Ccne in setfnska poročiia. Mariborski trg. Na mariborski trg dne 28. liiarca so pripeljali špeharji 24 vozov z 77 zaJdanimi svinjami. Radi slabega in deževnega vremena sena, otave in slame ni bilo na Irgu. Svinjsko meso je bilo po 15 do 25 Din. Čobula je po 4 do 5 Din, krompir po 1.50 do 2 Din, česen po 16 do 18 Din, ohrovt glava po 1 do 4 Din, fcarfijola glava po 5 do 16 Din, sveže zelje po 2 do 8 Din, kisla repa pa 2 Din, kupček špinače po 1 Din, jabolka po 4 do 10 Din 1 kg, suhe slive po 10 do 12 Din, mleko po 4 do 5 Din, smetana po 14 do 16 Din, surovo maslo po 44 do 48 Din, jajca po 1 do 1.50 Din. Pšonica je po 3 Din, rž po 2 Din, ječmsn po 2 do 2.50 Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2 do 250 Din, ajda po 2. do 2.50 Din, proso po 2.50 do 3 Din, fižol po 5 do 6 Din. Kokož komad po 37 do 45 Din, par pi.čancev po 60 do 90 I)in, purani po 80 do 150 Din. 1 kozlič po 80 do 100 D, doniači zajci po 20 do 40 Din. Marifc3rs.:o sejra_ko porožilo. Prignanih je bilo: 10 koiij, 13 bikov, 170 volov, 26G krav in 14 tplei, skupaj .79 knniadov. 1'ovprečne cene ta razlitue živaii-ke vrste na sejn.u 20. «uSca 1929 so liile sicdeče: voli 1 kg žive tože od 5.7"> do 850 Diu, l)iki za klanje od (> do 8 Din. ki;i\e nd .'...10 do 8 50 l)m, nilnda žtvina od (i do 8 Din. Prodalo se je: 313 komadov, od teh za izvoz v Italijo 41 komadov, v Avstrijo 46 komadov. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za SSaiibor in okolico priredi v nedeljo, dne 7. aprila t. 1., ob 10. uri v dvorani oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru predavanje o vzgoji vzpenjalk in cvetlic Predava znani strokovnjak prof. ine (.. Jeglič. K obilni udeležbi vabi v:.. zanimance — odbor. Predavanje o sadjereji se je vršilo dne 17. marca v Dobrni pri Celju, na katcrem je govoril g. Konrad PečovniU tudi o cepljenju, škropljenju, pomlajenju in drugem zelo poučno za naše sadjarjc! Poročllo Ljndske posojilniee v Celjn. Dne 22. marca t. 1. se je vršil občni zbor Ljudske posojilnice v Celju. Iz poročila posnamemo, da sc je ta zavod v mimilem letu prav krepko razvil in z.clo lepo napredoval. Denarni promet je znašal Din 606,430.299.52. Števiio zadružnikov je nat-astlo od 3249 do 3979. Ilranilnc vloge na knjižice in v tekočom računu so znašale koncem leta D 78,419.225.32 in so torej v letu 1928 narastle za Din 16,748.724.11. Stanje posojil koncem leta 1928 je bilo sledeče: hipotečna posojila Din 20,556.009.98, menična posojila Din 8,612.075.03 in posojila v tekočem raCunu Din 26,436.406, skupaj 55,604.491.71 Din. Povišck proti prejšnjemu letu Din 10,816.522.41. Razpoložljivega denarja je imel zavod ob koncu leta 1928, naloženega pri raznih denarnih zavodib, Din 20,116.752.70, znak velike likvidnosti zavoda. Rezervni zakladi so se zvišali koncem 1. 1928 upoštevajoč tudi dobiček iz leta 1928 po Din 237.269.53, na Din 1,168.448.90. Iz zgoraj navedenih številk jasno razvidimo, da se zavod vsestransko lepo razvija in da uživa splošno največje za upanje in simpatije. Priporočamo ga vsem najtopleje. Nehat o škroplienju sadneiia drevta. Najbolj nevarna in razširjena bolezen, ki napada nekatere sadne vrste, je škrlup ali krastavec. Napada lisle in plode (sadeže), pa tudi mlad les. V; ormoškem in ljutomerskem okvaiU pravijo, da je sadje vbito. Mnogi, ki «1- tajo kake strokovne liste in ki se zanimajo za napredek kmetijstva, take bolezni že poznajo, a mnogi še razne bolczni pripisujejo vremenskim neprilikam ter trdijo, da je kultura vbita (poškodovana) od megle in dežja. V enem oziru imajo ti nevedneži skoraj piav, ker se glivične bolezni bolj širijo v deževnih letinah. — Jablan, ki je najbolj podvržena krastavcu, je brezdvomno zlata parmena (Wintergoldparmane). Ta izvrstna sorta, ki je v vinorodnih krajih precej razširjena in ki jo vsak dobro pozna, je imenovani bolezni tako podvržena, da jo malokatera ugodna lega pred tem varuje, pa to tudi v sušni ugodni letini. — Leta 1921, ko še sem bil