Življenje slavnih Slovanov.
XXI.
Krilov.
A Krilov (Ivan Andrejevič), preslavni basnik ru-sovski, se je rodil po starem računu S.,   po novem 14,
svečana (Tebr.) 1768 v Moskvi; izrejen je bil v Tvera, kamor so se bili stariši iz Moskve preselili. V T vem je živel delaje pri mestnem poglavarstvu do leta 1735. Od ondi je šel v Petrograd, kjer je več let pri sodnih oblastih služil. Leta 1803 postane tajnik vojaškega sve-tomera v Rigi. Leta 1811 ga izbere cesar Aleksander za knižnicarja očitne cesarske kuižnice Petro-gra tiske, ker je ondaj že za izverstnega pisavca iger gledališčnih in basen (fabul) sla).
Krilo v u basniku je dospela 1818 čast, da gaje »akademija, to je, učena družba cesarska za nauke", ktere delavni ud je bil od 1811, z zlato svetinjo osvetinila v znamnje velike koristi njegovih basin za jezik in slavo domovine, kakoršno je bil že tudi Ka-ramzin za svojo „istorijo rosijskago gosudarstva" dobil. Naj slavnejši pisavci: De rž a vin, Neledinskij-Me-lecki, Kapnist, Ozerov, Dmitri j e v, Karamz in, Gnedič, Žukovski, Batjuškov, Knez, Vjazem-skij, baron Delvig, Baratynskij, Puškin so mu bili prijatelji. Njegove basni je mahom izperva vse od kraja hvalilo; priljubile so se celo rodovini carski (jru-sovski). Iz njegove basni „Vasilek" se vidi, kako mi-lostljivo je cesarica Maria Fedorovna za-nj v bolezni njegovi skerbela. Do groba je hranil cvetlice, ki mu jih je v raznih prilikah pošiljala. Oba čara Aleksander in sedanji Nikolaj Pavi o vi č sta ga posebno čislala in zavoljo izverstne glave prav po carski darovala. Tudi druga rodovina carska mu je v vsaki priložnosti pokazovala, kako njegovo prebrisano glavo poštuje. Kako so K rilo ve basni'tudi drugim narodom godile, priča to, da je bilo leta 1825 veliko njegovih basin v Pariza na francoski in italianski, pozneje tudi na nemški jezik po naj boljših pesnikih prevedenih. Francosko in laško prestavo je dal 1. 1825 v Parizu grof Orlov na svoje stroške prekrasno natisnjene, z izvirno rusko besedo poleg, na svetlo. Bukvar S mi a din je plačal Krilovu vPetrogradu za osem zvezkov basen40.000 rublov. Na Ruskem niso bili še spisi nobenega pisavca tolikrat in tako obilno tiskani, kakor basni Krilova. Do smerti njegove so razprodali po Rusii 77.000 iztisov.
Krilov je basni svoje iz zgodovine in narodovega življenja jemal; tudi jezik je narodov, prost, ne učen. Zato so se pa tudi naroda prijemale. Veliko naukov basin njegovih je zdaj narodu ruskemu v pregovor. Od poprejšnjih znanstvenih del k basnim je prešel takole: V Moskvi se soznani (leta 1806) z Dmitrijevim, čigar basni so tako v čislih kakor njegova druga dela. Krilov hoče za poskušojo dve (^francoski) basni La-fontenovi na ruski jezik prevesti, ktere D mi trije vu pokaže. Dmitrijev vidi berž, da ima mož glavo za to, ga jako pohvali, in nagovarja, se te pesmenije živo poprijeti. Tako je bil Krilov napeljan na pot, kteri ga je do tolike slave pripeljal. Med tem pa ni stara ljubezen k gledališčnim delom Krilovu povse ugasnila. Leta 1807 je bil dal natisniti svoji dve veseli igri: „Mo-dnaja lavka" (prodajavnica novih noš) in „urok dočkama (nauk hčeram), kakor tudi svojo spevoigro: „llija Bo-gatircc, ki so bile vse igrane. Pervi dve ste se dolgo dolgo priljubljale; „modno lavko" se dan danes igrajo. To priča, kako šegav in kratkočasen je bil Krilov. Pozneje se je le z basni pečal.
Pervi pot so bile basni v posebne bukve natisnjene leta 1808. Bilo jih je samo 23, ali dovolj, da so njegovo slavo oznanovale. Aleksander Pavlovič ga je zato obilno daroval, in cesarica Maria Federovna ga je celo s prošnjo počastila, da bi ji hodil svoje spise sam prebirati, kar se je potem tudi godilo.
Leta 1838 so Krilova o sedemdesetem goda po svetu sravnega pevca rusk. Žukovskega vezovali s predragimi gostijami,  ktere  so naj  imenitnejši gospodje
—   290   —
in naj nčenejsi možje s svojim pohodom počastili. Cesar Nikolaj mu je veselje svoje in čast s tem skazal, da ga je z redom sv, Stanislava posla vil. Umeri je Kril o v leta 1844.                   ________
—    291     —