349
2019
1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 930.2:003.071(37)(450.361Trst)
Prejeto: 6. 6. 2019
Julijana Visočnik
doc. dr., arhivistka z doktoratom, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI–1000 Ljubljana 
E-pošta: julijana.visocnik@rkc.si
Rimski napisi iz slovenskega prostora, hranjeni v Trstu
IZVLEČEK
Avtorica je s pomočjo epigrafskih baz zbrala rimskodobne kamnite spomenike z latinskimi napisi, ki izvirajo iz 
slovenskega prostora, a so danes hranjeni v Trstu. Trinajst spomenikov je razvrstila po abecednem redu njihovih naj-
dišč, jih prevedla, opremila s komentarjem, postavila v kontekst in poskusila datirati. V izoblikovani skupini napisov 
najdemo praktično vse vrste rimskih napisov: nagrobne, votivne, cesarske, gradbene, napise pravnega značaja itd.; na 
njih srečamo tako navadno prebivalstvo kot tudi vojake, veterane in celo cesarje.
KLJUČNE BESEDE
epigrafika, onomastika, nagrobniki, božanstva, zahodna Slovenija, Trst
ABSTRACT
ROMAN INSCRIPTIONS FROM THE SLOVENIAN TERRITORY KEPT IN TRIESTE
Using epigraphic databases, the author collected Roman stone monuments with Latin inscriptions that originate 
from the Slovenian territory, but are now kept in Trieste. Thirteen monuments are arranged in the alphabetical order 
of their excavation sites, translated, and supplemented with commentaries, put in context, and dated where possible. 
The formed group of inscriptions encompasses practically all types of Roman inscriptions – funerary, votive, imperial, 
and building inscriptions, inscriptions of legal nature, etc. – recording the names of ordinary people as well as soldiers, 
veterans, and even emperors.
KEY WORDS
epigraphy, onomastics, tombstones, deities, western Slovenia, Trieste
350
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
Uvod
Tematska številka Kronike, ki je posvečena Trstu, 
je ponudila odlično priložnost oziroma izgovor za 
predstavitev rimskih kamnitih spomenikov z latin-
skimi napisi, ki jih hranijo različne ustanove v Tr-
stu (Civici Musei di Storia ed Arte: Civico Museo 
d’Antichità »J. J. Winckelmann«, Orto Lapidario, 
lapidario Tergestino na gradu sv. Justa – San Giu-
sto), čeprav izvirajo iz slovenskega prostora. Včasih se 
namreč zdi, kot da nas doma rimski napisi z zahoda 
Slovenije sploh ne zanimajo oziroma kot da jih za 
slovensko znanost skorajda ni. Le izjemoma posta-
nejo predmet slovenske raziskave oziroma pritegnejo 
domačega zgodovinarja. V slovenskem prostoru so 
v antiki sicer obstajala štiri rimska avtonomna me-
sta: dve koloniji (Emona, Poetovio) in dva munici-
pija (Celeia, Neviodunum), ki so pokrivala osrednjo, 
južno, severozahodno in vzhodno Slovenijo, ne pa 
njenega zahodnega in jugozahodnega dela. Seveda 
pa to ne more biti razlog, da nas epigrafska podo-
ba zahodne Slovenije (obalnih mest, njihovega za-
ledja, slovenske Istre, pa tudi Vipavske doline) ne bi 
pritegnila. Četudi je to območje v antiki sodilo pod 
upravo rimskih mest Akvileja in Tergeste, je danes 
del Slovenije. In če želimo zgodovino pravilneje ra-
zumeti, je treba preseči tako takratne kakor tudi da-
našnje meje. Dogajanje se niti takrat niti danes ne 
ustavi ali spremeni s črnega na belo na neki bolj ali 
manj natančno poznani ločnici. 
Z mejami v rimski državi so se v preteklosti že 
veliko ukvarjali; srečamo jih namreč na različnih rav-
neh: meje Rimskega imperija, zunaj katerega je bar-
barik; meje znotraj imperija med njegovimi upravni-
mi enotami, torej provincami oziroma v Italiji med 
regijami, na severu Italije pa seveda tudi med regija-
mi in provincami, kot se kaže pri nas (deseta regija, 
ki meji na province Norik, Panonijo in Dalmacijo). 
Do sedaj naštete meje načeloma ne povzročajo večjih 
nevšečnosti, obstajajo pa izjeme. Ena takih je znan 
primer, ko se znanost že več sto let ne more odločiti: 
meja med Italijo in Panonijo; v povezavi s tem pa je 
še vedno odprto vprašanje, kam je pravzaprav sodila 
Emona. Ko so leta 2001 pri Bevkah ob Ljubljanici 
naleteli na znameniti mejnik, ki je označeval mejo 
med agroma Emone in Akvileje, se je zdelo, da je 
dilema končno zaključena. M. Šašel Kos je namreč 
več kot verodostojno in verjetno pokazala, da je mej-
nik razmejeval teritorija dveh po pravno-formalnem 
statusu enakovrednih mest, torej Emone in Akvile-
je, ki sta kot taki morali biti del iste večje upravne 
enote, torej desete regije (regio X). Znanstveno-stro-
kovna diskusija pa še kar traja.1 Znotraj posamezne 
1 Šašel Kos, Emona, str. 11–19; Šašel Kos, The boundary sto-
ne, str. 373–382; Šašel Kos, The Problem of the Border, str. 
153–164; Cortés Bárcena, Riflessioni, str. 117–132; Šašel 
Kos, Boundary, str. 221–233.
province (v Italiji regije) je obstajalo različno število 
mest, ki so imela vsako svoje podeželsko zaledje. Tudi 
med njimi so tekle meje, ki pa jih je med vsemi na-
štetimi verjetno najtežje ugotavljati in prepoznavati.2 
Mejnikov, kot je omenjeni z Barja, je premalo, da bi 
nam lahko nudili izdatno pomoč pri trasiranju ločnic 
med agri posameznih mest, zato si še vedno poma-
gamo na ustaljene načine: upoštevanje naravnih ovir, 
omembe na napisih, razdalje od središč na miljnikih 
itd., ki pa niso povsem zanesljivi. Dodatno pomoč 
nam ob pravilni uporabi nudi tudi nova tehnologija 
oziroma nove metode, na primer Thiessnovi poligoni 
in GIS (geografsko informacijski sistemi).3 
Območje, na katerem so našli predstavljene spo-
menike, je v antiki sodilo pod dve rimski avtonomni 
mesti: Tergeste in Akvileja. Tudi meja med njima ni 
popolnoma jasna, se je pa z njo največ ukvarjal C. Za-
ccaria4 – v glavnem je sprejel meje, ki jih je predlagal 
že Degrassi.5 Problematični so območje Ajdovščine, 
celotna Vipavska dolina in naselbine na Krasu. Ko 
razmišljamo o agru Tergesta, je treba imeti v mislih 
še Egido, ki je sicer v 1. stoletju pr. Kr. spadala v pro-
vinco Cisalpina–Illyricum in leta 42 pr. Kr. postala 
zadnja mejna postojanka province Ilirik. V prvem 
oziroma drugem desetletju 1. stoletja po Kr. pa je bila 
dodeljena v ager Tergesta. Ker so glavno državno ce-
sto speljali dokaj daleč od postojanke in ker je mesto 
Tergeste vedno bolj pridobivalo na pomenu, je na-
selje Aegida (Caprae) začelo nazadovati in izgubljati 
pomen.6
Napisi tega dela Slovenije so bili v preteklo-
sti vključeni v velike epigrafske korpuse (CIL, AIJ, 
ILJug), danes pa je njihovo iskanje močno olajšano 
s pomočjo epigrafskih baz; za pripravo kataloga je 
avtorica po navodilu kolegice Fulvie Mainardis upo-
rabila rimske epigrafske baze (edr), dopolnila pa jo 
je s podatki iz t. i. lupe (lupa.at), ki razpolaga tudi s 
kakovostnimi fotografijami.7
Napisi so torej zbrani s pomočjo iskalnikov v 
rimski epigrafski bazi in tistih v lupi, ki omogočajo 
razmeroma dobro filtriranje. Na ta način se je v ka-
talogu znašlo 13 primerov, ki so razporejeni po abe-
cedi njihovih najdišč. Vsak spomenik je obdelan na 
enak način: poleg najdišča je, če je le znana, navedena 
letnica odkritja, sledijo pa transkripcija, prevod, po-
membnejša objava (oziroma objave) in komentar z 
datacijo. Ker avtorica sama ni opravila avtopsije, tudi 
ni dimenzij spomenikov prepisovala iz baz, kjer jih 
2 O tem govori tudi pravkar omenjeni mejnik z Bevk.
3 Prim. Ragolič, The territory, str. 323–351.
4 Zaccaria, Ager Tergestinus, str. 163–164; Zaccaria, Tra Na-
tisone e Isonzo, str. 129–144; Zaccaria, Tribù e confini, str. 
103–112.
5 Degrassi, Il confine, str. 42–43.
6 Šašel Kos, The boundary stone, str. 382. Za Egido glej: Šašel, 
Koper, str. 5–14.
7 Fotografije v članku so vzete prav iz te baze (foto O. Harl). 
Le slika fragmenta uradnega razglasa (št. 3) je povzeta po 
Degrassi in Braini, Elleri, str. 151.
