Tema meseca RoČNo PREMEŠČANJE BREMEN – ŠE VEDNo IZZIV PoDRoČJA VARNoSTI IN ZDRAVJA PRI DELU mag. Mladen MARKOTA, dr. med.* IZVLEČEK Slovenija sodi med države EU, v katerih delodajalci še vedno ne prepoznavajo »cost benefit« na področju ročnega premeščanja bremen. Je ena redkih držav EU, ki v svojem podzakonskem aktu na področju ročnega premeščanja bremen konkretno opredeljuje maksimalno dovoljeno vrednost bremena. Namen članka je opozoriti, da je v slovenskem prostoru varnosti in zdravja pri delu premalo izkoriščena možnost ocenjevanja tveganja z uporabo določene metodologije in ne zadostnega zavedanja zelo pomembne vloge pooblaščenega zdravnika pri ocenjevanju telesne zmogljivosti delavca. ABSTRACT Slovenia fits in with states in which employers still aren’t recognizing the area of cost benefit within the phenomenon of manual handling of loads. Slovenia is one rare states that in regulation act declares against concretely value. The purpose of this article is to stress that as far as Slovenia as concerned we are utilizing possibility of assessment of hazard by using certain methodology. UVOd Slovenija sodi med države EU, v katerih delodajalci še vedno nezadostno prepoznavajo »cost beneft« na področju ročnega premeščanja bremen. Vsekakor pa smo ena redkih držav, ki v podzakonskem aktu s področja ročnega premeščanja bremen dovoljuje izjemne vrednosti teže bremen tako za moške kot za ženske. Po drugi strani pa pravilnik narekuje delodajalcu, da naj na ustrezen način opredeli telesno zmogljivost delavca, kar je dosti pomembnejše od opredeljevanja maksimalno dovoljene teže bremena. Še vedno so določene skupine delavcev premalo zaščitene pred zdravstvenimi tveganji zaradi ročnega premeščanja težkih bremen. V večini držav EU obstajajo drugi mehanizmi, ki delodajalca »silijo«, da prepozna pomen vlaganja sredstev v zmanjševanje tveganja za zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Večina držav kot maksimalno vrednost teže bremena, ne glede na starost delavca, upošteva 25 kilogramov. Ergonomske raziskave v nekaterih državah EU priporočajo 20 kg kot maksimalno težo bremena, standardi NIOSH (Združene države Amerike) pa 23 kg. RAzSEŽNOST pROBLEMA Na ravni EU ocenjujejo, da letni stroški odpravljanja posledic zaradi nepravilnega dvigovanja bremen znašajo okoli 5,5 milijard EUR. Podatki za leto 2000 * Inšpektor-višji svetnik, Inšpektorat Republike Slovenije za delo,Parmova 33,1000 Ljubljana Delo in varnost 52/2007/5 kažejo, da je 37 % delavcev v državah Evropske unije imelo težave z zdravjem, povezane z ročnim premeščanjem bremen. Na Nizozemskem so ugotovili, da je 54 % delavcev v svoji delovni karieri krajši ali daljši čas imelo težave z zdravjem, povezane z ročnim premeščanjem bremen. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da je takih 15 %, v Franciji pa 30 %. Na Danskem poročajo, da so v obdobju 2000 do 2006 za 15 % znižali nezgode pri delu, povezane z ročnim premeščanjem bremen. DOVOLJENE OZ. pRipOROčENE VREdNOSTi dViGOVANJA - izKUšNJE dRUGih d RŽAV EU iN pRipOROčiLA Podzakonski akti večine držav članic EU ne opredeljujejo konkretnih dovoljenih maksimalnih vrednosti za težo bremen, ki jih delavci premeščajo na delovnem mestu. Ne opredeljuje jih niti direktiva 269 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen. Da bi poskusili razumeti način razmišljanja nekaterih držav na področju ročnega premeščanja bremen, povzemamo izvirno dikcijo britanskega pravilnika o ročnem premeščanju bremen (1): »The Manual Handling Operations Regulations set no specifc requirements such as weight limits. The er-gonomic approach shows clearly that such requirements are based on too simple a view of the problem and may lead to incorrect conclusions. Instead, an ergonomic assessment based on a range of relevant factors is used to determine the risk of injury and point the way to remedial action«. »Priročniko ročnem