblakova, ki so po zaključu obiska v Elanu s trenerji odpotovale na trening na prelaz Stelvio v Italijo. S seboj pa so vzele nove smuči. V Elanu so se letos izredno potrudili, da so izboljšali smuči za veleslalom, medtem ko za slalom ostanejo enake kot lani. Torej tiste, RC, na katerih je njihov Šved Stenmark osvojil svetovni pokal. Nove veleslalomske smuči so odlično prestale testno preskušnjo. Testiral jih je tudi Stenmark. Razlika od lanskih je v tem, da nimajo več neprekinjenih robnikov, temveč členkaste. Le-ti dajejo večjo hitrost. Za vso podporo, ki jo Elan nudi našim re-prezentantom, se je zahvalil predsednik SZ Janez Kocjančič. D. Humer Za tekači so Elan obiskali tudi naši alpinci. Bojan Križaj in ženska repre-, zentanca pred tovarno Elan. — Foto: J. Zaplotnik Izbira smuči za tekmovalno sezono ni lahka. V veliko pomoč našim najboljšim je tudi bivši reprezentant Miran Gašperšič, ki svetuje LoČanu Jožetu Kuraltu. — Foto: J. Zaplotnik Nogomet Mladi zmagujejo MURA : GORENJSKA 4:0 - Gorenjska članska selekcija se je tudi to pot z gostovanja iz Murske Sobote vrnila praznih rok. Po enakovredni igri v prvem delu srečanja so gostje v nadaljevanju popustili in domačinom ni bilo težko visoko zmagati. KOČEVJE : GORENJSKA - Srečanje ni bilo odigrano, ker je bilo igrišče v Ribnici poplavljeno. KRANJ-STRA2IŠČE : OLIMPIJA 4:0 - Po dobri igri v obeh delih so kadeti Gorenjske brez težav in visoko premagali vrstnike iz Ljubljane. KRANJ-CENTER : VIRTUS (Kamnik) — V enakovredni tekmi se je druga gorenjska selekcija kadetov s Kamničani razšla z neodločenim izidom. Pari prihodnjega kola: Gorenjska : Onior (Slovenske Konjice) ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja, mladimi — Kranj-Straži-Sče : Bela Krajina, kadeti — Medvode : Kranj-Stražišče, Ljubljana : Kranj-Center. -dh NERESNOST V ŠKOFJELOŠKI LIGI Skorja Loka - V občinski članski, mladinski in pionirski ligi so nogometaši v občinski loški ligi odigrali dve koli. V članski nastopajo Alpina, Reteče, Kondor, Polet, Tehnik in Gorenja vas, v mladinski pa moštva Alpine, LTH, Kondorja, Poleta in Alplesa, pri pionirjih pa Alpina, Kondor, LTH, Alples in Polet. > 2e v prvih dveh kolih so tekmovanje nekateri vzeli sila neresno. Pri članih namreč Gorenja vas še ni odigrala nobenega srečanja, ekipa Tehnika pa ni prišla na eno prvenstveno tekmo. Tekmovalna komisija bo morala hitro narediti red, saj tak odnos do tekmovanja ne pelje nikamor. J.Starman PREKINITEV NA OREHKU IN V LESCAH KRANJ — V nadaljevanju šport no-rekreacijskih lig na Gorenjskem v nogometu je v članski konkurenci prišlo do dveh prekinitev. Na Orehku je član Filmarjev napadel mejnega sodnika in glavni je tekmo moral prekiniti. V Lečah pa je bilo srečanje med domačo ekipo in Bledom prekinjeno devet minut pred koncem. V tej je namreč gostujoči izključeni igralec pri odhodu z igrišča napadel rezervnega igralca Lesc. Izidi — člani južna skupina: Korotan : Sava 2:2, Kokrica : Naklo 2:1, Filmarji : Trboje 0:3 (prekinjeno), Primskovo A : Grintavec 8:1, Britof : Podbrezje 1:1, Šenčur : Preddvor 2:0. Lestvica: Korotan 3 2 1 0 14: 5 5 Kokrica 3 2 1 0 9: 7 5 Šenčur 3 2 0 1 16: 8 4 Primskovo A 2 2 0 0 13: 4 4 Trboje 3 2 0 1 7: 4 4 Sava 3 1 1 1 11: 7 3 Naklo 2 10 1 S: 4 2 Preddvor 3 1 0 2 9:14 2 Podbrezje 3 0 1 2 3: 8 2 Britof 3 0 1 2 4: 9 1 Filmarji 3 0 1 2 5:13 1 Grintavec 3 0 1 2 7:22 1 zunaj konkurence Primskovo B 3 0 11 7: 5 3 Izidi — mladinci: Kokrica : Primskovo 1:4, Filmarji : Trboje 13:1, Naklo : Preddvor 8:1, Podbrezje : Šenčur 