XIX. splošni nemški učiteljski zbor. Po poglavitniših čerticah spisal Fr. Govekar. V torek 7. junija zvečer ob J/49 je bilo predzborovanje; nadačttelj in okrajni solski nadzornik Bobies iz Dunaja pozdravlja zbrane učitelje; potem predstavlja g. dr. Šulce-ta kot 21letnega sporočevalca pri splošnih nemških zborib. Dr. Šulce predlaga, da bi Bobiesa za predsednika predzboru izvolili, kar se tudi zgodi. Na to sporočevalec našteva, kaj naj bi se iz programa izpustilo, kaj pa naj se privzame za prihodnje (ridnevno zborovanje. Vnarae se na to o tem živahna debata, ktere se je vdeleževalo vee govornikov; na zadnje se zedinijo, ter določijo za pervi dan ,,8emenišče učiteljsko", drugi dan ^vereki nauk" in za tretji dan pa ,,vprašanje o ženski izobraženosti" in o ,,prevravnavi splosnega nemškega učiteljskega društva". Na to je bil za pervega predsednika srilošnemu zboru enoglasno izvoljen Teodor Hoiftnanii iz Hamburga, za drugega Bobies in za treljcga Bertelt iz Draždan. Pervi občni zbor 8. junija začel se je s petjem, s prekrasnim 132. psalmom, kterega so izverstno izpeljevali pevci Šubertove družbe. Bobies potem v imenu krajnega odbora zbor puzdravlja. Dalje spodbuja k vzajemnema delovanju na blagor mladine, ter pristavlja, da v tem obziru ni razlike ne to stran, ne uno stran Litave, ne to, ne uno stran Mene. Konečno še željo izreka, da bi sklepi (ega posvetovanja koristili domu in šoli! Dunajski župan dr. Felder pozdravlja učitelje v imenu dunajskega mesta. V daljšein svojem pozdravu pravi, da izobraževanje Ijudstva in mladine ne ločijo deželne meje. Dr. žl. Czedik pozdravlja zbor v imenu vlade. Omenja prenaredbe, ktere je avstrijska vlada na šolskem polju pričela; omenja skerbf presvitlega cesarja, vlade iu deželnega zastopa za povzdigo Ijudske omike. Dalje pravi, da bo vlada s paznim očesom opazovala delovanje tega zbora, ter da jej bodo njegovi eklepi velike važnosti. Dr. K. Hoffer pozdravlja zbor v imenu ncinškega društva; omenja naloge Ijudsko šole, rekši, da more ona mladino zrejali (ako, da bode kos veliki politični nalogi v prihodnosti. Na to zbor poterdi volitev predzborovo, ter predsednik Hoifmann začenja sejo s tem, da se naj prej zahvaljuje za zaupanje, ter željo izreka, da bi vladal ta zbor ravno li.sti duh, kakor je vladal druge zbore. Pervi govornik vodja Kohler iz Dunaja govori „0 pomanjkljivosti iu povzdigi nemške omike in njene naprave iz znanstvenega staliača". Jedro tega govora je bilo, da naj na viših šolah na Nemškem napravijo učiteljsko stolico za skupno nemško izobraževališče. Dr. Brullov iz Berolina predlaga glede učiteljskih semenišč: 1. učiteljska semenišča naj bodo po velikih mestib; 2. notranjost ali iuternat v semeniščih je nepotreben. To dokazuje in piavi med drngim, da v semenišeu more se učitelj povzdigniti na toliko duševno stopinjo, da si potem sam morc prisvojiti za važnn Ijudsko življenje potrebne izobraževalne pripomočke. Semenišče naj mu da kal k znanstvenemu prizadevanju za vse življenje. Prevzetoval He potem ne bode, kajti le bedaki se prevzctujejo. Semenišča pa morejo biti tadi za to po velikih mestih, ker ei tukaj učenec zraven nauka za učiteljstvo tudi pridobuje splošne omike, kajti po velikih ineslih se oživlja čutstvo za umetnost, v velikih ineslih najdejo učenci v zgodovinskih spominkib navod k preiskavanju zgodovine svoje domovine itd. Pa tudi družbena olika se po velikih inestih nahaja. Slepa pokorščiua, hlapčevstvo, nepoterpežljivost pa je sad iuternata. Le ta, ki je sain v resnici značajen, more v to odgojevati svoje učence. V znotranjih šolah (internatih) pa cvete le ovajavstvo, hinavščina in svetohlinstvo. Lederer iz Peste podpira predlog Kohler-jev, pa zraven prislavlja, da naj se v semenišču nčitelji tndi vadijo in napeljnjejo duševne moči učeucev poznavati; to ae more pa le doseči, ako se vsakeniu pripravnikn izroči po enega učenca v izrejo, da niore nad njim duševne močf opazovati, ter to za-se rabiti. Profesor Šviker iz Pešte govori tudi zoper internat. Eckhardt, profesor na Dnnaju, podpira Kohlerjev predlog, ter pravi, da zaderžek Ijudskc izobraženosti je umazano književstvo. Liiben, vodja iz Brema, pravi, da pred vsem je naj važniša naloga, uapraviti izgledna scmenišča, in da uaj ae vodstvo semenišč izroča le takim raožem, kteri so prosti bogoslovskih predsudkov, ter da vzorno podobo Ijudske šole prineso že seboj v semenišče. Dr. Borncman iz Draz.dan govori