premeščanju bremen« ne opredeljuje specifčne zahteve, kot npr. težo bremena. Ergonomski pristop k problemu jasno kaže, da gre v primeru opredelitve teže bremena za poenostavljeno gledanje na problem, ki nas lahko pripelje v nekorektne zaključke. Namesto tega pravilnik opredeljuje ergonomsko ocenitev relevantnih dejavnikov«. Britanski pravilnik je odraz sprememb kulturnih navad delavcev in delodajalcev na področju ročnega premeščanja bremen, pa tudi odraz dejstva, da so britanski delodajalci na tem področju prepoznali “cost beneft” problema. Na zelo podoben način to področje opredeljujejo nemški, estonski, irski in švedski pravilniki. Tabela 1 kaže, kako pravilniki nekaterih držav članic EU opredeljujejo maksimalne vrednosti za težo bremena na področju ročnega premeščanja bremen. Iz tabele je razvidno, da se večina držav članic EU v svojih podzakonskih aktih »izogiba« konkretnemu opredeljevanju maksimalnih vrednosti teže bremen. Namesto tega dovoljujejo dvigovanje bremen, ki ne povzroči okvare zdravja delavcev. Že dolgo je namreč v teoriji dvigovanja bremen jasno, da je obremenitev delavcev odvisna od številnih drugih dejavnikov (lastnosti bremena, 7 Tema meseca lastnosti delavca, značilnosti delovnega okolja) in da sama teža bremena pomeni en sam podatek v analizi obremenitev delavcev. Zato oceno tveganja prepuščajo presoji pristojnih strokovnjakov. Ker se delodajalci zavedajo, da bi ob okvari zdravja morali delavcu plačati visoko odškodnino, si močno prizadevajo, da do teh okvar ne pride. Za tak način jih stimulirajo tudi zavarovalnice, saj incidenca pojavnosti vpliva na višino prispevne stopnje (vsaj v veliki večini držav). Tabela 1. Opredeljenost maksimalnih vrednosti teže bremen v različnih državah EU Država Maksimalna vrednost opredeljena? Priporočena maksimalna vrednost Avstria Ne 5 kg Belgija Da –  5 kg Ciper Ne 5 Danska Ne 5 Nemčija Ne 5 Finska Ne 5 Francija Ne 5 Velika Brit. Ne Ne Nizozemska Ne 5 Italija Ne 5 Švedska Ne 0 Slika 1. Priporočene maksimalne vrednosti ročnega premeščanja bremen. http://www.preventex.qc.ca/documentation/en/Vol21_1A.pdfVir: pRipOROčiLA GLEdE MAKSiMALNEGA BREMENA Tudi Mednarodna organizacija dela (MOD) v konvenciji 127 iz leta 1967 ne opredeljuje konkretne maksimalne vrednosti teže bremena. Na splošno opredeljuje pravico delavca do usposabljanja, izogibanja prenašanju težkih bremen ter obveznosti posameznih članic MOD do izboljšanja stanja (2). Tudi Priporočilo MOD 128 ne opredeljuje vrednosti in bolj ali manj povzema dikcijo konvencije 127 (3). NIOSH (National Institute for Occupational Safety and Health) defnira kot RWL (Recommended Weight Load) – priporočena vrednost, breme 23 kg (4). Čeprav britanski pravilnik ne opredeljuje maksimalne vrednosti, njihov HSE (Health nad Safety Executive) predlaga maksimalne dovoljene vrednosti za posamezne panoge. Tako npr. za področje proizvodnje papirja priporoča maksimalno vrednost 17 kg (5). Britanski izdajalci časopisov so samoiniciativno »standardizirali« maksimalno vrednost bremena na 15 kg (5), čeprav je praksa večine britanskih delodajalcev, da dovoljujejo preme- 8 ščanje bremen, težkih do 12 kg. Koristne informacije o priporočenih maksimalnih vrednostih teže bremen so dostopne na spletni strani http://www. preventex.qc.ca/documentation/en/ Vol21_1A.pdf (slika 1). Omenjena spletna stran prikazuje priporočene maksimalne vrednosti v optimalnih razmerah NIOSH-a in standarda ISO 11228-1. Ob upoštevanju standardov je treba upoštevati frekvenco dvigovanja bremen, trajanje, značilnosti bremena, značilnosti okolja in položaj pri delu. OcENJEVANJE TVEGANJA Obstajajo različne metode ocenjevanja tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen. Danes se največ uporabljata britanska metoda MAC (Manual handling Assessment Charts) - slika  in nemška KIM (Key Indicators Manual handling) - slika 3. Dostopni sta na spletni strani inšpektorata