3:4. Vodi Preddvor s 5 točkami pred Filmarji, Naklom in Primskovim s po 4. Izidi — člani severna skupina: Lesce : Bled 0:2, (prekinjeno), Bohinj : Triglav 0:2, Tržič : LTH 4:1, Jesenice : Alples 3:1. Lestvica: Triglav 3 3 0 0 7: 2 6 Tržič 3 2 0 1 8: 6 4 Bled 3 2 0 1 6: 6 4 Lesce 3 1 1 1 4: 2 3 LTH 3 1 1 1 4: 6 3 Jesenice 3 1 0 2 8: 7 2 Bohinj 3 1 0 2 3: 4 2 Alples 3 0 0 3 6:11 0 Izidi — mladinci: Škofja Loka (selekcija) : Bohinj 5:0, Bled : Lesce 3:0, Triglav : Jesenice 3:5. Vodi Škofja Loka s 5 točkami pred Jesenicami 4 in T rtičem 2. Izidi — pionirji: Škofja Loka (selekcija) : Jesenice 2:1, Tržič : Bohinj 3:4. V vodstvu so Leščani s 4, pred Jeseničani 3 in 5 kofjo Loko 2. P.Novak Balinanje Pokal na Trato ŠKOFJA LOKA - V organizaciji balinarskega kluba s Trate je bil na tukajšnjih baliniščih balinarski turnir za »Pokal Trate«. Za pokal se je potegovalo osem moštev, v odločilnem srečanju za prvaka so domačini premagali ekipo Huje iz Kranja. VRSTNI RED: 1. Trata I, 2. Huje, 3. Borec (Kranj),4.TrataII. J.Starman 120 skakalcev v Sebenjah Sebenje - Partizan Križe je v nedeljo organiziral mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na skakalnicah s plastiko v Sebenjah. Nastopilo je skoraj 120 skakalcev iz štirih slovenskih klubov in štirih klubov iz Avstrije. Neuradni »dvoboj« pa se je končal z zmago slovenskih, bolje rečeno gorenjskih skakalcev. Nastopili so le skakalci gorenjskih klubov Ljubljančanov tudi na tekmo v Sebenje ni bilo. Ilirija zaradi dobrih finančnih pogojev tudi s pionirji trenira in nastopa v ČSSR, medtem ko se iz nerazumljivih vzrokov ne udeležujejo ' tekem v Sloveniji. Tri zmage so dosegli skakalci Triglava, med starejšimi pionirji pa je bil najboljši domačin Koštrun. Rezultati — cicibani (10-m skakalnica): 1. Jože Keftnar (Triglav) 191,0 (9, 9), 2. Jože Smid 180,4 (8,5, 8,5), 3. Marko Baloh (oba Jesenice) 179,4 (8,5, 8,5), 4. Robert Kaiser (Zaho-mec) 177,2 (8,5, 9), 5. Marjaž Zupan 173,8 (9,5, 9p.), 6. Tomaž Debevc (oba Križe) 173,6 (8, 8,5); ml. pionirji (25-m skakalnica); 1. Dušan Šilar (Triglav) 177,0 (19,5, 19,5), 2. Viki Jekovec (Križe) 157,5 (17, 17), 3. Tomaž Dolar (Jesenice) 155,5 (16,5, 16), 4. Martin Skerjanc (Triglav) 154,0 (17, 18), 5. Helmut Kronsteiner (Bad Ausse) 146,5 (16, 15,5), 6. Jože Jagodic (Triglav) 145,0(16,15,5); •t. pionirji: 1. Robi Koštrun (Križe) 189,0 (21, 21), 2. Peter Jošt (Križe) 189,0 (20, 20,5). 3. Robi Cimžar 187,5 (21, 20), 4. Krištof Gašpirc (185,5 ( 21, 20), 5. Roman Beton (vsi Triglav) 184,0 (20,5, 20), 6. Franc Poljane (Križe) 181,0 (19,18,5); ml. mladinci: 1. Bojan Globočnik 210,5 (24, 24,5), 2. Stane Martinjak 205,0 (24,23), 3. Leon Bevc (vsi Triglav) 202,0 ( 23, 24), 4. Siegi Godec (Zahomec) 192,5 (20,5, 21), 5. Drago Krolnik 189,0 (23, 20), 6. Matjaž Žagar (oba Ziri) 183,5 (21,20). J-J. Hokej Jeseničani slavili v prvem derbiju JESENICE : OLIMPIJA 6:3 (0:0, 1:1. 5:2) — Jeseničani so v soboto zvečer preskočili prvo oviro v boju za 18. naslov državnega prvaka. V dvorani pod Mežaklo so pred 3000 gledalci s precej težave premagali ljubljansko Olimpijo. V srečanju, ki je bilo izredno borbeno, športno in kvalitetno, so imeli domači igralci v svojih rokah večji del igre. Vendar pa napadalci niso znali izkoristiti niti najbolj zrelih priložnosti /a zadetek. Prilike, ki so jih zamudili nekateri jeseniški napadalci, so bile enkratne, vendar pa je v vratih Olimpije stal za jeseniške napadalce vedno neugoden vratar Albreht. Le-ta je bil za jeseniške napadalce pod Mežaklo vedno