DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo vsul. ríftrlfilí; ;íIuí : : je ta dim jinwiiik, dmi Jiopiej. : :
Cena jim jc za celo leto (od itjjrila do iiprila) ^í K, za po[ leta I';>0 lí. NaroEniiia za Ncmiíijo, lïosuo iii iiru(,'e evropske drŽave ziiasa 3-50 K, za Ameriko K. List ill o^Iiisi Ne pliU!tij»Jo iiiiiirej.
: Vho ilojiisc, )iarof;iitiio in Oitiiaiiila : sprejema liskiiingi J. Ki'ajťc iiiisl.
Novo
uradnišho ministrstvo.
Dobili Slili) uradniško preiiodito ministrstvo, obstojetíe iz truli ministrov — ministrski predsednik dr. Seidler plemeniti Feuclitenegg, minister za prehrano Hiifcr, notranji minister grof Toggcnburg. Druga ministrstva so ostala nezasedena in jili vodijo začasno uradniki posameznih ministrstev, Naloga tega uradniškega ministrstva je, da dobi od pailamenta proračunski provizorij in napravi pot za jesen moínemu koiiccntracijskeniu parlanientarnenni ministrstvu. Sedanji vladi ho partament brez-dvomiio odobril proi'ačunskl provizoï'îj. Nato bo zbornica še rešila vprašanje za imdaljšanja mandatov in izvedla volitve v dclegacije. Delegacije se sestanejo nji Dii-naju že v jnliju koj po zasedanj» zbornice.
Dunaj, 20. junija. Novoimenovani naěehiik parlament a dr. Kiiist vitez jil, Seidler je predložil cesarju sledeči seznam svojega kabineta v odobritev.
Ministrsko pi'cdsedstvo: sekčni načelnik dr. pl. Seidler.
Notranje ministi-stvo: dosedanji tirolski namestnik groi Toggenburg.
IMitiistci' XÍI IJiiitslio i)rt;lirano : generalni major Hofer.
Voditelj ministrstva deželne luainbe: sekčni načelnik flm. Karol Czapp plemenili Birkenstetten.
Voditelj trgovinskega ministrstva: pi'Cdseduik statisti(íne osrednje komisije dr. Mataja,
Voditelj finančnega ministrstva : sekčni načelnik baron pt Wimmer.
Voditelj pravosodnega ininisitrslva: sekcni načelnik dr. pl. Scliauer.
Voditelj železuiškega îiiinistrstva; selwni načelnik baron pl, Banhans.
Voditelj ministrstva javnili del; sekčni načelnik pl, Homann.
1'oljedelsko ministrstvo : sekčni načelnik Ertl.
Posle, ki ji!i je vodil dozdaj minister Bobrzynski, bo prevzel dvorni svetnik Twardowski, ki je imenovan za aekijiiega načelnika.
Dunaj, 24. junija. (K. u.) Nove ministre zapriseže cesar danes dopoldne.
V novi vladi so trije tiiinistri, ravno toliko, kolikor jili mora biti, ila more zbo-1'ovati ministi'ski svet. Ostali člani nove vlade so ie voditelji ali upravitelji svojih ministrstev.
Govor dr. Laginje v državnem zboru.
„Slovenec" v št. 130. piše: Dunaj, 14. junija 1917, V današnji pi'oi'ačunski debati je govoril podpredsednik Jugoslovanskega kluba, jiačelnik Starćevit-eve stranke dr. Ijaginja. Izvajal je: Narod sti'ada. Umira. Moški so v vojni. Ženske ti'pe. Veliko žensk in otrok so odvedli zdoma. Naš jez trpi tiepriiiierno več kot drugi deli dižave. Pi'ošnje in pritožbe stoletji so neuslišane. 1'i'itisk birokracije je vedno hujši. Razumete sedaj li naš krik.
