Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 9. januarja 1930.
Siev. 21. Letnik LXX. /Sol. leto 1929/30]
Učiteljski Tovariš
_	,V1	, . f r r rw r	r\	• • v /	w • > I •	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem
Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana. %%%
Učitelj v slovenski literaturi.
Prebirajoč publikacije naših domačih knji» ževnih družb kakor tudi posamezna izdanja leposlovnih del, dobivam od leta do leta muči nejši vtis o vlogi, ki so jo prisodili slovenski pisatelji učitelju. Tudi najširokogrudnejši to* variš mora osupniti spričo blata, ki se je na ta način nabralo tekom let na našem imenu, in če bi nas sodila javnost zgolj po teh karakte» rizacijah, bi bili v službi in družbi popolnoma nemogoči. Ne mislim pa raziskovati, se li skriva za tem početjem kakšna tendenca ali pa so ti napadi samo izbruh onemogle mržnje posameznikov, pribil bi rad le nekatera dej» stva, ki si jih naj zapomnijo naši pisatelji, književne družbe in založbe.
Neokusno je poveličevanje kateregakoli stanu in naj to dela njegov pripadnik ali kdo drugi, zato tega tudi ne pričakujemo in ne smemo pričakovati.
Naša sveta pravica pa je, da zahtevamo objektivnosti. Dobro se zavedamo, da smo učitelji ljudje kakor vsi drugi, da se prav tako gibljemo med obema ekstremoma dobrega in zla ter se bolj ali manj približujemo temu ali onemu polu. Vemo tudi, da smo po svojem številu, socialnem položaju in delu tako jak činitelj v javnem življenju, da knjiga ne more mimo nas, ako hoče slikati življenje naroda, njegove senčne in svetle momente, ako hoče grajati in lečiti, kazati ideale in kakršne na» ioge pač že ima oziroma si zastavlja današnje leposlovje.
Razumljivo je torej, da mora biti tudi učitelju dodeljena kakšna vloga. Pričakovali pa bi vsaj toliko, da bi bila kritika, četudi ostra, vendarle konstruktivna, da bi prišle po* leg hib do izraza tudi pozitivne strani, ki jih naš stan sigurno nima manj nego drugi. Toda učitelj(ica) je skoro izključno le predstavitelj grdega značaja: slabič, ignorant, razuzdanec, pijanec, polizobraženec in to povsod od Can» karjevih in Pregljevih spisov do Govekarjeve »Olge« in Kozakovega »Lectovega gradu«. V poslednjem bi notabene tiste vrstice o učite» liu brez vsake škode za povest lahko izostale, ako avtor ni znal povedati nič drugega. Da se zopet drugi avtor obregne ob vsaki primerni in neprimerni priliki na nas, smo sicer že vajeni; novo pa mi je to, da svoje antipatije ne more zatajiti niti v spisu, ki naj bi bil znanstven, kakor to kaže v razpravi »Pot do boljšega kruha in do imenitnejšega mesta« v Vodnikom vi pratiki za 1. 1929. Ako bi se bil avtor po» trudil biti nepristranski, bi gotovo našel za navedeni slučaj dovolj primerov, ki so še bolj tipični nego je izobrazba učiteljev.
Na neopravičene napade je navadno naj» boljši odgovor ta, da se sploh ne odgovarja. Toda izpodkopavanje našega ugleda sega pre» več kvarno v naše šolsko in izvenšolsko delo in je tudi preveč škodljivo uspevanju naše književnosti.
Učitelj je poleg duhovnika najbolj izpo» stavljen javni kritiki, zlasti na kmetih; ves uspeh njegovega dela je odvisen od ugleda, ki ga uživa med prebivalstvom. Ima že itak težko stališče, pa ti pride taka knjiga in mu še bolj omaje tla.
Omenil sem že, da je tako neprijazno sta» lišče proti našemu stanu škodljivo tudi knji» ževnosti in pisateljem. Vsi od pisateljev do založnikov se morajo zavedati, da je napre» dek naše književnosti v veliki meri odvisen baš od učiteljstva, kajti smelo lahko trdim, da bi marsikatera knjiga ne mogla iziti, oziroma da bi tudi cele književne družbe ne mogle eksistirati, ako bi učitelji popolnoma odrekli svojo podporo kot naročniki in nabiralci na»
LISTEK
O celibatu učiteljic in uradnic.
(K poročilu »Društva učiteljic v Ljubljani« z dne 27. decembra 1929.)
(Iz predavanja tov. Angele Vodetove.)
Sedanje neurejene razmere, zlasti današ» nji gospodarski razvoj so prisilili najprej de» lavke, a pozneje tudi meščanske žene, da so si poiskale zaslužka izven doma.
Pri tem pa so zadele na kopico ovir, pred» sodkov in omalovaževanja. Boriti so se morale z vso energijo in vztrajnostjo. Da so prema» gale ovire, so črpale moči v lastnih organiza» cijah, ki tvorijo danes močno internacionalno udruženje s smotrom, da zagotove ženam vseh narodov popolno državljansko samostojnost in enakopravnost moža in žene v socialnem, zakonodajnem in gospodarskem oziru. Ta smoter se polagoma uresničuje, v nekaterih državah bolj počasi, v nekaterih hitreje.
Vsled udejstvovanja v službi in v javnem življenju se žena ne more več posvečati iz» ključno le domu in družini. Na drugi strani je nedvomno mnogo pridobila: poklic je obogatil
ročnikov, oziroma poverjeniki. Zato pa ne morem razumeti kratkovidnosti izdajateljev. Ali pa je morebiti pri njih namesto uvidev» nosti toliko netaktnosti — da ne rabim ostrej» šega izraza — da se upajo apelirati na nas, naj kupujemo in razširjamo knjige, ki nas smešijo in blatijo pred svetom.
Kaj bi naredili na našem mestu drugi, na primer profesorji, zdravniki, duhovniki, prav» niki! Odgovor je menda nepotreben. Ali pa če si bi kdo »izposodil«, kakor nas. tudi gg. pisatelje,
Letošnje leto obhaja naš stanovski list redek jubilej — svojo 701etnico. Nam, ki ima» mo sedaj za svojo izobrazbo in samoizobraz» bo vsega v izobilju in nešteto prilik, bo ko» maj možno umeti važnost ustanovitve tega lista v času, ko slovensko učiteljstvo ni imelo kar zadeva njegovo izobrazbo in samoizobraz» bo ter organizacijo, še skoro ničesar. Da vsaj nekoliko poudarim važnost ustanovitve »Uči» teljskega Tovariša« — pišem naslednje vr» stice:
Preden pa začnem govoriti o tem za slo» vensko učiteljstvo zanimivem dogodku, naj posežem nazaj v 1848. leto. Govoriti mi je tu o važnosti spoznanja, ki se je na njem po» stavila vsa današnja šolska stavba Slovencev — pa tudi stavba naše učiteljske organizcije. In kakšno je to spoznanje? Spoznanje, da je treba slovenski mladini pouka v slovenskem jeziku, ki ga naj naši mladini podaja sloven» sko čuteče in v slovenščini poučujoče učitelj» stvo, ki se bo samo zavedalo te svoje dolž» nosti do vzgoje našega ljudstva. To pa je bilo mogoče le učiteljstvu, ki je spoznalo tudi po» trebo izobrazbe in samoizobrazbe svojega stanu tudi v slovenskem jeziku.
Ker o tej notranji potrebnosti začuteni po slovenskem učiteljstvu samem in njegovi lastni iniciativi, da bi na tem polju storilo kaj tudi samo iz sebe — pred 1848. I. ni zaslediti važnejših momentov — sem pričel to črtico z omenjenim letom.*
Od 1848. leta dalje opazujemo med slo» venskim učiteljstvom in njega nadzorujoče duhovščino dvojno stremljenje: 1. dati vsaj ljudskemu šolstvu trdno slovensko podlago z dobrimi učnimi knjigami za uporabo otrokom v šoli in tudi učiteljem za pripravo doma. 2. Dati učiteljstvu kolikor možno zadostno izobrazbo in samoizobrazbo s stvarnimi član» ki po našem tedanjem časopisju — in pozneje s stremljenjem ustanovitve posebnih učitelj» skih časopisov — pri čemer je najvažnejše to, da pri obeh vprašanjih izhaja iniciativa tudi od učiteljstva samega.
Tozadevno so mnogo pisali vsi takratni slovenski časopisi, v katerih so zlasti zname» niti programatični članki Andreja Einspie» lerja, Andreja Praprotnika, Simona Rudmaša in drugih.
* Kaj je storilo učiteljstvo tozadevno tudi pred 1848. letom glej v dr. Ilešičevi študiji: O pouku slovenskega jezika, ki je izšla v Slov. Šolski Matici leta 1902.
in izpopolnil duševno življenje žene, njena osebnost se je začela probujati. Z gospodar» sko neodvisnostjo je postala ravnopravna možu, zakon ni več zavarovalna institucija za življenje, temveč to, kar mora biti po svojem bistvu: sožitje dveh ljudi na podlagi spolne harmonije in medsebojnega spoštovanja.
Toda pri današnji obliki gospodinjstva mora vsaka poročena žena, ki je zaposlena v službi, opravljati dvojno delo. Ali ji zadoščajo njene- telesne in duševne moči za to dvojno nalogo?
Konkurenčni boj za delo in plačilo ter na» raščajoča brezposelnost povzroča, da stopa to vprašanje čimdalje bolj v ospredje.
Najresnejše pa je vprašanje glede vzgoje otrok, zlasti dojenčkov onih mater, ki so za» poslene po službah. Tu vsekakor trpita mati in otrok, a še slabše bi bilo-, če bi trpela po» manjkanje. V nekaterih državah imajo že prav dobro urejeno skrbstvo za male otroke zapo» slenih mater ter se bo moralo nedvomno še izpopolniti.
Pogosta je tudi trditev, da ni zaposlitve niti za vse moške in da jim jemljejo poro» čene žene eksistenco. V vsaki družini bi smel zaslužiti samo eden, da bi se zaslužek pravil» no porazdelil. Racioniranje dela je pač naj» starejše sredstvo za omejitev brezposelnosti, toda ne izboljšuje položaja. Tega more izbolj» šati samo preureditev gospodarskega procesa. V Ameriki in v Franciji se bavijo poleg raz»
Da še nismo izvajali konsekvenc, je vzrok ta, da nam je razvoj naše književnosti zelo pri srcu. Vemo, da so njenemu razmahu vsled maloštevilnosti našega naroda postavljene že itak tesne meje in da more te ovire paralizi» rati le požrtvovalnost nas vseh. Toda vsaka stvar ima svoj konec in nihče nas ne more siliti, da bi poljubljali knuto, ki nas tepe.
F. Haberman.
Kot nekako pomoč na zahteve prve zgo» raj omenjene točke je že 6. malega srpana 1848. ustanovil Ivan Navratil mladinski časo» pis »Vedež«. — Vzrok ustanovitve je bil — ker ni bilo še slovenskih knjig za šolsko mla» dino — namreč takih, ki bi vsebovale vzgojno, poučno in zabavno čtivo in pa čtivo, ki bi vnemalo mladino za ideale, ki so se vzbudili v posameznih Slovencih leta 1848. in tudi še pred njim. S tem je bil narejen v samostoj» nem delovanju slovenskega učiteljstva za slovensko ljudsko šolstvo začetek — ker je res nudil »Vedež« mladini in učiteljstvu tako potrebno snov za razne šolske predmete, a obenem ustvarjal krog pisateljev — med katerimi se pojavljajo tudi učitelji — na vid» nem mestu zlasti Andrej Praprotnik. — Te» mu krogu pisateljev »Vedeževih« je bila slo» venščina v šoli zlasti pri srcu in je že tedaj ko je »Vedež« izhajal in tudi še potem, ko je prenehal, dopisoval tudi v druge slovenske časopise, ki so prinašali snov slovensko mi», slečemu učiteljstvu. »Vedež« je bil ustanov» ljen res proti tedanji nemškutariji — zlasti v šoli, kot to Navratil sam poudarja v nekem pismu.
Ali že eno leto po ustanovitvi »Vedeža« se je oglasil Andrej Praprotnik na 3. strani I. lista »Novic« iz 1. 1849. s člankom, ki tudi obravnava 1. zgoraj omenjeno točko glede dobrih učnih knjig. Glasi se: Prošnja zastran šolskih reči, kjer pravi:
»Nič našim šolam tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Nekoliko učenja je sedaj potrebno, pa kje so bukve. — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa za potrebno šolo ostaja; in ali je tudi tega vsak kos? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž, ko bo mogoče, to potrebno reč začeti. Prav bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmore vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih itd. od mno» gih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko društvo, ki je za vse domorodne reči tako živo vneto, tudi za to reč domoljubno skerbelo.«
Pod črto mu odgovarja »Vredništvo« tole: »Slovensko društvo ne bo jjikdar svoje dolžnosti zanemarilo — ali vsiga ne more samo storiti. Govorili smo že z gospodam nadvodjam, de bi se ta reč z gorečnostjo po» prijela, nadjamo se, de bo skrbel tako ime» nitno reč s pomočjo mnogih glav opraviti.
Vredništvo.«
nih reformnih načrtov s tem, da bi omejili de» lovni čas. Poudariti je treba, da brezposelnost ni nastala vsled zaposlitve žen v poklicnem delu, temveč je le posledica slabe politike. Odpust poročenih žen iz služb bi morda mo» mentano nekoliko omilil brezposelnost, od» praviti pa bi je ne mogel.