izredno težak oreh in prav tu kaže vedno najboljše obrambe Sele drugi del tekme je prinesel prve zadetke. Vendar pa je bila premoč Jeseničanov v tem delu tako očitna, da je moral kloniti tudi Albreht. V bojih pred vrati je bil najbolj priseben Tomaž Košir, ki je prvi načel mrežo Olimpije. V krizi, ko so Ljubljančani celo povedli, pa so se izkazali Smolej, Jože Razinger in Milan Jan, ki so dokončno zapečatili usodo gostov. Srečanje je pokazalo, da so Jeseničani za prvenstvo fizično dobro pripravljeni, žal pa je trajalo nekaj časa, da so napadalci prebrodili neučinkovitost. Obramba, razen vratarja Pretnarja, ki je le nezanesljiv v svojih posegih, ni delala večjih napak. Med napadalci pa, kot sem že omenil, je izstopal prisebni Tomaž Košir, ki je edini zares znal spraviti vratarja Olimpije na kolena. Vidi se, da ekipa prihaja v formo iti da znajo fantje igrati tudi tedaj, ko jim gre slabše. To pa so pokazali v desetih minutah zadnje tretjine, ko so po vodstvu Olimpije z odlično igro v tem kratkem času dosegli kar štiri zadetke. Gole za Jesenice so dali: T. Košu t, Smolej, Jože Razinger in M.Jan po enega, za Olimpijo pa Petač, Lepša in Sotlar. Tomaž Košir je trikrat premagal vratarja ljubljanskih hokejistov Janeza Albrehta — Foto: F. Perdan MEDVEŠČAK : KRANJSKA GORA 9:2 (1:0, 4:2, 4:0) — Mlada ekipa Kranjske gore je gostovala v Zagrebu in doživela visok poraz z ekipo Medveščaka, vendar ni razočarala. V srečanju, kjer so bili mladi igralci Kranjske gore že vnaprej obsojeni na poraz, so se fantje uspešno upirali nasprotniku v prvi tretjini ter tudi delno v drugi. Večja izkušenost pa je prevladala v zadnji tretjini tekme, ko so bili Zagrebčani prepričljivo boljši. Oba zadetka za Kranjsko goro je pUisegel Lah. -bef S kvalifikacijske tekme za II. zvezno ligo Košarkarjem Triglava ni uspelo TRBOVLJE - Kvalifikacijska tekma za vstop v drugo zvezno košarkarsko ligo Triglav : Dolenjska 74:76 (31:35), telovadnica osnovne šole, gledalcev 300, sodnika Jeraj (Litija), Zule (Slovenske Konjice). Triglav: Košir 16 (3:2), Mavric 11 (11:7), Zupan 8 (1:0), Skubic 4 (2:2), Lipovac 17 (6:3), Fartek 10(6:4), Omahen 4 (2:2), Hribernik. Dolenjska: Seničar I 16 (3:2), S. KovačevičK (3:2), Ivančič 18 (4:4), Svinger, Plantan 21 (1:1), Z. Kovačevič 4 (8:2), Munih 4 (8:4), Seničar II (4:1). Peter Brumen trener kranjskih košarkarjev KRANJ — Košarkarji gorenjske metropole so s prvim oktobrom dobili novega poklicnega trenerja Ljubljančana Petra Brumna. Brumen je že prevzel treninge članskega moštva, čeprav le-ti v Trbovljah na kvalifikacijskem srečanju s selekcijo Dolenjske niso uspeli, da h: j .movno uvrstili v drugo zvezn« t. Novi trener se zaradi poraza ni premislil, saj se zaveda, da je ta rod košarkarjev izredno nadarjen. V njihovi vrsti so namreč odlični igralci, ki bodo v prihodnji sezoni lahko uspešno nastopali tudi v višjem tekmovanju kot je slovenska moška košarkarska liga. -d h Preddvor in Tržič v vodstvu ROVINJ : JELOVICA 30:25 (14:13) - Čeprav so gostje iz Škofje Loke vodili vse do deset minut pred koncem srečanja, so srečanje vendarle izgubili. Pozna se jim, da še niso tako uigrani, da bi lahko tudi na tujih igriščih nabirali točke. V vodstvu je Zamet z 10 točkami, Jelovica pa je četrta s 6 točkami. SLAVU A : ALPLES 6:11 (3:5) - Po uspe hu v 4. kolu doma so dekleta Alplesa tokrat v gosteh brez težav osvojile novi prvenstveni točki. Tako kot v moški konkurenci, tudi tu vodi Zamet s 6 točkami, Alples pa je s 4 točkami deveti. INLES : TRŽIČ 10:22 (4:8) - Srečanje