Ko se verige eenti'alizma v imenu neke nove Avstrije oklepajo vedno bolj krog nas, je naša dolžnost, da zahtevamo lastne države, kjer si bomo svoje dohodke in izdatke določali sami v soglasju s pre-svitlim vladai'jem, kjer nas ne bodo tlačili Neniri ali Madžail tŽfvaiitio odobravanje in ploskanje.)
Slavonija in Sretii nam bosta dajala iirane. Za svoje brate in prijatelje bomo čuvali vj'ata v svet, našo aiirjo Adrijo! Nejirijatelji, Vam pa velja klic, roko ])roČ od Adrije!
Pozdravljam sklep hrvatskega sabora, ki zahteva od vlade, naj se pošlje hrvatsko žito najpreje v lîosno in Dalmacijo. Še-le preostanek drngam.
Ivaj pa rekvijirati ))ri nasV „Odknd zlata, kiula nema zlata, odkud hleba, kiida nema hleba. Hleba, lileba gospodam, toga treba." (Pritrjevanje.) Predvsem se hočem dotakniti prestolncga govora. Otiienjati in kritizirati ni samo naša ustavna pravica, temveč tudi dolžnost. Odgovornosti ne
nosi -vladal', ampak vlada. Vladar si pridržuje piisego na ustavo do konca vojne. Preje )ia pravi, da se hoče držati ustavnega vladanja. To je respa, slovesna izjava. Zato naspi'otjc, katerega ne moremo rešiti.
naši ustavi gre itak vladarju ustavna pravica, nai)Ovedati vojno, sklepati mir in pogodbe z di'iigimi državami. Zato si ni treba pridržavati prisege.
Ministrski pi'edsednik je trdil, da drži Avstrijo. KakoV Novo? Staro? Enotne drŽave hoče. Ni je'bllo nikdar, to je laž. Zgodovina sicer pozna Avstrijo! A to je pomenilo le jiosestva vladarske hiše.
Avsl.rija je kot druga nemška država nemogoča. To bi pomenilo le suženjstvo za Cehe, Poljake, Jugoslovane.
Nemci zahtevajo posebne ureditve za malenkostno nemško ozemlje na Češkem ! Pozabijo pa, oziroma hočejo pozabiti, v kákšnem robskem ršzmeiju se nahajajo posebno štajerski in koroški Slovenci. Take zahteve so skrajno krivične! Ako zahtevamo, da se s kraljevino Hrvatsko združijo geogratično in narodno tja spadajoče zemlje, ni nobene nevarnosti za Nemce. Z nekaj mesteci in otočcem kočevskim bi se kot neagresivní narod spo-lazunieli. Enako velja za one od Italijanov naseljene kraje.
Da bi pa radt par mest milijoni ljudstva pod tretiii državnimi oblikami lil z deželami morali Živeti, ne moremo prenašati.
Ideal narodne avtonomije vstaja! Kaj pomeni to pri nas, kjer vse narode vladata le nemško in madžai'sko i)leme. Germanizacija na vseh i>lateh, V istrskih šolah je Šolska iipi'ava po tajnih uredbah vpeljala nemški pouk v prvem i'azredu ljudske šole! Nadzornik ne zna besedice slovenski ali hrvatski, V Bosni šolske otroke uče telovadbe tiiko, da drnžijo turške, hrvatske in srbske otroke v posebne rojue vrsto, ki se napadajo. liiijskajo že otroke. (/Zgražanje.)
Naša zahteva je stara ! Z nami harmo-nii'a narod. Leta 1907. sem isto predlagal. Le princ l.ichtenstein je vi'gel besedo „trijalizeni". Nihče ni ugovarjal. 30. maja
pa so se tudi krščanski socijalci po svojem zastopniku izjavili proti nam. Kje so še ki^čanske sti-ankeV Si bomo zaiiomnili.
Dalje vprašani, zalîaj so od|>ravili cirilico. Naša narodna last je. Največji Hi'vatje so se je Še pred pol stoletjem posluževali. Mehitaristi so še pred kratkem tiskali zbirke Karadžićevih narodnih pesmi. Trst, Šibenik in Dubrovnik so jih več naročali, kako]' vsa kraljevina Srbija. Ali dvomite mogoče o domoviiistvu Boroeviča, rešitelja domovine? Kot nadporočnik je naročil šest izvodov. Težka žrtev.