Zahtevati celibat od žene, ki jo material» na ali pa tudi duševna potreba sili v poklicno delo, je absurdno in protinaravno. Od mo» škega se nikdar ne zahteva, da se vsled po» klica ali dela odreče ljubezni in zakonu, do» čim se na ženo stavi ta zahteva kot samopo» sebi umevna. To kar se smatra naravno za moža, mora družba brezpogojno priznati tudi ženi: vsak človek imej pravico na poklic in zakon. Poklic ne sme ovirati zakona, niti za» kon poklica.
Po predavanju se je razvila živahna de» bata, ki jo je zaključila sledeča resolucija: Učiteljicam, ki se poroče, naj se nikakor ne krati pravica do nadaljnjega službovanja tem» več naj se jim pusti v tem oziru popolna svo» boda. Pač pa naj se glede porodniških dopu» stov uredi tako, da bo država plačala samo tedenski dopust, nadaljnji dopust pa dotična sama.
Pri namestitvah bodi edini kriterij služ» bena doba in ocena, samo pri enaki dobi in enaki kvalifikaciji naj odločajo socialne raz» mere.
Praprotnik si je dobro zapomnil stavek, da »Slovensko društvo« vsiga ne more sto» riti. Ker tu ni časa in prostora, da bi toza» devni razvoj slovenske šole literarne produk» cije po 1848. 1. zasledovali, o tem dalje ne bom govoril, kako je leto za letom ravno on po» magal zadelati vse tozadevne vrzeli.
Koncem leta 1851. je «Vedež« prenehal izhajati. Ali njegovega pomena, ki je silno ve» lik v tem, da je kot mladinski list oral pri nas ledino (celo s slikanimi prilogami) in je učiteljstvu in mladini nadomeščal šolske knjige — danes skoro ni mogoče dovolj pre» ceniti. Še važnejši je »Vedežev« pomen v tem, da je v krogu svojih dopisnikov tudi med slovenskim učiteljstvom vzgojil krog pi» sateljev, ki so na nadaljnem razvoju našega šolstva, delovali istočasno tudi po drugih — a pozneje po novo ustanovljenih slovenskih tudi učiteljskih časopisih. — V kontinuiteti tega delovanja znači »Vedež« začetek.
Ali kaj kmalu so se čuli tudi glasovi gle» de potrebe slovenskega učiteljskega časopisa, hoteč pospeševati z njim drugo gori omenje» no točko. Kmalu potem, ko so »Novice« ob» javile Praprotnikov članek glede »zboljšanja šolskih bukev«, se je oglasil 14. sušca 1849. 1. na 44. strani 11. lista neki dopisnik iz Štajer» skega z dopisom: Prijazen pogovor v šolskih rečeh (Iz Štajarskiga), kjer pravi:
»Lejte, Lejte ljubi gospodje tovariši! na» ši slovenski učenci so nas prekosili. Berejo namreč lastne novice »Vedež«, ktere jim ve» liko koristnih in kratkočasnih reči pripove» dujejo. Se ve, da jih dobijo po naši oskrbi, pa vendar so le nalašč za šolsko mladost na» menjene. Pa povejte dragi! ali imamo mi slo» venski učitelji že kaj lastnih novic, ktere bi detovodne (pädagogische) reči, omiko slo» venščine v šoli itd.'omenile. Sej — bo znabiti kteri overnil — imamo nemških detovodnih letnikov, časopisov in drugih podučnih do» volj, čmu pa še slovenskih? — Tiste šolske nemškune pa vprašam: Ali bomo učitelji, ki nam je povzdiga in omika ljudstva v narod» nosti v roke dana, zaostajali za prostim kmetam in rokodelam (Novice so se v za» četku imenovale »Kmetske in rokodelske«) ali clo za našo šolsko mladino, ki vsaki svoje lastne slovenske novice že v rokah imajo?
Tudi to je res, da prijazne »Ljubljanske Novice« rade naše šolske reči omenijo, koli» kor jim prostor prepusti, ravno tako tudi »Slovenija« in tudi »Celjske Novine« se za to pomenkujejo; — ali za potrebno našo izobra» ženje v sedanjim času ni to zadosti. Jaz mi» slim, vsaki iskreni domorodni učitelj bo spo» znal, da nam manjka posebniga lastniga ca» sopisa, kteri bi nalogo imel naše vzajemne misli v detovodnih rečeh sploh, kakor tudi v šolstvu posebej pretresavati. Kar bi se na zborih (učiteljskih zborovanjih) važniga in koristniga presodilo, to bi se potem na pre» sodbo drugim sosedam po tem časopisu po» nudilo. Zbori bi se potem bolj potrebne in koristne skazali, kakor jih zdaj mi učitelji na Slovenskim sploh obrajtamo Ozrimo se okoli in videli bomo. de so učitelji po Nemškem kakor tudi v Terstu učiteljska dru» štva vtemelili; mi pa v sred med njimi smo še toliko v teh rečeh storili, kot ničla pred drugimi številkami. Ne zamerite, jaz rad res» nico povem, tudi če je žerka. Sami presodite: ali nam ni potrebno več zloge med seboj, če hočemo sami sebe za prihodnji čas bolj iz» obraziti? Drugači bi znali še ljudem na poti biti. namest njih obrajtani učitelji. Kdor ne stori s časam ene stopinje, je storil dva ko» raka nazaj. De pa rakove poti ne pojdemo, pogovorimo se zavolj zborov in potrebniga časopisa, in spoštovani gospodje tovarši! povejte svoje misli zastran tega očitno; ali — in kako bi se to dalo izpeljati.
Tone P..... tačasni učitelj.
Dne 14. malega travna istega leta se je na 58. strani 14. lista »Novic« odzval na ta dopis A. Praprotnik z dopisom: Prijazni pogovor o šolskih rečeh. (Iz Gorenjskiga), ki se glasi:
V zadnjih Novicah nam je sostavek pod napisam »Prijazni pogovor v šolskih rečeh« kaj dobriga nasvetoval. — Resnično bi uči» t e 1 j s k i časopis k povzdigi šol in slovenšči» ne veliko pripomogel.
Zraven drugih potreb, ki jih šole in uče» niki kervavo pogrešajo, je gotovo tudi ta, da fr se učeniki in vsi šolski prijatli (ime prvega učiteljskega časopisa) v lastnim časopisu bratovsko in prijazno pomenili: kaj in kako bi za našo slovensko mladost bolje bilo. kako bi se zavere in protivniki odvernili itd. Davno smo imeli to potrebo tudi pri nas že na je« ziku, radi bi jo bili izustili, ko bi se ne bili bali nemškunov preveč splašiti. Zdaj pa, ko so ti že s snegam vred že precej skopneli in so se že tu in tam slovenske cvetlice veselo prikazale — smemo svoje potrebe naravnost očitno odkriti. Drugega zdaj nimamo več za preskerbeti. kot to, de bi temu našimu časo» pisu učeniga, pa pošteniga moža za vrednika dobili. Če se bo cena po žepih prejemnikov ravnala, bo prejemnikov öotovo tudi dovolj. Naj bodo naši mili prijatli in vsi rodoljubi lepo prošeni nam pri ti reči z besedo in dja» njem domoljubno v pomoč biti. — A. Pra» protnik.
K 70 letnici Učiteljskega
tovariša.
Zgodovinske reminiscence iz ustanovitve Učiteljskega tovariša.
W Ali ste že odposlali naročilnice za 2. štev. „Našega roda"!
V teh dveh dopisih najdemo precej ja* sen opis takratnih učiteljskih razmer in uči« teljskih zmožnosti na Slovenskem. Praprotnik še ne apelira na urednika učitelja — ampak »da bi učeniga pa poštenige moža za vrednika dobili.« Toliko učeniga — pa takrat med slo* venskim učiteljstvom namreč prosvetnim ni bilo — ako izvzamemo Praprotnika, ki je bil še premlad — premalo izkušen, nastavljen pa izven Ljubljane.
čitajoč mnenje obeh dopisnikov glede ustanovitve slovenskega učiteljskega glasila izraženo v »Novicah« 1849. 1., ga razumemo — zlasti — ako si predočujemo, da je takrat* no slovensko, tudi zavedno učiteljstvo dobi* valo vso izobrazbo iz nemških učiteljskih ča* sopisov in če pomislimo, s kakim veseljem bi bil tak zaveden slovenski učitelj vzel v roke časopis, ki bi mu bil vso to stanovsko izobrazbo prinašal v našem jeziku.
Glede ustanovitve slovenskega učitelj* skega časopisa so v teh časih razpravljali še večkrat. Med onim, ki šo tozadevno tudi iz* rekli svoje mnenje, je zlasti važen Andrej* Einspieler. Po dr. Slebingerjevi študiji v Slov. Biogr. Leksikonu * posnemam, da je Einspie* ler v svojih dopisih v takratni »Sloveniji« razpravljal o šolski, sodnijskih in cerkve* nih potrebah Slovencev ter se v članku, kjer obravnava šolstvo — zavzema zlasti za iz* obrazbo učiteljstva in med drugim za dobro urejeno novinarstvo, dodelivši šolstvo »Celj* skim Novinam« in »Vedežu«. (Glej njegov spis: »Nižja in ljudska učilnica« na 149 strani »Slovenije« iz 1849. 1.).
Ko so po reakciji na 1848. letno marčno revolucijo prenehali tudi naši časopisi drug za drugim, razen !»Novic« in »Danice« v Ljub* ljani, med njimi tudi »Vedež«, ki z 1. 1851. ni več izšel, je bila 1. 1850. v Celovcu ustanov* ljena »Slov. Bčela«. Sicer sta oba ljubljanska časopisa tudi prinašala članke o šolstvu, ali v kontinuiteti delovanja zanj, se mi zdi ta list druga stopnja. 1. Ker je prinašal razne meto* dične in šolskovzgojne članke takratnih pe* dagogov. 2. Ker se je s temi — ki so bili na* menjeni le učiteljstvu, odtujila nekaterim svojim naročnikom, da so jo začeli opuščati. Zato je bil urednik Anton Janežič primoran z 1. 1852. te članke izločiti, da se je mogel list izpremeniti v popolnoma leposloven časopis. 3. Ker je upoštevajoč važnost šolstva in po* trebo takih člankov za takratno slovensko učiteljstvo, začela 1. 1852. izhajati »Slov. Bče* la« s prilogo »Šolski Prijatel«. kjer so ti iz »Slov. Bčele« izločeni članki bili natisnjeni. »Šolski Prijatel« je uresničena, že 1. 1849. iz* ražena želja slovenskega učiteljstva — to je prvi slovenski časopis, ki ga pa kot »Vedeža« Navratil tudi ni urejeval učitelj, ampak ce* lovski profesor in katehet Andrej Einspieler. Ker je izhajal skupno s »Slov. Bčelo« in je le ta imela čimdalje manj naročnikov, se je Einspieler z njim že s 5. številko odločil in je »Šolski Prijatel« postal prvi samostojni slo* venski učiteljski časopis. O njem dalje ne bom razpravljal. Omenjam le, da je v krog njegovih dopisnikov učiteljev stopila tudi ve* čina dopisnikov učiteljev »Vedeževega« kro* ga in da znači v kontinuiteti samostojnega delovanja slovenskega učiteljstva za sloven* sko šolstvo — naravnost razvoj in napredek, zlasti, ker mu je bil urednik energični in uvi* devni Andrej Einspieler, ki je vedel odkod in kam. Zato je upošteval pri snovi, ki jo je v svojem časopisu podajal, mnenje dopisnikov učiteljev, ki so bili v svojem stanu strokov* njaki.
»Šolski Prijatel« bi bil najbrž delil usodo drugih slovenskih časopisov, ki so prenehali drug za drugim — da ni postal že 1. 1853. ča* sopis društva sv. Mohorja v Celovcu, ki mu je dajalo letno denarno subvencijo pod pogo* jem, da so ga dobivali kot društveni časopis vsi udje tega društva. Obenem je prinašal v posebnem oddelku vsa važna oznanila tega društva.
S tem se je podaljšalo življenje »Šolske* mu Prijatelju« do 1. 1854., ko se je na zahtevo goriškega odbora z 1. 1855. moral izpremeniti iz šolskega časopisa v leposlovni časopis »Pri? jatelj«, ki je dajal prostora tudi mladinskim in šolskopoučnim člankom. >
Toda tudi ta izprememba ni ostala traj* na. Z 1. 1856. se je Einspieler s svojim časopi* som odločil od družbe sv. Mohorja in usta* novil iz »Prijatelja« homiletični šolski in za* bavni časopis: »Slovenski Prijatel«, ki je imel dva dela z enakim naslovom. Prvi je prinašal cerkvene pridige in razno snov za katehete; drugi z istim naslovom je prinašal razne di* daktične. metodične in vzgojne članke ter ne* kaj zabavne vsebine za šolsko mladino in od* rasle. Prvi del za duhovščino je bil gotovo trikrat obsežnejši kot drugi — znamenje, da je urednik Einspieler dobival več snovi za prvi, kot za drugi del, ali jo je pa imel že od preje več pripravljene. Na tak list sta se lahko naročila duhovnik in učitelj skupno in uporab* ljala zase vsak svoj del. Večinoma se ie pa nanj naročevala duhovščina in njegov šolski del odstopala učiteljstvu v čitanje. koncem leta pa oba dela dajala vezati v eno knjigo, kot jih ima državna študijska knjiga in pa en letnik knjižnica gospoda župnika Ivana Vr* hovnika v Koleziji. Tako obliko je imel »Slov. Prijatel« 1. 1856. in 1857.