je motil dež in hladno vreme, vendar so gostje pokazali odlično igro v napadu in obrambi. Ta jim je prinesla popolno zmagoslavje. V vodstvu so Tržičani z 8 točkami. LJUBLJANA : PREDDVOR 12:18 (6:10) — Ljubljanska selekcija je bila tokrat preslab nasprotnik gostjam iz Preddvora, ki so brez težav zmagale. V vodstvu je Preddvor z 9 točkami, enako število pa jih ima tudi drugouvršče-na Obala. Pari prihodnjega kola: Jelovica : Zamet, Alples : Tvin, Tržič : Zasavje, Preddvor : Obala. -dh Nov rekord Jesenovčeve Ljubljana — Na stadionu za Bežigradom je bilo v soboto in nedeljo 22. tekmovanje za atletski mladinski pokal republik in pokrajin, na katerem je nastopilo okoli 400 najboljših mladih tekmovalcev v 31 disciplinah. V reprezentanci Slovenije, ki je slavila zmago v obeh konkurencah, so uspešno nastopili tudi trije Kranjačni. Leonida Jesenovec je presentila z zmago in novim gorenjskim rekordom v skoku v daljavo — 580 cm, v teku na 100 m je bila tretja z 12,6, tekla pa je tudi v zmagovalni štafeti 4 X 100 m. Štefan Kurnik je s 370 cm zasedel tretje mesto v skoku s palico, Bojan Stare pa je nastopil v zmagovalni štafeti 4X 100 m. Slovenski predstavniki so dosegli 18 zmag, od tega kar 5 dvojnih. I. Kavčič Prosti meti: Triglav 31:20, Dolenjska 31:16. Osebne napake: Triglav 27, Dolenjska 27, pet osebnih napak: Ivančič (36), Košir (39). Košarkarjem kranjskega Triglava v telovadnici v Trbovljah ni uspelo, da bi se ponovno uvrstil v drugo zvezno ligo. Selekcija Dolenjske jih je premagala le za dve točki. V dokaj zanimivem srečanju sta se moštvi skoraj ves prvi del menjavali v vodstvu, vendar je Dolenjski šele v zadnjih sekundah uspelo, da so pridobili štiri točke prednosti. Tudi v nadaljevanju slika na igrišču ni bila spremenjena. Triglavani so takoj na začetku drugega dela sicer goste ujeli, vendar je do preobrata prišlo šele dve minuti pred koncem. Takrat so si gostje iz Novega mesta prigarali šest točk prednosti. Kranjčani so jih dohiteli. V zadnjih sekundah pa so izgubili žogo in najboljši igralec Dolenjcev Plantan je z uspešnim metom zaključil srečanje in uspeh svojemu moštvu. Usodno za poraz Triglavanov je, da so v srečanje Sli preveč samozavestno, pa tudi ključni igralci niso dali tistega, kar so od njih pričakovali številni kranjski' navijači. Delovali so preveč medlo in to jih je stalo zmage. Res je, da so se borili na vso moč, vendar so igrali preveč statično in preveč je bilo napak. Ni bilo njihovih hitrih napadov. Dolenjci pa so z umirjeno igro vedeli kaj hočejo in na koncu so zasluženo slavili. D. H umer Občinska košarkarska liga Kranj - Kranjska Sava B je zmagovalec trim košarkarske občinske lige C. Novi tekmovalni sistemi v prihodnjem letu v občinskem košarkarskem tekmovanju so omogočili, da so se v občinsko B ligo uvrstile kar 4 ekipe: Sava B, Dijaški dom, Kokra in Bitnje. Lestvica: Sava B Dijaški dom Kokra Bitnje Ratrag 15 Zvezda 15 Orehek-Drulovka 15 Stražni ognji 15 Huje 8 15 13 15 13 15 11 15 8 8 3 4 1 4 30 27 24 23 21 18 16 16 12 915:505 705:366 644:399 677:516 510:474 477:820 569:623 310:701 251:313 (samo 2. del) -čm Prvi Triglav B KRANJ - Domači košarkarski klub je bil organizator turnirja, na katerem so nastopile ekipe Partizan iz Mirna, Triglav-kadeti ter, Triglav B. Zmagalo je domače moštvo B. Izidi: Triglav B : Partizan 64:52 ( 40:28), Triglav-kadeti : Triglav B 88:54 ( 50:27), Partizan : Triglav-kadeti 58:51 (28:14). Lestvica: Triglav B Partizan Triglav-kadeti 2 2 0 152:106 4 2 11 110:116 2 2 0 2 106:146 2 -čm Vreme