Kamniški OBČAN St. 18 54. leto Občinski prostorski načrt končno sprejet Svetniki so na oktobrski seji sprejeli težko pričakovani odlok o občinskem prostorskem načrtu. Nastajal je celih devet let, saj je občina čakala na potrebna soglasja kar 37 nosilcev urejanja prostora, zato je župan Marjan Šarec dan sprejetja označil za zgodovinski dan. A gre za skupek kompromisov, s katerimi vsi niso zadovoljni, zato bodo na občini že začeli s postopki za spremembe. Jasna Paladin Kamnik - V skorajda daljne leto 2006 segajo začetki zahtevnega in predvsem dolgotrajnega postopka pisanja in risanja občinskega prostorskega načrta (OPN) in predvsem pridobivanja smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora. Kar 37 jih je, od tega se jih dvanajst ni držalo zakonsko predpisanega roka in prav počasna državna birokracija je kriva, da je postopek trajal tako dolgo. Zadnje soglasje so na občini prejeli septembra, obsežno gradivo pa so svetniki obravnavali in nato soglasno sprejeli na oktobrski seji. Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Kamnik bo stopil v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, predvidoma 21. novembra. Več zelenih površin v mestu In kaj prinaša novi OPN? Kot je razvidno iz tega najobsežnejšega občinskega odloka, dve tretjini prostora občine Kamnik predstavlja gozd, četrtino prostora obsegajo kmetijska zemljišča, nekaj manj kot šest odstotkov pa stavbna, kar je nekaj več od slovenskega povprečja. Skoraj 60 odstotkov stavbnih površin je namenjenih stanovanjem. Velik delež (17 odstotkov) stavbnih površin je namenjen tudi stavbnim zelenim površinam (parki, šport in rekreacija, pokopališča, obvodne Po devetih letih priprav bo čez nekaj dni končno stopil v veljavo novi občinski prostorski načrt, ki bistveno spreminja način urejanja prostora na celotnem območju občine. površine, druge urejene zelene površine, površine za vrtičkarstvo), kar je velika izboljšava občinskega prostorskega načrta, ki bo dolgoročno pripomogla k izboljšanju kakovosti mestnih javnih površin. Nove gradnje bodo še bolj usmerjene v območja strnjenih naselij. Za gospodarski razvoj je zemljišč premalo Za poslovne in proizvodne dejavnosti se namenja šest odstotkov stavbnih površin. »Ocenjujemo, da je delež premajhen in da bo treba za ustrezen gospodarski razvoj občine površinam gospodarskih in proizvodnih con nameniti večji delež. Delno je ta rezultat tudi posledica prestrukturiranja smodni- šnice, ki je v namenski rabi v veliki meri namenjena centralnim dejavnostim. Takšna opredelitev pušča najširše možnosti za prihodnji razvoj območja smo-dnišnice. Zagotovo bo del prestrukturiranih površin smodnišnice v prihodnje namenjen tudi poslovnim dejavnostim, ki jih je v območje centralnih dejavnosti dopustno umeščati,« pravijo na občini. OPN so težko čakali tudi številni občani, ki si svoja zemljišča želijo spremeniti v zazidljiva. Kot pravi dr. Marija Tadeja Ježek, vodja občinske ekipe, ki je več let delala na tem projektu, je z novim OPN iz nestavbnih v stavbna zemljišča spremenjenih 172,42 ha zemljišč, hkrati pa je bilo iz stavbnih v nestavbna zemljišča spremenjenih 206,94 ha zemljišč. »Bilanca sprememb sicer kaže primanjkljaj stavbnih zemljišč, a podrobnejša analiza pokaže, da je ključna sprememba stavbnih površin v ne-stavbne le navidezna, ne pa dejanska, saj gre za zmanjšanje stavbnih površin na območju Velike planine, kjer so bile v prostorskem planu opredeljene stavbne površine na območjih, ki dejansko niso bile zazidljive. Tako je nov občinski prostorski načrt dejansko opredelil kar velike spremembe površin v stavbna zemljišča, pretežno za namene stanovanjske gradnje in centralnih dejavnosti ter urejanja zelenih površin in površin za turizem.« OBČINSKE NOVICE Blatnica s kranjsko steno Sklad Si.voda in Občina Kamnik sta bregove Blatnice, pritoka Bistričice v Klemenče-vem, uredila s t. i. kranjsko steno, ki je okolju prijazna in temelji na tradicionalnem znanju, predvsem pa zagotavlja večjo poplavno varnost. stran 3 KULTURA Lapidarij v prenovljeni podobi V Medobčinskem muzeju Kamnik na Zapricah so v prenovljenem lapidariju odprli stalno razstavo Zgodbe v kamnu. stran 8 ŠPORT Komaj čaka, da se začne Biatlonka Andreja Mali je v pripravah na novo sezono naredila nekaj pozitivnih sprememb, tudi pri streljanju. »Ne vem, zakaj, a te sezone se res veselim, drugače od prejšnjih,« pravi. stran 11 ZADNJA Zakladnica starih sadnih sort Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice so s pomočjo evropskega in občinskega denarja zasadili 1,5 hektara velik sadovnjak, kjer že raste 125 različnih sadik starih sadnih sort. stran 16 Kamnik, 13. november 2015 V prostorih občine je bila minuli teden odprta žalna knjiga v spomin na življenje in delo dolgoletnega družbeno aktivnega občana Vinka Gobca. / Foto: Aleš Senožetnik Umrl je Vinko Gobec Od nekdanjega predsednika občinske skupščine so se na Občini Kamnik poslovili z žalno sejo občinskega sveta. Jasna Paladin Kamnik - V ponedeljek, 26. oktobra, je v 82. letu starosti umrl Vincenc (Vinko) Gobec, predsednik nekdanje Skupščine občine Kamnik, poslanec nekdanje Zvezne skupščine Jugoslavije, direktor kamniške tovarne pohištva Stol, svetovalec predsednika Gospodarske zbornice za sodelovanje z drugimi republikami in pred upokojitvijo direktor ljub- ljanske območne enote Gospodarske zbornice. Tri mandate je bil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, spominjali pa se ga bomo tudi kot soustanovitelja občinskega glasila Kamniški občan. Občina je v spomin na življenje in delo Vinka Gobca odprla žalno knjigo, na žalni seji, ki so se je udeležili tudi svojci, pa so se zbrali občinski svetniki. ► 2. stran tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3c, Kamnik PRAZNIČNI NAKUPI MIKLAVŽ NAKUPUJE PRI NAS. UGODNA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV. Vstopnice na prodajnih mestih Eventim. Četrtek, 26. november // 20.00 // ŠD Tivoli Tekma 1. kroga skupine B Lige prvakinj CALCIT LJUBLJANA : VAKIFBANK ISTANBUL Çk w — ÎO Kamniški OBČAN, petek, 138. novembra 2015 Občinske novice Umrl je Vinko Gobec seja Občinskega sveta Občine Kamnik Sprejeli drago darilo Na prvi redni seji po daljšem poletnem premoru so kamniški svetniki poleg občinskega prostorskega načrta med drugim potrdili tudi županov predlog, da občina sprejme v dar mekinjski samostan, ki so jim ga v last ponudile sestre uršulinke. Kot so nam potrdile sestre uršulinke, z vodstvom njihovega reda v Rimu in z občinsko upravo že pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za prenos lastništva mekinjskega samostana na Občino Kamnik. / Foto: Jasna Paladin 4 1. stran Vinko Gobec je bil rojen 2. avgusta 1934. leta v Svetinji pri Celju in je že v rosnih letih pokazal zanimanje za politično udejstvovanje, saj je diplomiral na nekdanji Visoki šoli za politične vede in novinarstvo. Njegovo življenjsko pot in delo, ki ju je zapisal njegov prijatelj Franc Svetelj, je na žalni seji povzel župan Marjan Šareč. »Kot predsednik občinske skupščine Kamnik se je med drugim zavzel za to, da je bila leta 1968 asfaltirana cesta iz Stahovice do žičnice na Veliko planino, ki so jo svečano odprli ob občinskem prazniku 27. julija 1968 s slavnostno sejo občinske skupščine Kamnik v domu krajanov na Vegradu. V sedemdesetih letih se je zelo angažiral za asfaltiranje ceste skozi Tuhinjsko dolino, ki je bila asfaltirana s krajevnim samoprispevkom. Modernizirana cesta je veliko prispevala h gospodarskemu razvoju Tuhinjske doline. Pomembna je tudi Vinkova zasluga kot predsednika odbora za postavitev prvega spomenika v Sloveniji kamniškemu rojaku generalu Rudolfu Maistru, ki smo ga v Kamniku odkrili pred 45 leti - 25. ok- tobra 1970. Temu je sledilo še poimenovanje kamniške gimnazije po Rudolfu Maistru leta 1971. Ti dve dejanji sta postavili temelje današnjemu nazivu, s katerim se Kamnik ponaša - Kamnik, Maistrovo mesto. Od začetka je bil tudi član Društva general Maister Kamnik. Vinko Gobec se v današnji politiki ne bi znašel, saj ni bil človek, ki bi leporečil in gledal, da se ne bo komu zameril. Ni govoril med vrsticami, temveč neposredno, s ciljem premikov v smeri novih delovnih zmag, kot se je takrat rado reklo. Ni postavljal posameznika nad družbo, temveč obratno. Ni si postavljal spomenikov, postavljal pa je spomenike lokalni skupnosti v obliki mnogih dosežkov,« je med drugim povedal župan in družini ter vsem, ki jih je njegova smrt prizadela, izrekel iskreno sožalje. Nekaj spominov na Vinka Gobca je na žalni seji obudil tudi nekdanji župan Anton Tone Smolnikar. Poudaril je, da ni prav, da se njegovih del spominjamo šele po njegovi smrti in da mu občina za časa življenja ni podelila nobenega občinskega priznanja. »Sam sem si kot župan za to prizadeval, politika pa tega ni razumela.« Jasna Paladin Kamnik - Svetnike je pričakalo obsežno gradivo s šestnajstimi točkami dnevnega reda. V uvodu so imenovali svoje predstavnike v Svet Vrtca Antona Medveda Kamnik -Antona Iskro, Bogdana Po-gačarja in Tino Trček - ter se seznanili z odstopno izjavo dveh predstavnikov Občine Kamnik iz Skupščine družbe Velika planina in imenovali dva nova predstavnika - Romano Lanišek in Marka Šimnovca. Pisna svetniška vprašanja so tokrat zastavili Jože Korošec (SLS) o sofinanciranju turističnih društev, Dušan Papež (LDP) o dostopu na Veliko planino in Bogdan Po-gačar (NSi) o razmerah na področju predšolske vzgoje v letošnjem šolskem letu. Nova zemljišča za skladišča in poslovne prostore Poleg obravnave občinskega prostorskega načrta so svetniki pozornost namenili tudi Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B26 Polje-del in B24 Sp. Stol-del v drugi ter Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole v prvi obravnavi. Prvi odlok pretežno predvidena pozidavo objektov za proizvodnjo in skladišča ter poslovnih prostorov in izgradnjo potrebne infrastrukture. Gre za območje, ki na južnem delu meji s Koreno-vo cesto, veliko dobrih sedem hektarov, kjer si kar nekaj podjetnikov želi zgraditi poslovne objekte. »Postopek za sprejem tega akta je trajal skoraj deset let in res smo veseli, da je končno sprejet. Ta odlok bo investitorjem omogočil, da uresničijo svoje cilje v podjetniškem okolju in ustvarijo še kakšno delovno mesto,« je bil s soglasno sprejetim odlokom zadovoljen Matej Slapar (NSi). Več prostora za knjižnico Soglasno, a z nekaj pripombami so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve k UN K-9 Šole, ki so potrebne zaradi investicijske namere investitorja, da se večnamenski objekt, v katerem so knjižnica, glasbena šola, urad za delo in zavod za zdravstveno zavarovanje, ustrezno prilagodi oz. preuredi zaradi prostorskih in spremenjenih družbeno-so- cialnih potreb. »Objekt bo še naprej namenjen za družbene dejavnosti, vendar ga bo po spremembi Ureditvenega načrta možno v okviru gabaritov prilagajati potrebam uporabnikov,« je odlok predstavila dr. Marija Tadeja Ježek iz občinske uprave in dodala, da je trenutno akt v javni razgrnitvi. Po skrajšanem postopku so kot dodatno točko v nadaljevanju med drugim sprejeli tudi spremembo odloka o proračunu, saj želi občina s 100 tisoč evrov vrednim projektom za celostno prometno strategijo občine kandidirati na javnem razpisu za sofinanciranje operacij Celostne prometne strategije ministrstva za infrastrukturo, pogoj za to pa je tudi ta, da je projekt umeščen v načrt razvojnih programov Občine Kamnik za obdobje 2016-2019. Možne bodo tudi dopisne seje V prvi obravnavi so sprejeli tudi predlog Poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik, ki sta ga predstavila svetovalka za delovanje organov občine Kristina Zabavnik in svetnik dr. Damjan Hančič, predsednik statutarno-pravne komisije. »Gre za uskladitev besedila skladno z navodili ministrstva, upoštevaje veljavno zakonodajo in novi Statut Občine Kamnik, ki ga je Občinski svet sprejel na 8. redni seji. Poleg tega predlog novega besedila popravlja nekatere tiskarske in slovnične napake, ki so se pojavile v poslovniku, ter zastarelo ter- minologijo,« sta povzela bistvene spremembe. Svetniki so v razpravi največ pomislekov izrekli na račun uvedbe dopisnih sej, saj ni jasno določeno, v kakšnem primeru bi se takšna seja lahko sklicala. Med predlaganimi spremembami so tudi zmanjšanje števila delovnih teles in njihovih članov (ostajajo le še štirje stalni odbori, in sicer za gospodarske dejavnosti, prostor, komunalno ureditev in varstvo okolja, družbene dejavnosti ter proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem), ukinjanje gradiv v papirni obliki in večje vključevanje javnosti. Samostan bo za občino velik strošek Največ časa in razprave pa so svetniki pričakovano namenili točki, povezani z mekinjskim samostanom. Predlog župana Marjana Šarca, da občina sprejme darilo sester uršulink, so sprejeli soglasno, a z vrsto pomislekov in predlogov. Kot je poudaril župan, je glavni razlog, da so se dar odločili sprejeti, ta, da si čez nekaj let ne želijo še ene sramote, kakršnih je v občini že kar nekaj. »Ta stavba bo za nas strošek, nobenih radosti ne bo prinesla; zgolj davka na darilo bo 280 tisoč evrov in takega darila se ne moremo resnično veseliti. A prevlada dejstvo, da si preprosto ne moremo privoščiti Šimnovca 2 ali še ene take sramote, da bo stavbo dobil nekdo, ki potem ne bo imel denarja za obnovo in vzdrževanje ne vsebine, občina pa ne mogla vplivati na nič. Takih poslovnežev sem kot župan srečal že nešteto in samo zato se nagibam k temu, da dar sprejmemo. Vse drugo bodo samo kri, znoj in solze - in to še dolga leta, ne delajmo si utvar, da bo še prihodnje leto kaj narejenega. Tega se moramo odgovorno zavedati, pa tudi tega, da stavba prinaša veliko priložnosti,« je svetnike nagovoril župan Marjan Šareč. Kot smo že poročali, je stavba zdaj prazna in potrebna temeljite prenove, predvsem pa mora občina skrbno razmisliti, s kakšno vsebino jo bo napolnila. Izdelanega programa še nimajo, različnih idej pa je veliko. Nekateri svetniki si v prostorih želijo videti Glasbeno šolo Kamnik, oddelke vrtcev, celo občinsko upravo in muzej ter galerijo, ki je mesto zdaj nima, drugi so prepričani, da je v tako edinstveno zgradbo s čudovitim pogledom na kamniške planine treba umestiti elitni turizem ali vsebine širšega pomena, da bi obiskovalci namesto v Ljubljano za marsikaj šli raje v Kamnik. Spet tretji bi tam radi videli tržne dejavnosti, da občina z objektom sploh ne bi imela nobenih stroškov, saj se bojijo, da bi se Kamniku »zgodila« še ena Velika planina, ki so jo svetniki že večkrat opisali kot »vrečo brez dna«. Vsi pa so bili mnenja, da mora občina ustanoviti delovno skupino, ki bo dodelala program in poskrbela za podnajemnike, ter da je stavba za občino strateškega pomena, zato na nadaljnje vsebine želijo imeti vpliv. V Volčjem Potoku gradijo vodovod in pločnik Volčji Potok - Občina Kamnik ob Arboretumu gradi vodovodno povezavo do meje z občino Domžale, hkrati pa bodo obnovili tudi cestišče in zgradili pločnik, da bo okolica parka bolj prijazna tudi pešcem. J. P. Kamniški OBČAN UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 ODGOVORNA UREDNICA: Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041 /962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj mal ioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel n. decembra, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 3. decembra 2015. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 139. novembra 2015 Občinske novice Blatnica s kranjsko steno Sklad Si.voda in Občina Kamnik sta bregove Blatnice, pritoka Bistričice v Klemenčevem, uredila s t. i. kranjsko steno, ki je okolju prijazna in temelji na tradicionalnem znanju hudourničarjev, predvsem pa zagotavlja večjo varnost prebivalcem tega območja. Jasna Paladin Klemenčevo - Dolino Bistričice s pritoki so leta 1990 že dodobra razdejale hudourniške vode, zato strokovnjaki temu območju že vseskozi namenjajo veliko pozornost. V letih 1991-93 so na vodotoku zgradili več deset prečnih objektov in veliko vzdolžnega zavarovanja, leta 2011 pa še pet pregrad, ki so jim pred dnevi dodali še dve kranjski steni, vzdolžno in prečno, s celotnim sistemom pa so zdaj močno zmanjšali neželeno erozijo in poplavno ogroženost celotnega območja. Kaj je kranjska stena? Kranjska stena (imenovana tudi lesena kašta) predstavlja t. i. zeleno infrastrukturo urejanja vodotokov, saj upošteva značilnosti lokalnega okolja, ne posega v vodni habitat, ga celo bogati, je izjemno nizkoogljična tehnika in ne zahteva visokih stroškov vzdrževanja. Obenem ima tudi velik kulturni pomen, saj ima slovensko geografsko poreklo in je od leta 2013 vpisana v Župan Marjan Šarec na uradnem odprtju kranjske stene v družbi predstavnikov Sklada Si. voda in Hidrotehnika, ki so projekt sofinancirali in tudi izvedli. Register žive kulture dediščine pri Ministrstvu za kulturo v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Sodi med tradicionalne tehnike hudourničarjev, pri gradnji pa uporabljajo material, kot sta macesen in drug les, zato tovrstni objekti zdržijo tudi do petdeset let. »Termin kranjska stena oz. Krainer Wande uporabljajo tudi na avstrijskem Koro- Prečna kranjska stena na Blatnici škem, Tirolskem in Bavarskem, in sicer za objekte, ki so pri urejanju voda prepoznani kot izjemno uporabni in okolju prijazni. S tem objektom v Sloveniji začenjamo neko novo obdobje uporabe lokalnih gradiv in tehnik, ki so prepoznane kot naša kulturna dediščina,« je zbranim razložil Mitja Bri-celj, predsednik strokovnega sveta Sklada Si.voda, ki je projekt tudi financiral. Sklad je za postavitev kranjske stene prispeval skoraj 41.500 evrov, Občina Kamnik pa dobrih deset tisočakov. Ne le reševati, tudi preprečevati Kot je zbranim na uradnem odprtju predstavila direktorica Sklada Si.voda Irena Zupančič Cimerman, je omenjeni projekt že drugi letos v občini Kamnik, ki so ga podprli, in deseti skupno v šestih letih delovanja sklada. »Naš sklad je nepridobitna organizacija, ki po strokovni plati skrbi za aktivno reševa- nje kakovosti voda. Naše poslanstvo in vizija je ohraniti zdrave in čiste pitne vode za vse nadaljnje generacije. Za vse projekte smo v šestih letih do sedaj namenili že četrt milijona evrov. Morda se ne sliši veliko, a tudi z majhnimi projekti lahko delamo velike korake, ki v lokalni skupnosti pomenijo ogromno,« je poudarila. Z novo pridobitvijo je zadovoljen tudi župan Marjan Ša-rec. »Reševati znamo, kar smo v občini skupaj z gasilci in civilno zaščito dokazali že velikokrat, preprečevati pa nismo vedno znali tako, kot bi bilo treba, pa ne le v občini Kamnik, ampak na splošno v državi. Takšen projekt je začetek nečesa novega, začetek novega razmišljanja in začetek odmikanja od nekih betonskih rešitev, ki niso ne funkcionalne ne estetske,« je med drugim povedal župan. Prečno (spodnji odsek) in vzdolžno (zgornji odsek) kranjske stene na Blatnici so zgradili delavci podjetja Hidrotehnik. Kamniški turizem »odprl vrata« Razvojni center Srca Slovenije, katerega del je tudi občina Kamnik, je konec oktobra na Kamniškem v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik pripravil Vikend odprtih vrat. Jasna Paladin Kamnik - V sklopu tridnevnega dogajanja so številni turistični ponudniki za obiskovalce pripravili posebne ugodnosti. Na Veliko Planino se je bilo z nihalko mogoče odpraviti ceneje, v gostilni Pod žičnico je veljal popust za vse jedi po naročilu, v Termah Snovik so vse tri dni nudili popust na kopanje, v restavraciji Potočka, ki se nahaja v termah, in v Kavarnici na Glavnem trgu so podarili piškot, Arbo- retum Volčji Potok je vsakemu obiskovalcu podaril čebulico tulipana, sadiko cvetja so prejeli tudi obiskovalci tržnice Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. V Gostilni Repnik so brezplačno degus-tirali tuhinjske file, v gostil -nici in kavarni Pri podkvi so ob malici ali kosilu podarili kloštrsko kremšnito, v pubu Pod skalo pa je bilo brezplačno pokušanje kamniškega piva Mali grad. Tatjana Hla-čer iz Hiše keramike je pokazala keramične tehnike in različne gline. Kamniške dobrote so obiskovalci lahko degustirali tudi v Zlati ptički, svež jabolčnik so ponujali člani Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice, v Zdravilnem gaju Tunjice pa so ob obisku podarili Živo vodo ter kupon za popust na masažo hrbta in infrardečo terapijo. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, saj so v Bud-narjevi domačiji zanje pripravili ustvarjalne delavnice in prikaz peke kruha v krušni peči. V soboto in nedeljo so obiskovalci Kamnik lahko spoznavali na brezplačnih vodenjih po mestu z vodniki Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, brezplačno pa je vozil tudi Kamnikbus. »Z Vikendom odprtih vrat smo lokalnim ponudnikom omogočili, da svoje znanje in ponudbo pokažejo širni Sloveniji. Turistična ponudba se bogati, dobra promocija pa prinese nove obiskovalce,« je bila z dogodkom zadovoljna Aleksandra Gradi-šek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije. OBČINA KAMNIK VABI na proslavo ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Občina Kamnikvabi občanke in občane na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v ponedeljek, 23. novembra 2015, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Podeljena bodo spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra. Slavnostni govornik bo poveljnik 132. gorskega polka Slovenske vojske, polkovnik Robert Klinar. Kamnik - Maistrovo mesto Vas pričakuje. Jez na Kamniški Bistrici je obnovljen Stahovica - Jez Godič v Stahovici, kakor ga imenujejo strokovnjaki na Arsu, je bil že močno dotrajan in Občina Kamnik je pristojne dlje časa opozarjala na nevarnost porušitve jezu ob višjih vodostajih in na nujnost sanacije. Ta je zdaj zaključena in krajani si lahko oddahnejo. Kot so nam sporočili iz Agencije RS za okolje in prostor, je bil jez po poplavah leta 1991 saniran z leseno oblogo preko treh prelivnih stopenj, ki je preprečevala obrus betonske konstrukcije jezu. »Zaradi velikih obremenitev je lesena obloga na jezu popolnoma propadla. Posledično je zaradi abrazije betonskih plošč pod njo prišlo do izpiranja materiala iz telesa jezu ter ogrožanje njegove stabilnosti. Sanacija je obsegala povrnitev jezu v prvotno stanje - zapolnjevanje erozijskih kotanj v jezu ter namestitev nove lesene obloge,« nam je dela, ki so se izvajala oktobra, opisal Tone Cezar z oddelka Arsa za območje srednje Save. Skupen strošek sanacije je ocenjen na slabih devetnajst tisoč evrov. J. P. Vence položili k vsem osrednjim spomenikom Kamnik - Župan Marjan Šarec se je skupaj s podžupanom Igorjem Žavbijem, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem, predsednikom Združenja slovenskih častnikov Kamnik Marjanom Sch-nablom, predstavniki Društva general Maister Kamnik, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik in Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, s polaganjem vencev poklonil žrtvam vojn. Zbrani so vence položili k spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, spomeniku padlim med 1. svetovno vojno, k »piramidi sprave«, k spomeniku NOB ter na grob Eda Peperka na kamniških Žalah, že dan prej pa tudi h kapelici v Parku spomina in opomina na Kopiščih. J. P. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 140. novembra 2015 Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi Slovenija se mora zaščititi Drugi migrantski val je v Slovenijo pljusknil silovito. V Slovenijo je vstopilo več kot 150.000 migrantov. Policija, vojska, civilna zaščita in humanitarne organizacije so na robu svojih zmogljivosti. Podatki varnostnih in obveščevalnih služb kažejo, da migrantski val tudi v prihodnje ne bo pojenjal. Sestanki voditeljev evropskih in balkanskih držav v Bruslju kažejo, da pretirane solidarnosti med državami ni. Vsaka rešuje svojo kožo. Madžarska je že postavila ograjo, Avstrija jo je začela postavljati ob mejnih prehodih, Bavarci pa se upirajo politiki odprtih vrat Merklove. Kaj pa Slovenija? Turčiji, Grčiji in tihotapcem ustreza, da število migrantov na t. i. balkanski poti ne usiha. Turški varnostni organi ne ukrepajo proti tihotapcem. Turki s sedanjim navalom na Evropo zmanjšujejo število beguncev in drugih migrantov na svojih tleh. Hkrati jim migrantski val predstavlja enkratno orodje, da stiskajo EU pri pogajanjih za denarno pomoč in morebitno članstvo v EU. Čeprav imajo Grki najmočnejšo obalno stražo v Evropi, celo pri belem dnevu ne zaustavljajo in ne vračajo številnih čolnov, ki s turške obale plujejo proti grškim otokom. Grki se EU, zlasti Nemčiji, maščujejo za zvijanje rok v primeru njihove dolžniške krize. Tudi Grki bodo takoj pripravljeni poostriti nadzor na svojih mejah in omejiti migrantski val, ko bo iz Nemčije prišel signal, da bi jim v zameno za boljši mejni nadzor odpisali kakšen kredit. Zelo zainteresirani za sedanji migrantski val so tudi tihotapci. Migranti v povprečju za pot od Turčije do Nemčije porabijo 3.000 evrov. Če ta znesek pomnožite s številom migrantov, vam je jasno, da se na balkanski poti obračajo milijarde evrov. Če povzamemo znana dejstva: 1. miru na Bližnjem vzhodu še nekaj časa ne bo; 2. v Grčiji in Turčiji ni velike pripravljenosti za zajezitev ilegalnih prehodov meje; 3. vse države na balkanski migrantski poti ravnajo sebično in zasledujejo zgolj svoje interese. Drugi migrantski val je razkril vse naše pomanjkljivosti. Iz znanih dejstev lahko zaključimo, da bo tudi v prihodnje pritisk migrantov na naše južne meje silovit, da se na pomoč drugih ne moremo zanesti in da si moramo pomagati sami. Za začetek moramo na najbolj izpostavljenih delih zelene meje s tehničnimi ovirami (ograjo) in poostrenim fizičnim nadzorom omejiti ilegalne vstope v državo. Spremeniti moramo tudi svojo azilno politiko na način, da slovenski državljani ne bodo na slabšem kot begunci in migranti. Matej Tonin, poslanec GG mali oglasi e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s^ Dajmo prostor gospodarstvu Gospodarstvo je za naše lokalno okolje izjemno pomembno. Prebivalstvu nudi delovna mesta, poganja razvoj, ustvarja ino-gvacije in preživlja javni sektor. = Zato mora občina zagotavljati I primerne pogoje za njegov ra-§ zvoj. Tako se s sprejemom ¡OPN, z nekaterimi OPPN, ki 5? Ibodo v kratkem sprejeti, in z |gradbenimi deli na obrežnem s zidu ob Kamniški Bistrici izboljša šujejo prostorske možnosti za ¡razvoj proizvodnih, logističnih g in storitvenih dejavnosti v obči-i ni Kamnik. § Žal pa sprejeti OPN zaradi odi ločitev prejšnjih občinskih ob- lasti in še bolj zaradi zbirokrati-ziranih postopkov vsebuje slabe kompromise: daleč premalo površin namenja gospodarstvu. Ker hočemo, da OPN privabi nove investitorje, obstoječim pa omogoči delovanje in širitev, se zavzemamo za nove-lacijo tega akta, ki bo dala več prostora gospodarstvu zlasti na območju KIK. Tam prav zdaj nastaja obetavna poslovna cona, kar je za gospodarstvo in prebivalstvo zelo dobrodošlo, saj tamkajšnja podjetja nudijo delovna mesta. Žal pa OPN za to območje predvideva povsem drugačno rabo, to pa je za razvoj slabo. In če je predpis slab, potem ga moramo spremeniti: vsaj na južnem delu območja KIK želimo zagotoviti dovolj površin za industrijo, obrt, logistiko, torej za delovna mesta. Športni parki, drevesa in zelenice so na načrtih morda videti lepi in všečni, a od tega se žal ne da živeti. Matej Slapar, podžupan N.Si Ne sprašuje, ampak raje naredi Marko Šarec, svetnik LMŠ - Naprej Kamnik Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni? »Tik pred mano je peti križ desetletja in prihajam iz Šmarce. Po poklicu sem elektrotehnik, zaposlen kot vodja proizvodnega oddelka v podjetju Interblock. Znam prisluhniti in pomagati pomoči potrebnim. To že dvajset let dokazujem z delom v PGD Šmarca.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Pravih izkušenj s politiko prej nisem imel, sem pa jo spremljal. Z življenjskimi izkušnjami sem se naučil ne spraševati, ampak narediti. In to je moje vodilo tudi v svetniški funkciji.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? »Občina Kamnik si že več let prizadeva za ureditev rekreacijske povezave ob Kamniški Bistrici, ki bi povezala Kamnik z občino Domžale. Povezava manjka še na južnem delu občine, na območju KS Volčji Potok in Šmarca. Manjkajoči del rešujemo v dveh odsekih, in sicer odsek skozi Šmarco in odsek med priključkom na javno pot Volčji Potok-Ceg-lar-Jernač do navezave na Radomeljsko cesto. Zaradi težav pri pridobivanju zemljišč se skupaj z občinsko upravo trudim prepričati določene občane, saj si prav vsak izmed nas želi dokončanje te rekreacijske poti.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Problem je sedaj že rešen. Govorim o občinskem prostorskem načrtu. Svetniki smo ga potrdili na zadnji Marko Šarec / Foto: Gorazd Kavčič seji in verjamem, da se je marsikateremu občanu odvalil kamen od srca, saj bo končno lahko uredil življenjske cilje.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Veliko je treba še urediti, a denarja za vse ni. Vsaka sprememba terja svoj davek, občani določene stvari najprej sprejmejo negativno, a čez čas ugotovijo, da se premikajo v pravo smer. Ena takih stvari je bila enosmerna ureditev prometa skozi center mesta. Ne morem pa mimo delavcev v javnih delih, ki se trudijo, da je občina več kot urejena ter vsem nam v ponos.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Gasilstvo in pomoč sokra-janom. Skupaj z njimi sem bil gonilna sila pri obnovi, prizidku in opremljanju Gasilskega doma Šmarca, sodeloval sem pri nakupu novega gasilskega vozila našega društva, pri obnovi športnega igrišča v Šmarci in župnijske cerkve ... Vedno pa najdem čas za družino in sprehod v naravo, kjer si na-berem moči in energijo.« Življenjsko vodilo? »V življenju ne sprašuj, ampak naredi.« Glavna cilja v 1 • • že realizirana Matej Tonin, svetnik NSi Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 32 let. Sem poročen. Imam dve hčerki. Starejša Julija bo decembra stara dve leti, Evelin pa bo v kratkem praznovala svoj prvi mesec. Po izobrazbi sem magister znanosti. Sem poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, pred tem pa sem bil samostojni podjetnik.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Prvič sem bil v občinski svet izvoljen leta 2006. Za kandidaturo sem se odločil, ker K S Tuhinj takrat že osem let ni imela občinskega svetnika, to pa se je precej poznalo pri njeni infrastrukturi. Od takrat je imela KS Tuhinj po več svetnikov in stvari so se obrnile na bolje.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? »Moja dva glavna cilja tega mandata sta sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) in pridobitev evropskih (kohezijskih) milijonov za izgradnjo kanalizacije in vodovoda po občini. Oba moja glavna cilja sta že realizirana. Prvi bo pomembno prispeval h gospodarskemu razvoju občine, drugi pa k izboljšanju standarda občanov.