■Z letom 1858. je pa postal »Slov. Prijatel« izključno homiletičen časopis, opustivši sko* ro popolnoma šolski in zabavni del pod skup* nim naslovom kot pravi v »Povabilu« na na* ročbo 1. 1857.: »Šolskih sostavkov. tako ime* novanih didaktičnih ne bo donašal. ker se je že v prejšnjih šesterih tečajih vse kratko ka* zalo. kar se pervo in drugo leto po ljudskih šolah uči. Zatorej tudi »Slov. Prijatel« ne bo več na dvoje razdeljen, temuč vse štiri pole se bojo zaporedoma tiskale in bojo ene bukve, ki bojo čast. gg. duhovnikom lepo
* Slov. biogr. leksikon I. zvezek, str. 151 do 155.
stregle za cerkev, šolo in dom.« * Le žal, da sta bila zadnja dela z 1. 1858. kljub obljubi za šolo in dom skoro popolnoma izginila, tako da jih ni vredno več omenjati.
Slovensko učiteljstvo je tedaj z 1. 1858. bilo brez svojega stanovskega lista. S tem bi bila nastala v kontinuiteti delovanja sloven* skega učiteljstva za svojo izobrazbo in orga* nizacijo vrzel, ki bi bila trajala do 1. 1861.
Preden pa govorim o tem, kako se je iz* popolnila ta vrzel, mi je omeniti moža, ki je značil od 1848. do 1858. leta v tej kontinuiteti eno prvih moči v izobrazbi in samoizobrazbi zase in za slovensko učiteljstvo — Andreja Praprotnika, čegar stoletnico rojstva smo ob* hajali 1. 1927. Sodeloval je kot dopisnik pri vseh tu omenjenih časopisih, ki so se ukvar* j ali s slovenskim šolstvom in se s tem ter po* leg tega v prvi vrsti sam izobraževal kot šol* nik, kot dopisnik v razne časopise in kot pi* satelj raznih šolskih knjig, ki so v oni dobi nastajale zlasti na Kranjskem.**
Z 1. 1858., ko je nastala omenjena vrzel v kontinuiteti izobrazbe slovenskega učitelj* stva, je prišel Andrej Praprotnik za učitelja iz Dobrove v Ljubljano.
Tu je bil z 1. 1857. ustanovil Kamilo Ma* šek nemško tiskan glasbeni list: »Cacilie«, ki je prinašal pri objavljenih skladbah poleg nemškega in latinskega teksta tudi slovenski tekst harmoniziranih cerkvenih in otroških šolskih pesmi. Vsa druga vsebina je bila nem* ška in je obravnavala pouk cerkvenega in metodiko šolskega pouka ter glasbeno zgodo* vino in življenjepise njenih predstavnikov. Torej predmete, ki so bili tedaj za izobrazbo učiteljev, ki so opravljali poleg učiteljske in cerkovniške, tudi organistovsko službo in po* učevali petje v šoli — neobhodno potrebni. Več o tem časopisu bom govoril v preje orne* njeni študiji o Andrej Praprotniku. Za nas je največje važnosti to, da je uredništvo tega časopisa po smrti Kamila Maška (29. junija 1859. 1.) prevzel Andrej ¡Praprotnik dosedaj samo dopisnik v razne časopise in s tem po* stal sam urednik, dasi ne popolnoma sloven* skega — pač pa glasbeni izobrazbi učiteljstva na Slovenskem namenjenega časopisa. Tu je torej Andrej Praprotnik pridobival svojo prvo uredniško prakso. Začel je uvajati v »Cacilie« pesmi s samo slovenskim tekstom. Pesmi so mu pošiljali Vauken, L. Belar. J. Raktelj in drugi. Ali v časopisu je tudi nekaj Andrej Praprotnikovih skladb samih.
Ali so bila vojna leta kriva, ali vsebina »Cacilie« iz 1. 1859. po Maškovi smrti njenim naročnikom ni več ugajala, ali je Praprotniku samemu nalagala preveč dela, mi ni znano. Morda je imel tudi premalo sotrudnikov — in plačnikov. Z 1. 1860. je »Cacilie« prenehala. Gotovo pa je, da se je po njenem prenehanju še bolj čutila vrzel in praznina, ki je nastala s tem v kontinuiteti izobrazbe slovenskega učiteljstva.
Da ni s tem letom (1860.) nastala za slo* vensko učiteljstvo zelo važna gospodarska organizacija »Društvo "v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam«, katerega početek je pač zapisati v dobro delovanju takratne učitelj* stvo nadzorujoče duhovščine v Ljubljani — bi bila ta praznina in vrzel še vidnejša. Ali kljub temu je tudi ta samo navidezna. Kajti ravno v 1. 1860. so se že pletle niti za novo osnovo izobrazbe slovenskega učiteljstva — za ustanovitev »Učiteljskega Tovariša«.
Z 1. 1859. je namreč začela veti z Dunaja na vse strani milejša sapa, tako tudi na slo* vensko stran. In tu se je kmalu začutila po* treba ne samo dobrega slovenskega politič* nega časopisa, ampak so se poleg te zahteve začuli že tudi posamezni glasovi po potrebi slovenskega učiteljskega časopisa, kar ni čudno, saj se je ta potreba zanj oglašala že od 1849. 1. in je bila s prenehanjem učitelj* skega dela »Slov. Prijatelja« iz 1. 1858. in s prenehanjem »Cacilie« v 1860. 1. tem občut* nejša.
V	debato za nov učiteljski časnik sta po* segla dva tedaj najvažnejša slovenska časo* pisa: Bleiweisove »Novice« in Janežičev »Glasnik«.
Prvi se je oglasil z Dunaja dopisnik Jan* kovič v »Novicah« 1860. 1. z dopisom: O nižjih šolah na strani 318. od 3. oktobra, ki se na* daljuje na strani 336. od 17. oktobra, kjer se zavzema za ustanovitev slovenskega učitelj* skega časopisa in tudi priobčuje, o čem naj bi ta časopis pisal in.katere točke učiteljske izobrazbe naj bi obravnaval. Navaja 1. peda* gogiko o pomenu vzgoje in pa metodiko. 2. Sadjerejo. 3. Petje — besede in napeve pesmi. 4. Naznanilo novih knjig in obravna* vanje avstrijskega šolstva. 5. Učiteljska zbo* rovanja. 6. Zabavni del. (Življenjepisi, zgodo* vina, prirodopisje in povesti). 7. Uradni del — naznanjevanje služb in prestavljanje oseb itd.
V	debato za šolski list je posegel tudi »Glasnik« od 1. novembra istega leta, ki je mnenja, da bi sedanje slabo plačano učitelj* stvo težko zmoglo stroške samostojnega uči* teljskega časopisa, ker ni pričakovati od tako plačanega učiteljstva dovoljne materialne podpore. Morda se najde kak mecen, ki bi list v svoje okrilje vzel. — Dokler se pa list ne more osnovati na trdni materialni podlagi, naj bi odločil šoli vsaj eden izmed izhajajočih slovenskih listov nekaj prostora, da bi se v njem moglo pisati. Nasvetuje, naj bi v ta na* men »Novice« dale nekaj prostora za šolske zadeve. Če bi pa »Novice« tega ne hotele ali ne mogle dati prostora, naj bi se slovenski učitelji v ta namen oprijeli hrv. učit. časopisa »Napredak« v Zagrebu.
* Glej »Slov. Prijatelja« za 1. 1857., stran 187. (II. del).
** Več o tem bom poročal v svoji štu* diji: Andrej Praprotnik, početnik naše uči* teljske organizacije in našega tiska, ki jo mi* slim v kratkem dodelati.
Obema je v »Novicah« od 14. novembra na strani 367. z dopisom: »O učiteljskem čas* niku« odgovoril Rodoljub Podratitovski — Praprotnikov pobratim in prijatelj Josip Le* vičnik, učitelj v Železnikih, kjer soglaša z no* viškim in glasnikovim dopisnikom, glede to* like samoizobrazbe učiteljstva, da »terjatvam sedanjega časa takorekoč s pomagljivo roko že nasprot pridejo. Da bi dobrega učiteljske* ga časnika ne potrebovali, tega ne bo nihče trdil, kdor ima zdrave možgane v glavi.« Ima pa pomisleke, kaj bo storilo učiteljstvo, ki mu je nov list potreben kot ribi voda. Pravi: »Le počasi! Imeli smo časnik, po kterem marljiv učnik, ki si je bil svojega poklica zvest in si je liste enako skerbni čbelici v knjigo zvezati dal, še sedaj skerbno sega. Več let nam je donašal razne poduke o šolstvu, lepe povesti, mične pesmice itd. Ktera nezgoda je zadala listu smertni udarec? Jaz nočem tega praviti, zarudele lica večina slovenskih učnikov * naj dajo odgovor na to. Pa mi bo kdo ugovarjal — zdaj bi bilo drugač; takrat je bilo manj šol in učnikov itd. itd. Dobro! pa prestopimo se v novejši čas, v nedavne dni. Marljivi go* spod Praprotnik je iskal za izdavanje nape* vov k svojim pesmam naročnikov. Kaj mi* slite, čemu ležijo od našega slavnega gosp. Riharja pregledani in potrjeni napevi kakor zakopan zaklad lenega hlapca v tamnem pre* dalu. Ako bi bili marljivemu skladatelju segli učniki z obilnimi naročili pod pazduho, davno bi se že glasile mične pesmi v čast najvišjega po slovenskih cerkvah.
Da bi nas za ohranjenje lastnega časnika premalo bilo, kakor se tu in tam glas vzdigne, tega ne moremo verjeti.«
Uredništvo »Novic« mu odgovarja na to: »Zakaj ne? Saj so skušnje, kakor ste rav* no sami rekli, žalibog! to že učile. Pa tudi drugod samostojni šolski časniki težko iz* hajajo; število bravcev je premajhno. Posled* nji list »Glasnika« priporoča »Novicam«, naj bi tudi nadomestovale šolski časnik. Rade, ako bi jim prostora ne manjkalo, bi obšir* niše pisale o šolskih zadevah. Ali več, kakor dozdaj, ne morejo. Kaj, ko bi pridni »Glas* nik« vzel to reč pod svoje krilo? Po naših mislih bi to najbolje bilo. S tem pa se ne zoperstavljamo samostojnemu listu nikakor. Poskusite! Vred.«
Levičnik apeluje nadalje na Ljubljano, češ: pokaži se nam zopet vnovič bela! Imaš može. kterim ni težava osnovati potrebnega, od vsih pravih učnikov željenega časnika. Vi pa učniki! ne odrecite pripomoči, kajti naj* večji dobiček bo Vaš!
Jako stvarno je zavrnil Levičnika*Podra* titovskega na strani 382. in 383. z dopisom: »Tudi nekaj o učiteljskem časniku«, neki Ble* ški, ki pravi na Levičnikove očitke glede pre* nehanja »Šolskega Prijatelja«: Odgovorim na to, kar je tudi gola resnica. Ne samo, da manj učnikov je bilo, tudi drugih vzrokov lahko na* štejem. V taistih časih, ko je »Šolski Prijatel« na beli dan zahajal, so še učniki takorekoč spali ali saj dremali. Ni bilo skoraj od nobene strani kterega zbudovavca. Slišali smo, še do* bro se spomnimo, nekaj od »Drobtinic« go* voriti. Kar enkrat neki osmošolec (zdaj mest* ni kaplan v Belaku —S—) mojemu očetu neke drobtinice (»Blaže in Nežica«) brati ponudi in pozneje, ko je vidil. da so očetu te bukve dopadle, jih jim tudi za rabo v šoli pusti.
Pozneje, ko je »Šolski Prijatel« beli dan zagledal, smo že radi segali po njem. Ali pre* dragi, koliko pa je bilo takih mož, temu slav* nemu duhovnu enakih? l(Einspielerju). Po celi kerški škofii le 4, kteri so pri svojih učni* kih sprožili veselje do slovenščine. Tudi je veči del učnikov, bilo sram se slovenščine prijeti, ali pa so bili že, kakor taki po navadi radi bleknejo, prestari. Ravno tako se je v drugih slovenskih krajih godilo. Učiteljskih shodov pa tudi še ni bilo toliko za spodbudo, kakor zdaj.«
Bleški pripoveduje, da mu je urednik »Šol. Prijatela«, ko je le temu že zadnja ura klenkala, pravil, da ima ta list na Kranjskem le dva naročnika. Mož se moti — saj sta dva bila samo v Ljubljani — pozneje jih je šolska oblast naročala za cirkuliranje med učitelj* stvom — Praprotnik sam je pa za svoje do* pise prejemal več iztisov »Šol. Prijatela« brez* plačno — a poleg tega je bilo po Kranjskem še več drugih naročnikov in dopisnikov.
Pravilno pa opiše Bleški vzrok, zakaj je »Šolski Prijatel« nehal dobivati več naročni* kov — oziroma zakaj je sploh prenehal. Pravi namreč:
»Vzrok, da jc »Šolski Prijatel« prenehal je, ker je prezgodaj ime spremenil in zaspal. To me lastna skušnja uči. Ravno ob času pre* membe imena v »Slovenski Prijatelj« sem bil ne deleč od Tersta. v kterem kraji je večidel učnikov šele zvedilo, da ta časnik izhaja in višja gosposka je ravno tudi silila ga vsakemu ali žalibože! o časniku ni bilo več ne duha ne sluha.«
Poziva učitelje s Koroškega, Štajerskega in Primorskega, naj novi časopis podpirajo. Kaj pa oni s Kranjskega?
