S cistimi računi na dan! Rnamenje dobrega sospodarstva j« red in natančuost od vseh strani, pri na&em državnem gospodarstvu pa fesS teaa v največji mteri prjmanjkuje iu suKo pada tudi naš ugled v zunanJ*n« fl*etu. Sv^et nas pozna, kot silno joiifjisko državo, kot državo, ki neprestano kupuje orožje in kot pravo vratofcišfce vseii pristašev ruskega oa» *kega nasrlja. Vojaštvo in policija, to je ponos ijaJSih vladinovcev, za delo in socijalni »apredek pa nimaio pravega razlimavaijja. Politika na zunaj se vedno ravna po politiki, katero vlada vodi v (tržayiv, Ce je ta slaba in če je z njo vtečji del naroda nezadovoljen, potem iudi t zunanjem svetu ni ne uglsda in ae kredita, JSe od nekdaj gledajo evropskie drlaw s prav posebnim občutkoms na Baikau. Eue z odkrito mržnjo, 6eŠ, da tam si kultura, druge pa z grabežljivina polilepom v trdnem prepričanju, da m Balkanoe lahko prcsLepi in iztoorjtsti. DanaSnji balkanizem je nek(ianjega daleč prtekosil, razlil se je flrez Drino in Savo ter nudi danes raznim izkori&čevalcem najšir&e polje, Srbska državno gospodarStvq ni fiikdar poznalo pravega reda, boljšati m je zafielo kratko pred balkansko j vojno, Jd je pa to ureievanje prepre- j <8ila ter iz naroda napravila velike si- i romafee, iz politikov in veljakov pa j aajliujše špekulante in izkorišfievalcej kj so odirali med vojsko srbski, dar ttea pa triplemenski narod države ~X finančnem ministrstvu su zadnjl državmo-gospodarski zakijučki od Jeta 1012t od tega časa pa straSoi, jjristno balkanski jiered, v katerem se n« T6, kdo py.e in kdo plača«, Po preobratu so srbski veljaki na iiujskaii srbski narod ter mu vtepli v glavo nekako zmagoslavno in samoIjubao misel, ki ho6e na vsak način uadviado in prvo besedo srbskega ple mena v skupni državi, pri tem pa niso mislili na narod, temveč na svoijie o* sebne koristi. V vsaki vladi so si obdržali najvažnejša mesia 4n danes, ko sami vladajo pi'oti ogromnj, ve6ini naroda, so spravili državo tako dale5, 4a rlada veliko nezadovoljstvo in o- ! gorftenje ne samo pri nas, v Sloveni}i ta Hrvatskil tem^č tudi v Srbiji, ka- j »ri so vse obetali Da škodo takozva- • nih jt^Jsvobojenoev" ali bolje refieno <lržavljanov druge in tretj© vrste — ! Hr?atov in Slovenoev la katero so z foreavestnim hujskanjem upregli v «voje sebične nameae. "VlelesTbski po^tiM dobro pozna^o ftelavno in kulturno moč Sloveiuoev ia Hrvatov, naložiii so jim stra&na bremena, sodelovati jih pa niso pustili, dobro vedoč, da bi se tedaj mnoga Spekulacija iji gi/J5ufija nad narodom preprečila in razkrila. Napravili so &i proste roke, delavske mandate so razveljavili, večiao hrvatskih in, slovenskih narodniji zasfopnikov so potisnili v Cpozicijo in nad narodonii ki zahteva svobodo in pravico, sa nametali kopo ,,obznan" in vsakovrstnih riz)emnib." zakonov. Danes, ko režijo prazn^ državne biagajne, gospodje na vladi še vedno ne vedo, kje so pravi ,,protidržavniM ©lenienti, ki so nam nakopali toliko ne sreče in obenem tudi toliko sramote vsled brezvestnosti ip divja&kega nereda, V poditiki je lahko, ljudi, ki nibo za centralizem in za demokratskoradijkalno paševaflje, &e kraitkomalo proglasi za Mprotidržavne" ter pusii, da jih. policaj'i in žandarji pe&tijo po Bvoji mili volji v gospodarst*v*u je pa •drugače. i Radikalci iu demokrati vla<1a]o, sedaj pa gjtedajo prazno državno biagajno. Finančni mjBister podaja svoje poročilo in priznava uradno, da v natem gospodarstvu ni iieda. Knji^ nl, zapisnikov ni ia tako je vsaka to6na ugotovitev premoženjskega stanja nemogoča. Slovenci in Hrvati pla6ujejo davke, Srbi sioer tudi, samo se ue more ugotoviti, v koliko zadoščajo svo ji dolžnosti. To je prav razumljivo. Mi vemo, kaj plafiamo, mi imamo knjige, v Srbiji pa še do danes nimajo ne zemljiške knjdg«, ne ureienih davkarij, skratka, nikogar ni, ki bi v Srbiji davke pravično uredila razpisal in pobiral. .^sokS gospodiji^ so gosipodarili, raftunov pa niso polagali z lepim izgovorom, da se je med vojuo vse izgubilo. VeJjaiji na vladi gospodarijo z državnim blagoin, privatno premoženje jim raste, računi državnega gospodarstva se pa izcubljaio — v teti treji letih miru baS tako, kot med dolgo vojno. Gospod minister poroča o tem, dela kisle obraze, maje z glavo, predlaga to, predlaga oao, do pravega predloga pa le ne pride, da spadajo vsi državnl gospodarji, ki nimajo računov — naravnost pred &odiS6e. Kdor plačuje in ve, kaj plačuj©, zahteva tudi pravico odločiti o vodstvu gospodarstva in mi si pravic ne damo jemati ter ho6emo na vsak naCin 5isti obračun, dokler ie Se čaa.'