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Želel bi si, da bi ustvarili še boljše pogoje za več delovnih mest. Problemov je sicer kar nekaj, vsakega občana kaj moti in vsak si želi, da Matej Tonin / Foto: Gorazd Kavčič bi bilo kakšno področje boljše oziroma drugače urejeno. Bistveno je, da se lokalna oblast trudi reševati probleme. Verjemite mi, da se trudimo po svojih najboljših močeh in v skladu s finančnimi zmožnostmi.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Občina Kamnik je dobitnica kar nekaj priznanj, zadnje tako priznanje, ki smo ga dobili, je priznanje za urejenost mestnega jedra. Seveda pa nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. Naše naravne davnosti so izjemne, zato se moramo še naprej truditi, da turizem postane paradna gospodarska panoga naše občine.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Imam ga zelo malo, kar pa ga imam, ga poskušam posvetiti ženi in hčerkama. V vlogi očeta še posebej uživam. Hčerki znata pričarati posebna občutja, zaradi katerih pozabiš na vse težave. Če je priložnost, igram tudi hokej in košarko.« Življenjsko vodilo? »Delaj tako, kot bi želel, da drugi delajo tebi.« WWW.GORENJSKIGLAS.SI Termam Snovik novo priznanje V okviru Dnevov slovenskega turizma 2015 so prejeli certifikat Slovenia Green, ki potrjuje zavezanost trajnostnemu razvoju ponudnikov nastanitev. Jasna Paladin Snovik - Slovenska turistična organizacija je v okviru Zelene sheme slovenskega turizma priznanja Slovenia Green letos oktobra podelila prvič, v Termah Snovik pa so s tem dokazali, da njihove dolgoletne aktivnosti na področju okolju prijazne infrastrukture, storitev in osveščanja okolja in gostov v termah niso zaman in jih ceni tudi stroka. »Prejeta nagrada nam je ponovna potrditev naše pravilne odločitve, da razvijamo in gradimo Terme Snovik, ki so okolju prijazne in energetsko učinkovite. Ker smo pionirji na slovenskem prostoru, se tega še toliko bolj veselimo, saj je ta koncept sprejela tudi naša država. Letos prvič je podelila te certifikate. To naj nam bo Kamničanom spodbuda, da v okviru truda in aktivnosti Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik tudi Kamnik postane ena od prvih turističnih de-stinacij zelenega turizma na Slovenskem. Zavedati se je potrebno, da vse te aktivnosti niso pomembne in koristne za turiste, ki jih je na Kamniškem vedno več, temveč v prvi vrsti za nas, ki tu živimo,« je ob prejetju novega priznanja ponosno povedal prokurist Term Snovik Ivan Hribar in dodal, da v termah kmalu pričakujejo že dva milijontega obiskovalca, ki ga bodo bogato nagradili. Spomnimo, da so bile terme Snovik leta 2008 prve, ki so izpolnile vse stroge pogoje in prejele EU Green Label -EU Marjetico, letos pa so v akciji nacionalne televizije Naj kopališče v kategoriji malih termalnih kopališč osvojili 2. mesto. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 141. novembra 2015 Aktualno Z ministrom na kavi Odkrili nov spomenik Predsednik kamniške izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Jožko Romšak je pred dnevi »na klepet ob kavi« povabil kmetijskega ministra Dejana Židana in ga seznanil z vrsto težav, s katerimi se soočajo tudi kmetje na Kamniškem. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana - odbor Kamnik so ob dnevu suverenosti pred Domom kulture Kamnik odkrili spominsko obeležje. Jasna Paladin Kamnik - Dan suverenosti, 25. oktober, je državni praznik, ki smo ga po sprejetju novele zakona o praznikih v Državnem zboru letos praznovali prvič. Z njim se spominjamo dneva, ko je leta 1991 zadnji vojak JLA zapustil ozemlje Slovenije. Dva dneva pred praznikom so slovesnost pripravili tudi člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana - odbor Kamnik, ki so praznik počastili z odkritjem spominskega obeležja, ki je pri Domu kulture Kamnik postavljeno v spomin na delovanje pripadnikov teritorialne obrambe in policije v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v letu 1991. Postavitev spo- menika je sofinancirala tudi občina, ki je za to namenila 1560 evrov, in veteranom se je za prispevek pri osamosvojitvi in prizadevanja za ohranjanje spomina na takratne dogodke zahvalil tudi podžupan Matej Slapar. »Odhod vojakov JNA z našega ozemlja za vse, ki smo sodelovali v osamosvojitveni vojni, predstavlja vrh procesa slovenske osamosvojitve. Takoj po sprejemu novele o zakonih smo se odločili, da bomo v spomin na ta dan postavili spominsko obeležje, ki nas bo spominjalo na aktivnosti teritorialne obrambe in policije v letu 1991, ki so pripeljale do tega, da danes lahko praznujemo,« je zbrane med drugim nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ka-mnik-Komenda mag. Zvon- ko Cvek in se zahvalil številnim donatorjem, ki so pomagali pri uresničitvi projekta. Da je 25. oktober postal državni praznik prav na pobudo veteranov, je v svojem nagovoru opomnil predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana Emerik Peterka, slavnostni govornik general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, pa je orisal dogodke iz leta 1991, jih postavil v širši današnji kontekst in ob tem poudaril, »da vojna za Slovenijo ni bila le zmagovita vojna zaslužnih posameznikov, ampak celotnega slovenskega naroda«. Za kulturni program so poskrbeli Mestna godba Kamnik in dijakinji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, za vezno besedo pa Tone Ftičar. Veterani so takole slavnostno odkrili spominsko obeležje, ki pred Domom kulture Kamnik spominja in opominja na dogodke iz osamosvojitvene vojne. / foto corazd Kavčič Jasna Paladin Stahovica - Pogovornega večera, ki se je odvil v gostilni Pri planinskem orlu, se je udeležilo okoli trideset kmetov, predstavnikov agrarnih skupnosti in drugih s kmetijstvom in gozdarstvom povezanih organizacij, Jožko Romšak pa je za izhodišče pogovora naštel kar nekaj težav, ki najbolj pestijo manjše kmete na demografsko ogroženih področjih in kmetije na obrobju mest. »Teži nas žled iz leta 2014 ter ocena škode, povezana s tem, pa letošnji lubadar, povečana trošarina iz tega naslova, ki jo je skoraj nemogoče uveljaviti, ter pomanjkanje kupcev za les, ukinitev nekaterih ukrepov na področju SKP, novi zakon o agrarnih skupnostih, pozidava kmetijskih zemljišč ter mnogo drugega, tudi področje lova, saj nam lovno politiko za naše področje določajo za del v Nazarjih, za del pa v Kranju,« je uvodoma naštel Jožko Romšak, ki pa v Stahovici ni gostil le ministra (ta se je druženju zaradi seje vlade pridružil z zamudo), pač pa tudi njegovo ožjo ekipo: namestnico generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo Marjeto Bizjak, generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošta Jakšo, Andreja Hafnerja iz službe za pravne zadeve ministrstva, ki je predstavil novi zakon o agrarnih skupnostih, ter predstavnika ministrstva Roka Robleka. Jožku Romšaku je v kamniško občino znova uspelo privabiti ministra Dejana Židana in njegovo ekipo. / Foto: Tina Dokl Zbrani so kmetom podrobno razložili, s čim se na ministrstvu trenutno ukvarjajo, kakšne programe vodijo, kateri projekti in vprašanja so aktualni, koliko denarja bo za kakšne ukrepe namenjenega ..., a tudi kmetje niso skoparili z vprašanji. Opozorili so predvsem na več nepravilnosti in tudi krivic, ki jih povzroča okrnela administracija države. Kot primer so navedli žled, ko je bila škoda v kamniških gozdovih v povprečju ocenjena na pet odstotkov, čeprav se je kasneje izkazalo, da so posamezni kmetje te škode imeli tudi za šestdeset odstotkov. »Te ocene so bile narejene preveč na domače,« so še danes hudi kmetje. Prav nič se ni nazaj v Ljubljano mudilo niti ministru Dejanu Zidanu, ki je »pogovor ob kavi« raztegnil na več kot triurno druženje. Uvo- doma je pojasnil, da se v Kamniku počuti malce domače, saj je sem hodil v srednjo šolo. Kmetom je iz prve roke pojasnil, da ima država za ukrepe v kmetijstvu 1,1 milijarde evrov, da se bo zakon o kmetijstvu prihodnje leto spreminjal kar dvakrat, da se bo prihodnje leto začela tržiti Izbrana kakovost ... je pa tudi izpostavil, da so si kmetje sami največkrat največji sovražnik in da bi morali biti za dosego svojih ciljev še bolj organizirani. »S potekom srečanja sem zadovoljen, ker so prisotni kmetje druženje izkoristili za vprašanja pristojnim, hkrati pa tudi zelo razočaran, saj tistih, ki so navadno najglasnejši kritiki - očitno le za šankom - ni bilo. A imeli so svojo priložnost! Dejan Zidan je minister vseh kmetov, ne glede na politično prepričanje,« pa je sklenil Jožko Romšak. Kamniška knjižnica med finalisti Jasna Paladin Kamnik - Med finalisti Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015 je tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, ki se je na razpis prijavila prvič. Gre za nagrado, s katero želijo partnerji, ki razpis organizirajo, poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti. »Menimo, da so nas med finaliste uvrstili zaradi številnih dejavnosti, ki jih nudimo lokalnemu okolju in predstavljajo nadstandardno knjižnično ponudbo. Organiziramo brezplačne jezikovne tečaje za tujce, dvigujemo lokalno zavest s pripravo Kamniško-komendskega biografskega leksikona, organiziramo delavnice za vse generacije, veliko naredimo na področju ohranjanja lokalnega ljudskega izročila, promoviramo zdrav način življenja...« pravijo v knjižnici, kjer nominacijo jemljejo kot znak, da so na pravi poti. Prejemniki priznanj bodo znani 17. novembra. PEUG EOTmmpo*očaTOTAL. Ponudba velja za peugeot 208 Urban Soul do 31. 12. 2015. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo peugeot 208 (Urban Soul 1,2 PureTech 60 kW) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 10.920 EUR; mesečni obrok je 117 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 15.10. 2015 znaša 7,8 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,4 %; financirana vrednost 7.644 EUR; skupni znesek za plačilo 12.836 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Peugeot 208 Urban Soul ni na voljo v barvi Orange Power. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,2 L/100 km. Izpuh CO2: 97 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0536 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topLogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. avtomatska kl matska naprava l ta plat sca 10 920 ze za Predavanje o epilepsiji Kamnik-V večnamenskem prostoru OŠ Frana Albrehta bo v ponedeljek, 16. novembra, ob 18. uri potekalo predavanje o epilepsiji, ki ga šola pripravlja v sodelovanju z Društvom Liga proti epilepsiji Slovenije. Predavanje bo odprtega tipa, namenjeno ozaveščanju javnosti o epilepsiji. Predavala bosta klinična psihologinja dr. Luka Kopač in Ljubica Vrba. J. P. PEUGEOT 208 URBAN SOUL MOTION e> EMOTION ROD EX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT KONCESIONAR LETA 2014 ÎO Kamniški OBČAN, petek, 142. novembra 2015 Iz naših krajev Spominska maša letos • v T7" • v v#1 prvič na KopišCih Jasna Paladin Kamniška Bistrica - V dolini Kamniške Bistrice je tudi letos pred 1. novembrom potekala spominska maša za vse žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem, ki so jo organizirali člani Društva Demos na Kamniškem skupaj z Milanom Windschnurerjem, a letos prvič ne v kapelici Lurške Matere Božje pri planinskem domu, pač pa v kapeli na novo urejenega Parka spomina in opomina na Ko-piščih. Somaševanje duhovnikov kamniške dekanije je vodil dr. Janez Juhant, po maši pa je spregovorila upokojena profesorica kamniške gimnazije Tina Romšak. »Najusodnejša je edino veljavna resnica, zapisana po zmagovalcih. Izključuje namreč srce in misel, empati-jo, zamrzne možgane in sodi. Sedemdeset let po uničujoči vojni še nismo zmogli preboleti njenih posledic. Ker jih nočemo, ker ne znamo sočustvovati, ker sovražimo še naprej in ne zmoremo spoznati svojih omejenosti,« je med drugim povedala in poudarila, da kdor vojne ni doživel, ve le malo o njeni resničnosti. Člani društva so ob tej priložnosti podelili tudi tri priznanja. Prejeli so jih Milan Windschnurer, Tina Rom-šak in akademik dr. Janez Juhant, ki so vsak na svoj način prispevali, da spominske maše v dolini Kamniški Bistrice potekajo že od osamosvojitve dalje in so tako postale tradicionalne. Majda Zupančič Motnik - Med petjem in plesom so obiskovalci v izvedbi Danice Železnik, Darje Zajec, Maruše Sla-pnik, Lee Boršič in Mance Sveti slišali tudi basni. V programu so sodelovali učenke in učenci Podružnične šole Motnik, ki so nam zapeli o veselem pastirju, jesenskem dežku, o planincah in soncu, ki gre čez hribček. Plesalci Folklorne skupine Komenda so odplesali dva spleta: Mam rajši Gorenjca in Kuj na ples. Nina Semprimo-žnik je ob skladbi Ditke Ne bodi kot drugi zaplesala sodobni ples. Sestri Klara in Maša Vrtačnik sta zapeli Ti si moja ljubezen, Klara pa nas je raznežila z Balado o Adelini. Naše medgenera- cijsko druženje so obilno začinili harmonikarji Gašper Drolc, Boštjan Zajec in Nejc Pirš ter pevka Vesna Drolc. Prireditev Bogata jesen se je dogajala v soboto, 10. oktobra, v Kulturnem domu v Motniku. Mogoče postane celo tradicionalna. Številni nastopajoči (letos čez štirideset) in polna dvorana obiskovalcev so dobra popotni- ca, da se to uresniči. Pogosto slišimo - otroci so naše bogastvo, vnuki naše veselje - vsi skupaj pa smo zelo dobri. V Društvu upokojencev Motnik Špitalič smo zelo veseli, da nam je druženje tako lepo uspelo. Za to pa so poleg nastopajočih zaslužni še številni člani in članice našega društva ter nekateri posamezniki. Hvala vsem. Panoramski tabli na Starem gradu Kamnik - Obzidje Starega gradu je bogatejše za dve panoramski tabli, ob katerih bo uživanje ob razgledih na kamniške planine in južni del občine še zanimivejše. Tabli sta ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine namestila Občina Kamnik in Zavod za gozdove RS, sodita pa v sklop Naravoslovne učne poti na Stari grad. J. P. rachel paul james benicio ricky bud albert mackenzie bridges mcadams rudd cotillard franco del toro gervais cort giamatti brooks foy MestmKino Domžale 1 Ljubljanska 61, Domžale t. 722 BO 50 www.kd-domzale.si Praznovale dvajset let Pretekli petek je Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline praznovalo dvajset let delovanja. V tem času jim je uspevalo izobraževati svoje članice ter ohranjati ljudsko dediščino Tuhinjske doline. Danes štejejo okoli 130 članic, geografsko pa pokrivajo območje celotne doline. Aleš Senožetnik Motnik - Društvo je sicer staro dvajset let, toda začetki povezovanja tuhinjskih žena in deklet so še starejši, saj so se okoliške kmetice na neformalni ravni povezovale in sodelovale že dosti prej. Leta 1992 pa so ustanovile Aktiv kmečkih žena Tuhinjske doline, iz katerega je tri leta kasneje nastalo društvo. Prvi dve leti ga je vodila Antonija Zalaznik, nato pa Ivi Vrankar do leta 2001, ko je vodenje prevzela sedanja predsednica Janja Pestotnik. Povezujejo in izobražujejo »Namen društva je predvsem v povezovanju podeželskih žena in deklet, skrbi za njihovo izobraževanje, sprostitev, ob vsem skupaj pa se trudimo čim bolj ohraniti bogato kulturno dediščino naših krajev,« je povedala predsednica Janja Pestotnik. V ta namen so vsako leto organizirale strokovne ekskurzije, različne tečaje in delavnice, literarna srečanja ter letna srečanja s sosednjimi in prijateljskimi društvi. Njene besede je potrdila tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je dodala, kako pomembno je po- Društvo šteje več kot 130 članic, v svoje vrste pa si želijo privabiti več mladih. vezovanje med društvi, ki s tem skrbijo za uspešno delo zveze, ki letos prav tako obeležuje 20-letnico obstoja. Tuhinjsko društvo pa se ne povezuje zgolj s sorodnimi organizacijami, temveč se vključuje tudi v širšo lokalno skupnost. S svojimi dobrotami sodelujejo na mnogih prireditvah, povezujejo se s tuhinjskimi krajevnimi skupnostmi ter kamniškim Turistično-informacijskim Predsednica društva Janja Pestotnik in župan Marjan Šarec centrom. Eno izmed njihovih pomembnih poslanstev je tudi zavzemanje za pravice podeželskih žena ter preprečevanje nasilja nad ženskami, otroci in mladostniki. Želijo si več mladih članic Društvo se tako po številu članic kot po območju, ki ga pokriva, uvršča med večja v Zvezi kmetic Slovenije. Čeprav jim uspeva ohranjati bogato ljudsko izročilo Tuhinjske doline, pa se zavedajo, da prihodnost leži v rokah mlajše generacije deklet, ki jim starejše članice lahko predajajo svoje znanje in izkušnje. »Trenutno imamo eno članico mlajšo od trideset let, osem pa jih je mlajših od štirideset. V svojih vrstah si seveda želimo še več mladih,« nam je o svojih željah povedala Janja Pestotnik. Prenašanje bogate kulturne dediščine na mlajše rodove pa ni pomembno zgolj za društvo. Ima namreč širši občinski, in kot je dodala Marta Kos, ena izmed glavnih pobudnic ustanovitve društva in svetovalka pri Kmetijskem zavodu Ljubljane, tudi nacionalni pomen: »Ohranjanje podeželja je hkrati tudi ohranjanje slovenstva, pomeni prizadevanje, da bo slovenski narod obstal tudi v prihodnosti.