Kot vzrok, da se kranjsko učiteljstvo ne bi moglo naročiti v večjem številu, navaja do* pisnik plačevanje za »društvo v pomoč uči* teljskim vdovam in sirotam«, za katero mo* rajo učitelji s 300 gld. letne plače plačevati na leto celih 25 gld., kar za učitelja ni majhna reč.
Tudi opraviči učiteljstvo na Kranjskem pred očitkom da je s svojim nezanimanjem preprečilo izdanje Praprotnikovih napevov, češ, da je tega on sam kriv, ker te napeve po* sojuje svojim tovarišem na več strani, tako, da se jih tem, ki jih že itak imajo prepisane, ne izplača potem še kupovati, kar je pri Pra* protnikovi dobrosrčnosti res mogoče.
* V istem času se je vršila po naših ča* sopisih debata, ali naj se učitelj imenuje uči* telj — ali učpnik ali učnik. Zato nas pri Le* vičniku ime učnik ne sme presenetiti.
Za Bleškim se je na str. 387. oglasil v prav istih »Novicah« kot dopisnik iz Vrhnike Jan* ko Vijanski, ki registrira predloge dopisnikov, naj bi »Novice« ali »Glasnik« odprli večji prostor za šolstvo. Pravi namreč, naj »Novi* ce« in »Glasnik« ostaneta, kar sta. »Če si*pa nikdo ne upa šolskega časnika izdajati, naj »Slov. Prijatelj«, ki je bil od začetka šolski list, prevzame to nalogo ter se je zlasti v letih 1856. in 1857. — verlo obnašal. Naj velik pro* stor za pridige okrajša in ga šolskim predme* tom da, saj nosi na čelu geslo: za cerkev, šolo in dom. Naj se torej »Slov. Prijatel« svojega prvotnega namena zopet poprime in naj v no* vem letu postane — šolsk časnik in na mesec vsaj dvakrat izhaja.
Na str. 391. od 1. dec. 1860. se je zopet oglasil s svojimi predlogi dopisnik Jankovič z Dunaja, ki je zopet obdelaval na vse načine »Novice«, naj začno z novim letom izdajati poleg lista še doklado »Zora«, ki naj izhaja vsaki prvi in srednji dan meseca! Naročevala naj bi se »Zora« posebej. Med drugim prosi, naj glede te priloge »Novice« še pred novim letom kaj ukrenejo. Uredništvo »Novic« mu je na to odgovorilo pod črto s sledečo pri* pombo: Je že, in menda prav dobro določeno, kakor kaže današnji oklic novega šolskega časnika v dopisu iz Ljubljane. — Vredništvo.
V tem -oklicu se je prav v isti številki oglasil na str. 395. dopisnik Andrej Praprot* nik iz Ljubljane z dopisom:
Učiteljski časnik! kjer pravi: Mnogo in lepo so že »Novice« govorile o učiteljskem časniku in gotovo vsak ljudski učenik in šolsk prijatelj mora poterditi tako lepo misel. Tudi mi nekteri ljubljanski učeniki, že davno serč* no želimo, da bi imeli svoj časnik Zategavo* ljo smo že založnika nagovorili in dobili, ter tudi že dalje oskerbeli, kar je o tem treba. Ako se nam vse po sreči izide, bomo začeli z novim letom, in sicer vsak mesec izdajati nov šolski list, kteri bo govoril:
1. o pametnem in uspešnem obdelovanju šole in izreje, o praktičnem ravnanji s šol* skimi knjigami, o učiteljskih zborih in sploh o napredovanju šole in učenikov. 2. o cerkve* nem in šolskem petji, 3. o učiteljski književ* nosti in bo tudi prinašal 4. cerkvene in šolske pesmi, kratke povesti za mladost, primerne životopise, zgodovinske in prirodne drobtini* ce. 5. šolske novice, popise itd. dobre dela domoljubov, izreke, spodbudnice za učenike in za mladost. 6. vse zadeve v pomoč učitelj* skim udovam in sirotam, 7. — vse spremem* be v učiteljskem stanu, izpraznjene službe, prestave itd., 8. v nemški prilogi vse nove postave, ki učenike in šole zadevajo. S sedmo in osmo številko omenjeni uradni del nam je že prečastito ljubljansko škofijstvo milostljivo dovolilo.
Tako bomo morda poskusili, ker upamo, in se terdno zanašamo, da nas bodo naši bratje in vsi drugi domorodci podpirali in nam pomagali; saj naša misel je: Vse na sla* vo Bogu in na srečo našemu narodu.
A. Praprotnik.
S tem geslom torej je bil ustanovljen naš prvi učiteljski časopis, urejevan po učitelju samem.
Zanimalo bi nas še, kakšno ime mu je bilo namenjeno. O tem nam daje pojasnilo »Glasnik« od 1. dec. 1860. 1. na str. 187. v svojem dopisu: Iz Celovca — kjer pravi na koncu dopisa pripomnja: »V Ljubljani so se združili nekteri učniki, ter so izročili ondaš* njemu knezoškofijstvu prošnjo, da bi se jim dovolilo izdajati šolski list pod naslovom »Učenik«, list za šolo in dom, ktere bo zapo* padel tudi uradni del ljubljanske škofije. Iz celiga srca vošimo najboljši uspeh novemu šolskemu listu, da se bo mogel z vso močjo poganjati za povzdigo domačega šolstva.
Listu je bilo torej prvotno namenjeno ime »Učenik«. »Zgodnja Danica« pa objavlja v zadnji številki t. 1. na str. 204. sledečo no* tico: Iz Ljubljane. G. A. Praprotnik nazna* nuje v »Novicah«, da bodo ob novem letu nekteri ljubljanski učeniki začeli »Učiteljski list« na svitlo dajati.«
Kako je nastalo ime »Učiteljski Tovariš«, mi ni znano. Najbrže v krogu Praprotnikovih ljubljanskih tovarišev, ki so z njim vred po* magali snovati naš prvi učiteljski časopis. Ime tega lista je torej izšlo iz »Učenika« ter preko »Učiteljskega lista« dospelo slednjič do »Učiteljskega Tovariša«.
Kot poslednji se je na 408. str. »Novic« oglasil še neki A. K. Preddvorski, ki pozdrav* lja ustanovitev šolskega časopisa in nasvetuje naj bi list prinašal še napeve cerkvenih in šolskih pesmi in preludije.
S tem je bila debata o ustanovitvi in vsebini novega šolskega časopisa zaključena. Kot je razvidno, so Praprotniku stali ob stra* ni tudi nekateri ljubljanski tovariši. V čem je obstojala ta pomoč, mi ni znano. Slutim, da v garanciji pri založniku in tiskarju Milicu, če bi list imel koj od začetka izgubo in bi jo bilo treba plačati. Vtis pa imam, da mu je pristopila v pomoč tudi šolska oblast in du* hovščina, ker se je vsebinska smer njegova gibala popolnoma v mejah slovenske verske narodne šole.
Važna je zlasti pogodba s tiskarjem Mi* licem, ki je prevzel tiskanje »Učit. Tovariša«, za katero pa do danes nisem našel nikakega sledu. Posrečilo se mi je pri A. Praprotniko* vih sorodnikih dobiti knjigo, v kteri je on zapisoval vse važne prejemke in izdatke zla* sti glede tega lista in nam jasno osvetljuje razmerje med njim in tiskarjem, založnikom Milicem. Ali žalibog šele od 1864. 1. dalje. Na žalost so pa iz nje iztrgani vsi začetni listi, ki bi nam najbrže mogli dati pojasnila o poga* janju glede tiska »Učit. Tovariša« med Mili* cem in Praprotnikom in njegovimi tovariši.
In tako je izšel 1. list 1. tečaja »Učit. To* varša« z datumom: V Ljubljani 1. prosinca 1861. Bil je prvo leto mesečnik in je veljal za celo leto 1 gld. 50 kr. novega denarja. Iz*
Vsem, ki naročajo ali reklamirajo l.štev. „Našega roda", sporočamo, daje pošla. Ponatisnemo jo v par dneh.
šel jc z znamenitim Praprotnikovim uvodni* kom, ki se glasi:
Častiti prijatli, mili bratje!
Tukaj je naš šolski časnik »učiteljski To* varš«, kterega smo že davno potrebovali in željno pričakovali. — Obsijalo ga je zlato solnce novega leta in serčno želimo, da bi ga oblivali ljubeznivi žarki naših bratov prijat* lov in vseh domoljubnih Slovencov! — Ro* dile so ga okoliščine novega časa in Bog daj, da bi mu tudi ugodne bile in ga živile.
Nobena vednost ne sega tako globoko v človeško življenje, kakor nauk od zrejanja. Šol. oblast odreja stvari po učiteljih, naš pri* hodnji narod in učit. služba postaja tedaj ved* no bolj imenitna in težavna. Učenik velikrat potrebuje, da bi mu kdo svetoval, razjasnjen val in pomagal, pa tudi, da bi ga tolažil in spodbujal pri njegovem trudnem delu. Kje bi iskal priden učenik pomoči? Kje drugod, ka* kor v tem, da se pogovarja s svojimi skuše* nimi brati in tovarši in da bere dobre spise, kteri mu govore o obdelovanji njegovega ob' širnega polja, in mu kažejo, kako bi lahko svoje učence naravnost in nemudoma vodil do pravega namena, in kako bi se sploh obnašal, da bi s časom vedno napredoval in bogatel v svojem dušnem in telesnem stanu. »Uči« t e 1 j s k i T o v a r š« je prevzel to težavno službo, da bo zajemal iz mnogih studencov šolskih izkušenj in potem rosil kaplje na naše šolsko polje.« Nato našteva o čem bo list pi* sal. Čitali smo to že iz njegovega oznanila v »Novicah«.
Nazadnje pravi:
»Vse to bomo natanko spolnovali. ako nam bodo le tudi naši mili bratje, spoštovani šolski prijatli in domoljubi na Slovenskem pomagali, kar jih zdaj prav lepo in iz globo* čine svojega serca prosimo. — Za vsako lepo drobtinico bomo zelo, zelo hvaležni; naj vsi vemo, da — »združena moč je zlat obroč,« ki nam stvari in hrani dela naše. Naša perva in zadnja misel pa naj bo: »Vse na slavo Bogu in na srečo našemu narodu!«
S takimi kratkimi pa preserčnimi vošili pojdi mladi »učiteljski Tovarš« po vseh slo* venskih selih. pozdravljaj vse naše brate uči* telje, vse šolske prijatle in vse mile domoliu* be, in ljubeznjivo se tovarši z njimi! Z Bo* gom!
V Ljubljani, na novega leta dan 1861.
Vredništvo.
K sklepu mi je omeniti še sledeče. Usta* novitev »Učit. Tov. je pospešilo:
1.	Milejša politična sapa, ki je začela od 1. 1859. po porazih v Italiji veti z Dunaja tudi nenemškim avstrijskim narodom, med temi tudi slovenskemu.
2.	Razmere, ki so pri nas ustvarjale veči* noma strokovne časopise, med njimi »Novi* ce« kmetske in rokodelske, pozneje gospodar* ske, obrtniške, narodne; »Zg. Danica«, katoli* ški cerkveni list. »Slov. Prijatelj«, časopis za cerkev, šolo in dom, katerim se je kot učitelj* ski list pridružil tudi »Šolski Prijatel«.
3.	Vrzel, ki je nastala v kontinuiteti iz* obrazbe in samoizobrazbe učiteljstva s pre* nehanjem šolskega dela »Slov. Prijatelja« v 1. 1858.
4.	Stremljenje slovenskega učiteljstva, da dobi tudi svoj strokovni časopis, ki so ga iz* jeme slov. učitelji inteligenti zahtevali že od 1. 1849. dalje.
5.	Čas od 1848. 1. do 1860. 1. je z »Vede* žem«. »Novicami« »Slovenijo«, »Slov. Bčeio«, »Šol. Prijateljem« vzgojil cele kroge dopisni* kov v učiteljskem stanu samem, ki je bil zmožen pisati samostojne spise o šolstvu in so se nanje obračali za mnenje celo priznani cer* kveni šolniki tistega časa.
6.	Gradnja osebnosti Andreja Prapromi* ka, ki se je izvršila z njegovo osebno samoiz* obrazbo in z dopisovanjem v skoto vse od 1848. 1. izhajajoče slovenske časopise in je s tem postal priznan šolnik in pisatelj šolskih knjig, da celo nekaj pesnika. On edini je bil zmožen kot urednik takega časopisa — saj je imel že od 1859. 1. tudi svojo malo uredniško prakso. S svojo izobrazbo je presegal vsakega tedanjega slo"venskega učitelja. Bil je mož, ki je s svojim organizatoričnim delom segal na* zaj v 1848. I. in svojim bistrim vidom v pri* hodnost pripravljal slovenskemu učiteljstvu bodočnost, v kateri je smelo korakalo skoro v istih vrstah z učiteljstvom drugih avstrij* skih narodov.
7.	Andrej Praprotnik je tudi spoznal ugodni trenutek za ustanovitev slovenskega učiteljskega časopisa. Ko se mu je posrečilo pridobiti tiskarja Milica za njegov natisek. je bil slovenski učiteljski časopis ustanovljen. Važnost tega dejstva je v zavesti, da se je slovensko učiteljstvo s Praprotnikom na čelu smatralo zmožno zalagati slovenski učiteljski časopis s svojimi dopisi in ga tudi vzdrževati s svojimi prispevki.