zoper Briillov predlog, (er pravi, da Kohlerjev piedlog naj se spolnnje tam, kjer ho pomučki in uiožje za to. Po njegovem mnenji se pa v manjšib inestih poprej v druščino vpeljujejo učenci, nego po velikih mestih. Internat naj ae pa ohrani v nižih razredih, v viših naj pa vlada prostost. Dr. Pollok pobija predgovornika. ter podpira Kohlerjev in BruIIov predlog. Neuraan govori tudi zoper Bornemana, ter še pristavlja, da naj se zahteva za sprejem v semenišče drugi realni razred (peti razred avstrijskega realnega gimnazija). Dr. Hermes, dekliski učitelj v Berolinu, pravi, da je treba z deeki drugačc ravnati, kakor z dekleti, zato naj se v semeniačih tudi o žcnaki pedagogiki podučuje. Semenisča uaj se tedaj združujejo z dekliškimi šolami. Dr. Heinrich iz Prage predlaga, da naj se denar porabi rajši za etipendije, kakor pa za iuternat. Obert, fajmoster iz Erdeljskega, se v obče vjema s predlogom Briillovim, pravi, da pa vendar ni treba pozabiti, da je Diestervveg gojil značaje tudi v internatu. Dr. Meier iz Liibene predlaga: 1. semenisča naj iačejo javnosti s programi, enako drugim spretnejim učilnicain, da jih obsodi pedagogična kritika, ktera ho dobra ali elaba, bodisi da so ali v velikih ali v malih mestih; 2. da se učitelji in učiteljice morejo dostojno izobraževati, naj se jim dovoljuje potrebnega odpuata in polnine v denarjili; 3. vsaka šola naj so takn preatroji iu vredi, da si skupuo osobje odgaja za potrebo sanio dovolj mladih učiteljev. A. Petsch iz Berolina pripoveduje, da je pruski miiiister BethmauHolvveg pripoznal, da je vspeh Ijudske šole veči od universe, ter da se more ta od une učiti. Učilelj naj se posebno soznanja z družinskimi razmeranii. Djauja je premalo, pedagogične umetnosti in izobraževanja pa da je na kupe. Dr. Dittes, vodja na Dunaju, pravi, da za Kdhlerjev predlog se bode le takrat oživel, kedar bode videl učilni načert učiteljake stolice. Ua bi ee pa iuternat brezozirno zavergel, se mu ne zdi dovolj dokazano, Da bi se pa učiteljska izobraževališča prenesla ua vseučelišče, ne mu pa od praktične etraui ne zdi modro. \aj bolje bi bilo, da sledi dobri Ijudski šoli šest razredno aemenisče. Učiteljska semenišča pa naj se napravijo po večih meatih. Da ne šolatvo boljša, potreba je, da se na naj pervem meslu ali na čelu šoiatva kaj apremeni. Nesreča je, da je ministerstvo za uk in bogočastje združeno. Po večih deržavah naj bo ininiMlerntvo za uk samoatojno, po maojših pa naj se združuje z notranjira niiniaterBtvom. Sack iz Berolina predlaga, naj se koj sedaj izvoli 18 udov, kteri naj bi na podlagi govorov tretji dan zboru naznanili resolucijo glede učiteljskega izobraževanja. Toda zoper ta predlog se je oglasilo več govornikov, ia zato se je začelo precej glasovati, in bili so sprejeti tile predlogi: Svikcrjev: ,,Iinenovana senienišča in preparandije bo iieprimenie, nevarne in škodljive, zato naj se odpravijo". Biihmov: ,,Nemsko učiteljako seineriiače na pudlagi Hjilošne Ijudske oinike in izobraženosti je prava šola za narodno pedagogiko". — Kehrov in Briillov: 1. ,,Za učiteljski stan so spoaobni le taki učenci, kteri so terdnega zdravja, duševuo dostojno zinožni, ter nravno dobro izrejeni, pa da so vstrezali dolžnoatim Ijudske šole; 2. z vsakiin učiteljakim pripravljiačem naj bo združeno zgledno vredjeno semenišee, za to je pa potreba, da so taka po velikih mestih; 3. za mestne in ljudske šole različna seinenišča so nepotrebna; 4. tisto semenišče je naj boljae, ktero učence naj bolj napeljuje k lastnemu daljuemu izobraževanju; 5. internat je za ljudske učitelje uepotrebua naprava". Ledererjev: 1. wPo semeniščih naj se naravoslovje bolj gojf, kakor do sedaj; 2. vsak pripravnik naj se (udi na to napeljuje, da bo, kakor izrejnik na svojeni meata starišem duševen zdravnik, in kakor izvedenec v znanstvu človeske nature jim tudi olikan svetovalec*. Kehrov predlog: ,,K višji omiki učiteljevi je potreba boljše plače, dragega nadzorstva in proste sole". Petschev: ,,Zbor naj opominja večja inesta, da naj napravljajo v duhu noveje pedagogike inestua seraenišča*. 0 Kohlerjevem predlogu se je dvakrat glasovalo, in je bil sprejet pri drugem glasovanji. Dittes-ov predlog: ,,Ministerstvo za uk naj se popolnonia loči od mintsterstva za bogočaslje, tcr naj se napravi za uk ali samostojno minislerstvo, ali naj se pa združi z znotranjim ministerstvom". 0 pol treh popoldne je bil konec pervega zbora. (Daljo prih.)