« Praznovanje 20. obletnice začetkov društva je potekalo v polni dvorani kulturnega doma v Motniku, ki ga je popestril bogat kulturni program. Med drugimi so nastopili otroci podružnične šole Motnik, ženska pevska skupina Klasek ter Ljudski pevci Tuhinjske doline. Program sta začinili tudi članici Bernarda Štrajhar ter Valentina Brlec z zabavnim in pesniškim vložkom, ob koncu pa so se članice z zahvalnimi plaketami spomnile številnih posameznikov in organizacij, ki so jim pomagale na njihovi poti. Praznovanje so članice in obiskovalci zaključili ob sladkih dobrotah, po katerih so tuhinjske žene dobro znane. Druženje generacij v Motniku Za letošnjo prireditev Bogata jesen smo pripravili pester program, ki so ga izvedli nastopajoči v starosti od šest do sedemdeset let in več. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Zanimivosti Zahvala Zahvaljujemo se gasilcem, prostovoljcem in sosedom za gašenje požara v nedeljo, 8. novembra, v gozdu v Beli Peči. Družini Poljanšek in Kuhar Oktober posvečen evakuaciji Uspešen Martinov pohod Kamnik - Turistično društvo Kamn k je že šesto leto zapored organiziralo Martinov pohod od Puba Pod skalo do Bud-narjeve domačije. Idejna zasnova pohoda je sicer zrasla pri skupini prijateljev iz Kamnika, ki se na vsako Martinovo soboto odpravijo peš martinovat v Budnarjevo domačijo. Zaradi enkratne ideje smo se v TD Kamn k že pred šestimi leti odločili, da tak pohod organiziramo za širšo javnost, moči pa smo združili s Pubom Pod skalo, ki pohodnike razveseli z dobrodošlico. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je pohoda udeležilo osemnajst ljudi. Pot poteka do Tolste gore, nato pa se spusti in po gozdu nadaljuje do Zgornjih Palovč. Letos smo pohodnikom ponudnili mlado vino, čaj, na gozdarskem štedilniku pa smo spekli kostanj, česar so se najbolj razveselili najmlajši. Alenka Hribar Kamnik privablja vse več turistov Osrednja tematika letošnjega oktobra, meseca požarne varnosti, je bila posvečena evakuaciji. Evakuacija pomeni umik iz objekta na varno, pri čemer izbiramo najvarnejšo pot do zbirnega mesta. Luka Schnabl Kamnik - Skladno z osrednjo tematiko, ki jo vsako leto razpiše Uprava RS za zaščito in reševanje, smo gasilci PGD Kamnik skupaj z Zasebnim vrtcem Zarja izvedli evakuacijsko vajo. Poleg omenjene vaje smo se poleg internih izobraževanj dodatno izobraževali tudi pri Enoti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik, kjer smo skupaj z zdravstvenim osebjem obnovili predvsem ukrepanje po prometnih nesrečah ter pri drugih poškodbah in nujnih stanjih. Dobro znanje in sodelovanje je izredno pomembno, saj v povprečju sodelujemo pri vsaki tretji intervenciji. Z veseljem smo se odzvali tudi povabilu gasilcev iz Špitaliča, s katerimi smo ob sodelovanju gasilcev iz PGD Motnik izvedli vajo posredovanja po prometni nesreči, ter gasilcev iz PGD Tunjice, kjer smo sodelovali z gasilsko avtolestvijo na njihovem dnevu odprtih vrat. Naš gasilski dom pa je v oktobru obiskalo tudi več kot 150 otrok in učiteljev iz dveh bližnjih osnovnih šol ter gasilci iz PGD Ponikva, ki so imeli društveni izlet v Kamnik in okolico. Žal pa v mesecu požarne varnosti niso izostali urgentni klici na pomoč, saj smo posredovali pri dvanajstih intervencijah: štirikrat smo posredo- vali po prometnih nesrečah, prav tako smo štirikrat posredovali pri požarih (dvakrat je gorelo v industrijskem objektu, enkrat v stanovanjskem objektu, pogasili pa smo tudi goreče osebno vozilo), v dveh primerih smo nudili drugo tehnično pomoč, v enem primeru pa je šlo za nesrečo z nevarno snovjo - utekočinjenim naftnim plinom. Naj bosta zadnja dva meseca tega leta čim bolj varna! Statistični podatki za letošnjo poletno turistično sezono bodo v celoti sicer znani šele v začetku prihodnjega leta, a trenutno znane številke za mesece junij, julij in avgust kažejo na povečano število vseh turistov, predvsem pa tujih. PRETECIMO TUHINJSKO DOLINO S KLEMNOM DOLENCEM tekaški trening, Terme Snovik, 21. novembra 2015, ob 15.00 Gasilci PCD Kamnik so skupaj z Zasebnim vrtcem Zarja izvedli evakuacijsko vajo. / foto: pgd Kamnik Oktobra so se gasilci dodatno izobraževali pri enoti nujne medicinske pomoči ZD Kamnik./ Foto: pgd Kamnik Jasna Paladin Kamnik - »Zabeležili smo skoraj 8-odstotno rast prihodov vseh in nekaj več kot 12-odstotno rast tujih turistov. V skladu s trendom naraščanja prihodov je večje tudi število nočitev, pri čemer izstopa predvsem mesec julij s skoraj lo-odstot-nim povečanjem nočitev vseh turistov in nekaj manj kot 17-odstotnim povečanjem nočitev tujih turistov,« so s številkami zadovoljni na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, kjer so v zadnjem dobrem letu dni pod taktirko v. d. direktorja Francija Kramarja z utečeno ekipo nadaljevali uspešno delo preteklih let. Povečanje števila turistov je rezultat svežega marketin-škega pristopa, predvsem pa trdnega dela in v letošnjem letu se na zavodu lahko pohvalijo s številnimi uspešnimi projekti, ki so odmevali tudi v tujini. Junija so občino uspešno predstavili na enem najodmevnejših dogodkov tega leta, Expu Milano 2015, kjer so predstavili tudi nov promocijski film Kamnika. Udeležili so se tudi mnogih drugih sejmov doma in v tujini. Letos so prvič pripravili Festival po-hodništva, velik poudarek pa so namenjali tudi kolesarjenju; ne nazadnje je Kamnik gostil več kolesarskih tekem, prvič sploh tudi start prve etape dirke Giro Rosa. Zaradi povečanega zanimanja obiskovalcev za kolesarski turizem v TIC-u že več zaporednih poletnih sezon ponujajo izposojo mestnih koles Kam-kolo, ponudbo pa so letos dopolnili še z dvema električnima kolesoma. Novost letošnjega leta je tudi vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma oziroma Slovenia Green, ki združuje nacionalna prizadevanja za postavitev Slovenije na globalni zeleni zemljevid. Trdno delo se je odražalo tudi v nekaterih rekordih - največ obiskovalcev v zadnjih letih so našteli na kamniškem letnem kopališču, na festivalu Kamfest pa tudi na 45. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine. Uspešna poletna sezona je torej končana, kamniški turistični delavci pa so se z mislimi in delom že povsem usmerili v zimsko sezono. Pa tudi v vse prihodnje, saj so se letos lotili priprave strategije razvoja turizma v občini Kamnik za naslednja štiri leta z dolgoročnejšo vizijo, ki je že v zaključni fazi priprave. V. d. direktorja Franci Kramar (tretji z leve) z utečeno ekipo Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik / Foto: arhiv zavoda Vabimo vas na predstavitev knjige, ki bo v avli časopisne hiše Gorenjski glas v Kranju, v torek, 10. novembra, ob 18. uri. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Naročila sprejemamo tudi po e-pošti: narocnine@g-glas.si. Gorenjski Glas Franc Hvasti predstavlja enega ključnih členov sodobnega slovenskega tekmovalnega kolesarstva. Zgodbe v knjigi Dve uri resnice zajemajo ozadja in dogodke, ki so za vedno zaznamovali kolesarstvo. Pripoved je sestavljena iz žlahtnih, znanih in neznanih zgodb, ki so pisane tako, da si lahko vsak živo predstavlja kolesarski šport, kot seje odvijal nekoč. Obvezna je za zaljubljence v kolesarstvo, še posebej pa za vse, ki so si kdaj jfiisafni na hrbet pripeli Pwflovalno številko. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Kultura Pregnanci aktualni štiriinštirideset let pozneje Kamnik- Podobe beguncev in migrantov, ki jih lahko vsakodnevno spremljamo v medijih, navdihujejo tudi mnoge umetnike, a kamniški slikar Stane Balantič je likovno delo na to temo naslikal že leta 1971. Slika z naslovom Pregnanci (olje na platnu) je še štiriinštirideset let po nastanku še vedno aktualna, pravzaprav bolj kot kdajkoli doslej. J. P. Stane Balantič ob svoji sliki Pregnanci, ki je nastala leta 1971. Enajsto srečanje klap Kamnik - Člani Klape Mali grad vabijo na že 11. srečanje klap, ki se bo letos prvič odvilo v dvorani OŠ Toma Brejca, in sicer v soboto, 21. novembra, ob 19. uri. Obeta se večer vrhunskega petja, saj bodo poleg domače Klape Mali grad, ki se bo predstavila v nekoliko spremenjeni zasedbi, nastopile še: ena najbolj znanih klap Klapa Zrnovnica iz Splita, Ženska klapa Žurnada in klapa Spalatos, ki v Kamnik prihajata prvič, klapa Kvarner, ki na srečanju sodeluje že vseh enajst let, pa tudi klape Grobnik, Kamik in Galešnik. J. P. Lapidarij v prenovljeni podobi V Medobčinskem muzeju Kamnik na Zapricah so v prenovljenem lapidariju odprli stalno razstavo Zgodbe v kamnu. Vodja prenove lapidarija arheologinja Janja Železnikar predstavlja novo aktivno stalno razstavo Zgodbe v kamnu. / Foto: Bojana Klemenc Bojana Klemenc Kamnik - V muzeju na gradu Zaprice so v zadnjih treh letih poskrbeli za sodobno prenovo muzejskih zbirk, zadnjo v tej vrsti - Zgodbe v kamnu - so širši javnosti predstavili v četrtek, 22. oktobra. Kamniški lapidarij obiskovalci muzejskih prireditev poznajo predvsem kot krasen prostor za druženje, a lapidarij (lapidarium pomeni kamen) je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ah napisi, vklesani v kamen. Takšno zbirko je kamniški muzej hranil na svojem dvorišču že od same ustanovitve leta 1961, sprva le na kovinskih nosilcih, leta 2003 pa so dvoriščni prostor pod arkadami temu primerno uredili. Od te prenove pa do danes je Medobčinski muzej Kamnik pridobil nekaj novih kamnitih spomenikov, vrednih predstavitve širši javnosti, zato je bil že skrajni čas, da tudi lapidarij kamniškega muzeja dobi novo, osveženo in dopolnjeno podobo. »Nagrobne plošče, hišna znamenja, obrtniška znamenja, rimski nagrobniki, sarkofag, kamnita žara so v muzej prihajali naključno, z arheološkimi raziskavami ah pa so jih podarili ah v odkup ponudili različni posamezniki. Ob ohranjeni kamniti dediščini spoznavamo ljudi ter življenje skozi dve tisočletji dolgo preteklost Kamnika in okolice. Naš muzej sledi modernim muzejskim trendom. Stvari želimo interpretirati na nov, drugačen način. Obiskovalce želimo aktivno voditi skozi zgodbe, vklesane v kamen, zato smo zanje pripravili tudi muzejsko križanko za učenje in zabavo. Križanka je oblikovana tudi kot ge-ocache , namenjena pa seve- da predvsem turistom in aktivnim udeležencem razstave,« prenovljeno stalno razstavo predstavlja višja kustosinja in arheologinja Janja Železnikar. Vodja obnove lapidarija še dodaja, da so v okviru stalne razstave želeli predstaviti zgodbe o kamnu, denimo kje je bilo njegovo nahajališče, kdo ga je izdeloval in podobno, ter zgodbe v kamnu, torej zgodbe o življenju ljudi, ki so bih obeleženi na teh spomenikih, pa so na prvi pogled obiskovalcu skrite ah nepoznane. Arheologinja Janja Železnikar je prepričana, da so sedaj vsi kamniti spomeniki veliko bolje predstavljeni, kar je tudi prav, saj so zelo izpovedni. Zbrane je na odprtju razstave pozdravila in nagovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, zgodbo o kamnu s Trojan o cesarju Marku Avre-liju pa je skozi njegove spomine predstavila bivša direktorica in arheologinja Mirina Zupančič. Učenke in učenci Glasbene šole Kamnik so popestrili lep muzejski večer, po salonskem odprtju pa je sledilo še vodstvo po obnovljenem lapidariju. Srečanje pevskih prijateljev DKD Solidarnost je v dvorani nad kavarno Veronika pripravilo že n. srečanje pevskih prijateljev. Bojana Klemenc Kamnik - Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik, ki letos šteje že 97 let, je v soboto, 24. oktobra, tradicionalno organiziralo dobro obiskano Srečanje pevskih prijateljev. Povezo-valka programa Zlatka Levstek je ponosno povedala, da so v vseh enajstih letih v Kamniku gostili več kot trideset pevskih zborov iz različnih krajev Slovenije in zamejstva. Vedno znova so veseli, da se pevski zbori odzovejo njihovemu vabilu. Letos so kamniškim poslušalcem poleg Otroškega pevskega zbora Vrab-čki pod vodstvom Marinke Aparnik ter ŽPZ Solidarnost pod vodstvom Marka Tirana in MPZ Solidarnost z zborovodjo Urošem Go-rencem zapeli še Ženska vokalna skupina Brinke iz Grosuplja ter Moška vokalna skupina Fantje z Raz-borja, na odru pa je zaigral tudi trio klarinetov Pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik. Člani Moškega pevskega zbora Solidarnost z zborovodjo Urošem Corencem in predsednik DKD Solidarnost Martin Gorenc / Foto: Bojana Klemenc Drzna filmsko biografijo izjemnega računalniškega vizionarja Steva Jobsa. Med prehojeno potjo od majhnega podjetja v družinski garaži do multina-cionalke Apple se mora Steve nenehno soočati z nerazumevanjem in pomanjkanjem vizije ljudi, ki ga obdajajo, vendar vztrajno sledi svojim sanjam. Na žalost ob tem, ko vso svojo pozornost namenja inovacijam, pozablja na ljudi okrog sebe in na njihova čustva, zato zabrede v številne osebne težave. Vendar vedno znova najde moč, da se po porazu pobere. MESTNI KINO DOMŽALE MestniKino Ljubljanska 61, Domžale Domžale T 722 50 50 sledite nam tudi na Fatebooku — WWW.kd-domZale.Sl iMboolcconi/mestiiikinadoiiizale ^^^^^ Veseli dan kulture Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik se bo tudi letos pridružil Veselemu dnevu kulture, zato vas v četrtek, 3. decembra, vabijo na brezplačne oglede stalnih in občasnih razstav v vseh treh enotah zavoda - na grad Zaprice, v Galerijo Miha Maleš in v Rojstno hišo Rudolfa Maistra. Na gradu Zaprice bodo ta dan med 12. in 14. uro pripravili tudi muzejske delavnice za mlade na temo Živeti v preteklosti. V Galeriji Miha Maleš bodo ob 18. uri pripravili javno vodstvo po novi razstavi Starejša slikarska zbirka. Iz depojev MMK. J. P. Hamsa ali pet elementov orientalskega plesa Kamnik-Članice KUOD Bayani se bodo jutri, 14. novembra, v Domu kulture Kamnik predstavile s premiero predstave Hamsa, v kateri raziskujejo pet elementov mediteransko-in-dijskega kulturnega prostora - zrak, vodo, eter, zemljo in ogenj - in jih uprizarjajo v orientalskem