• 8. Tudi slovenska duhovščina je spoznala resnost te Praprotnikove zasnove in mu pri* hitela na pomoč z dopisi — zlasti njegov pri* jatelj Josip Marn z i»Jezičnikom« in drugi. Ob* enem se je naročilo na »Tovarša« že prvo leto preko 200 duhovnikov.
9. »Učiteljski Tovarš« je pisal popolnoma v smislu načel versko*krščanske šole, ker bi bil v tisti dobi in v takratnih razmerah vsak časopis ki bi se bil postavil na nasprotno sta* lišče. nemogoč ker bi se mu ne bila protivila samo vsa tedanja naša duhovščina, ampak celokupna slovenska javnost. S tem je pa ime! že tudi v sebi kal opozicije, ki jo je nehote vzgajal v slovenskem učiteljstvu, ki se ie proti »Tovaršu« organizovala eno desetletje pozneje okoli učitelja Janka Lapaineta, seda* njega še živečega ravnatelja meščanskih šol v pokoju, ki je ustanovil drugi slovenski sa*
mostojni učiteljski časopis »Slovenski učitelj«, ki jc od 1872.—1877. 1. zastopal načela novega šolskega zakona in nove uredbe šolstva pod nadzorstvom učiteljev*strokovnjakov. Tako je prešel razvoj slovenskega šolstva v oni dve struji, po katerih hodi še danes. Samo da se je stvar izpremenila v toliko, da sedanji »To* variš« zastopa načela državnega — »Slovenski Učitelj« — pozneje zopet ustanovljen, pa na* čela versko*krščanske šole.
S »Tovaršem« je torej stopilo slovensko učiteljstvo indirektno v kolotečine razvoja drugega tedanjega evropskega šolstva — po* zneje pa, ker je vzbudil opozicijo in sam po* stal njen organ, v smernice moderne, državne šole. V tem leži ves njegov velik pomen za razvoj našega šolstva.
Ciril Petroivec.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Spioine vesti.
—	701etnica »Učiteljskega Tovariša«. S
prvo številko letošnjega leta je stopil »Uči* teljski Tovariš« v sedemdeseti letnik. Z le* tom 1930. se prične faktično ta letnik, dasi šteje sedaj 70. letnik lista že 21. številko. To vsled tega, ker smo 56. letnik zaključili že s koncem šolskega leta in začeli izdajati 57. letnik »Učiteljskega Tovariša« s šolskim letom 1926./27. Ker je »Učiteljski Tovariš« naj* starejši slovenski list, ki je služil do sedaj že polnih 69 let slovenskemu učiteljstvu kot najboljše orodje v borbi za njegove moralne in materialne pravice, bi se spodobilo, da se ta jubilej proslavi ina nekoliko dostojnejši na* čin — vendar ne kaže v danih razmerah s kako jubilejno številko obhajati jubilej. Član* stvo naj se torej zadovolji z razpravo tov. Petrovca »K 701etnici«, ostala zgodovina »Učiteljskega Tovariša« je pa razvidna iz ju* bilejne številke ob 601etnici, ki je izšla 7. ja* nuarja 1920.
—	Paverjeništvo se je zglasilo v torek
7. t. m. pri g. podbanu dr. Pirkmajerju in na to pri novo>nastopivšem načelniku za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku g. inspek* torju dr. Kotniku. Obema predstavnikoma je poverjeništvo tolmačilo stališče organizacije do poedinih vprašanj, predvsem v pogledu kmetsko*nadaljevalnega šolstva, objave iz* praznjenih službenih mest, naturalnih stano* vanj in stanarine itd. Oba predstavnika sta imela polno razumevanje za učiteljske težnje in pokazala veliko naklonjenost učiteljskemu stanu.
—	Seja poverjenikov v Beogradu. Od iz*
vršnega odbora UJU v Beogradu smo prejeli nastopni dopis: Zelo potrebno je, da se vrši seja poverjenikov zaradi dogovora o stanju učiteljstva, o zakonu in drugih vprašanjih. Zaradi tega je sklenil izvršni odbor na svoji seji dne 28. decembra 1929., da se vrši seja poverjenikov dne 19. in 20. januarja 1930. v Beogradu v pisarni Djačkega doma (Kralja Milutina 66). Dnevni red: 1. Poročilo po* verjenikov o delu poverjeništva. 2. Razgovor o novem zakonu in nadaljnjem delu Udru* ženja Jugoslovenskega Učiteljstva na tem vprašanju. 3. Vprašanja, predlogi in pojas* nila. 4. Resolucija in komunike za tisk. — Poverjeniki morajo privesti s seboj tudi eks* perte za posamezna vprašanja. Ker bo 19. ja* nuarja svečana posvetitev Djačkega doma začne seja šele popoldne ob 3. uri. Delegati morejo dobiti v Dačkem domu tudi udobno prenočišče.
—	Državna razstava UJU v Beogradu.
Ker je bilo sklenjeno, da se proslavi z letoš* njo glavno skupščino tudi lOletnica obstoja Udruženja jugoslovenskega učiteljstva in da se ob tej priliki priredi državna razstava ki bi v celoti pokazala šolsko življenje in delo učiteljstva ter napredek prosvetnega dela v zadnjih desetih letih, zato je sklenil izvršni odbor, da se naprosijo vse sekcije za čim in* tenzivnejšo pomoč v tej zadevi. Zaradi tega se vam priporoča: 1. Da čim prej pričnete z agilnim nabiranjem predmetov za razstavo iz vašega teritorija. 2. Da izvolite poseben od* bor najagilnejših učiteljev, ki bo deloval na tem Ta odbor bo imel nalogo, da odpotuje v gotovem času. na poziv izvršnega odbora, v Beograd in pomaga centralnemu odboru pri ureditvi razstave. 3. Dostavi se vam načrt razstave, da ga eventualno spopolnite in pre* delate in nas o tem obvestite. 4. Ministrstvo prosvete je naprošeno, da odredi šolam in upraviteljem, da se potrudijo, da bo razstava verno ogledalo desetletnega dela. 5. Za direk* torja razstave je odrejen tov. Pavle Flere, član izvršnega odbora in pod njegovim vod* stvom bo deloval centralni odbor in odbori, ki jih bodo delegirale posamezne sekcije. — Začeti je treba čim prej.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA .....
MIKLOŠIČEVA CESTA B 4/18«


En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
—	Ljubljana in prvi draginjski razred.
Nedavno je objavil neki ljubljanski dnevnik, da je podpisana uredba, po kateri se pomak* ne mesto Ljubljana v prvi draginjski razred. Ker državna Zveza nameščencev o tej vesti nima avtentičnega potrdila, se je obrnila na Glavni savez s prošnjo za pojasnilo.
»Naš Glas«.
—	Kaj je z razlikami na stanarini za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.? Glede načelne rešitve tega vprašanja se je Zveza državnih nameščencev obrnila na Glavni sa* vez s prošnjo, da ji avtoritativno pojasni, ako imajo pravico do te razlike poleg zvaničnikov in služiteljev tudi uradniki. Uredba o izplačilu razlike temeljne in položajne plače namreč stanarin nikjer izrecno ne omenja. — »N. G.«.
—	Tovarišica gospa Tilčka Vodenikova umrla. V soboto zjutraj je v Mariboru umrla učiteljica ženskih ročnih del v pok. in soproga bivšega upravitelja v Limbušu tovariša Šime Vodenika po večletni težki bolezni. Pokopali so jo v ponedeljek v Limbušu, kjer že počiva nekaj let tudi njena hčerka učiteljica, katero je v najlepših letih istotako pobrala neizpros* na jetika. Pokojna Tilčka ni bila samo dobra in skrbna soproga našemu tovarišu, ampak tudi stanovsko zavedna naša tovarišica. ki se je živo zanimala za napredek šole in ugled učiteljskega stanu. Zato jo bodo ohranili v prijetnem spominu vsi, kateri so jo osebno poznali in visoko čislali radi njene ljubezni* vosti in stanovske zavednosti. Prizadetemu vrlemu tovarišu Šimi Vodeniku pa izrekamo ob tej težki izgubi iskreno tovariško sožalje.
—	V spomin pok. Tiličke Vodenikove je daroval g. prof. Hinko Druzovič znesek 100 Din Učiteljskemu domu v Mariboru. Naj bi našel mnogo posnemovalcev!
—	Opozorilo! V Jugoslovenskem Dačkem domu je pripravljenih trideset postelj za pre* nočišče učiteljev(ic), članov Jugoslovenskega Učiteljskega Udruženja. Cena prenočišča je 10 Din za osebo na dan. Kdor želi prenoče* vati v Dačkem domu, naj pravočasno sporoči to pismeno Izvršnemu odboru UJU, Beograd, Kralja Milutina 66.
—	Kamniško učiteljsko društvo. Vse to*
variše člane(ice), ki dolgujejo na članarini za prvih 5 mesecev, prosim, da poravnajo do* tični znesek v začetku januarja 1930. Me* sečni prispevek znaša ä 17'40 Din. — Bla* gajnik.
—	Društvo Zoo v Ljubljani se je v pre* teklem letu zelo razmahnilo in napredovalo ter doseglo prav lepe uspehe, kar je dokazalo z razstavo svojega inventarja in živali na je* senskem ljubljanskem velesejmu. Zasluge za tako lepe uspehe nima samo društveni odbor, temveč tudi vse članstvo, posebno pa dru* štveni poverjeniki, ki so med ljudstvom pre* cej agilno delovali. Tem potom prosim vse članstvo, da ostane tudi v tem letu zvesto društvu; a poverjenike pa, da obdrže tudi za* naprej svoje funkcije in da pridno delajo v prid društva, ki ima važno nalogo posebno za učečo se mladino in ki je danes pri vsem ljudstvu dobro znano. Želja društva je, imeti v vsakem večjem kraju svojega poverjenika, zato prosim, da se prijatelji živali javijo dru* štvu, da so pripravljeni sprejeti poverjeni* štva, na kar jih društvo poveri. — F. A., taj* nik.
—	Ročni zemljevid Jugoslavije z mejami banovin. Založba Učiteljski dom v Mariboru je izdala minulo poletje BašsDimnikov ročni zemljevid, kateri je bil radi točnosti po* datkov in lične ter pregledne izdelave zelo dobro sprejet v naših šolah in v javnosti. Zemljevid je v prvi vrsti oro in hidrografičen.' Ker pa je bila naša država z aktom od 3. okto* bra razdeljena na banovine, so seveda sedaj tudi meje banovin velike važnosti. Podjetju je uspelo, da je v ta zemljevid vneslo tudi meje posameznih banovin, in sicer v novi — lila barvi, ki so zelo vidne. S tem bede ustreženo našim šolam in drugi javnosti, ki se zanima za novo razmejitev države.
—	Učiteljskemu domu v Mariboru je da*
rovala znana solidna manufakturna tvrdka Franjo Mayer v Mariboru znesek 100 Din. Tvrdko priporočamo svojemu članstvu v uva* ževanje pri nakupih.
—gp. Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru se prav povoljno razvija. Sredi meseca decembra jc poslala vsem osnovnim in meščanskim šolam v naši banovini tiskano okrožnico, v kateri pojasnjuje svoj ustroj ter navaja vse tuzemske tvrdke, s katerimi je v poslovnih stikih. Zato prosimo vse učiteljstvo, da to okrožnico prečita upraviteljstva pa, da jo shranijo, ker jim pride vedno prav pri na* ločevanju. — Razen v okrožnici navedenih tvrdk je UGP tudi v poslovnih stikih s »Pich* lers Witwe« in »Deutscher Verlag für Jugend und Volk« na Dunaju ter s tvrdko »Kosmos« v Stuttgartu.
—	Radio in visoke šole. Na lipski uni* verzi se je vpisalo letos v zimskem semestru nad 6000 akademikov. Radi velikega števila vpisanih dijakov je pa v sicer zelo velikih predavalnicah zmanjkalo prostora. Nekateri profesorji so sicer poskusili predavati v ogromni avli, ki pa tudi ni zadoščala. Posebej najeta druga velika dvorana je bila tudi pre* majhna. Tedaj je prišel na pomoč radio. V določeni predavalnici na univerzi, v kateri je predaval profesor, so postavili mikrofon, ki je sprejemal profesorjevo predavanje. V so* sednjih predavalnicah, v katerih so poslušali dijaki, ki niso mogli več v dvorano, kjer je predaval profesor, so postavili zvočnike. Di* jaki so bili s tem prenosom izredno zadovolj* ni in odslej ne bo več manjkalo prostora. Ta* ko je pomagal radio vodstvu in dijakom iz prav sitne zagate. — T. R. L.
I£V1UM: FRANCOSKE P4SHLJE
V ALDA
PRODAJAJO
vse
LEKARNE 111 MtOGEMJE
PROTI ŠKODLJIVIM UČINKOM MEGLE IN VSEM BOLEZNIM DIHAL.