v službi pri vinogradih nemškega viteškega reda (križniškega reda) pri Sv. Miklavžu nad Ormožem, kjer so tudi obsežni sadovnjaki, d"a se lahko naredi čez 300 hl jabolcnika, je en del sadovnjaka, zasajenega z zlatimi parmenami, škrlup plodove tako uničil, da so ostali drobni ter se niti niso dali otresti. Škropiti pa se vsled pomanjkanja delavcev ni moglo. Kdor ima torej to drevo ter mu rado rodi (navadno je to drevozelo rodovitno), a mu krastavec uničuje sad in listje, naj se le odloči za škropljenje, ker izgube za to ne bo trpel. Boljše je žrtvovati nekaj denarja za škropivo, kakor da mu bolezen uničuje leto za letom pridelek. Škropi se z modro galico, ravno tako pripravljeno kot za trto, le da se za prvo in drugo škropljenje lahko vza me močnejša raztopina (l^—2%). To delo se vrSi prvič v prvi polovici aprila, predno je še popje razgnalo, drugič med cvetjem ali pa po cvetu, in tretjič, ko so že plodovi razviti (v juniju). Uporabne so za to delo navadne nahrbtne škropilnice. Razume se, da se mora škropivec poslužiti za to pripravne lestve. Ako pa se tudi z lestvo ne doseže vrha, se lahko vzame razpršilnik (Zerstauber) v stran in tanki curek potem nese visoko, ki pa se nazaj po vejah razpršuje. Poškropiti se mora seveda temeljito, drugafie je delo brez uspeha. Sicer se dobijo za to primerne prevozne škropilnice, vendar pa za tistega, ki nima obsežnega sadovnjaka, ne kaže iste nabavljati. Pač pa bi kazalo, več sosedov naročiti skupno. Sedaj, ko se oživljajo kmetijsko-nadaljevalne šole, bode tudi sadjarstvo prodrlo med širše kmetske sloj"e ter se bodo začeli za to važno panogo vse fcolj zanimati. Kjer pa že životarijo sadjarske in vrtnarske podružnice, so se že nekateri lotili pridnejšega sadjarstva; ter ne škropijo samo z modro galico, ampak tudi z drugimi sredstvi proti raznim boleznim in škodljivcem. PriŠel je nov Cas, ko se sadje ne bo ' prvi vrsti uporabljalo za jabolčnik, kakor Be je to godilo dosedaj večjidel povsod, marveč se bo moralo gledati, da se kak hajbolj gospodarsko izkoristi, spravi v henar, in zato bo treba nuditi boljšo kakovost, kar pa se more le doseči z boljšim negovanjem ali boljSe rečeno: t umnim sadjarstvom. Vsled letošnje hude zime bodo morda trpele na pozebi kanadke, sevniške voSčenke in druge bolj obtutljive \rste ter bo taka drevesa treba najbvž po- mladitr. Sicer nevarnost ni prehuda, ker je lansko leto les dobro dozoiel. Kdor pa sadi novo drevje ter nima naj bolj ugodne Jege in za to primerne ze* mlje, ali če nima veselja in dobre volje, da bi drevo tudi nialo negoval — ga tuintam malo okopal, osnažil in pognojil — naj ne gleda jereveč na fine sorte, ampak se naj zadovolji z bobovcem, renskim krivopeceljem in drugimi sortami, ki niso tako podvržene raz nim boleznim. Kaj pomaga saditi imenitne vrste, ko pa pozneje nima dosti koristi! Ko so pred leti nekatere graščine obnovile svoje sadovnjake le z kanadkami, ananaskami, sevniškimi voščenkami, zlatimi parmenami, jih sedaj gledajo že bolj po strani, ali pa jih precepljajo, ali pa morda celo izmetujejo. Ananaska in londonski pepinek se skoraj izključno obneseta le v vrtnih nasadih, kjer se svet vedno obdeluje. Posamezne sorte zahtevajo tudi svoje lege, pripravnost zemlje, pa tudi od podnebja je mnogo odvisno, kar je že gotovo vsakemu znano. Kdor hoče saditi drevo, a mu stvar ni prav jasnar stori dobro,.če se prej obrne na Sadjjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubliami, na domačega šolskega upravitelja, ali pa si preskrbi knjigo »Sadni izbor za Slovenijo«, katero je izdalo imenova«o društvo. Premisliti je še treba, da razne bolezni, pred vsem krastavec, lahko tudi napadajo manj važne sorte, ako jim zemlja in krajevne razmere za nijth življenski razvoj ne prijajo, ali ako pod nebni pojavi niso baS najbolj ugodni. Treba bo torej obrniti sadjarstvu malo veC pozori>osti ter se malo bolj objektivno oprijeti potrebnega negovanja, kamoi' spada tudi — škropljenje. Val. Br u me n.