Republike Slovenije za delo http://www.handlin-gloads.eu/sl/15.htm. Vendar je treba omeniti, da imamo tudi v slovenskem prostoru varnosti in zdravja na voljo uporabno in prijazno slovensko interaktivno metodologijo (slika 4), ki sojo pripravili na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d., kjer je tudi dostopna. Omenimo, da metodologija nima pravne podlage v podzakonskem aktu. Ne glede na to pa je njena uporaba zaželena kot podpora k odločanju o tveganjih, povezanih z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu. Seveda lahko delodajalec oziroma njegov strokovni sodelavec izbere tudi druge metodologije ocenjevanja. Slika 2. Britanska MAC metodologija ocenjevanja ročnega premeščanja bremen Vir: http://www.handlingloads.eu/sl/20.htm Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca Slika 3. Nemška KIM metodologija ocenjevanja tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen Vir: http://www.handlingloads.eu/sl/20.htm Slika 4. Metodologija ocenjevanja tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen. Vir: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. POMEMBNO Zelo redko pa se delodajalci zanima- jo za možnost ocenjevanja tveganja Na inšpektoratu RS za delo (IRSD) ročnega premeščanja bremen oz. me-ugotavljamo, da se vprašanja delo- dajalcev nanašajo pretežno na dikcijo todologije ocenjevanja. Ob tem pa se 7. člena pravilnika o pogojih za roč- pozablja na pomembno dikcijo 6. člena no premeščanje bremena: “Delavec pravilnika: posamezne kategorije sme ob upo- »Pri določanju delovnih nalog za roč- števanju dejavnikov iz priloge I ročno no premeščanje bremen mora deloda- premeščati bremena z največjo maso, jalec upoštevati telesno zmogljivost, določeno v prilogi II, ki je sestavni del starost in spol. Telesno zmogljivost tega pravilnika. Skupno sme delavec oceni pooblaščeni zdravnik«. V tem najhitreje v dveh urah premestiti le primeru pa je mnenje pooblaščenega 1000 kg najtežjih bremen in isti dan ne zdravnika za delodajalca zavezujoče. sme biti obremenjen z dodatnim delom Pomembno je poudariti, da ima vsak premeščanja. “ delavec, ne glede na starost ali spol, različno telesno zmogljivost. Zato je absurdno problematiko ročnega premeščanja bremena omejiti le na dikcijo 7. člena pravilnika. zAKLJUčEK Značilno je, da v Sloveniji delodajalci še vedno niso prepoznali »cost beneft« problematike ročnega premeščanja bremen. Glede na to, da ni sistemske ureditve diferenciranih prispevnih stopenj, je to razumljivo. Tudi na področju problematike ročnega premeščanja bremen ne uporabljajo pravilnika na pravi način in se predvsem posvečajo mehaničnemu seštevanju vrednosti bremen v okviru 1000 kilogramov. Zelo malo pa uporabljajo možnost izračuna obremenjenosti delavca na osnovi ocene tveganja. V slovenskem prostoru varnosti in zdravja imamo na voljo zanesljivo metodologijo izračuna. Nima sicer pravne podlage, vendar pomeni pomembno pomoč pri ocenjevanju obremenjenosti. Zelo malo ali sploh ne se delodajalci o problematiki ročnega premeščanja bremen pri ocenjevanju telesne zmogljivosti delavca posvetujejo s pooblaščenim zdravnikom, specialistom medicine dela. Mnenje pooblaščenega zdravnika je v tej specifčni situaciji za delodajalca zavezujoče. LiTERATURA: 1. The manual Handlings Operations Regulations 1992, Statutory instruments, 1992 No 2793: 1-6. 2. http://www.ilo.org/ilolex/cgi-lex/ convde.pl?C127, dostopno na spletni strani na dan: 19.09.2007. 3. http://www.ilo.org/public/english/ protection/safework/standard.htm, dostopno na spletni strani na dan: 19. 09. 2007. 4. http://www2.fhs.usyd. edu.au/ess/smith/ EXSS%203004%20Ergonomics/ Lectures/Lecture%2014%20Gui delines%20for%20Safe%20Man ual%20Handling%20(colour).pdf, dostopno na spletni strani na dan: 18. 09. 2007 5. http://www.hse.gov.uk/pubns/ iacl105.pdf, dostopno na spletni strani na dan: 18. 09. 2007 Delo in varnost 52/2007/5 9