motilo tekmovalce Kranj - Atleti in atletinje kranjskega Triglava so imeli v soboto na stadionu Stanka Mlakarja eno zadnjih letošnjih tekmovanj. Na klubskem mitingu je nastopilo 33 tekmovalcev, mrzlo in deževno vreme pa jim je onemogočilo, da bi dosegli boljše rezultate. Izjema je le Udovčevih 700 cm v skoku v daljavo, s čimer je kljub slabim pogojem znova potrdil izredno dobro formo na koncu sezone. REZULTATI: Moški - 100 m: 1. Peneš 11,7, 2. Majer 12,3, 3. Božnik 12,4; 300 m: 1. Božnik 37,9, 2. Peneš 38,5, 3. Križaj 39,6; 60 m pionirji: 1. Marjanovič 8,6, 2. Koštomaj 8,8, 3. Gaser 9,1; 600 m pionirji: 1. Jurančič 1:37,1, 2. Č mileč 1:40,7, 3. S t ros 1:41,0; krogla mladinci: 1. Smole 8,66, 2. Pečenko 8,60, 3. Šemrl 8,33; krogla pionirji: 1. Leben 9,47, 2. Petrev-čič J. 8,37, 3. Petrevčič M. 6,48; disk mladinci: 1. Pečenko 27,68, 2. Smole 26,66, 3. Šemrl 24,76; disk pionirji: 1. Leben 24,62, 2. Petrevčič J. 23,56, 3. Petrevčič M. 19,18; kopje mladinci: 1. Smole 41,85, 2. Leben 30,30; daljava: 1. Udovč 700, 2. Majer 535, 3. Božič 510. Ženske -100 m: Ovsenek B. 14,2, 2. Ovsenek M. 14,4; 300 m: 1. Pogačnik 43,6, 2. Ovsenek M 47,2, 3. Bertoncelj 56,9; krogla: 1. Dolinar 8,34, 2. Dvoršak 6,58; disk: 1. Dolinar 30,32, 2. Dvor-šak 22,78; kopje: 1. Dolinar 19,50. I. Kavčič Prejšnji teden so obiskali radovljiško občino predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti izobraževanja, kulture, otroškega varstva in socialnega skrbstva ter informiranja iz pobratene občine Brus. Na svojem prvem obisku v Radovljici so se s predstavniki radovljiških samoupravnih interesnih skupnosti o dosedanjih izkušnjah v delovanju interesnih skupnosti, o problemih in težavah ter nasploh o delu, ki ga opravljajo na področju vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva in skrbstva, kulture ter informiranja delegatov in delegacij. Z občino Brus je podpisala Radovljica listino o pobratenju na letošnji slavnostni seji ob občinskem prazniku, vendar prijateljstvo in sodelovanje traja med občinama že nekaj časa. Predvsem so navezali prijateljske stike kulturni delavci z izmenjavo kulturnih skupin, zdaj pa naj bi se sodelovanje krepilo tudi na vseh drugih področjih. Kaj menijo o takšnem sodelovanju trije predstavniki interesnih skupnosti iz Brusa? Zorita Timoti-jević, prosvetna delavka, zaposlena kot višja knjižničarka: »Mene kot predstavnico kulturne skupnosti seveda zanima splošni kulturni utrip radovljiške občine, še posebej pa delo in metode dela v knjižničarstvu. Po več izmenjavah kulturnih skupin med radovljiško občino in občino Brus bomo te stike vsekakor ohranjali in jih še bolj obogatili, se spoznavali in v pogovorih izmenjavali izkušnje, se učili na dobrih in zavračali slabe. Zanima me, kako se radovljiško knjižničarstvo vključuje v ostala kulturna prizadevanja, kako opravlja svoje poslanstvo, kako se približuje ljudem. Pri nas imamo žal slabe prostore, gostujemo v stari, dotrajani zgradbi, obenem pa smo nadvse zadovoljni, da se gradi nov kulturni center, v katerem bomo imeli več možnosti za širšo dejavnost knjižničarstva in vseh ostalih kulturnih dejavnosti« Đurđe Valjarević, sekretar samoupravne interesne skupnosti otrodkega varstva in socialnega . skrbstva: »Menim, da so takšni pogovori izredno koristni in dobrodošli, saj bomo lahko primerjali dosedanje izkušnje obeh občin, spregovorili o problemih in težavah, ki jih samoupravne interesne skupnosti pri svojem delovanju nimajo malo. Tu se pojavlja vrsta vprašanj, od financiranja do delovanja delegatskega sistema, v katerem bomo morali marsikaj spremeniti, da bo delo učinkovitejše in plodnejše. Premajhna povezanost delegatov in delegacij je tudi pri nas ovira, zato že razmišljamo, kako bi stopili korak naprej in resnično pritegnili k delu vse delegate, kako naj bi dosledneje uresničevali realne letne programe in v okviru zakona o združenem delu opravljali svoje naloge.