plesnem gibu, glasbi, stilu in energiji. Pod idejno zasnovo in umetniško vodenje se podpisuje Nataša Kočar. Premierna predstava ježe razprodana, a pripravljajo še dve ponovitvi: 13. decembra znova v Kamniku, 23. januarja pa v Teatru II. gimnazije Maribor. J. P. IZVHl.lKh STAKL SANI^KE iCNJIGE Redna cena knjige je 19,90 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si Poltmi« Gorenjski Glas Velika stara sanjska knjiga bralcem že desetletja pomaga razvozlati skrivnosti sanj, tokrat pa je doživela spremembo, s katero je za bralce postala še dostopnejša in mikavnejša. Knjiga ima bogat geslovnik z ilustracijami, pri razreševanju ugank naše podzavesti pa pomagajo še sporočila številk. STEVE JOBS 20.122.127. nov NOVE MBER PRIPORO ČAMO biografika drama / režija: Danny Boyle / Igrajo: Michael Fassbender, Kate Winslet Seth Rogenjeff Daniels, Sarah Snook, Katherine Waterston, Adam Shapiro, Michael Stuhlbarg, John Ortiz, Vanessa Ross, Perla Haney-Jardine,Jackie Dallas/2015, ZDA/122' ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Mladi Osnovnošolci z nemščino po svetu V soboto, 10. oktobra, smo se učenci osnovnih šol Frana Albrehta, Toma Brejca, Marije Vere, Šmartno v Tuhinju, Stranje in Komenda Moste že v zgodnjih urah odpeljali čez Ljubelj v Avstrijo. Dominik ponovno zvezda odra Ponovitev oratorijske igre v dvorani na Lazah / Foto: Špela Jeglič Nataša Resnik, Živa Šubelj, 9. b, OŠ Frana Albrehta Kamnik - Pot je bila dolga in ovinkasta, a tudi zelo zabavna, saj smo spoznali prijatelje z drugih šol. Prvi postanek je bil v kraju St. Margareten v dolini Roža, kjer smo obiskali Hišo eksperimentov. Obisk je bil poln zanimivih, zabavnih in poučnih naravoslovnih eksperimentov. Pot smo nadaljevali po avstrijski Koroški, ki jo imenujemo tudi »dežela tisočerih jezer in jezerc«. Čas je bil za malico, zato smo se ustavili pri mogočnem gradu Hochosterwitz/Ostrovica, ki je eden najslikovitejših gradov v Avstriji. Stoji na 160 m visoki osameli skalni vzpetini, ki se dviguje nad dolino. Značilnost gradu je štirinajst obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi, ki so služili za obrambo pred turškimi vpadi. Izlet smo nadaljevali po Gosposvetskem polju, mimo Celovca ob južni obali Vrbskega jezera do bisera Maria Worth/Otok (nekoč otok v Vrbskem jezeru, danes pa najstarejša krščanska naselbina na Koroškem). Zanimivosti kraja so trije sakralni spomeniki - zimska cerkev, poznogotska župnijska cerkev in romanska kostnica. Izkoristili smo lepo okolico in posneli nekaj skupinskih fotografij. V zadnjem delu izleta smo si na 905 m visokem hribu ogledali ponovno odprto in novo razgledno ploščad -Pyramidenkogel, ki velja za najvišji leseni stolp na svetu. Nekateri smo se nanj povzpeli po 441 stopnicah, drugi pa so šli z dvigalom. Vsi pa smo si zaslužili prečudovit razgled na celotno Koroško in njena jezera. Presenetila nas je predvsem mogočnost Vrbskega jezera in vsi grički ter visoke gore v okolici. Ker je priti 100 m visoko ploščad pravo breme za noge, smo se odločili, da si pot navzdol olajšamo s toboganom, ki je s svojimi 66 m najdaljši tobogan v Evropi. Dan smo zaključili z vožnjo mimo Vrbe, ki je eno najmodernejših letovišč ob Vrbskem jezeru. Mesto Beljak, ki je drugo največje mesto avstrijske Koroške, nam je bilo najbolj všeč, saj smo lahko odšli malo po svoje. Nekateri so preizkusili tipične avstrijske specialite-te, drugi pa zavili v znano restavracijo s hitro prehrano in preverili svoje znanje nemščine. Po enournem postanku smo se v večernih urah začeli vračati domov, tokrat skozi predor Karavanke. Vodička turistične agencije Potepuh nam je pripravila tudi zanimiv kviz, s katerim smo ponovili ta dan pridobljeno znanje. Pot nazaj je minila kot blisk, saj smo v tem dnevu vsi zelo uživali in nihče še ni želel domov. Želimo si še več takih izletov. Monika Jeglič Laze v Tuhinju - Animatorji iz Šmartna v Tuhinju dobro vedo, da se od enega do drugega oratorija čas prepočasi vleče. Zato so v soboto, 24. oktobra, že sedmo leto zapored pripravili ponovitev oratorijske igre v dvorani na Lazah. Polna dvorana je spremljala Dominikovo zgodbo, ki so jo animatorji med prizori popestrili z igranimi razlagami in poglobitvami prizorov ter s pesmimi. V režiserski vlogi se je odrezal Andraž Dolar, ki je uprizoril tudi Janeza don Boska, v vlogi glavnega junaka pa se je izkazal Ignacij Kune Dolar. Na odru so jima delali družbo še Karin Bajde, Klara Kadunc, Nikter Nina Kancilija, Danijel Kirn, Matevž Klemen, Eva Kožla-kar, Manca Per, Tomaž Pirš in Luka Šimenc. V t. i. skupnih katehezah je »don Bosko« s pomočjo delov telesa razlagal o vrednotah, ki so bile izpostavljene v posameznem prizoru. Otroci so tako na zabaven način spoznali, kako je treba izpolnjevati svoje dolžnosti ter ne le poslušati in slišati, temveč tudi razumeti in delati tako. Novičke iz GSŠRM NADALJUJEMO S POLNO PARO Kakor hitro so počitnice prišle, so se tudi končale in na GSŠRM-ju vsi že pridno nadaljujemo letošnje šolsko leto, v sedaj že dobro ustaljenem ritmu. Dijaki in dijakinje višjih letnikov, ki obiskujejo ure DSD-ja za poseben certifikat iz nemščine, so ta teden preživeli na Pohorju. V štirinajstih strokovnih urah pouka so nadgradili svoje znanje nemškega jezika in se dodobra pripravili na marčevski izpit. Delovno vnemo jim je dodatno vlivalo lepo vreme. Še vedno pa odmevajo odlični rezultati prejšnjega meseca. Naši dijaki so v soboto, 24. 10. 2015, na Ljubljanskem maratonu ponovno dokazali, kako uspešni športniki so. V svoji kategoriji so najvišje rezultate dosegli Matevž Planko s prvim ter Klemen Bojane in Domen Obreza, oba s petim mestom. Med našimi dekleti so bile najuspešnejše Tjaša Vrtačič, Karmen Orehek in Lucija Pevec s šestim, osmim in devetim mestom, ekipno pa so dekleta zasedle osmo mesto. Zavidljive rezultate pa so dosegli tudi ostali, vsem velike čestitke! Pohvalimo se lahko tudi z gostovanjem košarkarskega turnirja Majsterbasket, kjer so poleg naših dijakov sodelovali tudi osnovnošolci. Nagrado je pred kratkim osvojila tudi dijakinja 4. c-letnika Ingrid Bartol, ki je z znanjem, združenim s svojo literarno spretnostjo, prepričala strokovno žirijo. Pod mentorstvom profesorice slovenščine Anice Grilj se je udeležila literarnega natečaja Slovenske znanstvene fundacije, Instituta "Jožef Štefan" in časopisa Delo, posvečenega 180. obletnici rojstva našega fizika Štefana. Njen esej z naslovom Srečala sem Jožefa Štefana je na natečaju prejel prvo nagrado. Preberete si ga lahko v Delovi prilogi Znanost ali pa kar na naši spletni strani. Ponosni smo tudi na Benjamina Zajca iz 4. a, ki je na državnem tekmovanju za mladega turističnega vodiča 3. oktobra v Mariboru dosegel drugo mesto. Obema čestitamo! Dijaki se radi tudi družimo, zabavamo in do solz nasmejimo. V petek, 23. 10. 2015, se je na naši šoli med obema glavnima odmoroma pelo in plesalo. Press-ovci in dijaška skupnost so organizirali karaoke. K prijavi so bili povabljeni vsi s šole in odziv je bil, glede na časovno omejitev, ravno pravšnji. Ogledali in prisluhnili smo nastopom tako skupin in duetov kakor tudi solistov. Šolska avla je bila zapolnjena in vsak pogumnež, ki je prijel za mikrofon, je požel navdušen aplavz. Nastopajočim se lahko zahvalimo za ves trud in smeh, ki so nam ga pričarali na lica. Čarovnišlci žur pri Rotovžu Med številnimi dogodki ob noči čarovnic je na vrtu kavarne Rotovž potekal čisto pravi čarovniški žur za male in velike čarovnike, duhce in druge prikazni, ki se v tej noči radi potikajo naokoli in strašijo ljudi. Aleš Senožetnik Kamnik - V sodelovanju s kavarno Rotovž so ga pripravile Meta Maček, Esma Ra-kovič ter Helena Sterle. Otroci, ali bolje rečeno čarovniki in čarovnice, so se lahko preizkusili v čaranju ob kotlu, se udeležili čarov-niških delavnic ter poslušali žlahtne štorije čarovnice Ge-novefe. Obiskale so jih tudi čarovnice plesne skupine Šinšin, kot se za takšen dogodek spodobi, pa so se lahko okrepčali še s čarov-niškim napitkom Rotovža-nom. Takšen dogodek pa seveda ni bil zastonj. Mladi čarovniki so za vstop v čarovniški svet morali plačati eno pajkovo nožico ali žabji pljunek, kar pa očitno ni bilo preveč, saj je kavarniški vrt postal skoraj premajhen za vse otroke in njihove starše. Kot je povedala ena izmed organizatork žura Helena Sterle, ki tudi sicer že vrsto let dela z otroki in mladino, je noč čarovnic lahko odlična priložnost, da se imajo najmlajši lepo: »Čeprav temu prazniku nekateri očitajo, da je uvožen in komercialen, pa se mi ne zdi Otroci so se lahko udeležili tudi čarovniških delavnic. nič narobe, če ga lahko izkoristimo za takšen dogodek, na katerih lahko otrokom in njihovim staršem na kvaliteten in zabaven način popestrimo prosti čas.« Čarovniški žur z malimi čarovniki in čarovnicami ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Šport Začetek občinske lige v kegljanju V občinski ligi tudi letos nastopa osem ekip: Ambrož Team, Calcit, Kegelj Team, ŠD Soteska, Zarja elektronika, ŠD Policist, DU Kamnik in Mladinci KK Kamnik. Leon Pirman Kamnik - Vodje ekip so se na skupnem sestanku odločili, da se lanski tekmovalni sistem ne spreminja, torej se v rednem delu igra dvo-krožni sistem. Razigravanje pa se igra prav tako dvokro-žno, samo prve štiri ekipe za prvo mesto in druge štiri ekipe za mesta od pet do osem. Tekmovanje se je začelo sredi oktobra z derbiji ekip Amrož Team - Calcit in Kegelj Team - ŠD Soteska. Redni del se konča v marcu, razigravanje pa predvidevamo konec aprila. Tekmovalna sezona je dolga in upamo, da nam bo prinesla razburljive dvoboje in bolj kvalitetno kegljanje od prejšnje sezone. Za letos predvidevamo bolj enakopraven boj za prvo mesto. Kegelj Team se je igralsko okrepil. Za ekipo poleg Primoža Pintariča nastopa tudi Anžej Lužan, trener in igralec kranjskega Triglava. ŠD Soteska se je okrepila z mladimi klubskimi igralci, ki so po klubskem pravilniku prerasli, da nastopajo za ekipo mladincev v Občinski ligi. Tako bo Ambrož Team, zadnji dve leti prvak, težje obranil prvo mesto. Vendar bo za njih še vedno igral eden najboljših igralcev na svetu Uroš Stok-las. To je zopet dokazal v Vrstni red po treh kolih: svetovnem pokalu, ko je kot najboljši igralec nemške ekipe Zerbst iz Berlina postal že drugo leto zapored svetovni klubski prvak. Iz vsega srca mu čestitamo vsi ljubitelji kegljanja in smo ponosni, da lahko spremljamo takega asa na svojem kegljišču. Zarja elektroniki so se pridružili brata Andraž in Matic Babnik, Klemen Končnik in Uroš Poljanšek. Vse ostale ekipe pa so ostale več ali manj z istimi zasedbami kot lani. V prvem kolu ni bilo presenečenj, ŠD Soteska je rutini-rano opravila s Kegelj Tea-mom, kljub temu da sta za Kegelj Team nastopila Lužan in Pintarič. V drugem kolu pa je Ambrož Team nastopil z vrhunsko zasedbo in zopet kompleten Kegelj Team odpravili kar malce nepričakovano z lahkoto. Podrli so prvoligaških 3513 kegljev. Uroš Stoklas je bil zopet najboljši s 621 podrtimi keglji. Veseli pa nas, da je Matej Turk že drugo tekmo zapored odigral zelo dobro, tokrat 582 podrtih kegljev. V tem kolu sta se izkazala tudi igralca Calcita Samo Podjed s 531 in Dejan Lorenčič s 541 podrtimi keglji. Med Mladinci pa so bili najboljši Jakob Jančar 542, Klara Koprivec 529 in Nina Burkeljca s 512 podrtimi keglji. 1. Ambrož Team 3 0 0 0 6 2. ŠD Soteska 3 0 0 0 6 3. DU Kamnik 3 2 0 1 4 4. Zarja elektronika 3 1 0 2 2 5. Calcit 3 1 0 2 2 6. ŠD Policist 3 1 0 2 2 7. Kegelj Team 3 1 0 2 2 8. Mladinci 3 0 0 3 0 Zimska liga Sveti Primož je pred vrati Jasna Paladin Stahovica - V soboto, 28. novembra, se bo pod okriljem članov Kluba gorskih tekačev Papež začela za mnoge že težko pričakovana Zimska liga Sveti Primož nad Kamnikom, že sedmo leto zapored, ki bo trajala vso jesen in zimo - vse do 5. marca prihodnje leto. Zbor tekačev bo vsako soboto ob 9. uri pri krajevnem domu na Vegradu, od koder bodo vsi tekli po svojih najboljših močeh do cerkve sv. Primoža. Kot opozarjajo organizatorji, se hodi oz. teče po cesti naokoli, torej brez bližnjic, čas, ki se bo tudi letos vpisoval v knjigo v okrepčevalnici Pri Petru (na voljo bo vsako soboto med 9. uro in 10.30), pa si v duhu fair playa vsak meri sam. Za končni rezultat se bo tudi v tej sezoni upoštevalo povprečje najboljših desetih vzponov. Vse dodatne informacije najdete na FB-profi-lu Zimska liga Sveti Primož nad Kamnikom in Tekaškem forumu. Evropski ekipni bron Oktobra je v francoskem mestu Riom potekala tekma za evropski ekipni klubski pokal v lokostrelstvu, na katerem je tekmovalo dvajset moških in dvanajst ženskih ekip iz različnih evropskih klubov. blanka štrajhar Kamnik - Gre za prestižno tekmovanje med evropskimi klubi, na katerem lahko nastopi le pet najboljših klubov v moški in prav tako v ženski konkurenci. Iz enega kluba lahko tekmuje le ena moška in ženska ekipa, ki je sestavljena iz treh lokostrel-cev oz. lokostrelk. Tekmovalci streljajo tako kvalifikacije kot eliminacije (dvoboje) na razdalji 70 m. Zmagovalna ekipa je tista, ki zmaga v finalnem dvoboju. V evropskih državah, kjer je lokostrelstvo uveljavljeno kot množičen in priznan šport in kjer imajo njihove zveze na tisoče članov, pomeni za ekipe nastop na tem tekmovanju veliko priznanje, kajti na tekmovanje države pošljejo le najboljše. Žal so klubi v Sloveniji prešibki glede članstva in samo v kamniškem klubu smo sposobni sestaviti tako kvalitetno ekipo, ki se lahko pomeri z zvenečimi evropskimi klubskimi in posamičnimi imeni. V Francijo so tako kot edini slovenski predstavniki odpotovali naši Den Habjan, Klemen Štrajhar, Gašper Štrajhar in klubski trener Matija Žlender trije najboljši člani Den Habjan, Klemen Štrajhar in Gašper Štrajhar. Izbor klubske ekipe je potekal na dveh izbirnih tekmah na našem zunanjem strelišču. Za uvrstitev v ekipo se je pomerilo sedem lokostrelcev. Na to največje evropsko klubsko tekmovanje so naši trije fantje pod vodstvom klubskega trenerja Matije Zlendra prišli branit 1. mesto iz leta 2014, ki so ga dosegli v Roveretu v Italiji, kjer so spravili na kolena kar 33 evropskih klubov. Kamniška ekipa je v Riomu začela odlično in po kvalifikacijah s 1932 krogi, s katerimi so za državnim rekordom zaostali le za tri kroge, osvojili 4. mesto. Najboljša je bila francoska ekipa iz kluba Are club Nimes z neverjetnimi 1993 krogi. V sobotnih popoldanskih dvobojih se je naša ekipa gladko po treh zmagah uvrstila v nedeljski polfinale, v katerem so izgubili po izenačenem dvoboju. S tem porazom so se uvrstili v mali finale, v katerem pa so premagali odlično francosko ekipo Mouans Sartroux s 5:1. Naši fantje so edina evropska moška ekipa, ki je trikrat zaporedoma stala na zmagovalnih stopničkah. S tem so zopet ponesli ime našega kluba v sam evropski vrh najboljših evropskih klubov. Zaključek triatlonske sezone Triatlonska sezona se je končala z dolgim triatlonom na morju, v Poreču. Jesensko plavanje v morju nas je dobro osvežilo, tudi moker kolesarski del še ni ogrel vseh, prav vsi pa smo se ogreli na teku. Romana Capuder Kamnik - Triatlon Poreč je tudi letos štel za državno prvenstvo v dolgem triatlonu Hrvaške in Slovenije. Tekmovalo je 400 tekmovalcev iz desetih držav, od tega kar deset članov TK Trisport in dve štafetni ekipi. Naslov državnega prvaka v absolutni konkurenci je osvojil Jarošlav Kovačič iz TK Po-savje, med ženskami pa Nataša Nakrst iz TK Ljubljana. Rezultati pričajo o tem, da naši veterani nimajo konkurence. Dosegli smo trojno zmago. Miro Kregar je bil prvi, Matic Romšak drugi in Marko Hren tretji. Marko je prvič tekmoval v dolgem triatlonu (1,9 km plavanja, 90 km kolesa, 21 km teka) in po-metel s številnimi izkušenimi tekmovalci. Edina članica TK Trisport sem med ženskami osvojila absolutno tretje mesto in drugo v svoji kategoriji. Odlično so tekmovali tudi ostali klubski kolegi. Najbolje se je odrezal Dejan Štiftar, ki se je Kregarju najbolj približal. Sledili so še: Miha Pančur, Bojan Trojar, Gregor Berlisk, Gregor Sušnik in Matjaž Balantič. V štafetnem nastopu so se pomerili Jan Lipovšek, Miro Kregar in Marko Hren / Žiga Podbevšek in Sandi Novak. Osvojili so odlično peto mesto med moškimi ekipami. Ženske v postavi Nataša Nolde, Andreja Gradišar in Jasmina Jelovšek pa so v ženski konkurenci zasedle drugo mesto. Foto: Tomaž Vrtačič Treningi že v polnem teku Otroci in mladinci so že v polnem teku s treningi, saj so končali s kratkimi tritedenskimi počitnicami. Počitek bi po dolgi sezoni zaslu- žili tudi člani, vendar se nas večina odloči za podaljšanje sezone s tekaškimi tekmovanji. Konec oktobra smo odtekli Ljubljanski maraton, sredi novembra še polmara-ton v Palmanovi. Mira Kre-garja, predlanskega svetovnega prvaka na tekmi Ulta-man Havaji, čakajo še zadnji tedni intenzivnih priprav. Konec novembra bo namreč poskusil ubraniti predlanski naslov. Vso srečo, Miro! Na Ljubljanskem maratonu Dvomesečne tekaške priprave pod vodstvom Aleša Sušnika in Tomaža Planka so prinesle želene rezultate. Skoraj deset tekačev in tekačic je na Ljubljanskem maratonu odteklo 10 km razdaljo. Simon Koželj, Žiga Podbevšek, Jaka Gerič, Jure Pre-melč, Gregor Berlisk, Nataša Planko, Sonja Rifel in Davorin Zakrajšek so se pomerili na razdalji 21 km. Maraton v razdalji 42 km pa smo uspešno zaključili Boštjan Posedi, Grega Kotnik, Dejan Štiftar, Miha Pančur, Robert Agnič, Edo Sikošek, Lojze Vrankar in Romana Capuder. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Sport Tudi pred ACH Volleyem Odbojkarji Calcit Volleyballa se bodo v soboto, ko bodo ob 20. uri gostili Krko, domačim navijačem predstavili kot vodilna ekipa po sedmih odigranih krogih v 1. DOL. Isto število točk ima tudi ACH Volley, s katerim bodo doma igrali prvo soboto v decembru, a imajo Kamničani boljšo razliko v nizih. Zmagovati želi tudi med člani Anže Šorn se je letos okitil z naslovom državnega prvaka med starejšimi mladinci na 200 metrov, v atletiki pa ima še velike načrte. Miha Štamcar Kamnik - Varovanci Marka Brumna so v letošnjo sezono krenili v okrnjeni zasedbi, predvsem na mestu blo-kerjev, saj sta dolgoletna in uspešna člana Boris Brus in Jernej Stavbar zaradi službenih obveznosti prenehala z igranjem. Čeprav se njuna odsotnost pozna, igre kamniške ekipe niso nič slabše. V državnem prvenstvu so izgubili le enkrat, še to proti ACH Volleyju v dvorani Tivoli, v srednjeevropski ligi so na turnirju namučili domačo ekipo, ki igra v ligi prvakov, in pre- Maja Bertoncelj Ljubljana - Konec novembra se bo na Švedskem začela nova sezona svetovnega pokala v biatlonu. Z zelo dobrimi občutki jo pričakuje Kamničanka Andreja Mali. »Poletni del priprav je bil odličen in naredila sem vse, kar sem si zastavila. Komaj že čakam, da se začne. Kar je drugače od prejšnjih sezon, je, da se je res veselim. Veselim se tudi že prvega stika s snegom, ki ga v tem pripravljalnem obdobju še nisem imela. Ker vsi še ne gremo v Skandinavijo, se s Klemenom Bauerjem dogovarjava, da bi prihodnji te- Peter Jantol Kamnik - Jakob je s svojim kegljaškim talentom že nekaj časa nakazoval, da bo kmalu posegel po naslovu državnega prvaka med kadeti. Po lanskoletni osvojitvi 3. mesta je letos le še nadgradil svoje nastope in s svojim novim osebnim rekordom, ki znaša 604 podrtih kegljev, prišel do naslova državnega prvaka. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh kvalifikacijskih nastopov in enega finalnega nastopa. Jakob je od prvega dneva dalje vodil na lestvici in uspešno branil mesto vodilnega pred magali Panvito Pomgrad. Uspešni so bili tudi v pokalnem tekmovanju, kjer se bodo v četrtfinalu pomerili s Salonitom. »Gre nam super, sploh glede na to, da sta oba osrednja blokerja šele prvič v takšni vlogi. Žan Novljan je že nekaj časa v naši ekipi, a je zdaj prvič, ko začenja tekme in ima večjo odgovornost v igri. Do zdaj nas je premagal le ACH Volley, v gosteh pa smo premagali tako Salonit kot Triglav,« je z do zdaj opravljenim delom zadovoljen Jan Brulec, ki sodi med najboljše organizatorje igre v slovenski ligi in že tretjo Andreja Mali prihodnji teden potuje na Švedsko, kjer se bo že po tradiciji začela nova biatlonska sezona. / Foto: Tina Dokl Jakob Jančar, trener Franci sezono, vmes je bil leto dni v Ljubljani, nosi kamniški dres. A prave preizkušnje šele prihajajo in v najboljši formi bo treba biti v končnici državnega prvenstva. Vendar za Kamničane ne bodo nič manj pomembne tekme, ki so pred njimi v prihodnjih dneh. V sredo so na Slovaškem igrali svojo prvo tekmo v pokalu Challenge, Spartak Myjavo bodo na povratni tekmi gostili 18. novembra, potem sta tu še četrtfinalni tekmi s Kanalci v domačem pokalnem tekmovanju - prva tekma bo 25. novembra v Kamniku -ter domače prvenstvo. den šla na sneg na Dachstein. To bi bil trening za občutke, da na Švedskem lahko takoj začneš s hitrimi treningi in ne zgubljaš časa še s prilagajanjem na sneg,« je naša najstarejša biatlonka povedala prejšnji petek na novinarski konferenci reprezentance. Kot pravi, že komaj čaka prve tekme. Lanski uspešni nastopi na svetovnem prvenstvu so ji dali še dodatnega zagona. »Predvsem svetovno prvenstvo mi je uspelo, z ostalimi tekmami pa ne morem biti zadovoljna. Velike probleme sem imela v streljanju stoje, ki sem jih letos odpravila. Glede streljanja sem naredila kar nekaj pozitivnih spre- Calcitovke v soboto z Mariborčankami V državnem prvenstvu so uspešne tudi odbojkarice Calcita Ljubljane, ki so prestale tudi ognjeni krst v ligi prvakinj. Calcitovke so trenutno brez poraza druge, že v soboto pa bodo v dvorani Tivoli gostile vodilno Novo KBM Branik. Z morebitno zmago bi državne prvakinje same prevzele vodstvo. Minulo sredo so v ligi prvakinj igrale v Novari, nov spektakel pa se obeta 26. novembra, ko bodo v Ljubljani igrale s turško ekipo VakifBank Istanbul. memb in v njem prav uživam. Bolj stabilen položaj potegne za seboj tudi hitrejše streljanje,« je dejala. Zadovoljna je tudi s spremembami, do katerih je v strokovnem vodstvu prišlo po lanski sezoni. Tudi nanjo so vplivale zelo pozitivno. Kot vedno ima pred novo sezono visoke cilje. »Vem, da sem na vsaki tekmi svetovnega pokala sposobna uvrstitev, kot sem jih dosegla na letošnjem svetovnem prvenstvu. Želim si večje kon-stantnosti in predvsem, da bi treninge, ki mi gredo odlično čez celo poletje in tudi sedaj, prenesla na tekme,« je dodala še nekaj besed o ciljih v novi sezoni. svojimi sotekmovalci, ki so se mu skušali približati. Najuspešnejši pri lovljenju je bil državni podprvak Žiga Požar iz KK Proteus Postojna, ki je poskrbel za zelo izenačeno in napeto kegljanje v finalnem nastopu, toda Jakoba ni prehitel. Po treh nastopih je bila razlika med prvim, Jakobom, in drugim, Žigom, le 17 kegljev razlike. Tretjega mesta se je razveselil Miko Steržaj iz KK Radenska. Poleg Jakoba je barve KK Calcit Kamnik na finalnem nastopu zastopal tudi Metod Zamljen, ki je končal prvenstvo na solidnem 13. mestu. Jasna Paladin Podlom - Devetnajstletni Anže Šorn s kmetije Osovje v Podlomu atletiko v Atletskem društvu Mass v Ljubljani trenira šele tri leta, a za njim je že zelo uspešna sezona. »Letos je za mano moja prva tekmovalna sezona, s katero sem zelo zadovoljen. V teku na 100 metrov sem dosegel osebni rekord, ki je zdaj 10,86, na državnem prvenstvu za starejše mladince sem postal državni prvak na 200 m s časom 22,01 in državni podprvak na 100 m, mladinci iz društva pa smo ob koncu sezone tekmovali še na ekipnem evropskem prvenstvu v Istanbulu, kjer sem bil na 100 m četrti z močnim vetrom v prsi, 400 m pa sem sploh prvič odtekel na prostem in osvojil 1. Katarina Stanič Duplica - Od 12. do 18. oktobra je v Kopru potekalo svetovno prvenstvo v karateju, kjer se je prvič tekmovalo v treh karate disciplinah, in sicer v kontaktnem, športnem in tradicionalnem ka-rateju. Tekmovalo je preko 500 tekmovalcev iz 43 držav. Slovenske barve je zastopala tudi Meta Motnikar, članica Karate kluba Virtus Duplica, in sicer v športnem karateju, seniorke +60 kg - borbe. Med šestnajstimi tekmovalkami se je uvrstila v četrtfi-nale, kar je zadostovalo za 5.-8. mesto v omenjeni kategoriji. Tekmovanje bi se moralo odvijati v Braziliji, a so ga odpovedali. Organizacijo je prevzela skupinica karate zanesenjakov iz Slovenije, med njimi tudi Vladimir Stanič, trener Karate kluba Virtus Duplica, ki jim je samo v dveh mesecih uspelo pripraviti vse za izved- mesto s časom 48,93 « nam je največje uspehe sezone povzel Anže, sicer dijak Srednje šole tehniških strok Šiška, smer elektrotehnik. Prav usklajevanje šole in treningov, ki jih ima petkrat tedensko, mu vzame veliko energije, a kljub vsemu še najde čas za prijatelje, delo na kmetiji in vožnje v avto šoli, saj prav zdaj opravlja vozniški izpit. »V osnovni šoli sem nekaj časa treniral tudi košarko, atletika pa me veseli že od malega, a je prej ni bilo mogoče trenirati v Kamniku,« še pravi in prizna, da ima v tem športu še velike načrte. V prihodnji sezoni se želi čim bolj približati slovenskemu članskemu vrhu na 100 in 200 m, cilja pa tudi na udeležbo na evropskem atletskem prvenstvu na Poljskem leta 2017. « m Meta Motnikar bo dogodka. Za svoje delo so prejeli ogromno pohval. V Karate klubu Virtus Duplica so veseli, da imajo tudi tekmovalce, ki se lahko pomerijo na velikih tekmovanjih. Verjamemo, da jim bo uspeh Mete na svetovnem prvenstvu dal še večji navdih in voljo za treniranje. Jakob Jančar državni prvak Po zaslugi odličnih nastopov Jakoba Jančarja na državnem kadetskem prvenstvu v kegljanju se lahko Kegljaški klub Calcit Kamnik pohvali s prvim naslovom državnega prvaka v letošnji sezoni. Komaj čaka, da se začne Biatlonka Andreja Mali je v pripravah na novo sezono naredila nekaj pozitivnih sprememb, tudi pri streljanju. »Ne vem, zakaj, a te sezone se res veselim, drugače od prejšnjih,« pravi Kamničanka. Anže Šorn je letos tekel odličen osebni rekord na 100 metrov. / Foto: osebni arhiv Meta v četrtfinalu svetovnega prvenstva ÎO Kamniški OBČAN, petek, 12. novembra 2015 Zanimivosti Etika in vrednote v vrtcu V Vrtcu Antona Medveda Kamnik smo vključeni v program Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Irena Mušič Kamnik - V program smo se vključili že v letu 2013. V treh letih bomo v sodelovanju z Inštitutom za etiko in vrednote Jože Trontelj preko vseh desetih modulov spoznali vrednote in z različnimi metodami spodbujali, razvijali in krepili zavest otrok in njihove sposobnosti za ustrezno obnašanje. Do sedaj smo v naše delo bolj načrtno vnašali vrednote skrb za sočloveka, univerzalizem, kultura, znanje in modrost, življenje, narava in zdravje. V programu vključujemo v dejavnosti tudi starše in lokalne vzornike, ki se nam predstavijo s tistimi vrednotami, ki jih navdihujejo. Pravijo, da zgledi vlečejo. Tako smo v našem vrtcu že gostili častnega občana dr. Aleksandra Dopliharja, triatlonca Mira Kregarja, kot vzorniki pa so se nam pridružili tudi starši in vzgojitelji. Starše seznanjamo z vsemi aktivnostmi, ki se dogajajo v skupinah, in jih spodbujamo, da prispevajo svoje misli, dogodke, primere. Letos smo začeli spoznavati pravičnost. Pravičnost je pomembna osebna vrednota, ki svoj končni pomen pridobi kot družbena vrednota. Z otroki smo si pogledali lutkovno predstavo Vse si delimo. Vsebina zgodbe je moti- virala otroke, da so razmišljali o pravičnosti: »Ni pravično, da imamo toliko pravil. Ni pravično, da nekateri nimajo hrane in se morajo voziti stisnjeni v kamionu tri dni. Ni pravično, da nekateri nimajo denarja in si ne morejo nič kupiti. Pravično je, če nekdo nekaj ne more narediti, da mu drug pomaga in naredi namesto njega. Pravično je, da poslušamo drugega, ki želi nekaj povedati, in da tudi drugi poslušajo nas. Pravično je, da pospravljaš.« Vrednot se učimo ob socializaciji, ob bivanju z vrstniki in odraslimi. Prav izkustveno in priložnostno učenje ima največji vpliv na otroka. Želimo doseči, da bi posameznik ravnal v skladu s svojo vrednostno usmeritvijo, da bi ravnal »prav«. Zato moramo začeti oblikovati značaj in značajske vrline že v predšolski dobi. Tako v Vrtcu Antona Medveda sledimo pravi poti. In naj zaključim z mislijo prof. dr. Jožeta Trontlja: »Iz skoraj vsakega otroka lahko naredite odgovornega državljana, skrbnega očeta ali mater in srečnega človeka, ki bo znal in želel osrečevati tudi druge. Nekdo je rekel, da je dober učitelj kipar otroške duše. Najbrž je intuitivno čutil, kako blizu je resnici.« Izšla je knjiga o srečanjih športnikov Kamnik - Knjigo na 272 straneh z naslovom Srečanja športnikov v občini Kamnik in Termah Snovik 2003-2015 je zbral in uredil Jože Arko, posvečena pa je srečanjem športnikov, ki se odvijajo v Šmartnem v Tuhinju in v Termah Snovik. »Knjiga prikazuje dogodke s posameznih srečanj ter tudi srečanj s športniki v Kamniku in Zgornjem Tuhinju. Z zapisanim in fotografsko dokumentacijo želimo izkazati zahvalo vsem udeležencem prireditev, tudi organizatorjem in pokroviteljem. V knjigi so navedeni dosežki posameznih šampio-nov. Posebno poglavje smo namenili tudi kamniškim športnikom, tistim, ki so se srečanj udeležili. Kar nekaj je zapisanega tudi o zgodovini smučarskih skokov,« pravi avtor, ponosen, da so bili gostje omenjenih srečanj tudi Petra Maj-dič, Primož Peterka, Primož Ulaga, Peter Prevc, Robert Kranjec, Rok Benkovič, Jakov Fak, Franci Petek, Žan Košir, Ari Pekka Nikkola, Andrej Jerman, Matjaž Zupan, Jani Grilc, Doni Novak, Matjaž Smodiš, Tomaž Humar, Miran Tepeš, Klemen Bauer, Andreja Mali, Luka Mezgec in drugi. J. P. Prihaja Šutna šoping center Kamnik - V petek, 20. novembra, bo na Šutni pestro. V dopoldanskem času bomo postavili knjigobežnico, ki ji bosta družbo delala ptičja hišica in žuželčnik, od 16. ure dalje pa ste ponovno vabljeni na Dan alternativne ekonomije. Ponovno bomo menjali, tokrat bo že tretje leto poudarek na praznični peki. Vse ljubiteljske slaščičarje vabimo, da s seboj prinesejo doma spečena peciva in piškote, poleg tega pa tudi recepte zanje, in jih izmenjajo z drugimi udeleženci. Dogajanje bo še posebej pestro, saj bo popoldne, od 17. do 21. ure, zaživel Šutna Šoping Center! Ob palačinkah, čaju in še kakšni dobroti ste vabljeni na druženje in klepet z nami, ki delamo, ustvarjamo in prodajamo na kamniški Šutni. Z veseljem vam bomo pokazali, koliko nas je, kdo smo, kaj delamo, kaj vse imamo in kaj znamo. Toplo vabljeni na zanimivo popoldne (in prijeten večer) z nami! Veronika Čop Železnica iz ovitkov v v zgoščenk Peter Udovč s Krivčevega se nad najrazličnejšimi ročnimi deli navdušuje že od malega, eden od izdelkov, ki še vedno nastaja, pa je tudi velika maketna železnica z znanimi stavbami občine Kamnik, ki jih izdeluje kar iz ovitkov zgoščenk. Jasna Paladin Krivčevo - Modelarstvo ga je navdušilo že kot otroka, modele letal pa je kmalu zamenjal za modelno železnico. Ta je začela nastajati že v stanovanju v Kamniku, kjer sta z ženo živela, preden sta si pred petintridesetimi leti zgradila hišo v Krivčevem, a tam jo je zaradi pomanjkanja prostora