351
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
je mogoče po potrebi preveriti. Pri citiranju starejših 
objav se je omejila samo na korpuse. Prispevek se bo 
ukvarjal le s kamnitimi spomeniki (popisani predme-
ti za vsakdanjo rabo predstavljajo namreč specifičen 
material, ki ga običajno obravnavamo ločeno od na-
pisov na večjih kamnitih nosilcih)8 z latinskimi na-
pisi.9
Katalog
1. VOTIVNI NAPIS, POSVEČEN JUPITRU, 
NAJBOLJŠEMU IN NAJVEČJEMU
Najdišče: Spomenik izvira iz Ajdovščine. Danes 
ga hrani Civico Museo d'Antichità »J. J. Winckel-
mann« – Orto Lapidario, inv. št. 13551.
Ker je površina napisnega polja (in spomenik na 
splošno) precej poškodovana, obrabljena in uničena, 
8 V Trstu sta očitno hranjeni tudi dve čeladi z napisom s slo-
venskega prostora: EDR007417 in EDR007605 (Istenič, 
Rimske bronaste čelade, str. 292–293). 
9 Obstaja namreč tudi en primer z grškim napisom: 
EDR007617.
je preverjanje branja praktično nemogoče. Na tem 
mestu sem se tako odločila za transkripcijo iz rimske 
epigrafske baze (edr):
 I(ovi) O(ptimo) M(aximo) 
C(o)hortali L(ucius) No- 
[------] 
[------]
5 leg(ionis) [II?] Adiutr(icis)  
b(ene)f(iciarius) consul(aris) 
l(ibens) l(aetus) m(erito) v(otum) s(olvit).
Prevod: Jupitru, Najboljšemu in Največjemu, Ko-
hortnemu. Lucij No…, Druge pomožne legije, kon-
zularni beneficiarij. Obljubo izpolnil rad, vesel in po 
pravici.
Objave: AE 1921, 72; lupa 16135; EDR117371; 
HD027751.
Komentar: Votivni napis je posvečen Jupitru, 
Najboljšemu in Največjemu, kar sta najbolj pogosta 
Jupitrova epiteta, ki pa jima je posvetitelj Lucij do-
dal še pridevek Cohortalis. S tem je poudaril vojaški 
Zahodna Slovenija v antiki z označenimi najdišči spomenikov (priprava zemljevida: Mateja Belak, ZRC SAZU).
352
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
značaj Jupitra, najvišjega rimskega državnega boga. 
Lucij je očitno opravljal vojaški poklic; ne vemo si-
cer, če je bil »le« legionar ali pa je morda bil že višje 
na hierarhični lestvici funkcij v rimski legiji (na pri-
mer centurion). Lahko bi šlo tudi za veterana. 3. in 
4. vrstica sta namreč preveč poškodovani, zato so ti 
podatki izgubljeni, kakor tudi celotno njegovo ime, 
od katerega je ohranjeno le prvo ime (Lucius), gen-
tilno ime se je začelo na No-, osebno ime pa je po-
polnoma izgubljeno. Sicer pa se pri Jupitru pridevek 
Cohortalis ne pojavlja pogosto, razširjen je predvsem 
v provincah Dalmacija, Zgornja Mezija in Dacija, pri 
čemer prevladujejo primeri iz Dalmacije.10 Druga 
pomožna legija je nastala leta 69 oziroma 70, ko je 
zadušila upor Batavcev. V prvem obdobju je nosila 
tudi vzdevka Pia in Fidelis. Že leta 71 je s Petilijem 
Cerialisom odšla v Britanijo; tam je bila najprej na-
stanjena v kraju Lindum (Lincoln), nato pa v kraju 
Deva (Chester). Leta 86 so jo prestavili na Donavo, 
v Sirmij (Panonija). Po Domicijanovi vojni z Dačani 
je leta 89 prišla v Akvink. Legija je sodelovala v drugi 
Trajanovi vojni proti Dačanom in bila med prvimi 
enotami, ki so zasedle novo provinco. Leta 113 so jo 
poslali na fronto proti Partom. Ko je kmalu zatem 
izbruhnil upor Judov, ga je pomagala zadušiti.11
10 Prim. heidelberško epigrafsko bazo; če iščemo cohortali, 
dobimo 17 zadetkov (vključno s tukaj obravnavanim), ostalih 
16 se razdeli tako: 4 primeri iz Zgornje Mezije, 1 primer iz 
Dacije in 11 primerov iz Dalmacije.
11 Lőrincz, Legio II Adiutrix, str. 159–168; Ritterling, Legio, 
2. »OBVESTILNA PLOŠČA« 
Najdišče: leta 1857 v okolici Črnega Kala (Pred-
loka). Danes jo hrani Civico Museo d’Antichità »J. J. 
Winckelmann« – Orto Lapidario, inv. št. 13582.
Iter 
privatum.
Prevod: Zasebna pot.
str. 1437–1456.
Votivni napis, posvečen Jupitru, Najboljšemu in 
Največjemu (foto O. Harl - lupa).
»Obvestilna plošča« (foto O. Harl - lupa).
353
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
Objave: CIL V 509; Zupančič, Iter privatum, str. 
1–6; lupa 16031; EDR007831.
Komentar: Gre za na prvi pogled nenavaden 
napis, predvsem zato, ker tovrstnih v slovenskem 
prostoru ni mogoče zaslediti. Kako jih sploh poime-
novati? Morda bi lahko rekli, da gre za neke vrste ob-
vestilno tablo, ki sporoča, da z glavne javne (državne) 
ceste (via publica)12 oziroma poti stopate na zasebno 
pot. Besedna zveza iter privatum lahko očitno nasto-
pa samostojno kot v našem primeru;13 napis pa lahko 
tudi natančneje določa, čigava je ta pot dejansko bila, 
pri čemer lahko gre za samostojne osebe,14 posestva15 
ali ljudstva,16 ki jim pripada. Pregled epigrafskih baz 
nam omogoči hiter vpogled v razširjenost tovrstnih 
napisov, spoznamo pa tudi njihove različice, ki so za-
enkrat poznane predvsem iz zahodnih provinc Rim-
skega imperija. Največ primerov je do danes znanih 
prav iz Italije,17 po dva pa iz Španije18 in Francije.19 
M. Zupančič poskusi na osnovi neizdanega besedi-
la P. Kandlerja natančneje locirati najdišče spome-
nika ter ga poveže z znanim rimskim naselbinskim 
kompleksom ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika 
v Predloki.20 Tovrstni napisi veljajo za pravne doku-
mente, ki dovoljujejo ius eundi in s tem urejajo služ-
nosti v podeželskem okolju Rimskega imperija. Še 
vedno pa ostaja vprašanje, kako je bil urejen prehod 
živine, če se je pokazala potreba po tem.21 Napis je 
datiran v prvo polovico 1. stoletja pr. Kr.22
3. FRAGMENT URADNEGA RAZGLASA (?)
Najdišče: Fragment izvira iz vasi Elerji (prej Je-
larji), našli so ga leta 1954;23 hranijo ga v Civico Mu-
seo Archeologico v Trstu.
 ------
 [---]m quisq[---]
 [---] de pequ[---]
 [--- s]umat e[---]
 [---] municipi[---]
Prevod: … kdorkoli(?) … od denarja(?) … vzame 
… municipij
12 Prim. EDR127036: »Iter privatum a via publica | per hortum 
pertinens ad monimentum | sive sepulchrum quod …«
13 EDR085093; EDR134998; EDR159423; HD050221.
14 EDR108833; EDR168374; HD002728.
15 EDR115641: Iter priv(atum) | fundi | Nepotiani.
16 EDR073685: Iter privatum | tribus | Camilliae.
17 Prim. EDR073685; EDR085093; EDR108833; 
EDR115641; EDR127036; EDR134998; EDR159423; 
EDR168374.
18 HD002728; HD037592.
19 HD050221; HD079089.
20 Zupančič, Iter privatum, str. 2–5.
21 Prav tam, str. 5.
22 Prav tam, str. 2.
23 V bližini, sicer na italijanski strani meje, so leta 1986 našli še 
en napis: Haec lex lata | est Fersimo | quem quis volet (Degrassi 
in Braini, Elleri, str. 150–153).
Objave: AE 1991, 760; Degrassi in Braini, Elleri, 
str. 151; lupa 16732; EDR007020; HD033697.
Komentar: Napis je sicer zelo fragmentaren, a iz 
ohranjenih (oziroma delno ohranjenih) besed se zdi, 
da gre za uradni razglas pravnega značaja. Zadnja 
objava ga datira v 1. stoletje pr. Kr., celo natančneje, 
v prvo četrtino 1. stoletja (med 100 in 75). Če be-
sedo v drugi vrstici razumemo kot pecus (pecudibus), 
bi morda lahko celoten razglas povezali s pašniškimi 
pravicami, če kot pecunia, pa z nekakšnimi finančni-
mi (morda celo davčnimi) uredbami. Oboje je vezano 
na bližnje upravno središče, ki pa ni samoumevno. 
Možnosti so namreč kar tri: Aquileia, Tergeste ali celo 
Aegida, pri tem slednja povzroča največ problemov, 
saj ni gotova niti njena identifikacija z današnjim 
Koprom.24 
4. POČASTITVENI (CESARSKI) NAPIS NA 
PODSTAVKU 
Najdišče: Spomenik v obliki baze (kvadra) izvira 
s Hrušice (Ad Pirum). Danes ga hrani Civico Museo 
d' Antichità »J. J. Winckelmann« – Orto Lapidario, 
inv. št. 13592.