« Cvetko Radulović, glavni in odgovorni urednik Biltena: »Ker se pripravljamo na izdajo občinskega glasila, 'mi bodo radovljiške izkušnje na področju informiranja delegatov in delegacij ter nasploh občanov zelo dobrodošle. Za zdaj smo v nakladi tisoč izvodov enkrat mesečno tiskali naš Bilten, v katerem so bile predvsem informacije za delegate in poveztki gradiv za skupščine. Bilten sem urejal sam, tudi zbiral vse gradivo in skratka opravljal vsa dela ob izdaji, zdaj pa se bomo morali dogovoriti, kakšna bo naša usmeritev in delo ob občinskem glasilu v najprej dva tisoč izvodih, kasneje pa morda v večji nakladi. Delegatskega sistema ni brez dobrega informiranja, zato bo še k« ' ^ro treba premisliti, kako ureuu. področje in prav zato so nam kakršnekoli že izkušnje drugod v korist in v pomoč.« D.Sedej JAMARJI V SKRIVNOSTNO TRIGLAVSKO BREZNO - Za Triglav sko brezno menijo, da je najglobja jama na svetu. Brezno je vkovano v led, njegova globina pa utegne doseči 1000 metrov! To so za zdaj le ugibanja, ki jih bo skušala vsaj delno pojasniti jamarska odprava, ki se je konec preteklega tedna povzpela do vhoda v jamo, ležečo pod vrhom naše najvišje gore. O rezultatih jamarske odprave, ki se je vrnila v dolino včeraj, do zaključka redakcije nismo utegnili ničesar zvedeti, zato bomo kaj več napisali v prihodnji številki. Zadnja odprava se je na spust v Triglavsko brezno, kije že raziskan do globine 280 metrov, temeljito pripravljala. Pred trenu tedni je bila prva predakcija, v kateri je sodelovalo 8 jamarjev. Do vhodne dvorane so znosili opremo. Njej je sledila druga predakcija. Štirje jamarji so raziskali vhodno brezno in se spustili do globine 50 metrov ter ugotovili, da je akcija v še večji globini možna. Jama je namreč ledena in se je oklep zaradi zaporednih toplih poletij stajal, kar omogoča globje spuščanje, (jk) — Foto: J. Zaplotnik Jubilejni bridge turnir na Bledu Bled — V letošnje jubilejne prireditve se je vključila tudi Bridge zveza Slovenije z različnimi športnimi in drugimi tekmovanji. Osrednja prireditev Bridge zveze Slovenije pa bo deseti jubilejni mednarodni festival pod naslovom Bridge Bled '77. Prireditev bo od 4. do 9. oktobra v festivalni dvorani na Bledu, udeležilo pa se je bo prek 600 tekmovalcev iz evropskih držav. Med njimi bo več kot ena tretjina tako imenovanih life-mojstrov, velemojstrov, mednarodnih in nacionalnih mojstrov te miselne igre. To bo hkrati tudi ena največjih letošnjih mednarodnih prireditev na Bledu, kjer to tekmovanje poteka vsako leto. V začetnem pokroviteljstvu letošnjega bridge tekmovanja so predsednik turistične zveze Slovenije Franc Razdevšek, predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš, glavni direktor Viatorjevih hotelov na Bledu Silvo Jordan, generalni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana Leopold Krese in drugi. a. 2. Naravi naproti odpadki na poti Ljudje civilizacije smo, a večkrat strahotno necivilizirani; industrializacija nas žene naprej, a se večkrat strahoma sprašujemo, če nas nemara ne bo zdaj zdaj s svojimi kremplji ukanila. Skratka, ves napredek kaže po drugi strani ogromno