hranil kar pod kavčem. V hiši je železnica nato svoj prostor našla v eni od sob, kjer še vedno počasi, a vztrajno raste. »To je kar drag hobi, a me izredno veseli. Še bolj kot sama železnica s premikajočim se vlakom in vrsto lučk je bistvena pokrajina, ki jo gradim okoli nje. V merilu 1 : 160 sem postavil denimo Plečnikovo železniško postajo v Kamniku, Plečnikov dvorec v Kamniški Bistrici, Veliko planino s cerkvico Marije Snežne, bencinsko črpalko na Bakovniku ... Objekte fotografiram, nato pa mere prenesem v računalniški program in po načrtu izdelam stavbe, to pa kar iz ovitkov zgoščenk, ker so najbolj pripravni in se dajo najlažje oblikovati. V prihodnje bi tako rad izdelal še tovarno Trivala na Bakov-niku, kjer sem bil zaposlen, pa tudi Stari grad, kot naj bi bil videti nekdaj,« nam svojo modelno železnico predstavi Peter Udovč, ki ur, porabljenih za to, ne šteje. Dela, ko ga prime, prizna, poleti si časa za to vzame manj, ko pa se dnevi skrajšajo in temperature spustijo, znova rad poprime za to ročno delo -pa ne le to, še za vrsto drugih, saj sta nad najrazličnej- Peter Udovč pred svojo modelno železnico, ki navdušuje tudi njegova vnučka. šimi ročnimi deli navdušena oba z ženo Marijo. Oba klekljata (Marija je tudi predsednica Klekljarskega društva Veronike Nevlje), pleteta, vezeta, izdelujeta gobeline, rišeljeje, copatke za novorojenčke in marsikaj drugega, ki krasi domačo hišo, predvsem pa že vrsto let razveseljuje številne sorodnike in prijatelje. Izlet članov društva izgnancev Člani Društva izgnancev Kamnik so se tudi letošnjo jesen podali na svoj vsakoletni društveni izlet -tokrat na Gorenjsko. Jasna Paladin Kamnik - Organizacijo izleta, ki se ga je udeležilo štirideset članov iz občin Kamnik in Komenda, je tudi letos prevzela vsestranska članica društva Marija Golob, ki je zbrane že na avtobusu opozorila na kraje in znamenitosti, ki so jim bili ta dan priča. Pot jih je najprej popeljala do Preddvora in jezera Črnava ter naprej do Jezerskega, kjer so občudovali planšarsko jezero in čudovito naravo, predvsem visoke vršace, in si privoščili kosilo. Pot so nadaljevali proti Podljubelju. »Ob cesti na Ljubelj je postavljen pretresljiv spomenik, ki priča, da je nemški okupator tekom leta 1943 postavil koncentracijsko podružnico taborišča Mauthau- Člani društva izgnancev iz Kamnika in Komende na izletu po Gorenjski / sen z okoli tisoč interniranci. Okoli 200 taboriščnikov, ki so gradili predor Ljubelj, je umrlo. Sedaj je na vsem tem prostoru vidnih le še nekaj malega zidnih ostankov, po vsem terenu pa so postavljene tabli- ce, kaj je v teh hudih časih tu bilo. Najbolj me je prevzel opis na tablici, kjer je delovala zdravniška komisija, ki je tiste taboriščnike, ki niso več zmogli težkega dela, poslala še nekaj metrov naprej po stopni- cah do tamkajšnjega kremato-rija. Groza!« nam je svoje občutke z izleta opisala Marinka Hribovšek, ki dodaja, da je pogovor med udeleženci na-nesel tudi na spomine njihovega izgnanstva. Obudili spomine na jadranje V sredo, 21. oktobra, je v organizaciji športnega društva SAPPA v zavodu CIRIUS potekala zaključna prireditev letošnjega projekta Jadranje za jutri, namenjenega otrokom s posebnimi potrebami. Brane Vrankar Kamnik - Prireditev je s svojim nastopom začela glasbena skupina Cirius. Uvodnemu pozdravu predsednika športnega društva SAPPA Darka Maleža je nekaj spod- budnih besed dodala Jasna Lampe, ravnateljica OŠ 27. julij Kamnik, ki je vključena v projekt že od vsega začetka. Prireditev se je nadaljevala s predstavitvenim programom otrok, udeleženih pri projektu, sledila pa je podelitev zahval sponzorjem in donatorjem. Matjaž Perše je nato predstavil projekt Jadranje za jutri 2016. Sledil je nastop kamniške klape Mali grad, ki je zapihala na dušo vseh prisotnih, starih in mladih jadralcev, njihovih spremljevalcev, staršev in podpornikov projekta. Uradni del prireditve se je zaključil z nastopom mladih glasbenikov zavoda CIRIUS. Prijetno druženje se je nadaljevalo na terasi ob peki palačink. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Zanimivosti, križanka Tekli na maratonu Na 20. Ljubljanskem maratonu je prestižni naslov državnega prvaka osvojil Mitja Kosovelj, kar pet tekačev KGT Papež pa je bilo v prvi dvajseterici najboljših na državnem prvenstvu. Mira Papež Ljubljana - Vzdušje, vreme in ostali pogoji so botrovali 20. Ljubljanskemu maratonu. Etiopijec Getachew se je vpisal kot zmagovalec in rekorder s časom 2;o8:22. Sicer deseti Mitja Kosovelj (KGT Papež) si je nadel naziv državnega prvaka s časom 2;2o:53 in dosegel drugi najboljši osebni rekord slovenskih maratoncev v Ljubljani. Z rezultatom je zadovoljen, mu pa žal ni uspelo doseči norme za Rio. Kot deveti je v cilj pritekel Sebastjan Zarnik, 16. Mirko Janjatovič, 17. Metod Bregar, 29. Franci Teraž in 73. Bojan Ambrožič. Aljaž Božič je bil 36. med 4785 tekači polmaratona, Nina Ora-žem pa v prvi četrtini najboljših med ženskami. Tekači OŠ Stranje ekipni državi prvaki Na Ljubljanskem maratonu so tekli tudi učenci OŠ Stranje (večina tekači KGT Papež) Skrben lastnik gozda Zavod za gozdove Slovenije je ob Evropskem tednu gozdov 2015, ki je potekal med 2. in 6. novembrom, podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji, po enemu iz vsake od štirinajstih območnih enot zavoda. Prejel ga je tudi Anton Kadunc iz Zgornjega Tuhinja. Jasna Paladin Zgornji Tuhinj - Letošnji izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov je bil že sedemnajsti po vrsti. Prejemniki priznanj izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varnostno opremo in nenehno lastno usposabljanje. Vse to pri svojem delu upošteva tudi Anton Kadunc, po domače Kožlakar, ki je bil nagrajen v okviru gozdnogospodarskega območja Ljubljana. Njegova posest obsega 53,6 hektara, od tega je gozda skoraj 44 hektarov. »Kmetijo, kjer živi z ženo, tremi otroki in svojo mamo, je prevzel v posest leta 2005. Osrednji dejavnosti kmetijskega gospodarstva sta govedoreja in delo v gozdu, kjer Nagrade: trikrat roman Ivana Sivca Očetove zgodbe. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 25. novembra 2015, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. Prihaja čas obdarovanj. Letos lahko podarite naročnino na Gorenjski glas Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek in v naše domove prinaša novice z Gorenjske. Za več informacij, prosimo, pokličite 04/201 42 41, pišite na: narocnine@g-glas.si ali se pri nas na Bleiweisovi 4 v Kranju oglasite osebno. Gorenjski Glas Lokalna novica je kraljica GORENJSKI GLAS NESIMPA-HfiNOST PUŠČAVA NA KITAJSKEM PRVO NARAVNO ŠTEVILO NUŠA DERENDA GORSKA STAJA ZA ŽIVINO HRV. NOGOMETAŠ (GORAN) TALNA OBLOGA IZ CEMENTA FINANČNI PODPORNIK NAPAD NA ZNANO OSEBO IGRALKA FURLAN LAHKO OBUVALO (MNOŽINA) 15 BARVILO ZAKASE, KANA MAZILO KRAJ PRI OPATUl PISATELJ MAY BIVŠA NEM. VALUTA LINDIČ IZBIRA MED VEČ MOŽNOSTMI HRV. PEVEC (GORAN) 10 PLIMA IN? IGRALKA FLOCKHART NOGOMETAŠ KARIČ PALEC, COLA ENAKA VOKALA PEVKA AVSENAK NEM. PISEC (KARL) ANGLEŠKI SKLADATELJ (THOMAS) ENOTA ZA MOČ KRAJ NA GORIŠKEM GLASBENIK TURNER IVO SVETINA DVOM ENO) (KNJI STROJ ZA IZDELAVO JAM PRI SAJENJU 17 ANTIČNO IME REKE GUADIANE OČKA, ATEK LUKA NA FINSKEM AKRILAN OTTEN TALUS PTIČ Z VEUKIM OKRASNIM REPOM POKRAJINA V VIETNAMU RUSKA SKUPŠČINA REKAV FRANCIJI 13 SUKAR REUIČ MATERIJA NEČISTOČA PRITOK LJUBLJANICE 12 GESLO, NAPIS DUŠIKOVE KISLINE SLADKO TROPSKO SADJE [TAL PLEMIŠKA RODBINA 18 VINKO ŠIMEK VNEMA VRTLJIVI DELSTROJAl JANEZ UJČIČ NAŠ PISEC (ANTON) REKAV MONGOLIJI IZREK, VODILO JUDOV SIN SP. DEL POSODE GRAFIK JUSTTN 60 MINUT DENAR, VALUTA 2. IN 1. VOKAL RAZLAGALEC SANJ 16 10 12 13 14 15 16 17 18 REKAV ANGUJI IBSENOVA DRAMA Ekipa učencev OŠ Stranje na Ljubljanskem maratonu in dosegli zavidljiv naziv ekipnih državnih prvakov. Aleš Prelovšek je med učenci letnik 2003 dosegel 2. mesto, Miha Podbregar četrto, med učenci letnik 2001 je bil Rok Sušnik 2., Nejc Uršič pa deseti. Med učenkami letnik 2002 je 2. mesto dosegla Neža Mo-har Gradišek, kot državna prvakinja med deklicami letnik 2001 pa je slavila Ana Milo-vic. K ekipni zmagi so pripomogli tudi Lana Poličnik, Žan Grčar, Hana Dobovšek, Tjaša Uršič in Timotej Krt. Anton Kadunc / Foto: Zavod za gozdove Slovenije, KE Kamnik sodelujejo vsi družinski člani. Delo v gozdu skrbno načrtuje na vseh ravneh: skrbi za dobro označenost meja svoje posesti, udeležuje se razgrnitev gozdnogojitvenih načrtov, vključuje se v izdelavo programa vzdrževanja gozdnih cest, izbiro dreves za posek opravlja premišljeno in v sodelovanju s stroko, samoiniciativno spremlja različne razpise, takoj in sistematično je pristopil tudi k sanaciji gozda po žledolo-mu,« Kadunca opisujejo na Zavodu za gozdove, krajevni enoti Kamnik. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Prireditve, zahvale Prireditve v novembru in decembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.s pod rubriko Kam v novembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 5. decembra, ob 17.30, pobočje Malega gradu 26. Miklavževanje v Kamniku Igrica Kulturnega društva dr. Franceta Steleta, nato pa obisk Miklavža in obdarovanje otrok TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN K Nedelja, 22. novembra, od 14. ure dalje, Budnarjeva domačija Tradicionalna delavnica izdelovanja adventnih venčkov Delavnico bosta vodila Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehničnega centra Naklo. Ves potreben material za izdelavo venčkov bo na voljo (obod, zelenje, okrasje, sveče). Prispevek: 5 evrov/obod Nedelja, 6. decembra, ob 14. uri, Budnarjeva domačija Miklavževanje Izdelovanje parkeljnov iz testa v črni kuhinji, predvidoma ob 15. uri prihod sv. Miklavža in obdarovanje otrok MePZ CANTEMUS in OŠ ŠMARTNO V TUHINJU Četrtek, 19. novembra, ob 18. uri, OŠ Šmartno v Tuhinju Dobrodelni koncert za otroke Nastopajo otroški ter mladinski pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju, MePZ Cantemus in ŽPZ Moj spev. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Ponedeljek, 23. novembra, ob 16. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Projekcija filmov o Rudolfu Maistru Četrtek, 26. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Odprtje razstave: Starejša slikarska zbirka. Iz depojev MMK. Avtor Marko Lesar KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Ponedeljek, 16. novembra, ob 18. uri Tina Rutar Leban: Vzgoja za življenje Seznanili se bomo z vodenjem in izobraževanjem po načelih vzgoje za življenje (avtor J. Donald Walter), ki nagovarja otroka celostno, preko vseh »orodij« razvoja: telesa, čustev, volje in razuma. Torek, 17. novembra, ob 19. uri Primož Hieng: Vodnik po zdravilnih energijah Pred kratkim je izšla knjiga publicista in fotografa Primoža Hienga o zdravilnih vodnih virih, studencih, energijskih gajih in parkih. Vabljeni na pogovor o knjigi, ki žanje veliko zanimanja, saj je doživela že ponatis in nadaljevanje. Sreda, 24. novembra, od 9. ure do 14.30 Strokovni posvet: Medkulturnost v vrtcih, šolah in knjižnicah Posvet poteka v okviru projekta Jezik: moj, tvoj, naš, ki ga že četrto leto izvajata Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Zasebni vrtec Zarja. Program in prijavnica sta objavljena na spletni strani. Prijave zbirajo do 18. novembra. Četrtek, 26. novembra, in petek, 27. novembra, od 15. do 20. ure Katarina Juvančič: Delavnica o uspavankah Ko se zbudijo Nine Nane in Aje Tutaje Prijave sprejemajo do ponedeljka, 23. novembra, na naslov prireditve® kam.sik.si ali tel. 01 320 55 85 oz. do zapolnitve prostih mest. Cena 10-urne delavnice znaša 35 evrov. Sreda, 2. decembra, ob 19. uri Manca Čujež: Nepal Potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Torek, 17., in 24. novembra, 1. in 8. decembra, ob 17. uri Čaj s keramiko Ob čaju bomo klepetali o keramiki in si ogledali razstavljene kose od vsakdanjih do ekskluzivnih v različnih zvrsteh s poudarkom na belo-prsteni kamniški keramiki. DOM KULTURE KAMNIK Četrtek, 19. novembra, ob 20. uri, Klub Kino dom Andrej Rozman - Roza: Zaničniško odmaševanje Kulturni obred. Nastopajo: Andrej Rozman - Roza, Goran Završnik, Juš Milčinski, Ana Duša ter gostje. Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Sobota, 21. novembra, ob 9. uri, Galerija DKK Sejem unikatnih izdelkov Sobota, 21. novembra, ob 17.30, Klub Kino dom Koncert Ines Kern z gosti Vstop prost! Sreda, 25. novembra, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik Plesni swing večer, vstop prost! Petek, 27. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Večer gospel glasbe Sodelujoči: MePZ Odmev, zborovodkinja Ana Smrtnik ter Prijatelji Dixielanda, umetniško vodstvo Matic Gregorka Sobota, 28. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Folklorna skupina Kamnik - Ples in glasba izpod kamniških planin Vstopnina: 10 €/7 € otroci, 12 €/9 € otroci na dan dogodka Sobota, 5. decembra, od 9. do 18. ure in nedelja, 6. decembra, od 9. do 17. ure, dom kulture kamnik Smučarski klub Kamnik - Sejem smučarske opreme Ponedeljek, 7. decembra, ob 17.30, Klub Kino dom Predstavitev knjige Maje Krizmanič Zverinice tu in tam Predstavitev in delavnice za otroke. Vstop prost! KIKŠTARTER Torek, 17. novembra, ob 18. uri KIK IN - Delavnica grafičnega oblikovanja Potrebna prijava na kik-starter@kotlovnica.si Sreda, 18. novembra, od 16. do 18. ure Brezplačno podjetniško svetovanje Sreda, 18. novembra, ob 18. uri Delavnica excel a Četrtek, 26. novembra, od 15. do 16. ure Arhitekturni nasveti Brezplačna svetovalnica, rezervirajte si termin na arhnasvet.si/sveto-valnice/ MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Sobota, 14. novembra, ob 19. uri Skoraj Slam Poezija Večer avtorske poezije na drugačen način Torek, 17. novembra, ob 18. uri Delavnica oblikovanja gline Sreda, 18. novembra, ob 18. uri Delavnica izdelovanja prstanov iz žice Nedelja 29. novembra, ob 17. uri, Park Evropa Ognjena Veronika Večer ognjenih ambientov ZAHVALA Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj boš v miru spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal. V 79. letu nas je zapustila ljubeča žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta Marija Jeglič iz Kamnika, roj. Orehek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za vse darove, izrečena sožalja, cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti ter župniku g. Luku Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala tudi dr. Plešnarjevi za dolgotrajno skrb pri zdravljenju, patronažnim sestram in zavodu Pristan za pomoč na domu ter pogrebni službi Jerič. Vsi njeni ZAHVALA Zdaj se spočij, izmučeno srce. Zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprite se, trudne oči, le mala drobna lučka naj brni. (S. Makarovič) Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Milica Korošec po domače Matevževa mama iz Hruševke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, osebju ZD Kamnik in TD Gora, za ustna in pisno izročena sožalja, sveče, maše, darove za cerkev in nesebično pomoč. Hvala duhovnikom za pogrebni obred. Hvala vsem pevcem, trobentaču in vnukinji za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ter našo mamo pospremili na njeni zadnji življenjski poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je bolečina, ki močno boli. (T. Pavček) V 68. letu nas je zapustila draga žena, mama in teta Angela Potočnik iz Stolnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Grašičevi za dolgoletno zdravljenje in pomoč