Bono 
rei p(ublicae) 
nato.
Prevod: Tistemu, ki se je rodil v dobro republike.
Objave: CIL III 4613; CIL III 11313; Müllner, 
Emona, str. 246–247, št. 95; lupa 16134; EDR156204.
24 Za podrobnosti glej prav tam, str. 151–152 in op. št. 6.
Fragment uradnega razglasa (?) 
(Degrassi in Braini, Elleri, str. 151).
354
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
Komentar: V tem primeru gre najverjetneje za 
bazo, na kateri je stal cesarjev kip, kar lepo potrjuje 
uporabljena formula (bono rei publicae nato), ki jo obi-
čajno srečujemo na cesarskih napisih, saj je prav cesar 
tisti, ki mu pritiče takšna vloga, čeprav jo je mogoče 
najti tudi na počastitvenih napisih za pomembnejše 
senatorje.25 Že hiter pregled rezultatov v heidelberški 
bazi nas spomni, da je to formula, ki jo povezujemo 
s 4. stoletjem in s cesarskimi napisi Konstantinove 
dinastije.26
5. NAGROBNI NAPIS ZA METELA
Najdišče: Ivanji Grad (Komen), na cesti v sme-
ri Ljubljane. Že leta 1842 je bil prenesen v muzej v 
Trst.27 Danes ga hrani Civico Museo d'Antichità »J. 
J. Winckelmann« – Orto Lapidario, inv. št. 13583.
[-] Metellus [---] 
[-] f(ilius) Optatus [---] 
[lec]tus28 dec(urionum) s[(ententia?)] 
[an]nor(um) XII[---] 
------
25 Glej na primer heidelberško bazo; išči: bono rei publicae nato.
26 Prav tam.
27 Pobežin, CIL V 712, str. 65.
28 Morda adlectus.
Prevod: Metel … sin … Optat … izbran po skle-
pu dekurionov, star 12 let …
Objave: CIL V 713; lupa 16033; EDR118970.
Komentar: Latinsko ime Metellus, ki so ga upo-
rabljali tako kot osebno ime (cognomen) kakor tudi 
kot gentilicij,29 je razširjeno predvsem po Italiji in 
Galijah. Vsekakor je dobro znano, saj se za njim skri-
vajo številni znani rimski politiki in kulturniki.30 Ime 
Optatus velja za eno bolj razširjenih, dokaj pogosto je 
v Italiji, pa tudi v Noriku in Panoniji.31 Priljubljenost 
imena je mogoče povezati tudi z njegovim pome-
nom, saj ga prevajamo kot »zaželen«. Tako ga lahko 
uvrstimo v skupino imen, ki so povezana z odnosom 
staršev do rojstva otroka. Prav tako za to ime ugota-
vljamo, da je bilo razširjeno tudi med sužnji, kar je 
mogoče spet povezati z njegovim pomenom.32 Ker 
spomenik in s tem napis ni ohranjen v celoti, težko 
natančno razložimo tretjo vrstico, gotovo pa jo lah-
ko povežemo z dekurioni, torej člani mestnega sveta 
(ordo decurionum), kamor je verjetno sodil tudi naš 
Metel.33
29 OPEL III, 80.
30 Prim. PIR2 C 0061; PIR2 C 0062; PIR2 C 0063; PIR2 C 
0064.
31 OPEL III, 115.
32 Kajanto, Cognomina, str. 75–77. Zakonitosti poimenovanja 
sužnjev in njihova najbolj priljubljena imena glej v Visočnik, 
Antični prebivalci, str. 284. 
33 Šašel Kos, The boundary stone, str. 382: Komen naj bi pri-
padal Akvileji.
Počastitveni (cesarski) napis na podstavku 
(foto O. Harl - lupa).
Nagrobni napis za Metela (foto O. Harl - lupa).
355
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
6. NAGROBNA ARA ZA TITA CEZERNIJA 
EUKAJRA
Najdišče: Spomenik je iz Izole, kjer je bil vzidan 
v stolnico. Danes ga hrani Civico Museo d'Antichità 
»J. J. Winckelmann« – Orto Lapidario, inv. št. 13865.
T(ito) Caesernio 
Macedonis l(iberto) 
Eucaero an(norum) XXII,
Helix pater 
5 fecit.
Prevod: Titu Cezerniju Eukajru, osvobojencu 
Makedona, staremu 22 let, postavil oče Heliks.
Objave: CIL V 482; Dexheimer, Oberitalische 
Grabaltäre, str. 84, št. 29; lupa 16109; EDR007833.
Komentar: O družini Cezernijev je bilo že veliko 
napisanega; gotovo gre za eno izmed tistih družin,34 
ki je imela velik vpliv na koloniziranje in romanizira-
nje vzhodnoalpskega prostora. Srečamo jih v Emo-
34 Šašel, Caesernii, 1960, str. 201–221; prim. še RINMS 3.
ni, kjer se kažejo kot premožni posamezniki, ki so 
opravljali tudi prenekatero pomembno mestno funk-
cijo. Vplivna družina, ki je izvirala iz severne Itali-
je (Aquileia, Tergeste), se je širila, s tem pa se je širil 
tudi njen gentilicij,35 neredko prav s pomočjo njenih 
sužnjev oziroma osvobojencev kot v obravnavanem 
primeru. Eden najstarejših napisov v Emoni je po-
vezan prav z osvobojencem Cezernijev: Titus Cae-
sernius Diphilus je bil namreč osvobojenec Assupae. 
Izviral je iz Akvileje, kjer je opravljal funkcijo sevi-
ra.36 Isto funkcijo, a predvidoma v Emoni, je opravljal 
tudi Titus Caesernius Titi libertus Ianuarius (prav tako 
osvobojenec).37 Ko govorimo o Cezernijih v Emoni, 
ne moremo mimo Lucija Cezernija Primitiva (Luci-
us Caesernius Primitivus), ki je bil tako član odbora 
petih (quinquevir) kakor tudi dekurion združenja ro-
kodelcev (decurio collegii fabrum). Njegovo nagrobno 
stelo, vzidano v zunanjo steno cerkve, so sicer našli v 
Spodnjih Gameljnah; še danes je tam kopija, original 
pa hrani Narodni muzej Slovenije.38
Naš Tit Cezernij je bil osvobojenec Cezernija z 
osebnim imenom Makedon. Eucaerus je namreč od 
gospodarja ob osvoboditvi prevzel prvi dve imeni 
(Titus Caesernius) in jima dodal svoje nekdanje eno-
delno osebno suženjsko ime, ki je bilo, kot se za suž-
nja spodobi, grškega izvora. Iz očetovega enodelnega 
imena Helix, ki je prav tako grškega izvora, lahko 
sklepamo, da gre tudi v njegovem primeru (v skla-
du s pričakovanji) za sužnja. Dexheimer sicer napi-
še, da ni nobenih kriterijev za datiranje, a če na tem 
mestu obravnavanega Cezernija (predvsem sestavo 
njegovega imena) primerjamo z najstarejšim do sedaj 
znanim Cezernijem iz Emone Titom Cezernijem 
Difilom, osvobojencem Assupe, vidimo zelo podob-
no sestavo. V obeh primerih ima gospodar samo eno 
ime, torej samo t. i. idionim. Morda ju lahko na ta 
način postavimo v dokaj podoben čas, torej v drugo 
polovico 1. stoletja pr. Kr.
7. VOTIVNI NAPIS Z RELIEFOM PANA IN 
SILVANE
Najdišče: Koper. Do leta 1901 je bil vzidan v To-
mažičevo hišo v Kopru. Danes ga hrani Civico Mu-
seo d'Antichità »J. J. Winckelmann«, inv. št. 2224.
Primigeniv[ol]a, [Me]vi ser[va], 
v(otum) l(ibens) m(erito) s(olvit).
Prevod: Primigenivola, sužnja Meva, je obljubo 
izpolnila rada in po pravici.
35 Prim. OPEL II, 19.
36 Za sevire glej Šašel Kos, Aspects of sevirate, str. 173–181.
37 RINMS 47. 
38 Lupa 3718; EDR156268, več o tem napisu, boginji Karni in 
njenem prazniku glej v Šašel Kos, The festival of Carna, str. 
129–144. Za funkcijo quinqueviri glej Šašel Kos, Quinque-
viri, str. 609–709.
Nagrobna ara za Tita Cezernija Eukajra 
(foto O. Harl - lupa).
356
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
Objave: CSIR Italia II, 1, 2003, str. 125, št. R 4; 
lupa 15844.