problemov, ki jim nismo kos, boleče se nam zažira v družbeno kožo, nam jemlje sapo, zdravo okolje, v katerega smo vraščeni in od katerega živimo. Žrtve Samih sebe bomo postali, če ne bomo drugače mislili in ukrepali, če nam bo še vedno vseeno, če bistra studenčnica odplakne vso našo nesnago, če se siri smrad in dim in odlagajo odpadki v naše gozdove. Šenčur — Kam z odsluženim avtomobilom? V gmajno, kjer naj razpada kakor hoče ... — Foto: F. Perdan Odpadki, odpadki, odpadki! Vsepovsod, venomer, na domala vsakem koraku se spotakneš vanje in na koncu koncev ti je že kar samoumevno, da so tu, kjerkoli že so. Vsakršne očiščevalne akcije, obešene na še tako odmevni zvon in vsakršna opozorila so kot kaplja v morje vsesplošnih nekulturnih manir našega naroda, ki ima po videzu sodeč gluha ušesa in popolnoma vnemami odnos do okolja. Kot zelo, zelo stereotipna in izpeta in za nikogar več dovzetna so poročila o grmadah odpadkov, ki jih itak nihče ne bo odstranil — še šolski otroci ne, kajti končno smo se le odločili, da ne bodo prostovoljni smetarji. Da nas odpadki dušijo, je torej nesporno. O tem, kako zanikrni smo in predvsem o tem, kako bi najbolj učinkovito preprečevali, da ne bi odpadkov metali v prvo gmajno in v prvo vodo, smo se pogovarjali s predstavniki strokovnih služb kranjske občinske skupščine, ki so seveda izhajali iz primerov in razmer kranjskega okolja in na svojih lastnih izkušnjah oblikovali mnenja in predloge. S SANKCIJAMI REDA NE BO Če odlagaš izven smetnjakov, ki jih pobirajo dvakrat na teden, si po odloku o komunalni dejavnosti kaznovan s 300 dinarji in tudi vsa ostala zakonodaja s tega področja je natančna, konkretna, pa vendarle se spet in spet zatakne pri dokazih. Kako naj mi sodnik za prekrške dokaže, da so plavajoče kartonske škatle v Kokri ali stari hladilnik v šenčurski gmajni moja last, če me ni nihče zasačil in če imam še toliko soli v glavi, da odstranim izdajalski lastni naslov na škatli? Ce pa nanj pozabim in me zalotijo, denarna kazen tudi ni tako visoka, da bi me spravila na beraško palico. Še več: izredno malo je zanikrnežev, ki pustijo med odpadki svoje naslove in med njimi je potem komaj peščica takšnih, ki ne bodo ne zlepa ne zgrda pospravili nesnage in ki se bodo z nekim nerazumljivim ogorčenjem nasploh branili, da bi bili kakorkoli že sokrivi. Takšnih kot je M. K. iz Kranja (še kako radi bi ga imenovali!), ki je pustil škatle Alplesove opreme v šenčurski gmajni in potem na naše opozorilo le jezno stlačil vse skupaj v večji karton je izjemoma malo in M. K. iz Oldhamske ulice si lahko šteje v posebno čast, da je najbolj malomaren med najbolj malomarnimi. Odloki, predpisi so tolerantni, zato lahko rešuje naša urbanizirana naselja in našo naravno okolico le komunalna skupnost z organiziranim odvozom smeti, z vsemi ukrepi, ki jih je zmožna ob, kajpak, našem večjem denarnem prispevku. Drugega zdravila, žal, ni. bolj učinkoviti od smetnjakov, tudi več košev na prometnih mestih naj bi bili stalna akcija. Kranj ni čisto mesto, avtobusna postaja se koplje v nesnagi, da niti ne pomislimo na tržnico, kjer so deratizacije vsakdanjost, podgane redne podnajemnice, ki neovirano skačejo po neuskladi-ščeni papriki na prostem. Tržnica je proti vsem komunalnim, higienskim in sanitarnim predpisom in bi jo morali preseliti tako kot bi morali urediti tudi okolico kokrškega mostu: divje skladišče, stranišče, gora steklenic, slaščičarna, skladišče paprik, skratka vse, kar nikakor ne sodi skupaj. Da boš odpadke enkrat še pobral, je