—	Pedagoška fakuteta v Pragi. Reformna komisija na šoli visokega pedagoškega štu* dija je na pobudo docenta dr. V. Prihode začela kot nadaljevanje akcije univerzitetnih profesorjev dr. O. Kadnerja in dr. O. Chlu* pa akcijo za ustanovitev pedagoške fakultete
v	Pragi. Finansijsko vprašanje je začasno prevzela »obec učiteljska«. Fakulteta je sa* mostojni oddelek šole visokega pedagoškega študija v Pragi. Ustanovi se po dogovoru s šolskim referatom glavnega mesta Prage. Pe* dagoška fakulteta hoče z dvoletnim študijem dati absolventom srednjih šol z maturitetnim izpričevalom strokovno, teoretično in prak* tično učiteljsko (izobrazbo visokošolskega značaja. Ta študij je organiziran sledeče: na visokih šolah, kjer je vsak dijak pedagoške fakultete obvezan posečati 4 semestre najmanj po 10 tedenskih ur in to filozofijo in še kak znanstven predmet, ki si ga sam iz* voli, 2. na pedagoški fakulteti, kjer je dijak obvezan absolvirati 4 semestre po najmanj 14 tedenskih ur teoretičnega in praktičnega pedagoškega študija. Predmeti so: Pedagoška psihologija, pedagoška sociologija, zgodovina pedagogike, pedagoške teorije in sistemi, pedopatologija, eksperimentalna didaktika, šolska organizacija, didaktika elementarnega razreda srednje in višje stopnje, telesna in glasbena vzgoja. Praktične hospitacije in na* stopi se bodo vršili na odgovarjajočih šolah. Predavajo univerzitetni profesorji in lek* torji. — Praga 1929. — E. Lippert — A. Lajovic.
—	Angleške šole in esperanto. (Iz »Merol* do de Esperanto«). Izmed vseh sedanjih na* cionalnih jezikov bi imel gotovo angleški še največ izgledov, da postane mednarodni po* možni jezik in zato se sliši čudno, da, celo ne* verjetno, da angleške oblasti podpirajo espe* rantsko gibanje. In vendar je res! V Londonu se vršijo v trgovskih šolah večerni esperant* ski tečaji, ki jih plačuje mesto, in sicer prav tako kakor druge tečaje. Izven Londona pri* reja večino esperantskih tečajev »Worker's Educational Association« (Delavsko pedago? ško društvo), ki plačuje učitelje esperanta še boljše nego mesto London, in sicer v našem denarju okoli 45 Din za uro. Dve tretjini pri* speva pri tem država.
—	Prejemki čehoslovaških upokojencev.
Kot se je svojčas zatrdilo v Beogradu odpo* slancem organizacij upokojenih državnih na* meščencev, se bodo pokojnine naših staro* upokojencev po vsej verjetnosti uredile po čehoslovaškem vzorcu. V čehoslovaški repu* bliki pa prejemajo staroupokojenci, upoko* jeni s polnimi službenimi leti sledeče letne pokojnine, preračunjene v dinarje: uradniki V. činov, razreda 57.334 Din, uradniki VI. či* nov. razreda 45 227 Din uradniki VII. činov, razreda 36 047 Din uradniki IX. čin. razreda 27.220 Din, zvaničniki 23.463 Din. služitelji 16.840 Din. — Kakor vidimo, so ti prejemki prav primerni in z njimi čehoslovaški staro* upokojenci mnogo lažje izhajajo, posebno še, ker je življenje po Čehoslovaškem vobče znat* no cenejše, nego je pri nas. — »N. G.«.
—	Brezplačno zdravljenje častnikov. No*
vi	vojaški zakon vsebuje važne določbe glede zdravljenja rezervnih častnikov. Vsi rezervni in upokojeni častniki, ki so se udeležili sve* tovne vojne, imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v vojaških bolnicah. Ta pravica nristoji samo njim samim. V državnih kopa* liščih imajo pa pravico do brezplačnega sta* novanja oni sami in njihove družine. —
»Naš Glas«.
—k Lojz Kraigher: »Na fronti sestre Žive«. Drama v treh dejanjih. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. (128 strani). Cena broširani knjigi 44 Din, vezani 56 Din, poštnina 2 Din. — Tiskovna zadruga je izdala to knjigo v skrbni in okusni opremi. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v.Ljubljani. Prešernova ulica 54.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevski zbor učiteljstva UJU. Pri* hodnji pevski tečaj za ženski zbor se bo vršil 11. in 12. januarja. Začetek 11. jan. ob 15. uri v Glasbeni Matici.
—pev. V dneh: 27., 28.. 29. in 30. decem* bra 1929. se je vršil pevski tečaj, katerega se je članstvo polnoštevilno udeležilo. Vežbamo program, s katerim bomo nastopili na Čeho* slovaškem, kamor nameravamo v marcu 1930. Pri toliki požrtvovalnosti članstva, ki z vese» Ijem žrtvuje materialne žrtve in pouka proste dni za ugled stanu in jugoslovenske pesmi, smo prepričani, da nam bo mogoče častno iz^ vršiti stavljeno si nalogo. Veliko zahvalo smo dolžni našemu pevovodji Srečku Kumru. ki vodi zbor navzgor z brezprimerno energijo, požrtvovalnostjo in sposobnostjo.
—pev. Z ozirom na turnejo, ki je na pro* gramu, ima popolno veljavo dopis prosvetne* ga oddelka bivšega velikega župana v Ljub* Ijani št. 5069/1 od 23. septembra 1929. (Upo* raba šolskih dni za pevske tečaje).
—pev. Pevski tečaj za mešani zbor se bo
vršil ob priliki šolskega semestra. — Odbor.
Note
&
za vse instrumente in petje s posebnim popustom za p. n. učiteljstvo in po želji na obroke nudi v največji izbiri le
—«i IMUNA KNJIGARNA - LJUBLJANA
POŠTNI PREDAL 195.1
ii
„Naš rod.
—nr. Vezava kompletnega letnika bo stala: polplatno 11 Din, celo platno 18 Din, originalne platnice 20 Din. Kdor reflektira na vezane letnike, naj si jih čimprej rezervira pri upravi ter sporoči, kakšno vezavo želi.
—nr. Upraviteljstva in poverjenike, ki so prejeli več izvodov nego so jih naročili in vplačali, naproša uprava, da te izvode nemudoma vrnejo!
—nr. Kdor še ni poslal naročila in vplačila za 1., odnosno 2. številko, naj stori to takoj te dni, da ne bo zakasnil. Ponovno opozar* jamo. da lista ne bomo več ponatiskovali.
Ferijalni Savez učiteljstva,
—f Učiteljski Ferijalni Savez. Na ferijal* nem zborovanju 27. dec. 1. 1. v Mariboru so bili sprejeti sledeči sklepi glede kolonije: 1. Vsak priglašenec plača poleg pristopnine 30 Din za UFS: za hrano in stanovanje 800 Din, kolonijalni znesek 50 Din in 100 Din brezs obrestnega posojila ki se vrne najpozneje v 6 letih. Posojilo 100 Din bo lahko vsak udele* žentc prispeval, UFS pa bo s tem zneskom omogočil organiziranje prepotrebne naše ko* lonije. 2. Kolonijo bomo organizirali v lepem mestu Velaluka na otoku Korčula — 5 ur s parobrodom od Splita. 3. Sprejelo se bo 80 do 100 udeležencev. Rok za priglas je nedo* ločen; kadar bo število izpolnjeno, se bo vpi* sovanje zaključilo. 4. Ob vsaki možni priliki naj agilni ferijalci nabirajo za »Kolonijalni fond«, imena in zneski bodo objavljeni v »Učit. Tovarišu«. — Žrtvujmo se vsi. da ko* likor mogoče ugodno uredimo našo kolonijo na našem jugu! Zato na delo! — Za UFS: Mrovlje SI., gl. pov. — Slovenj gradeč.
MT OBLAČ1LNICA ZA SLOVENIJO ^m
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameščenci dobe blago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij.
RISALNA ORODJA kopite najbolie pri Fr. P. ZAJEC, ojiii
Ljubljana, Stari spg 9.
Pokref učiteiiic.
POROČILO O OBČNEM ZBORU »DRU= ŠT V A UČITELJIC V LJUBLJANI« DNE 27. DECEMBRA 1929.
I.	Odbornice so poročale o delovanju dru* štva v preteklem letu. Letos je praznovalo društvo 301etnico obstoja in je ob tej priliki ustanovilo fond za zgradbo »Ženskega doma« v Ljubljani. Izdalo je tiskano poročilo o delo* vanju tekom 30 let in razposlalo brošuro tova* rišicam po Sloveniji.
V tem letu je ustanovilo društvo tudi za* vetišče za dijakinje. Oskrbovala ga je članica Mehletova, ki je dala idejo in v svoji hiši tudi brezplačne prostore za zavetišče. Letos se ga poslužuje 35 učenk I. dekliške meščanske šole v Ljubljani.
Poudarjalo se je predvsem, da v društvu ni pravega življenja, ker je med tovarišicami premalo zavesti in zanimanja za skupno delo. Dokler ne bo včlanjena večina nameščenih učiteljic, tako dolgo društvo ne zasluži svo* jega imena, ker ne zastopa mnenja večine; tu* di je odboru onemogočeno uspešno delo, ako nima moči in zaslombe v članstvu. Predsednica predlaga, naj se izvoli nov odbor, da zastavijo mlajše tovarišice svoje sveže sile, morda bo njim bolje uspelo zbuditi zanimanje in prido* biti tovarišice za skupno delo.
II.	Pri drugi točki dnevnega reda se sklene, naj se preloži volitev novega odbora na iznsdni občni zbor o Veliki noči. Do takrat naj vztraja še stari odbor, kateremu v pomoč se izvolijo nekatere tovarišice, da sestavijo skupno nov delovni program in skušajo pozi* viti zanimanje za organizacijo.
III.	Največje zanimanje je zbudilo predaš vanje članice Angele Vodetove »O celibatu učiteljic in uradnic«. Predavateljica je v svo* jem temeljitem predavanju razvila sledeče misli: (Glej »Listek«).
Glede plač poudarja »Društvo učiteljic« znova svoje stališče, naj se ne tfelajo nikake razlike med poročenimi in neporočenimi uči* teljicami.
IV.	Pri slučajnostih se je sprejel naslednji predlog:
Društvo naj se na merodajnih mestih za* vzame za to, da bi dosegle učiteljice popolno enakopravnost z učitelji tudi glede upravitelj* skih mest na mešanih šolah.
Stanovska organizacija IJJU
Iz poverjeništva UJU.
»BLAŽEV ŽEGEN IV NAŠI KNJIŽEV* NOSTI«.
Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« z dne 4. t. m. članek, v katerem nam prikrito očita stvari, ki jih mi nismo zakrivili. Ne da bi odgovarjali na neokusnosti, kakor »znak kakovostne jalovosti« itd., hočemo konstati* rati le ta dejstva: Pov. UJU Ljubljana je do
lanskega leta izdajalo mladinski list »Zvon* ček«. Na zahtevo svojega članstva se je od* ločilo izdajati mladinski list, ki bi bil dosto* pen tudi najširšim plastem naše mladine, t. j. za tako ceno, da bi ga zamogli naročiti tudi najrevnejši sloji, in s tako vsebino, ki bi za* dostila tudi potrebam dežele. Ta sklep ni nič novega in prikritega ter se je dal razbrati skoro iz vsake šievilke »Učit. Tovariša«. Dvomimo, da bi ga bil spregledal dopisnik članka v »Jutru«.
A zgodilo se je sledeče: Med tem, ko je poverjeništvo zbiralo material za mladinski list v novem šolskem letu, medtem ko se še ni odločilo, ali obdrži listu ime »Zvonček«, se je našel konzorcij izven naših vrst, ki je brez našega pristanka in ne da bi mislil na »pametno in dobro osredotočenje sil« — pričel izdajati mladinski list pod ime* nom »Zvonce k«, in sicer kot 31. letnik.
Molčali smo in šli preko, čeravno ni le tiskovni zakon, ampak tudi zakon o morali govoril za nas.
Vprašamo g. dopisnika: Kdo je tedaj vršil »proces drobljenja energij«, kdo izpod* kopaval »stare priznane književne časopise«?
Radovedni smo, če se bo gospod dopisnik povzpel nad »male narode« in popravil stor* jeno krivico.
Udruženje jugoslovanskega učiteljstva — po* verjeništvo Ljubljana, 8. januarja 1930.
Andrej Skulj,	Josip Kobal,
poverjenik.	tajnik.
Iz društev:
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA ima dne 16. januarja občni zbor, in sicer ob 9. uri 30 minut v pro* štorih državne osnovne šole v Murski Soboti.
Odbor.
Poročila:
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 7. decembra t. 1. v Celju.
Izmed 161 včlanjenih je navzočih 118, t. j. 73%.
Predsednik tov. Gosak pozdravlja član* stvo in zlasti v okraj novodošla tov. Srebrni* čevo in Dolinarja. Omenja kulturni napre* dek človeštva, ki se najpozitivneje kaže v raz* voju nove šole.
»O mednarodni pedagoški konferenci v Helsingoru na Danskem« je referirala stro* kovna učiteljica gdč. Herma Bračičeva iz Ma* ribora. Seznanila nas je z organizacijo te sve* tovne konference in glavnimi mislimi mno* žice referatov, ki globoko utemeljujejo prin* cipe nove šole in kažejo idealne napore so* dobnih pedagogov v najkulturnejših državah. Dodala je tudi zanimive slike s poti.