Komentar: Ime Primigenivola se v tej obliki v 
OPEL pojavi samo enkrat, in sicer v Dalmaciji.39 
Gotovo ga je mogoče povezati z razmeroma pogo-
sto izpričanim Primigenius, ki ga srečamo tako kot 
gentilno kakor tudi kot osebno ime.40 Obe imeni 
lahko uvrstimo v skupino (osebnih) imen, ki so po-
vezana z rojstvom (prvorojeni: Primus, Primigenius 
…; okoliščine rojstva: Geminus, Postumus …; odnos 
staršev do rojstva otrok: Donatus, Optatus …).41 Go-
spodarjevo ime je bilo sicer dopolnjeno v ime Mevus 
(namesto Maevus), kar pa ni edina možnost.42 Krajša 
imena na -vus, ki bi še lahko prišla v poštev, so na 
primer Cavus, Ravus in Novus.43 Kot gentilno ime 
se sicer pojavlja tudi oblika Mevius, ki bi bila možna 
tudi tu.44 Pomemben del spomenika predstavlja reli-
efna upodobitev božanstev: Pana (oziroma Silvana) 
in Silvan (ženske različice Silvana), ki jih je mogoče 
prepoznati po njihovih atributih: na skrajni desni je 
namreč Pan oziroma Silvan, opremljen s kozlovimi 
rogovi in tacami, v dvignjeni levici pa drži vejo. Poleg 
njega stojijo tri ženske figure (predvidoma Silvane) 
v prepasanem hitonu, tista na levi ima prav tako v 
dvignjeni desnici vejico. Silvan je božanstvo, ki ga 
tesno povezujemo z naravo, gozdovi, pašništvom, ži-
39 OPEL III, str. 158.
40 OPEL III, str. 158–159.
41 Kajanto, Cognomina, str. 73–78.
42 Prim. OPEL III, str. 80–81, kjer so zabeleženi le podobni 
primeri: fragmentarno ohranjeno ime: Mev-, Mevanius in 
Mevius.
43 Glej Solin in Salomies, Repertorium, str. 473.
44 OPEL III, str. 80–81.
vinorejo in polji. Zaradi takega značaja je bil pogosto 
priljubljen pri domačem prebivalstvu, kar se lepo po-
kaže v bližnji Dalmaciji.45 Za razliko od Norika ga 
razmeroma pogosto srečamo tudi v Panoniji.46 Sicer 
pa v Narodnem muzeju Slovenije hranijo dva oltar-
ja, posvečena Silvanu: RINMS 125 in RINMS 126; 
z območja Nevioduna so do danes znani trije: ILSl 
151, ILSl 19 in ILSl 20. Častilka na našem napisu je 
sicer sužnja, a to ne spremeni dejstva, da gre verjetno 
za lokalno prebivalko, ki je bila bolj povezana z de-
lom v naravi, z domačo okolico in se je zato priporo-
čala tistemu božanstvu, ki je nad tem dejansko bdelo.
8. PLOŠČA Z GRADBENIM NAPISOM
Najdišče: Spomenik izvira iz vasi Materija (Hr-
pelje-Kozina) in je danes hranjen v Civici Musei di 
Storia ed Arte Trieste – Lapidario Tergestino (San 
Giusto), inv. št. 13621. Napis so odkrili leta 1842 
med Materijo in Sv. Primožem (cerkev v Gradišču), 
blizu ceste Tergeste–Tarsatica oziroma Reka–Trst 
(ANSl 1975, 138).47 Predvidevamo, da je bila na ob-
močju Materije postojanka Ad Malum.
 [H]anc viam derectam 
 per Atium centurion(em) post 
 sententiam dictam ab A(ulo) Plautio 
 legato Ti(beri) Claudi Caesaris Aug(usti) 
45 O kultu na splošno glej: Dorcey, The Cult of Silvanus. Za 
Dalmacijo glej Džino, The Cult of Silvanus, str. 261–279; 
Bekavac, Silvan u Saloni, str. 151–166; Matijević, Štovanje 
božanstava, str. 25–32.
46 Perinić Muratović in Vulić, Razmatranja, str. 165–180.
47 ANSl 1975, 138.
Votivni napis z reliefom Pana in Silvane 
(foto O. Harl - lupa).
Plošča z gradbenim napisom (foto O. Harl - lupa).
357
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
5 Germ(anici) et postea translatam a 
 Rundictibus in fines C(ai) Laecani 
 Bassi restituit iussu Ti(beri) Claudi 
 Caesaris Aug(usti) Germ(anici) Imperatoris 
 L(ucius) Rufellius Severus primipilaris.
Prevod: To pot, speljano pod vodstvom centurio-
na Atija po sodbi, ki jo je podal Avel Plavtij, legat 
Tiberija Klavdija Cezarja Avgusta Germanika, 
in pozneje prestavljeno z ozemlja Rundiktov na 
ozemlje Gaja Lajkanija Basa, je obnovil primipilar 
Lucij Rufelij Sever na podlagi ukaza imperatorja Ti-
berija Klavdija Cezarja Avgusta Germanika.
Objave: CIL V 698; ILJug 1, 450; Vidrih Per-
ko, Rimski napis z Rodika, str. 443–452; lupa 16158; 
EDR007483.
Komentar: Napis iz obdobja cesarja Klavdija go-
vori o cesti, ki je sprva potekala čez območje Run-
diktov, nato pa je bila obnovljena in prestavljena na 
posest Gaja Lajkanija Basa. Napis omenja Rundikte, 
pleme, ki je izpričano na območju prazgodovinske-
ga gradišča in poznejše rimskodobne naselbine na 
gričih za Kozino, tik nad današnjo vasjo Rodik. Zdi 
se, da je današnje ime vasi neposredno izpeljano iz 
antičnega imena plemena.48 Na napisu preberemo, 
da je centurion Atij vodil in verjetno tudi nadzoro-
val dela pri vzpostavitvi poti. Poleg centuriona Atija 
je na napisu izpričan še en pripadnik vojske, namreč 
Lucij Rufelij Sever (primipilar), ki pa je poskrbel za 
obnovo omenjene ceste. Takšne gradbene posege so 
namreč v glavnem izvajali vojaki. O Gaju Lajkaniju 
Bassu oziroma družini Lajkanijcev je do danes zna-
nega že veliko;49 Bassus je bil namreč član premožne 
senatorske družine, ki se je naselila v okolici Pulja. 
V družinski posesti so bili oljčni nasadi, vinogradi, 
njive in pašniki v notranjosti. V Fažani je delovala 
lončarska delavnica amfor z žigi Lajkanijcev, ki je po-
krivala obsežno proizvodnjo olja. Lajkanijeva posest 
(in s tem njegov vpliv) je bila velika, dosegel je tudi 
konzularno čast. Nesrečne okoliščine pa so privedle 
do tega, da je vse njegovo bogastvo prešlo v cesar-
sko last. Prav ta kontekst je verjetno bistven pri pra-
vilnem razumevanju napisa. V. Vidrih Perko je leta 
2006 objavila članek, ki predstavlja sintezo in analizo 
številnih študij tega napisa od 19. stoletja do danes. 
Avtorica jih je ovrednotila in postavila v kontekst 
časa, v katerem so nastale. Gotovo je tudi ta napis, ki 
ga datiramo v čas cesarja Klavdija, posredno povezan 
z raznimi razmejitvami in mejami (morda celo med 
provincami, agri in plemeni).50
48 Slapšak, »Rodik – Ajdovščina«, str. 546–547; Slapšak, 
Možnost študija, str. 68; Vidrih Perko, Rimski napis z Rodika, 
str. 444.
49 Vidrih Perko, Rimski napis z Rodika, str. 445–446.
50 Prav tam, str. 443–452. 
9. NAGROBNA STELA ZA VETERANA 
GAJA TITIJA
Najdišče: Nagrobno stelo so našli leta 1843 v 
Pomjanu. Danes jo hrani Civico Museo d'Antichità 
»J. J. Winckelmann« – Orto Lapidario, inv. št. 13558.
C(aius) Titius C(ai) f(ilius) 
Volt(inia tribu), Vienna,
veteranus 
leg(ionis) XV Apol(linaris).
Prevod: Gaj Titij, Gajev sin, iz volilnega okrožja 
Voltinia, iz Vienna, veteran 15. Apolonove legije.
Objave: CIL V 486; Mosser, Legio XV Apollina-
ris, str. 233, št. 129; Remy in Kayser, Les Viennois, str. 
107, št. LXXIII; lupa 16105; EDR007832.
Komentar: Gentilno ime Titius je razširjeno 
predvsem v Italiji in Narbonenški Galiji, razmeroma 
pogosto pa je tudi v Noriku, Panoniji in Dalmaci-
ji.51 Origo odsluženega vojaka Gaja Titija je natanč-
51 OPEL IV, 124.
Nagrobna stela za veterana Gaja Titija 
(foto O. Harl - lupa).
358
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
no naveden, izviral je namreč iz Narbonenške Galije 
(Gallia Narbonensis), iz današnjega mesta Vienne 
oziroma mesta, ki se je takrat imenovalo colonia Iulia 
Augusta Florentia Viennensium; kot lahko sklepamo 
iz imena, mu je status kolonije podelil prvi rimski 
cesar Avgust.52 Prevladujoče volilno okrožje za to 
mesto je bilo, kot je mogoče razbrati tudi iz našega 
primera, tribus Voltinia. 15. Apolonovo legijo pozna-
mo že iz Emone, saj je kar nekaj časa prevladovalo 
prepričanje, da je Emona nastala iz legijskega tabora 
prav te vojaške enote.53 M. Šašel Kos to teorijo si-
cer zavrže,54 izkopavanja v Ljubljani v zadnjih letih 
pa nam ponujajo vedno nove podrobnosti, ki počasi 
spreminjajo in dopolnjujejo naše vedenje tudi o 15. 
legiji v Emoni.55 Manjši vojaški tabori se tako ka-
žejo na Prulah, Tribuni in celo na Kongresnem trgu. 