pričakovati; nikakor pa ne boš stalni čistilec, ker bi se ti potlej ukrivil hrbet. Po stališču republiške sanitarne inšpekcije zdaj tudi izven-šolske akcije niso več dovoljene, saj je zares nesprejemljivo, da bi otroci pobirali odpadke; izjemoma jih lahko le pod strokovnim vodstvom sanitarne inšpekcije in šole, z obvezno uporabo vseh zaščitnih sredstev. Druga pesem, a z istim napevom, je pobiranje odpadkov organizirane komunalne službe, ki nemalokrat sploh ne pazi, da se ji raztrese nesnaga iz dvignjenega smetnjaka. ZAKORENINJENA MISELNOST: ODPADKE PA V VODO Deponije ne odgovarjajo; potrebne bi bile dežurne službe; krajevne skupnosti naj bi napravile spisek divjih smetišč, da bi se lahko pozneje odpravila; posamezniki v krajevni skupnosti, zadolženi za red in snago; onesnaženi gorenjski potoki, rezervati pitne vode; problem odpadkov na Jezerskem in zgled snage v Retečah in tako dalje in naprej, do več košev in kontejnerjev, do skratka več denarja, ki naj ga troši organizirana in učinkovita služba za preprečevanje in odpravo onesnaževanja. Vseskozi pa vzgoja in še enkrat vzgoja prebivalstva samega, pa naj se zdi to še tako neotipljivo in postranskega pomena. Vzgoja v šoli, vzgojni nauki na embalaži, na še tako neznatnem koščku papirčka, vzgoja najmlajših v družini, z zgledom. Užaljenost gor ali dol, generacija, ki zdaj še vzgaja, je bila vajena metati tedaj skromne odpadke v vodo ali kamorkoli že, saj se niti ni poznalo, še manj ogrožalo. Navada je železna srajca in se le malo zmeni za to, da zdaj voda pač ne bo preživela več, da umira, da neizprosno zastruplja. In če se tej zakoreninjeni navadi pridruži še nemarnost naslednjega rodu, ki je zmožen zalučati pomije z okna stanovanjskega bloka na zelenico in ki mu je samoumevno, da se ob neorganizirani službi kosovni material odloži lahko tudi na krompirjevo njivo, ja pa več kot preveč. Preprosto kmalu ne bo šlo več le za lepo okolico in neomadeževano naravo in bistri potoček, temveč za zdravje in življenje naših potomcev, če nas bo vodila brezbrižna in vsesplošna miselnost, češ, po moji smrti čeprav trava več ne rase. In, ne moreš si kaj, da se pač ne bi ogrel za vse, kar lahko koristi, kar vzgaja, ne moreš si kaj, da ne bi med drugim priporočil, da bi bilo umestno in prav, ko bi že na papirčke bonbonov napisali odvrzi me v koš za odpadke ali če hočete, privlačneje Šenčur — V posmeh ... in otroški modi trenutka primerneje: Sandokan meče papirčke v koš! Bi bil vsaj koristen, ta kvazi-junak! Da bi bilo seveda ob tem zaželeno, da se tudi vsa ostala embalaža opremi z navodili, kako jo uničiti. Nismo se s kranjskimi predstavniki strokovnih služb le nasploh in na splošno pomenkovali, iz bogatih in dolgoletnih izkušenj jim izvira trdno prepričanje, da odpadkov ne bo ali ji bo vsaj manj, če bomo več prispevali in si tako zagotovili snago in red. Noben nadzor in nobeni ukrepi ne bodo zajezili plazu tonskih odpadkov, ki jih mečemo čez sosedov plot ali cijazimo v naravo, ki po naši nerazumljivi logiki naša pač ni, čeprav je še kako prav naša. Ko se danes zatekamo v naravo, ko bi nam moral sproščujoči oddih prihajati naproti, se nam valjajo vsemogoči odpadki na poti... D. Sedej UNIFORMIRANI NADZORNIKI Tudi uniformirani nadzorniki, ki bi jih vsaj s strahospoštovanjem ogledovali po naseljih in obrobnih predelih, tudi kontejnerji v krajevnih skupnostih, ki so neprimerno ŠENČUR — Takole ležijo kartonske škatle v šenčurski gmajni, kijih lastnik M. K. iz Kranja pač noče odstraniti. . . Foto: F. Perdan