Tov. predsednik je podal poročilo o od* kritju spomenika tov. Brinarju in se je izrekla zahvala darovalcem in g. župniku v Gotov* ljah. Tov. Volavšek je predložil osnutek pra* vilnika o upravljanju društvenega Brinarje* vega fonda (10.000 Din), ki naj bi se ž njim vzdrževal spomenik in bi tudi članstvu ob težkih prilikah bil v pomoč. Po debati je bil pravilnik v končni stilizaciji sprejet. Tov. Gobec je poročal o uporabi podpore dru* štveni knjižnici in o Šolski Matici. Tov. Vo* lavšek je priporočal »Samopomoč« še nevčla* njenim. Tov. Roš je pokazal na velike uspehe »Našega rodu« in na njegov program.
O razmerju med poverjeništvom in dru* štvom ter o sestanku društvenega odbora z delegati poverjeništva sta poročala tov. pred* sednik in tajnik. Članstvo je nato po debati soglasno odobrilo točke, kakor jih navaja za* pisnik in je naročilo odboru da vztraja na sprejetju vseh točk od strani poverjeništva. Ako bi poverjeništvo odbilo predloge celj* skega učiteljskega društva, smatra članstvo takojšnje sklicanje izredne delegacijske skupščine za potrebno.
Tov. Gosak je poročal o ocenjevanju sta* novanj šolskih upraviteljev, nato kot pred* sednik odbora za kmetijsko nadaljevalno šolstvo v bivši mariborski oblasti o tem šol* stvu in njegovih bodočih nalogah.
Naknadno je bilo izvoljeno pregledoval* cem računov učiteljstvo šole na Frankolo* vem. Na predlog prejšnjih delegatov bodo delegati za prihodnjo skupščino voljeni na prihodnjem zborovanju tajno z listki. Ob šestdesetletnici društvenega obstoja 1. 1930. bo na dnevnem redu zborovanja referat o zgodovini društva.
Jos. Gosak, t. č. preds. Fr. Roš, t. č. tajnik.
+ ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA ZA POL. SREZ LJUTOMER se je vršilo v soboto, dne 14. decembra 1929. v Gornji Rad* goni z začetkom ob VA\. uri.
Statistika: Vsega učiteljstva 105, včlanje* nih 98, navzočih 59.
I.	Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori zborovanje s pozdravnim nagovorom na navzoče članstvo. V svojem govoru orne* nja najvažnejši dogodek zadnjih dni, to je novi šolski zakon o osnovnih šolah, ki bo s svojimi modernimi načeli položil nove teme* lje za povzdigo splošne narodne kulture in civilizacije. Nato čestita tovarišem in tovari* šicam k dobro uspelemu usposobljenostnemu izpitu.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Tov. nadzornik pripomni, da sma* tra izstop dveh tovarišev in ene tovarišice za neutemeljen in poudarja, kolikega pomena je za učiteljstvo organizacija, v kateri se ne goji politika, ampak tovarištvo. Tov. pred* sednik se mu zahvali za njegove iskrene be* sede in priporoča tudi s svoje strani, da se naj v obilnejši meri goji tovarištvo.
Obravnavali so se sledeči dopisi: a) 15 izvodov Ribičičeve knjige: »Kraljica palč* kov« se je razdelilo med šolske upravitelje za ceno 10 Din komad. Za poverjenika za fond za obmejno šolstvo in kontraktualce je bil izvoljen tov. Mislej Josip iz Stare ceste, b) Kar se tiče dopisa sreskega načelstva v Ljutomeru, da se morajo prireditve nadzirati po zastopniku tamkajšnjega urada, izjavi to* variš nadzornik, da ne pride za šolske prire* ditve v poštev.
Tov. blagajničarka opozori člane, da čim* preje plačajo zaostalo članarino, posebno "one, ki imajo še zaostanke iz lanskega leta.
II.	Samoizobrazba: Tov. Tratar je nato poročal o III. samoizobraževalnem tečaju v Ljubljani.
Po predavanju se je razvila burna deba* ta, v katero so posegli tov. Žerjav, Belec in Ivanjšič ter tovarišica Mislejeva.
III.	Nato je porcičal tov. nadzornik o člankih »Narodne Prosvete«. Predavanje je bilo kratko in jedrnato. Ravno tako preda* vanje tov. Ivanjšiča: Lavtarjeva metoda iz računstva v 4. šolskem letu, ki so mu sledili vsi navzoči z velikim zanimanjem.
IV.	Slučajnosti: a) Glede nakupa knjig za okrajno učiteljsko knjižnico se sklene, da članstvo samo predlaga, kakšne knjige se naj naročijo. Predloge je poslati do novega leta tov. predsedniku.
b)	Tudi glede knjig Mladinske Matice naj izrazi članstvo svoje mnenje. Da morajo biti praktične in beletristične vsebine je pre* splošno, zato bo tov. Žerjav prihodnjič na* tančneje poročal o programu Mladinske Ma* tiče.
c)	Kar se tiče zavarovanja učiteljstva v slučaju bolezni, se predlaga, da bi se naj osnoval poseben odsek pri »Samopomoči«.
č) Občni zbor se vrši 8. februarja v Gor. Radgoni.
Zborovanje se zaključi ob 14. uri. K. Mavric, t. č. preds. Anica Stergar, t. č. tajn.
+ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI* TELJSKO DRUŠTVO UJU je zborovalo dne 7. decembra 1929. v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Razčiščenje v organiza* ciji. 2. Referat: Učitelj in izvenšolsko delo* vanje. 3. Raznoterosti.
I.	Statistika: Članov 100, navzočih 72, t. j. 72%. Neorganiziranih 27. V preteklem letu je bilo organiziranih 60, letošnji prirastek 40.
II.	Situacijsko poročilo: Po sklepu „odbo* rove seje z dne 30. novembra 1929. se je sklenilo, da se razčisti nastalo nesoglasje v organizaciji in poda članstvu jasno sliko o pri* tožbah in programu opozicije in o mnenju poverjeništva. Od poverjeništva so bili navzoči tov. Skulj Andrej, Dimnik Ivan in Ribičič Jos., od opozicije tov. Lapajne.
Prečitala se je kritika in 11 dokazov opo* zicije, ki so dokazovali kršitve deklaracije in delegacijskih sklepov in sklepov poslov* nika.
Istočasno se je razčistilo ozadje zadeve Vider*Pibrovec.
K tem točkam so govorili tov. Skulj, Dimnik. Ribičič, Lapajne, Schiftrer, Blažič, Vider, Celar, Pečar, Golobic, Mikuž, Hafner Kristina, Rupnik Ivana in Šega Nada ter predsednik. Po dolgotrajni debati je prišlo članstvo do zaključka, da se zadeva more razčistiti edinole na izredni skupščini, kar sta poudarjala tov. Lapajne in Žagar Stan. in kar je bil že sklep odborove seje.
Vsled zakasnele ure in nedokončane razprave se je odborov predlog, da naj se vse razčiščenje prepusti izredni skupščini dal
Kupujte in priporočajte
zakon o narodnih ŠOLAH
8 kratko razlago in stvarnim kazalom t<>r z dodatkom predpisov dragih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih šolah:
zakonom za srednje šole, zakonom o učiteljiščih, zakonom o učbenikih za narodne, meščanske, učiteljske in srednje šole ter podatki iz upravnih zakonov: o banski upravi, o organizaciji obče uprave, kar ima zvezo z narodno šolo in ličiteljstvom narodnih šol
ie izšel
za šole, krajevne šolske odbore, urade in učiteljstvo
¡NT V ZALOŽBI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI TPB
CENA: 22 Din
Zaradi interpretacije, ki je pridejana zakonu o narodnih šolah v zvezi z drugimi zakoni, je nujno potreben ta zakon vsakemu učitelju.
doma e proizvode:
A D R I A
prašek
za pecivo in vanilni sladkor

na glasovanje. Od še 42 ugotovljenih članov po tov. Vidru in Rusu se je ta predlog spre* jel z 32 glasovi — proti je glasovalo 5.
Ob sklepu se je pozvalo članstvo, naj podpiše pristopnice Gospodarske posloval* niče. ki naj jih pošlje blagajniku tov. Golo* biču Petru na Jesenice, ki jih skupno zbere in odpošlje z vsoto po 5 + 2 Din za vsakega člana poslovalnici v Maribor. Obenem se po* živa vse članstvo, da vse svoje osebne in uradne potrebščine naroča po poslovalnici. Ostale točke so odpadle. Žagar Stan., t. č. preds. Iv. Žagar, t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ* JANSKI OKRAJ je zborovalo dne 7/ de* cembra 1929. ob 10. uri v Kozjem.
Statistika: Učiteljstva je v okraju 48, včlanjenih 34, navzočih 22, t. j. 62"8%.
1.	Situacijsko poročilo: iPreden preidemo na dnevni red, se spominja tov. predsednik umrlih tov. Milke Rajšpove, učiteljice v Koz* jem ter I. Krajnika, tudi bivšega nadučitelja kozjanskega.
Nato pozdravi vse navzoče, posebno no* va tovariša Donika Toneta in Dominkuša Maksa.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
2.	Dopisi. Prečitajo se došli dopisi. Glede Mladinskega lista priporoča tov. predsednik, naj vsak razrednik stori kolikor more, da ne bo naš okraj med zadnjimi.
3.	Tov. Hernaus nam je podal »Nekaj misli o povojni mentaliteti«. Tov. predsednik se mu v imenu vseh iskreno zahvali za zani* mivo in res uspelo predavanje. Obenem prosi, naj vsak še sam misli o tem in bi mor* da na prihodnjem zborovanju še kdo drugi povedal svoje misli.
4.	Glede novih pravil UJU se sklene: Predloženi predlog za pravila UJU se ne obravnava, ker ne vemo. če ostane nadalje v veljavi v tej formi ali bo predlagan kak drug osnutek, oziroma predlog.
5.	Tov. Hernaus predlaga sledečo reso* lucijo:
Učiteljsko društvo kozjanskega okraja želi, da poverjeništvo UJU Ljubljana obvesti posamična učiteljska društva o programu prihodnje pokrajinske skupščine vsaj do me* seca februarja, da tako omogoči članstvu pra* vočasno zavzeti določeno stališče in v tem smislu instruirati svoje delegate.
Resolucija je bila sprejeta z večino glasov.
Tov. predsednik tudi priporoča, naj zo* pet ožive samoizobraževalni krožki.
_ Tov. blagajnik prosi, naj članstvo redno in v naprej plačuje članarino. Zamudnikom se bo članarina izterjala sodnim potom, ker društvo pač ne more plačevati za posamez* nike članarine in listov.
Tov. Korbarjevi, ki se zdravi v bolnici, želi, da bi se kmalu popolnoma zdrava in čila novrnila k nam.
Prihodnje zborovanje bo meseca svečana v Kozjem.
Alb. Čok, preds. Marica Strašek, tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SREZ LAŠKO je zborovalo v sredo, dne 11. decembra 1929. ob 8. uri dopoldne v osnov* ni šoli na Zidanem mostu.
Statistika: V srezu je 146 učnih moči. od teh je v društvu včlanjenih 127 — 3 so na študijskem dopustu, 16 pa je neorganiziranih, med temi 10 dovodošlih tovarišev, ozir. tova* rišic. ki bodo k društvu še pristopili. — Pri zborovanju je bilo navzočih 67'7%.
Situacijsko poročilo: Tajnik prečita za* pisnik zadnjega zborovanja, ki se brez ugo* vora odobri in podpiše.
Prečita se okrožnica poverjeništva UJU, s katero objavlja izjavo tov. Lapajneja. K razpravi okrožnice se oglasijo tovariši: Plav* šak, Pleskovič, Jurko in Kislinger.
Tov. blagajnik poda kratko blagajniško poročilo ter apelira na stanovsko zavednost članstva, da redno izvršuje svoje obveznosti. Sreski šolski nadzornik g. Potočnik poda ne* katera navodila o pravilni administraciji. V svojem poročilu pojasnjuje, kako je izpol* njevati tiskovine za povišice, dalje vloge za bolezenske dopuste, prošnje za odsotnost po privatnem poslu, poročila o širjenju kužnih bolezni, obravnavanje zamud ter konferenc* ne zapisnike. Koncem svojega poročila ome* nja tudi proslave državnih praznikov, ki imajo namen vzbujati patriotična čustva in gojiti nacionalizem, zato naj bodo tudi temu primerna.
Reforma šole. Tovarišica ga. Laporniko* va, ki se je udeležila z mariborsko Pedagoško centralo ekskurzije na Dunaj, je predavala o dunajski šolski reformi. Podala je jasno sliko o hospitacijah na raznih tipih dunajskih šol ter objektivno in kritično orisala fakta ter svoje vtise. Vsi prisotni so z zanimanjem sledili njenim izvajanjem, za katera je žela ga. predavateljica vseobčo najprisrčnejšo za* hvalo in priznanje. — Živahna debata v ka* tero so posegli tovariši: g. nadzornik, Bratuž, Jurko, Kislinger. je izzvenela v tem, da je za dosego ciljev, ki jih zahteva delovna šola. predvsem zahtevati od merodajnih krogov, ki vzdržujejo šole, sredstva, da se izvajanje moderne šole lahko praktično uvede. — To* varišica ga. Lapornik predlaga nastopno re* solucijo, ki se z dodatnim predlogom tov. Kislingerja soglasno sprejme:
Učiteljsko društvo UJU za srez Laško predlaga, naj zainteresira poverjeništvo UJU Ljubljana v sporazumu s Pedagoško centralo v Mariboru šolske oblasti, da bi se tudi pri nas začelo sistematično delo za uvedbo šol* ske reforme, in sicer:
1.	Učiteljski naraščaj naj se ne seznani samo teoretično, ampak tudi praktično z novo metodo.
2.	V to svrho naj se reformirajo pred* vsem vadnice. Vse učiteljstvo naj dobi pra= vico, od časa do časa hospitirati na vadnici, da se sproti seznanja s pridobitvami moderne pedagogike.