Rezultati novejših zaščitnih raziskav po letu 2003 so 
dopolnili naše vedenje o zadrževanju vojaških enot 
na obeh bregovih Ljubljanice v srednje- in pozno-
avgustejskem obdobju. Prav tako so med izkopavanji 
naleteli na nov nagrobnik veterana 15. legije z genti-
licijem Obulsius.56
Na osnovi veteranovega imena, ki je še brez oseb-
nega imena (cognomen), je mogoče napis datirati v 1. 
stoletje pr. Kr. oziroma na prehod tisočletij. Morda 
ga lahko celo povežemo s panonskimi vojnami med 
letoma 16 in 9 pr. Kr. Legija, ki je bila ustanovljena 
okoli leta 40 pr. Kr., je bila po bitki pri Akciju poslana 
v Ilirik in nato v Panonijo.57 
10. NAGROBNA ARA ZA LUCIJA PAPIJA 
MARCELINA IN NJEGOVO ŽENO
Najdišče: Spomenik je iz Portoroža, iz cerkve sv. 
Lovrenca. Danes ga hrani Civico Museo d'Antichità 
»J. J. Winckelmann« – Orto Lapidario, inv. št. 13508.
 D(is) M(anibus). 
 L(ucius) Papius 
 Marcellinus v(ivus) 
 f(ecit) [sibi] et 
5 Mu[---]e 
 Secu[ndina]e uxor(i), 
 lib(ertis) lib(ertabus) [et po]st(eris) eorum 
 vet(eranus) l(egionis) p(rimae) It(alicae).
52 Frei-Stolba, Zum Stadtrecht von Vienna, str. 81–95.
53 Prim. Saria, Emona, str. 245–255.
54 Šašel Kos, Je bila Emona, str. 317–329; za začetke legije glej 
tudi Šašel, Zur Frühgeschichte, str. 547–555.
55 Na splošno o legiji: Ritterling, Legio, str. 1747–1758; Whee-
ler, Legio XV Apollinaris, str. 259–308; Mosser, Legio XV 
Apollinaris.
56 Prav najdba nagrobne stele za veterana Lucija Obulsija leta 
2017 pomeni odločilno spodbudo za nastanek izčrpnega 
prispevka na temo prisotnosti rimske vojske (in s tem tudi 
15. legije) v Ljubljanskih vratih v času panonskih vojn (14–9 
pr. Kr.), ki ga je pripravil A. Gaspari in je v tisku: Gaspari, 
Nova nagrobna stela. Za Kongresni trg glej Gaspari et al., 
Avgustejska vojaška grobova, str. 125–169.
57 Glej opombo 56.
Prevod: Božanskim Manom. Lucij Papij Marce-
lin, veteran Prve italske legije, je za življenja postavil 
sebi in ženi Mu… Sekundini, osvobojenkam in osvo-
bojencem ter njihovim zanamcem.
Objave: CIL V 481; Dexheimer, Oberitalische 
Grabaltäre, str. 82, št. 23; lupa 16110; EDR007834.
Komentar: Gentilno ime Papius lahko uvrstimo 
med tiste gentilicije, ki se pojavljajo le sporadično. Še 
največ jih je mogoče najti v Dalmaciji, po ostalih pro-
vincah srečamo le po en ali dva primera.58 Poškodba 
je malodane uničila peto vrstico, saj jo je praktično 
nemogoče rekonstruirati (za razliko od ostalih, kjer 
so »luknje« predvidljive). V tej vrstici tako pogreša-
mo ženin gentilicij, ki se začne na MU in ima osem 
ali devet črk.59 Prva italska legija je bila ustanovlje-
na proti koncu Neronovega vladanja, leta 68 je bila 
v Lyonu (Lugdunum) in se borila za Vitelija v drugi 
bitki pri Bedriaku. Vespazijan jo je na začetku svoje-
ga vladanja poslal v Mezijo, kjer je bila nastanjena v 
kraju Novae.60 
58 OPEL III, 124.
59 Za možnosti glej Solin in Salomies, Repertorium, str. 122–
124. V poštev bi tako lahko prišla imena Munatius (OPEL 
III, 90), Musicius (OPEL III, 91), Mutilius (OPEL III, 92) in 
druga.
60 Ritterling, Legio, str. 1407–1417; Absil, Legio I Italica, str. 
227–238.
Nagrobna ara za Lucija Papija Marcelina in njegovo 
ženo (foto O. Harl - lupa).
359
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
11. VOTIVNI NAPIS, POSVEČEN NEMEZI
Najdišče: Spomenik izvira iz vasi Raven (ki se je 
do leta 1955 imenovala Sveti Peter) v zaledju Pira-
na. Danes ga hrani Civico Museo d'Antichità »J. J. 
Winckelmann« – Orto Lapidario, inv. št. 13546.
 Nem[e]-
 si Aug(ustae) 
 sac(rum).
 Qui[ntus] 
5 ser(vus) L[---]-
 nici Pro-
 tocteti 
 [v(otum)] s(olvit) l(ibens) [m(erito)].
Prevod: Posvečeno vzvišeni Nemezi. Kvint, su-
ženj L…niki Protokteta. Obljubo izpolnil rad in po 
pravici.
Objave: InscrIt, 10, 3, 035 (1); lupa 16119; 
EDR007332.
Komentar: Čaščenje boginje Nemeze v vzhodno-
alpskem prostoru ni pogosto (tudi drugod po imperi-
ju je ne srečujemo na vsakem koraku); poznan je oltar 
iz Emone61 ter en primer iz Petovione.62 V komen-
tarju k RINMS 23 preberemo, da so oltarji, posvečeni 
tej boginji, sicer boginji maščevanja, lahko dodatna 
potrditev za obstoj amfiteatra v mestu (morda tudi 
v Emoni). Nemezi je oltar postavil suženj Kvint, na-
pis pa prinaša tudi ime njegovega gospodarja, ki pa 
ga zaradi poškodovanosti napisnega polja ni mogoče 
popolnoma razvozlati. Pri gospodarjevem imenu bi 
morda lahko pričakovali ime tipa tria nomina, kar bi 
pomenilo, da bi se za L lahko skrivalo njegovo prvo 
ime (Lucius), da je [---]nici zaključek gentilnega 
imena in da je Protoktet (Protoctetus) njegovo osebno 
ime. Če pa ostanemo pri različici, ki jo ponuja tran-
skripcija, bi bilo gospodarjevo ime sestavljeno iz dveh 
(verjetno enakovrednih) delov. Črka L bi bila v tem 
primeru začetek imena, nici pa zaključek (v genetivu) 
tega istega imena. Ime z začetkom na L, ki se zaključi 
na -nicus, bi tako lahko bilo Leonicus.63 Tudi ime Pro-
toctetus ni pogosto; če sodimo na osnovi epigrafskih 
baz (EDR, HD, lupa), so znani le še štirje primeri 
tega imena.64 
12. NAGROBNA STELA ZA VALENSA CE-
STIJA
Najdišče: Napis so našli na Socerbu, danes pa 
ga hrani Civico Museo d'Antichità »J. J. Winckel-
mann«, inv. št. 13590.
 Valens 
 Cestius,
 Terti f(ilius),
 hic 
5 annor(um) 
 III.
Prevod: Valens Cestij, sin Terta, tukaj (počiva), 
star 3 leta.
Objave: lupa 16148; EDR007606.
61 RINMS 23 = lupa 8870.
62 HD068845.
63 Prim. Solin in Salomies, Repertorium, str. 351.
64 HD027526 = EDR072837; EDR104508; EDR104184 in 
EDR151741, kjer je sicer ime zapisano v obliki Prototetus, a 
gre za isto ime.Votivni napis, posvečen Nemezi (foto O. Harl - lupa).
360
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
Komentar: Osebno ime Valens spada med bolj 
pogosta imena in ga je mogoče najti po vsem Rim-
skem imperiju.65 Ime Cestius, ki ga sicer poznamo kot 
gentilno ime, torej v vlogi, ki je v našem primeru ne 
opravlja, ni pogosto uporabljeno.66 Kot že nakazano, 
se na prvi pogled zdi nenavadna imenska formula 
otroka, ki je sicer dvodelna, a ne v skladu s pravili 
rimske onomastike. Torej ne gre za klasičen (pravi-
len) duo nomina, ki bi bil sestavljen iz gentilnega in 
osebnega imena. Zdi se, da sta mesti imen zamenjani. 
Vsa uporabljena imena pa bi lahko uvrstili tudi med 
t. i. Decknamen, torej med tista rimska imena, ki so jih 
radi uporabljali tudi domačini (to še posebej velja za 
65 OPEL IV, str. 139–140.
66 OPEL II, str. 52.
Tertius in Valens).67 V tem kontekstu je lažje razume-
ti na tem mestu uporabljeno imensko formulo, ki jo 
verjetno lahko povežemo z domačim prebivalstvom.
13. NAPIS ZA CESARJA AVGUSTA
Najdišče: Spomenik izvira iz Škocjana (Koper), 
kjer so ga našli ob cerkvi sv. Kancijana, danes pa ga 
hrani Civici Musei di Storia ed Arte Trieste – Lapi-
dario Tergestino (San Giusto), inv. št. 13553.