ter Mileni Koželj za pomoč v najtežjih trenutkih njene bolezni. Hvala g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Odšla si prezgodaj, toda verjamemo, da boš večno živela in da se še snidemo. Vsi njeni Stolnik, Stahovica, Visoko ZAHVALA Razmišljam, da te ni, pa vendar vem, kot veter si, ki zvezde šteje, in preko časov in daljav si večni vonj cvetočih trav. (Lili Novy) V 38. letu nas je nenadoma in tragično zapustil naš ljubljeni partner, ati, sin, brat, bratranec, stric, nečak ter vnuk Tomaž Štupar iz Tunjic pri Kamniku Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sokrajanom, sošolcem, gasilcem, sodelavcem Leka, ki ste skupaj z nami Tomaža pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vso pozornost, izrečena sožalja, denarno pomoč ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala za vso pomoč stricema Franciju in Stanetu, prijateljema Janezu in Mateji, gorsko reševalnim službam, pogrebni službi v Italiji ter Komunalnemu podjetju Kamnik. Iz srca se zahvaljujemo tudi župnikom Ediju Strouhalu, Pavletu Juhantu ter Juretu Koželju za lep obred in prijazne besede, pevcem kvarteta Krt za pozorno izbrane ter zelo lepo zapete pesmi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste imeli našega Tomaža radi in z njim preživeli lepe trenutke. Za vedno bo ostal v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Tunjice, november 2015 ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Zahvale ZAHVALA Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. V oktobru 2015 se je tiho v 85. letu poslovil naš dragi Srečko Perčič iz Kamnika, Ulica Toma Brejca 2a Žalujoči njegovi najbližji izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, sodelavcem tovarne Titan, prijateljem, znancem in sosedom, ki so našega ata pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje in sočutno stisnili roko. Posebna zahvala osebni zdravnici dr. Jani Plavc in sestri Emi ter osebju DSO Kamnik za prijaznost in vzpodbudne besede. Hvala g. župniku oz. patru za opravljen obred, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi KP Kamnik. Ata ohranjamo v spominu: žena Pavla, sin Igor in hči Nuša z družinama ZAHVALA Dobil sem dovoljenje za odhod. Recite zbogom, bratje! Vsem se priklanjam in se odpravljam na to pot. (T. Kuntner) Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi ati, brat, stric in svak Franc Levec p. d. Usov Frenk, 2. 7. 1970-14. 10. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, tolažbo, darovano cvetje in sveče. Hvala za darove za svete maše in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala OŠ Šmartno, velika zahvala gre Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zgornji Tuhinj za organizacijo in vodenje gasilskega pogreba, hvala g. Matjažu Bajdetu za govor in vsem gasilcem za udeležbo na pogrebu. Hvala dr. Damjani Plešnar - Cvirn in gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za besede tolažbe, vdano molitev in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našemu Frenku kadarkoli storili dobro delo. Naj počiva v miru. Vsi njegovi Oktober 2015 ZAHVALA Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami! V 55. letu, še poln življenja in načrtov za prihodnost, je mnogo prezgodaj, nenadoma odšel od nas dragi mož, oče, brat, tast, zet, svak in nečak Janez Volkar Iskreno se zahvaljujemo prijatelju Emilu za takojšno pomoč, sorodnikom, vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala pevcem kvarteta Grm in govorcu OZVVS za poslovilni govor. Posebno se zahvaljujemo g. Arku za organizacijo pogreba z vojaškimi častmi, Slovenski vojski, drugim njegovim sodelavcem, članom Zveze veteranov Kamnik - Komenda in članom Strelskega društva Kamnik. Za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih pa se zahvaljujemo prijatelju Renatu, prijateljici Nadi in sosedi Ivi. Za vedno bo ostal v naših srcih! Vsi njegovi www.pogrebnik.si ZAHVALA V 77. letu je odšel naš dragi mož, oče, ata, stric in tast Mato Petrušic iz Rožičnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, sveče, darovane maše in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Plešnarjevi iz ZD Kamnik in dr. Katji Adamič iz Bolnišnice Golnik. Hvala tudi g. župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen obred ter pevcem za odpete pesmi. Iskrena hvala tudi sodelavcem podjetja Lek. Dragi ata, pogrešali te bomo in ostal nam boš v lepem spominu. Hvala. Žalujoči: žena Ana, sinova Jožef in Matjaž z družino Oktober 2015 ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. Nepričakovano nas je zapustila naša draga mami, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Mihaela Erjavšek 1940-2015 Hvala vsem. Žalujoči vsi njeni Oktober 2015 ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V mesecu oktobru nas je zapustila ljubeča žena, mami in mama Mihaela Humar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gre tudi župniku Piberniku za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt ter trobentaču Marjanu Sitarju. Hvala vsem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in svete maše. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 63. letu nas je žal mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast, brat, prijatelj Janez Berlec iz Soteske pri Kamniku Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovano mašo. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala RD Domžale in članom pododbora Kamnik, trobentaču in pevcem za zapete pesmi, GD Nevlje, praporščakom ter g. Mihu Preglu za ganljive besede slovesa. Pogrešamo te! Žalujoči vsi njegovi Oktober 2015 ZAHVALA Ugasnila je lučka na zemlji, zažarela je nova na nebu. Po dolgi in težki bolezni je mirno zaspala naša draga mama Bernarda Lavrič Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali in čutili z nami. Še posebej pa se iskreno zahvaljujemo dr. Lundrovi in celotnemu osebju negovalnega oddelka klinike Golnik, dr. Logarju in sestri Tatjani iz ZD Kamnik, patronažni sestri Maji in vsem ostalim, ki so nam omogočili, da smo naši mami v zadnjih tednih življenja ves čas stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo tako pogosto obiskovali in ji s svojo prisotnostjo vlivali moč in pogum za zadnji boj. Za vedno bo ostala v naših srcih. Vsi njeni Oktober 2015 M ZAHVALA Takrat, ko se bodo lastovke vrnile, bom jaz že dolgo, dolgo spal; nekje bom sanjal daleč, daleč stran o vsem, kar imel sem rad in iz srca še drugim sem dajal. Zdaj našel sem svoj mir in svoje sanje, ki splavale so pod nebesni svod, kjer tiho kakor droben cvet čaka me drugačen svet. Saj vem, da moral sem od tod. Ob boleči izgubi našega srčnega in najdražjega Blaža se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, učenkam in učencem ter kolektivu OŠ Šmartno v Tuhinju, Zalinim prijateljem in sošolkam 4. G razreda z razredničarko, znancem in vsem za izrečena in pisna sožalja, besede tolažbe, lepe misli, darovano cvetje, svečke in denarne prispevke. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse imenovane in neimenovane, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili bolečino in žalost ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iz srca se zahvaljujemo Neži Hribar, Teji Trebušak, sošolcu Davidu Tabakoviču in razredniku Petru Pogačarju za ganljive besede, pevcem Kvarteta GRM za občuteno zapete pesmi in kitaristu Samu Kališniku za zaigrano pesem slovesa. Prisrčna zahvala vsem, še posebej pa članom kluba Shotokan Karate-Do klub KOBUSHI Kamnik, ki ste imeli našega Blaža radi, ga spoštovali in z njim preživeli lepe in srečne trenutke. Hvaležni smo, da je bil, pa čeprav prekratko, del našega življenja in morda se nekoč in nekje spet srečamo, se objamemo in si znova povemo in pokažemo, kako radi se imamo. Vsi njegovi ZAHVALA ... Tudi v pravljici junaki potrebujejo počitek, počitek pravičnikov, ki v naših srcih živijo večno. Verjamemo, da se bo vrnil, ko se bo njegova bela brada sedemkrat ovila okrog mize, in takrat bo svet ponovno lep. V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oči, dedi in pradedi, stric in svak Frančišek Škrbec iz Kamnika Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali ter nam stali ob strani. Posebej hvala zdravstvenemu in medicinskemu osebju abdominalne kirurgije UKC, g. patru Franciju in ansamblu Grm. Hvala sorodnikom, posebej družini Skamen, za pomoč med njegovo boleznijo in prelepe besede slovesa. Vsi njegovi ÎO Kamniški OBČAN, petek, 13. novembra 2015 Kamniški OBČAN Salon za vso družino V kamniški deželi nakupov najdete frizerski salon Čopek. Pogovarjali smo se z Vlasto Hostnik, vodjo omenjenega salona. Pravi, da je pri njih na prvem mestu nega las, je pa salon namenjen vsej družini, saj lahko uredijo mamo, ostrižejo očeta, poskrbijo za najmlajše, dedka, babico in tudi zahtevno sestrično, ki bi želela trendovsko frizuro. njen karakter. Dobro je, da ugotoviš, ali je stranka jesenski, pomladni, poletni tip; katere so njene barve - da frizura zaokroži celostno podobo. Dialog med stranko in frizerjem je izredno pomemben, saj le tako lahko frizer svetuje. Stranka se mora z novo pričesko počutiti dobro. Dandanes, ko se nam vsem mudi, pa je izjemnega pomena tudi to, da se stranka potem doma lahko uredi sama." Kar pa se tiče barvanja, je je-sensko-zimski trend naklonjen hladnim barvam, dolžina las je različna. "Še vedno se veliko uporabljajo tehnike balayage, ombre, vendar ne več toliko. Barve so jesenske, v ospredje prihajajo hladni toni s pridihom pastelnih. Modni so rožnati, modri odtenki s hladno blond različico. Zima bo naklonjena ravnim, ostrim rezom." V Čopku imajo kar nekaj rednih strank, ki se k njim vračajo tedensko na t. i. fen frizure. Približuje pa se čas svečanih frizur, kjer še vedno ostaja v modi kitka, ki je lahko zelo elegantna ali pa spletena na tisoč in en način, primerna za vsak dan. Vlasta Hostnik Frizerski salon Čopek je v kamniški Qlandii prisoten pet mesecev, naša sogovornica pa je frizerka že dobrih sedemnajst let. Redno se izobražuje, obiskuje šove, seminarje, tečaje striženja, sejme, spremlja modne smernice v frizerstvu. V Kamnik se dnevno vozi iz Trebnjega. In v tem času je ugotovila, da ženske dajo danes na nego več, kot so v časih, ko je začenjala s svojo poklicno kariero. Pri svojih strankah opaža, da so večinoma dolgolaske, Čopek obiščejo tudi mlajše, ki so drznejše pri izboru modne pričeske, a tudi med starejšimi najdemo kakšne, ki se odločijo za krajše modne frizure. Nega las je v frizerskem salonu Čopek na prvem mestu. "Zanjo uporabljamo kvalitetne izdelke," razloži Vlasta in doda, da če se barvamo sami doma, uporabljamo barve, ki so precej bolj agresivne od tistih, ki jih uporabljajo profesionalci. "Današnji način življenja, stres - to se vse odraža na laseh. Frizer je v bistvu arhitekt in psiholog v enem, če se tako izrazim, kjer v pogovoru s stranko ugotovi, kakšno frizuro si ta želi in kaj ji dejansko pristoji. Pomembni so oblika obraza, gostota in kvaliteta las, življenjski stil osebe, "Glede na to, da imamo prostore v trgovskem centru, sprejmemo vsako stranko, je pa priporočljivo, da se ljudje vseeno vnaprej naročijo. Odprto imamo tako ob sobotah kot nedeljah, tako da nam svečani dogodki ne predstavljajo nobenih problemov," zaključi Vlasta. Zakladnica starih sadnih sort Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, ki si že dolgo prizadevajo ohraniti stare sadne sorte, so s pomočjo evropskega in občinskega denarja zasadili 1,5 hektara velik sadovnjak, kjer že raste 125 različnih sadik starih sadnih sort. Širši javnosti so ga konec oktobra predstavili na Sadnem dnevu, a slavnostni trak, ki so ga ob tem prerezali, še zdaleč ni zadnji, obljubljajo sadjarji. Jasna Paladin Tunjice - Tunjice so že od nekdaj znane kot pomembno sadjarsko območje in domačini še danes radi poudarjajo, da so v kriznih časih preživeli le ob suhih hruškah, ki so bile glavni vir sladkorja, saj se je nekdaj gospodar vsake kmetije še kako dobro zavedal, kako pomembno je imeti zasajeno sadno drevje. Zavest o pomenu sadnega drevja in predvsem starih sadnih sort je sčasoma precej zbledela, a vsaj zadnji dve desetletji v Tunjicah temu znova posvečajo veliko pozornosti in energije. »Člani društva že osemnajst let vztrajno in trdno delamo za ohranitev starih sadnih sort. Sadjarstvo je kot pomemben vir preživetja na tem območju omenjeno tudi v starih pisnih virih. Pred dobrimi dvesto petdesetimi leti so pruske ujetnike, ki so postavljali temelje za novo cerkev v Tunjicah, oskrbovali prav s sadjem iz teh krajev,« je zbranim povedal predsednik Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice Valentin Zabavnik in nanizal še kup zanimivosti iz zgodovine sadjarstva ter izpostavil nekaj posameznikov iz naše občine, ki so pomembno prispevali k razvoju sadjarstva. Predvsem očeta sodobnega slovenskega sadjarstva Franca Pirca, ki se je pred 230 leti rodil v Godiču, nato pa kot misijonar deloval v Ameriki, kjer so po njem poimenovali več objektov, v Kamniku pa se ga spominjamo s spominsko ploščo. »Tujina ceni, česar nima, mi pa ne znamo ceniti tistega, kar imamo,« je še poudaril Zabavnik. Valentin Zabavnik, gonilna sila sadjarstva v Tunjicah, z enim od sadežev bogate razstave sadnih sort / Foto: Gorazd Kavčič V sadovnjaku pod tunjiško cerkvijo že raste 125 sadik starih sadnih sort, nekaj češenj in hrušk ter večina jablan, ki so že cepljene, poleg tega so sadjarji cepili dodatnih sedemdeset podlag. To je zdaj osnova za bodoče razmnoževanje sadik za vse, ki jih bodo želeli. Stare sorte za nove sadike Člani Sadjarsko-vrtnarske-ga društva Tunjice so pred tedni ob pomoči Občine Kamnik zaključili dva sadjarska projekta - DynAlp Natura in Sadni mozaik. Slednjega so financirali tudi s pomočjo norveškega finančnega mehanizma, pripravili pa so vrsto izobraževalnih predavanj in zasadili sadne sadike pri podružničnih šolah v občini Kamnik, v sklopu prvega pa so s pomočjo denarja lihten-štajnskega sklada Pancivis in Občine Kamnik uredili travniški sadovnjak, kjer že raste več kot sto sadik starih sadnih sort. »Sadovnjak smo uredili na hektaru in pol zemljišča, ki je v lasti tunjiške cerkve, člani društva pa smo ga vzeli v najem. Sadovnjak smo ogradili, da bo varen pred živalmi, nato pa zasadili 125 sadik starih sadnih sort, nekaj češenj in hrušk ter večino jablan, ki so že cepljene, poleg tega smo sadjarji cepili dodatnih sedemdeset podlag. To je zdaj osnova za bodoče razmnoževanje za vse, ki bodo sadike želeli. Čaka nas še zelo veliko dela, a zanimanja je že zdaj ogromno in vse več ljudi se zaveda, da je v hribovitih predelih sadno drevje edina dodana vrednost,« je na uradnem odprtju sadovnjaka, ki je predstavljen tudi na informativni tabli, še povedal Valentin Zabavnik in poudaril, da to še zdaleč ni zadnji trak, ki so ga prerezali sadjarji v Tunjicah. Sadjarstva bi učili tudi mlade Načrtov imajo namreč še veliko. V zaključni fazi je že spletni katalog stare-sorte.si, v katerem bodo predstavljene stare sorte sadnega drevja, v prihodnje pa si želijo postaviti še sušilnico sadja in nekakšen učni poligon, kjer bi sadjarstva učili predvsem mlade. Druženje so v Tunjicah ta dan zaključili s Sadnim dnevom, na katerem so predstavili razstavo sadnih sort in več dobrot iz jabolk in hrušk. Sadovnjak Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice je uradno pomagal odpreti tudi podžupan Igor Žavbi. Prava zakladnica znanja o starih sadnih sortah je tudi Lado Dobrovoljc. / Foto: Gorazd Kavčič