3.	Učitelji, ki se zanimajo za šolsko re= formo in učitelji vadnic naj dobijo dopust in podporo, da lahko hospitirajo v inozemstvu.
4.	Ti naj v poskusnih razredih najprej preskusijo metodo. Da se reforma kolikor možno enotno izvrši in se izloči vse, za naše razmere nerabno, naj dobi učiteljstvo, ki po* učuje v poskusnih razredih, priliko, izmenjati svoje misli.
5.	Da se bo vse učiteljstvo seznanilo z novo metodo, naj postanejo poizkusni raz* redi, v katerih se pokažejo povoljni uspehi, hospitirni razredi.
6.	Ko se vse učiteljstvo seznani teore* tično in praktično z novim načinom pouka, naj se uvede v vseh šolah nov začasni učni načrt, pri katerega sestavi so sodelovali vsi. ki so poučevali v poskusnih in hospitirnih razredih.
7.	Po temeljiti preskušnji na vseh šolah in ko je imelo vse učiteljstvo priliko, se iz« raziti o njegovi uporabnosti ter staviti izpre* minjevalne predloge, naj postane ta izboljša* ni in našim razmeram prilagodeni načrt sta* len. Bo pa naj le okviren, da dopušča razvoj šolstva v duhu napredka, izpopolnitve in prilagoditve posameznim krajevnim razme* ram.
Dodatek: Šolska oblast naj zahteva od občin, ki vzdržujejo šole, sredstva, da se iz* vajanje moderne šole lahko praktično uvede.
Nato so se še obravnavale interne dru« štvene zadeve, na kar se je zborovanje za» ključilo.
Rob. Plavšak, t. č. preds. A. Jesih, t. č. tajnik.
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto 7. decem* bra 1929. v slovenjgraški osnovni šoli po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik zad* njega zbora. 2. Dopisi. 3. Poročilo o seji ožje» ga sosveta UJU. 4. Predavanje tov. Antona Skale iz Maribora o temi »Spoznavanje otro* kovega duševnega razvoja je osnova nove šole«. 5. Slučajnosti.
Statistika: Število učiteljstva v okraju 46, nečlanov 7 (5 upok. + ¡2 akt. tov.), čla* nov torej 39, navzočih 34, odsotnih 5; obisk tega zborovanja torej znaša 87'10%.
Predsednik tov. Kopač Leopold pozdrav« lja navzoče članice in člane, posebno še do* šle goste: sreskega šolskega nadzornika go* spoda Miloša Grmovška. predsednika mari= borskega učiteljskega društva, ki je navzoč tudi kot predsednik ZKD, tov. gospoda Skalo in tajnika te zveze gospoda Špindlerja. Ob= enem čestita tovarišicam Golobic Marti iz Šmartna. Šumer Idi iz Št. IIja in Urankar Ma= riji iz Sel k srečno prestalemu usposobljenosti nemu izpitu. Nadalje omenja, da so se izvršili od zadnjega zborovanja zopet važni dogod» ki v naši državi. 3. oktober, ki nam je pri* nesel novo ime naše kraljevine Jugoslavije in z njim tudi njeno novo razdelitev na upravne edinice banovine, je postal s tem velevažen mejnik v zgodovini Jugoslovenov, kakor tudi mejnik v našo lepšo in boljšo bo* dočnost. Z željo, da bi nova doba z novim šolskim zakonom prinesla tudi našemu sta* nu boljše in srečnejše dni otvarja zborova* nje in preide na dnevni red.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Dopisi. Razven drugih dopisov sta se obravnavala tudi:
Ustrezajoč dopisu poverjeništva se do* loči kot nabirateljica prispevkov za obmejno šolstvo in kontiaktualce tovarišica Dolenec Ivanka, ki tudi prevzame razpečavanje 5 iz* vodov Ribičičeve igrice »Kraljica palčkov«.
Predavanje tovariša Antona Skale o te* mi »Spoznavanje otrokovega duševnega raz* voja je osnova nove šole«. — Lepemu pre* davanju je sledilo učiteljstvo z velikim zani* manjem. — Tovariš predsednik se predava* telju v imenu društva za njegov trud zahva* ljuje.
Sklepi in predlogi:
Poverjeništvo se naproša, da skuša do* seči odklonitev brošur, mark itd., ki se poši* ljajo učiteljstvu v razprodajo med učence, ker se s takim kupčevanjem, ¡prodajanjem naš stan le ponižuje!
Vsak ¡izostanek pri zborovanju naj se pismeno opraviči!
Prihodnje zborovanje se bo vršilo prvo soboto mesca februarja. L. Kopač, preds.	Iglar Rajko, tajnik.
+ BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO
je zborovalo dne 7. decembra 1929. v Črnom* lju. Tovariš predsednik otvori zborova* nje, pozdravi vse navzoče, predvsem tova* riše in tovarišice, ki so došli v srez ter jih poziva, naj stopijo vsi v organizacijo, ki je naše ognjišče. Prečita poslovilno pismo tov. Završanove in se v toplih besedah poslovi od nje in od tov. Kosove, Uršičeve in Če* bularjeve, ki so bile vzor tovarišice in učite* ljice. Čestita tov. Kasteličevi k uspehu pri iz* pitu in tov. Martelancu, ki se je poročil.
V srezu je 94 učnih moči, organiziranih 89. navzočih 45, kar znaša 51%. Poziva na redno plačevanje članarine, poziva na vztraj* no agitacijo za »Naš rod« ter kritikuje oma* lovaževanje tega lista, ki je dete naše orga* nizacije. Pojasni spremembo v odboru na mestu blagajnika. Na mesto referenta za sa* moizobrazbo, ki se je z odhodom tov. Ko* sove izpraznilo, je bil soglasno izvoljen tov. Mencej. Pozdravi tov. Kobala, ki se je udele* žil zborovanja, ker je odpadel tečaj o cep* ljenju kostanja, da pojasni nesoglasja v orga* nizaciji in referirá o reformi šole.
Popoldne je podal tov. Podržaj mnogo snovi za delo z mladinskim listom v šoli in njegovo širjenje med mladino. Dotaknil se je razporeditve in obsega snovi v raznih mladinskih listih, ki bi prav dobro služila uredniku »Našega roda«. Njegov referat je članstvo hvaležno sprejelo. Tov. Kobal ga je pozval, naj pošlje svoj elaborat uredniku tov. Ribičiču. Tov. Kus je predlagal, naj se pošlje vsaki šoli 1. številka na ogled. Pred*
sednik pozove članstvo na vztrajno agitacijo za list in omeni, da je brezbrižnost nekate« rih tovarišev upraviteljev napram listu ne* odpustljiva.
Tov. Zajec je referiral o zgodovini na* cionalne ekonomije. Marljivo sestavljeno de* lo, ki je pokazalo razvoj narodnega gospo* darstva od starega veka do današnje dobe, je bilo uvod k ciklusu predavanj o nacio* nalni ekonomiji. V debato je posegel tov. Mencej, ki je želel, naj bi takemu referatu služil za osnovo gospodarski položaj vsako* kratne dobe, ki je v njem iskati izvor kul* turne strukture in ideoloških perturbacij ti* ste dobe. Ideje ne ustvarjajo gospodarskih in socialnih položajev.
Tovariš nadzornik Vizjak je prečital re« ferat oblastnega šolskega nadzornika Lužar* ja iz zapisnika nadzorniške konference v maju 1920.
Ker je bila večina članstva prisiljena od* iti zaradi vlaka, je tov. Kobal skrčil svoje predavanje na kratko debato in pojasnjeval pouk v delovni šoli na raznih primerih, ki jih je opazil v inozemstvu. Na predlog tov. nad* zornika Vizjaka se sklene, da se posveti na vsakem zborovanju 1 ura za razgovor o po* stopku pri pouku v delovni šoli.
Ljubic M., t. č. preds. Dolenc St., t. č. tajnik.
MALI OGLASI
KaM «glasi, ki slailjo ▼ po»red«T»ln« ia soelala« aaaMna abilnatra, vsaka beseda 66 par, Hajmanjii aaaaek Din 5-—.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
Premog in drva
A«^ najboljše vrste dobavlja
A^ I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
Za Jesen In zimo!
kupite volneno blago za obleke, pla&6e, suknje itd.
pri
Novaku
spec, trgov, sukna
Ljubljana 4C
Kongresni trg iiev. i *s9
Kongresni trg
Najbolje in	:
najceneje : •
Drž. uradnikom tudi proti plačila l ===== na obroke	a S
Oglejte si veliko izbiro I	S
><«<»«..«<.<...................t•••••*•••••••••*••*••*•*••••••••
VOLNENE POSTELJNE
ODEJE in KOČE ##
DOBAVLJA
PROMPTNO: INDUSTRIJA VOLSÍEJÍ1H IZDELKOV • CELJE
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
MERKUR — _
PETER MAJDIC
CELJE
SE PRIPOROČA
Ne samo
REKORD v kvaliteti pri
nizki ceni,
temveč, kar je še važnejše,
REKORD ZADOVOLJSTVA
dosežete, ako kupujete po kreditnem sistemu
pri
manufakturi
Lvt^r^
LJUBLJANA
Seletiburgcva ulica 4
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG SI. li
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
*
Cenjenemu učiteljstvu
nudim največjo izbiro krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in trench-coatov.
Olajšan» plačila brez povišan ja cen.
FRAN LUKli
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
floberte, brovning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno zalogi
F. K. KAISER
puškar
LJUBLJANA, Kongresni trg 9.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
I!
Mestni trg 26 ^ Stritarjeva olica 3
MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
VELIKA 111 MEH SII11J
sili IVIfiSTHflK CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15.
Fine moške suknene obleke že za 340 Din Lepe suknene deške obleke h za 135 Din
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽiČ
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA I j ljubljana, florjanska 14.
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
Šivalni stroj in kolo ter pisalni stroi URAN/A. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
knjigoveznica in industrija
Šolskih zvezkov.

Za vsakovrstna
DRAGO SCHWAB
LJUBIJANA
DVORNI TRG
3

Pohištvo
za opremo stanovanj in pisarn
Ivan Dogan
LJubljana, Dunajska cesta štev, 17
Ustanovljeno 1872.	Telefon 32-61
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
„ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA 9
prodaja dainske, moške in dešbe konlekcije.
NA DEBELO!	NADROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
Hotel,TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
OBLEKE, PERILO, l»OVRŠl*IKE, KLOBUKE, ČEVLJE, NOGAVICE, Kit A VATE Itd. ■¡[^■H nudi ugodno v veliki izbiri ■■■■ KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA
JAKOB LAH * ffift«5
STOEWER!
pisalne stroje za pisarno in potovanje
dobite najceneje pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana, šeSenbursova usica 6.
Slavnemu učitelj stvu se priporoča trgovina z urami, zlatnino in srebrnino
IVAN P A K I Ž
LJUBLJANA
Pred škofijo št. 15

plevST2C vS(Z^TK/
MWIiM
:	:	:
|	j Avgust Agnola	j
!	• Zaloga stekla, porcelana,	!
■	j	kamenine, zrcal in šip.	•
i	•	Kompletne opreme za re-	j
5	;	stavracije, hotele, gostilne,	•
!	S	kavarne in bare ter za	i
■J	i
S	•	splošno gospodinjstvo.	S
■	:	•
S	j	Luksuzni predmeti.	:
LJUB L JANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna


Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	reg. zadruga z neom. zav. Brzojav: .Kmetski dom". / Telefon 2847
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 o Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °/0, pri trimesečni odpovedi po 71/a ®/o, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din. ===== JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. == Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji, i ure: Ob delavnikih od 8—12 */2 in od 3—4 '/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—121/2-
€ •2
•2
í
m
fcte. v
9 9 9 9
9 9 9 9 9 9 9 9
Radio omogočen vsakomur! V propagandne svrhe odda Radijska
oddajna postaja v Ljubljani za čas od 15. decembra 1929. do 15. januarja 1930. po izrednih plačilnih pogojih sledeče aparate:
1 ^il finih detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko „Kapsch", 50 m antenske žice ter vsem materialom	55
za Din 65'— ter štirikratno mesečno plačilo a Din 75"—.
CA dvoelektronskih aparatov „Kapsch" s Philipsovimi elektronkami, 3 žafllnimi elementi, 60V anodno baterijo, zvočnikom „Kapsch", 50 m antenske žice ter vsem ostalim materialom za Din 98p— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 90'—.
O C troelektronskih aparatov z avdijonom in dvema nizkofrekventnima elektronkama, ki je aparat za sprejem **** inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 183-— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 145-—.
OR troelektronskih aparatov „Ingelen" za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18ah, anodno ba-"" terijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 215'— ter desetkratno mesečao plačilo a Din 200 —
-|A sedemelektronskih aparatov „Ingelen" U 7, z okvirno anteno, akumulatorjem 36amp. ur, anodno baterijo J-*' 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled za Din 1054 — ter desetkratno mesečno a Din 400 —,
RADIO-LJUBLJANA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37

Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Proda/a jih v korist „Učiteljskega doma* v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani
■■■■■»■■■■■■■■■■HMBBIHHBBB