67 Imena, ki so tako v izvirniku kot v latinščini zvenela enako, a 
niso imela istega pomena (noms d’ assonance ali Decknamen).
Nagrobna stela za Valensa Cestija 
(foto O. Harl - lupa).
Napis za cesarja Avgusta z vklesano avgursko palico 
ob strani (foto O. Harl - lupa).
361
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
 [I]mp(eratori) Caesari,
 Divi f(ilio), Augusto, 
 pont(i)f(ici) maxim(o), 
 trib(unicia) potest(ate) XXXVII, 
5 co(n)s(uli) XIII, p(atri) p(atriae) sacr(u)m.
Prevod: Posvečeno vladarju Cezarju, sinu Božan-
stva, Avgustu, vrhovnemu svečeniku, ki mu je bila se-
demintridesetkrat potrjena tribunska oblast, trinajst-
kratnemu konzulu, očetu domovine.
Objave: CIL V 852; lupa 16159; HD033050; 
EDR093943.
Komentar: Cesarski napis je posvečen Avgustu, 
prvemu rimskemu cesarju. Na osnovi tribunske obla-
sti, ki mu je bila sedemintridesetkrat potrjena,68 lahko 
napis postavimo v leto 14, torej v leto cesarjeve smrti. 
Napis ni opremljen z vso cesarsko titulaturo, z vsemi 
nazivi, ki so mu pripadali, je pa na desni stranski plo-
skvi upodobljena avgurska palica, ki na ikonografski 
ravni kaže na še eno od cesarjevih funkcij, namreč na 
svečeniško (avgursko?). Eden od Avgustovih atribu-
tov je namreč tudi lituus - ukrivljena avgurska palica. 
Cesarja Avgusta predstavlja kot interpreta Jupitrove 
volje na zemlji in s tem posrednika med bogovi in 
ljudmi. Sicer pa je lituus lahko tudi znamenje Avgu-
stovega vrhovnega vojaškega poveljstva.69
Sklepne misli
Avtorica je s pomočjo epigrafskih baz zbrala rim-
skodobne kamnite spomenike z latinskimi napisi, ki 
izvirajo iz slovenskega prostora, a so danes hranjeni v 
Trstu (Civici Musei di Storia ed Arte: Civico Museo 
d'Antichità »J. J. Winckelmann«, Orto Lapidario, la-
pidario Tergestino na gradu Sv. Justa – San Giusto). 
Trinajst spomenikov je razvrstila po abecednem redu 
njihovih najdišč, jih prevedla, opremila s komen-
tarjem, postavila v kontekst in poskusila datirati. V 
izoblikovani skupini napisov najdemo praktično vse 
vrste rimskih napisov: nagrobne, votivne, cesarske, 
gradbene, napise pravnega značaja itd.; na njih sreča-
mo tako navadno prebivalstvo kot tudi vojake, vete-
rane in celo cesarje. 
Na prvi pogled morda preseneča, da je delež na-
pisov pravnega značaja večji kot običajno, ko so (vsaj 
v provincialnem okolju) malodane posebnost oziro-
ma redka izjema. Med njimi sta kar dva povezana s 
cestami, javnimi in zasebnimi, ter njihovimi poteki 
(št. 2 in 8), v tretjem primeru (št. 3), ki je sicer le 
fragmentarno ohranjen, pa gre najverjetneje za javni 
odlok oziroma razglas. Na treh mestih lahko govori-
mo o cesarskih napisih, čeprav v enem primeru cesar-
jevega imena nimamo, zapisana je namreč le formula 
68 Kienast, Kaisertabelle, str. 66.
69 Osvald, Gemma Augustea, str. 26-27.
(B R P N), ki pa jo praviloma povezujemo prav s ce-
sarji (št. 4). Na že omenjenem gradbenem napisu (št. 
8) v zvezi s potekom ceste je omenjen cesar Klavdij, 
v času katerega je napis očitno nastal. Zadnji cesarski 
napis pa je posvečen cesarju Avgustu in ga lahko da-
tiramo v zadnje leto njegovega vladanja (št. 13).
Skupina votivnih napisov je sestavljena iz treh 
spomenikov: posvetilo Jupitru, Najboljšemu in Naj-
večjemu, ki bdi nad kohortami (Cohortalis), oziroma 
splošneje, kar nad vojsko (št. 1), ki ga je dal v skladu 
s pričakovanji pripraviti pripadnik vojske – najverjet-
neje Druge pomožne legije – in konzularni benefi-
ciar. Njegovo ime ni ohranjeno v celoti, je pa mo-
goče razbrati vojaško enoto oziroma njegovo službo. 
Plošča s posvetilom Panu in Silvanam (št. 7) na prvi 
pogled deluje nenavadno, a dokazuje, da je treba spo-
menike obravnavati kot celoto; napis namreč ne pri-
naša omembe božanstev, ki so izpričana ikonograf-
sko. Poleg tega spomenik kljub votivnemu značaju 
nima oblike oltarja (plošča s portretno nišo), se pa 
napis, ki prinaša ime častilke, zaključuje z značilno 
votivno formulo (V S L M). Oltar, posvečen boginji 
Nemezi (št. 11), ki ni med najbolj pogosto čaščenimi 
božanstvi, je dal postaviti suženj Kvint.
Največja skupina so tudi v našem primeru na-
grobni spomeniki z napisi (št. 5, 6, 9, 10, 12), ki so 
v obliki stele ali nagrobnih ar. Na njih srečamo čla-
ne lokalne elite (št. 5), člane uglednih in premožnih 
družin (Cezerniji – št. 6), veterana 15. legije, čigar 
origo pove, da izvira iz Narbonenške Galije (št. 9), 
družino Papijev (št. 10), katere razprostranjenost in 
razširjenost se ne more primerjati s Cezerniji, in naj-
verjetneje tudi kakega predstavnika peregrinega pre-
bivalstva (št. 12).
Zbrani spomeniki z napisi še enkrat več opozorijo 
na problematiko meja, tako antičnih (med upravni-
mi območji posameznih avtonomnih mest; v našem 
primeru Akvileje in Tergesta) kakor današnjih. Zdi 
se, da se epigrafska kultura zahodne Slovenije, ki je v 
glavnem spadala pod upravna območja rimskih mest, 
ki danes ležijo v Italiji, v slovenskem zgodovinopisju 
postavlja nekoliko na stran. Pričujoči prispevek tako 
izkorišča ponujeno priložnost in opozarja na boga-
stvo napisnega materiala tudi v tem delu Sloveni-
je – vse to ob zavedanju, da je na tem mestu zbran 
le majhen del, ki ga je zgodovinski razvoj prinesel 
v hrambo v Trst. Številni na terenu še čakajo, da se 
ponovno spomnimo nanje in jih tesneje vpnemo v že 
znano podobo zahodne Slovenije v antiki.
362
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
VIRI IN LITERATURA
LITERATURA
Absil, Michel: Legio I Italica. Les legions de Rome 
sous le Haut-Empire (ur. Yann Le Bohec). Lyon: 
Université Jean Moulin-Lyon 3; Paris: Diff. De 
Boccard, 2000, str. 227–238.
Bekavac, Silvia: Silvan u Saloni. Vjesnik za arheologiju 
i povijest dalmatinsku 104, 2011, str. 151–166.
Cortés Bárcena, Carolina: Riflessioni del cippo di 
confine di Bevke (Aep 2002, 532) alla luce di ter-
mini tra comunità appartenenti a province diver-
se (1). Epigraphica 77, 2015, str. 117–132.
Degrassi, Attilio: Il confine nord-orientale dell ’ Italia 
romana. Ricerche storico-topografiche. Bernae: 
Diss. Bernenses 1, 6, 1954.
Degrassi, Valentina in Massimo Braini: »…A Kaste-
leir, là ke una volta jera kome un castiel…« Elle-
ri: le »dimensioni« dell’ area acheologica. Monte 
Castellier. Le pietre di Elleri narrano la storia (ur. 
P. Maggi, F. Pieri, P. Ventura). Commune di Mu-
ggia: Edizioni Università di Trieste, 2017, str. 
131–167.
Dexheimer, Dagmar: Oberitalische Grabaltäre. Ein 
Beitrag zur Sepulkralkunst der römischen Kaiser-
zeit. Oxford: British Archaeological Reports, 
1998 (BAR International Series 741).
Dorcey, Peter F.: The Cult of Silvanus. A Study in Ro-
man Folk Religion. Leiden: Brill, 1992. 
Dzino, Danijel: The Cult of Silvanus, rethinking pro-
vincial identities in Roman Dalmatia. Vjesnik ar-
heološkog muzeja u Zagrebu 45, 2012, str. 261–279.
Frei-Stolba, Regula: Zum Stadtrecht von Vienna: 
Colonia Iulia Augusta Florentina Vienna. Muse-
um Helveticum: schweizerische Zeitschrift für klas-
sische Altertumswissenschaft 41, 1984, str. 81–95.
Gaspari, Andrej, Iris Bekljanov Zidanšek, Rene Ma-
saryk in Matjaž Novšak: Augustan military gra-
ves from the area of Kongresni trg in Ljubljana = 
Avgustejska vojaška grobova s Kongresnega trga 
v Ljubljani. Evidence of the Roman army in Slove-
nia = Sledovi rimske vojske na Slovenskem (ur. J. Is-
tenič, B. Laharnar, J. Horvat). Ljubljana: Narodni 
muzej Slovenije, 2015 (Katalogi in monografije = 
Catalogi et monographiae 41).
Gaspari, Andrej: Nova nagrobna stela za veterana 15. 
Apolonove legije iz Emone. Prispevek k diskusiji o 
prisotnosti rimske vojske v Ljubljanskih vratih med 
Panonskimi vojnami (14–9 pr. n. št.) in naselitvijo 
mesta na levem bregu Ljubljanice (15 n. št.). V tisku.
Istenič, Janka: Rimske bronaste čelade republikanske 
dobe in zgodnjega principata v Sloveniji. Arheolo-
ški vestnik 69, 2018, str. 292–293.
Kajanto, Iiro: The Latin Cognomina. Helsinki: Socie-
tas Scientiarum Fennica, 1965 (Commentationes 
Humanarum Litterarum, XXXVI 2). 
Kienast, Dietmar: Römische Kaisertabelle. Grund-
züge einer römischen Kaiserchronologie. Darmstadt: 
Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996.
Lőrincz, Barnabás: Legio II Adiutrix. Les legions de 
Rome sous le Haut-Empire (ur. Yann Le Bohec). 
Lyon: Université Jean Moulin-Lyon 3; Paris: 
Diff. De Boccard, 2000, str. 159–168. 
Matijević, Ivan: Štovanje božanstava među vojnici-
ma u Saloni tijekom principata. Tusculum 8, 2015, 
str. 25–32.
Moser, Martin: Die Steindenkmäler der legio XV Apol-
linaris. Wien: Forschungsgesellschaft Wiener 
Stadtarchäologie, 2003 (Wiener Archäologische 
Studien 5).
Müllner, Alfons: Emona – archaeologische Studien aus 
Krain. Laibach: I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 
1879.
Osvald, Monika: Gemma Augustea kot odsev rim-
skega kulta cesarja. Keria 3, 2001, str. 10–34.
Perinić Muratović, Ljubica in Hrvoje Vulić: Razma-
tranja o Silvanovom kultu u Panoniji povodom 
nalaza žrtvenika u Vinkovcima. Prilozi Instituta 
za arheologiju u Zagrebu 26, 2009, str. 165–180.
Pobežin, Gregor: Nagrobnik s cerkve sv. Janeza Kr-
stnika na Volčjem Gradu (CIL V 712). Volčji grad 
(ur. M. Guštin). Komen: Občina, 2012, str. 59–66.
Ragolič, Anja: The territory of Poetovio and the bo-
undary between Noricum and Pannonia / Uprav-
no območje Petovione in meja med Norikom in 
Panonijo. Arheološki vestnik 65, 2014, str. 323–351.
Rémy, Bernard in François Kayser: Les Viennois hors 
de Vienne. Bordeaux: Ausonius, 2005.
Ritterling, Emil: Legio. RE XII/2, 1925, str. 1329–
1829. 
Saria, Balduin: Emona als Standlager der Legio XV. 
Apollinaris. Laurae Aquincenses 1, Dissertationes 
Pannonicae II, 10. Budapest, 1938, str. 245–255.
Slapšak, Božidar: »Rodik – Ajdovščina«. Arheološki 
vestnik 29, 1978, str. 546–547.
Slapšak, Božidar: Možnosti študija poselitve v arheo-
logiji. Ljubljana: Slovensko arheološko društvo, 
1995 (Arheo 17).
Solin, Heikki in Olli Salomies: Repertorium nominum 
gentilium et cognominum Latinorum. Hildesheim, 
Zürich, New York: Olms-Weidmann, 1988.
Šašel Kos, Marjeta: Aspects of sevirate and Augu-
stalitas in the Northeastern Adriatic area. Histria 
antiqua 5, 1999, str. 173–181.
Šašel Kos, Marjeta: Boundary between Aquileia and 
Emona reconsidered. Epigraphica 78, 2016, str. 
221–233.
Šašel Kos, Marjeta: Emona was in Italy, not in Pan-
nonia. The Autonomous Towns of Noricum and 
Pannonia II, Situla 41. Ljubljana: Narodni muzej, 
2003, str. 11–19.
Šašel Kos, Marjeta: Je bila Emona nekdanji tabor 15. 
legije in veteranska kolonija? Zgodovinski časopis 
52, 1998, str. 317–329.
Šašel Kos, Marjeta: Quinqueviri in Aquileia and 
363
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
Emona? »Voce concordi«: scritti per Claudio Zacca-
ria (ur. Fulvia Mainardis). Trieste: Editreg, 2016, 
str. 699–709.
Šašel Kos, Marjeta: The 15th Legion at Emona – 
some Thoughts. ZPE 109, 1995, str. 227–244.
Šašel Kos, Marjeta: The boundary stone between 
Aquileia and Emona. Arheološki vestnik 53, 2002, 
str. 373–382.
Šašel Kos, Marjeta: The festival of Carna at Emona. 
Tyche 17, 2002, str. 129–144.
Šašel Kos, Marjeta: The Problem of the Border be-
tween Italy, Noricum, and Pannonia. Tyche 29, 
2014, str. 153–164.
Šašel, Jaroslav: Caesernii. Živa antika 10, 1960, str. 
201–221 (= Opera selecta, 1992, str. 54–74).
Šašel, Jaroslav: Koper med Rimom in Benetkami – 
Capodistria tra Roma e Venezia. Prispevki k zgo-
dovini Kopra – Contributi per la storia di Capodi-
stria. Ljubljana, 1989, str. 5–14 (= Opera selecta, 
Situla 30, Ljubljana 1992, str. 680–689).
Šašel, Jaroslav: Zur Frügeschichte der XV. Legion 
und zur Nordostgrenze der cisalpina zur Zeit der 
Caesars. Archäologische-epigraphischen Studien 1, 
1985, str. 547–555.
Verzár-Bass, Monika (ur.): Trieste – raccolte dei civici 
musei di storia ed arte e rilievi del propileo 1. Corpus 
signorum imperii Romani. Italia. Regio X, Friuli 
– Venezia Giulia II, Trieste 1. Roma: Edizioni 
Quasar, 2003.
Vidrih Perko, Verena: Razlaga rimskega napisa z 
Rodika v smislu nasprotujočih si interpretacij. 
Annales, Series Historia et Sociologia 16, 2006, str. 
443–452. 
Visočnik, Julijana: Antični prebivalci Spodnje Savinj-
ske doline ali kdo se skriva za imeni na epigraf-
skih spomenikih. Kronika 65, 2017, str. 281–292.
Wheeler, Everett L.: Legio XV Apollinaris: From 
Carnuntum to Satala – and beyond. Les legions 
de Rome sous le Haut-Empire (ur. Yann Le Bohec). 
Paris, 2000, str. 259–308.
Zaccaria, Claudio: Regio X Venetia et Histria. Ter-
geste – Ager Tergestinus et Tergesti adtributus. 
Supplementa Italica, n. s. 10, Roma 1992, str. 139–
283. 
Zaccaria, Claudio: Tra Natisone e Isonzo. Aspetti 
amministrativi in età romana. Le Valli del Nati-
sone e dell ’Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico (ur. 
M. Chiabà, P. Maggi, C. Magrini). Studi e Ri-
cerche sulla Gallia Cisalpina 20. Roma, 2007, str. 
129–144.
Zaccaria, Claudio: Tribù e confini dei territori del-
le città dell’Italia nordorientale. Le tribù romane. 
Atti della XVIe Rencontre sur l’épigraphie (Bari 
8–10 ottobre 2009) (ur. M. Silvestrini). Bari, 
2010, str. 103–112.
Zupančič, Matej: Iter privatum pri Črnem Kalu: od 
Črnega Pila do Predloke? (ad C.I.L. V, 509). An-
nales, Series Historia et Sociologia 19, 2009, str. 1–6.
OKRAJŠAVE
AE: L’Année épigraphique. – Paris.
AIJ: Viktor Hoffiller in Balduin Saria: Antike In-
schriften aus Jugoslavien. Heft I: Noricum und Pan-
nonia Superior. Zagreb: Narodne novine, 1938.
ANSl: Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana: Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut 
za arheologijo, Državna založba Slovenije, 1975.
CIL: Corpus inscriptionum Latinarum.
CSIR: Corpus signorum imperii Romani.
ILJug: A. and J. Šašel: Inscriptiones Latinae quae in 
Iugoslavia inter annos ... repertae et editae sunt: Si-
tula 5, Ljubljana 1963; Situla 19, Ljubljana 1978; 
Situla 25, Ljubljana 1986.
ILSl 1: M. Lovenjak: Inscriptiones Latinae Sloveniae 
1. Neviodunum. – Situla 37, Ljubljana, 1998.
InscrIt: Inscriptiones Italiae, Roma, 1931–. 
OPEL: Onomasticon provinciarum Europae Latina-
rum. Ex materia ab A. Mócsy, R. Feldmann, E. 
Marton et M. Szilágy collecta. Composuit et cor-
rexit B. Lőrincz. Vol. I: Aba– Bysanus, Budapest 
2005. Vol. II: Cabalicius– Ixus, Wien 1999. Vol. 
III: Labarum– Pythea, Wien 2000. Vol. IV: Qua-
dratia– Zures, Wien 2002.
Opera selecta: Selected papers of Jaroslav Šašel (ur. M. 
Šašel Kos, R. Bratož). Situla 30. Ljubljana: Naro-
dni muzej, 1992.
PIR: Prosopographia Imperii Romani saec. I, II, III 
(Consilio et auctoritate Academiae scientiarum 
Berolinensis et Brandenburgensis), Berlin, New 
York, 1998–2009.
RE: Pauly– Wissowa– Kroll– Mittelhaus– Ziegler: 
Real– Encyclopädie der classischen Altertumswissen-
schaft. – Stuttgart 1893–1995.
RINMS: M. Šašel Kos: Lapidarij Narodnega muzeja 
Slovenije / The Roman Inscriptions in the National 
Museum of Slovenia. – Situla 36, Ljubljana 1997.
ZPE: Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik.
ELEKTRONSKI VIRI
lupa: ubi erat lupa: http://lupa.at/ [datum zadnjega 
dostopa: 4. 6. 2019].
HD: Epigraphische Datenbank Heidelberg 
http://edh-www.adw.uni-heidelberg.de/
home?&lang=de [datum zadnjega dostopa: 4. 6. 
2019].
EDR: epigraphic database Roma: http://www.edr-
-edr.it/default/index.php [datum zadnjega do-
stopa: 4. 6. 2019].
364
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
S U M M A R Y
Roman inscriptions from the Slovenian terri-
tory kept in Trieste
The article presents Roman stone monuments 
with Latin inscriptions that originate from the Slo-
venian territory, but are now kept in Trieste (Civici 
Musei di Storia ed Arte: Civico Museo d’Antichità 
“J. J. Winckelmann”, Orto Lapidario, lapidario Ter-
gestino at San Giusto Castle). The group of thirteen 
inscriptions encompasses practically all types of Ro-
man inscriptions – funerary, votive, imperial, and 
building inscriptions, inscriptions of legal nature, etc. 
– recording the names of ordinary people as well as 
soldiers, veterans, and even emperors. 
Perhaps surprisingly at first sight, the percent-
age of legal inscriptions is higher than usual, since 
(at least in provincial environments) they largely 
represent an anomaly or a rare exception. Among 
these two refer to public and private roads, and their 
routes. In three cases, we can talk about imperial 
inscriptions, although one bears not the emperor’s 
name, but merely the formula (B R P N), which is 
usually linked to emperors. The above-mentioned 
building inscription related to a route names Em-
peror Claudius, during whose reign it was evidently 
produced. The last imperial inscription is dedicated 
to Emperor Augustus and can be dated to the last 
year of his rule.
The group of votive inscriptions is comprised of 
three monuments: the first one is a dedication to Ju-
piter, the Best and Greatest, watching over the co-
horts (Cohortalis) or, in general, the army itself. The 
monument was, as expected, erected by a member 
of the army – most probably the Second Auxiliary 
Legion – and a consular’s beneficiarius. Appearing 
unusual at first, the plaque bearing a dedication to 
Pan and Silvanae serves as a splendid example as to 
why monuments should be discussed as a whole. In 
other words, rather than stating their names, the in-
scription depicts the deities iconographically. Also, 
regardless of its votive nature, the monument does 
not have the form of an altar (a plaque with a portrait 
niche); however, the inscription, containing the name 
of a female devotee, ends with the characteristic vo-
tive formula (V S L M). The altar dedicated to god-
dess Nemesis, who is not among the most praised 
deities, was erected by a slave named Quintus.
The largest group, as in most cases, is comprised 
of tombstones with inscriptions in the form of ste-
las or altars. They present members of the local elite, 
members of distinguished and wealthy families, a 
veteran of the Fifteenth Legion whose origo implies 
that he came from Gallia Narbonensis, the family 
of Papii (no. 10), which was not as widespread and 
branched out as that of Caesernii, and most probably 
also a representative or two of the peregrine popula-
tion.
The collected monuments with inscriptions, too, 
highlight the problem of borders, both those in the 
Roman times (between administrative areas of indi-
vidual autonomous cities; in our case Aquileia and 
Tergeste) and present-day borders. The epigraphic 
culture of western Slovenia, which mostly fell under 
the administration of Roman cities which today lie 
in Italy, seems to have a somewhat marginal posi-
tion in Slovenian historiography. The contribution at 
hand therefore rises to the opportunity to cast light 
on the abundant inscription material from this part 
of Slovenia. All this while bearing in mind that the 
article brings forth only a fragment of what historical 
developments brought to Trieste for keeping. Many 
are still in the field, waiting for us to revive their 
memory and integrate them into the already familiar 
image of western Slovenia in Roman times.
R I A S S U N T O
Iscrizioni romane del territorio sloveno che 
sono conservate a Trieste
L’articolo presenta i monumenti in pietra dell’epo-
ca romana con iscrizioni in lingua latina rinvenuti sul 
territorio sloveno ma conservati oggi a Trieste (Civici 
Musei di Storia ed Arte: Civico Museo d’Antichità 
“J. J. Winckelmann”, Orto Lapidario, lapidario Terge-
stino al Castello di San Giusto). Nel gruppo formato 
da tredici iscrizioni sono rappresentati praticamente 
tutti i tipi di epigrafia latina: iscrizioni funerarie, iscri-
zioni votive, iscrizioni imperiali, iscrizioni di opere 
pubbliche, iscrizioni giuridiche, ecc. Vi sono presenti 
sia il popolo comune che soldati, veterani e persino 
imperatori.
A prima vista può sorprendere il fatto che la per-
centuale di iscrizioni di carattere giuridico sia più alta 
del solito. Infatti – almeno in un contesto provincia-
le – si tratta più di una particolarità o addirittura di 
una rara eccezione. Ben due di esse trattano di strade 
sia pubbliche che private e dei loro percorsi. In tre 
punti possiamo parlare di iscrizioni imperiali, anche 
se in un caso non appare il nome dell’imperatore ma 
è scritta solo la formula (B R P N) che di norma vie-
ne associata agli imperatori. Sull’iscrizione di opere 
pubbliche già menzionata, che riguarda il percorso 
della strada, viene menzionato l’imperatore Claudio 
ed è evidente che l’iscrizione fu realizzata durante il 
suo impero. L’ultima iscrizione imperiale, tuttavia, è 
dedicata all’imperatore Augusto e può essere datata 
all’ultimo anno del suo impero.
365
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–3662019
Il gruppo di iscrizioni votive è composto da tre 
monumenti: una dedica a Giove Ottimo Massimo 
che veglia sulle coorti e sull’esercito in generale, che fu 
fatta redigere in congruenza con le aspettative da un 
membro dell’esercito, molto probabilmente apparte-
nente alla Seconda legione ausiliaria, e dal beneficia-
rio consolare. La lapide con dedica a Pan e alle Silva-
ne può apparire insolita a prima vista ma è un ottimo 
esempio della necessità di trattare i monumenti nel 
loro insieme; sull’iscrizione, infatti, non c’è il nome 
delle divinità ma esse sono raccontate iconografica-
mente. Il monumento, nonostante il suo carattere 
votivo, non presenta una forma d’altare (lapide e nic-
chia con il ritratto). L’iscrizione porta anche il nome 
dell’adoratrice e termina con la caratteristica formula 
votiva (V S L M). L’altare dedicato alla dea Nemesi, 
che non è tra le divinità più venerate, fu fatto erigere 
dallo schiavo Quinto.
Anche nel nostro caso, il gruppo più numeroso è 
rappresentato dalle pietre tombali con iscrizioni sotto 
forma di stele o are tombali. Vi sono riportati i mem-
bri dell’élite locale, i membri di famiglie importanti e 
benestanti, un veterano della 15a Legione, la cui origo 
testimonia che discendeva dalla Gallia Narbonense, 
la famiglia Papi (n. 10), la cui estensione e diffusio-
ne non può essere paragonata a quella dei Ceserni, 
e molto probabilmente anche qualche rappresentante 
dei pellegrini.
I monumenti raccolti con le iscrizioni pongono 
ancora una volta maggiore attenzione sul problema 
dei confini, sia quelli dell’antichità (tra le aree ammi-
nistrative delle singole città autonome; nel nostro caso 
di Aquileia e di Tergeste), sia quelli odierni. Sembra 
che la cultura epigrafica della Slovenia occidentale, 
che rientrava principalmente nei territori ammini-
strativi di città romane che si trovano oggi in Italia, 
sia stata in qualche modo messa da parte dalla sto-
riografia slovena. Il presente contributo coglie quindi 
l’opportunità offerta e mette in risalto la ricchezza del 
materiale scritto anche in quella parte della Slovenia. 
Tutto questo nella consapevolezza che in questo sito 
solo una piccola parte è stata raccolta e portata a Trie-
ste per essere conservata. Molti monumenti in pietra 
sparsi sul campo stanno ancora aspettando di essere 
ricordati e intessuti più fortemente nell’immagine 
già esistente della Slovenia occidentale nel periodo 
dell’antichità. 
366
JULIJANA VISOČNIK: RIMSKI NAPISI IZ SLOVENSKEGA PROSTORA, HRANJENI V TRSTU, 349–366 2019
»Arco di Riccardo« – ostanek rimskih vrat v Trstu, 1. stoletje pr. Kr. 
(Zinn [CC BY-SA 3.0 (http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/)])
Ostanki rimskega amfiteatra v Trstu 
(Luca Aless [CC BY-SA 4.0 (https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0)]).