Kot zastopniki kmetskega ljudstva ne bomo nikdar odneiiali, dokler ne dobimo nai'odne avtonomije, koje ozemlje se bo ki'ilo z vsem lodom enega jezika.
Narodi so v bojih pokazali, da so • združeni in da hočejo skupaj ostati. Ali mislite, da se Hi'vatje in Slovenci bijejo za nemško Avstrijo? Nikakor ne! Vzroki edinosti so drugi! Vernost, zdravje in poštenost ljudstva je to! In hrabro ljudstvo se zaveda, da so se njegovi pradedi I. 1,^)27. svobodno zvezali s Habsburžani, Ti pa so jim obljubili, da bodo varovali in združili naše ozemlje. Kaj pa pomeni Slovenska marka? Dele nekdanjega hrval.skcga kraljestva. Historično pravo govori za nas. In Bog, ki je pustil rasti železo, ni liotel robov. (Dolgotrajno odobravanje.)
Letošnja poletna opravila pri čebelah.
Suša laïiskega leta je ugodno vplivala na razvoj čebel, da je bilo veliko rojev, ter jo cvetaiia izkrgavala toliko medn, da so bili čebelarji v jeseni prav zadovoljni. Drugače je letos. Predolga in preojstra zima je čebele tako oslabela, da se ob nenadno nastopajoči spomladi z obil ni m cvetjem sadnega drevja niso mogle toliko razviti, da bi bile zaniogle to ugodno priliko iz-koi istiti. Čebele so se le polagoma razvijale. Sedanja siiŠa je večinoma posušila vse mednike. úebele so imele v času najboljše spomladanske paše le nekoliko dni obilo
LISTEK.
Spomini no mojega dedo in tltiotapce.
Sliiaal Ivan StekJasa.
Moj ded Matija iz [loznate mlinarske rodovine puščavskih Steklasov je kupil za Napoleonovih Časov obsežno kmetijo v Pie-lesji, zdaj h. štev. 10, kjer je gospodaril najprej sam, potem moj oče Prane in za njim moj lirat Fi'anc; zdaj je gosjiodar na tem posestvu moj nečak Franc. Ded Matija je bil iz,iičen miinar. Na Puščavi je bil od davnine imuiiiien mijti cdo okolico ter se je mlelo noč in dan. Dela je bilo vedno za več ljudi in tako s« jc iiaiičil mleti tudi ded Matija, ki je, oditar je kupil kmetijo, lirepevud za mlinom, navajen te lepe obrttiije. Ker je bil podjeten in vztrajen, je tudi dosegel svoj cilj. Mimo jedne njegovih parcel je tekla Bisti'ica. Ti'ebalo je izkopati lo kratko strugo, in dobil bi se najlepši slap. Po izdelani osnovi se je začelo delo izvajati. Toda našel se je zavidcn človek, ki .se je uprl temn podjetju. Bil je to tedanji šentruperški mogočnež
Avguštin UrŠič, posestnik dveh mlinov v Sent Uupertu, enega v vasi Bisti ici in enega na vodi Mirni i)ii Terusu. Ni dojiustil, da se v bližini njegovih mlinov postavi nov mlin, češ, da itak njegovi mlini lahko zmeljejo vse žito iz cele okolice. Moj ded pa je bil odločen mož ter sc ni ustrašil tudi takega iiiogočneža, kakršen je bil njegov protivnik. Vedel je sicer, da ima šenti nperški bogatin povsodi velik upliv, vendar pa ne tolikšnega, da bi mogel zatreti pravico. Nastopila je huda pravda, v kateri pa je moj ded zmagal in višja oblast mu jo dovolila postaviti mlin. Zgodilo se je to leta 1827. Od takrat stoji mlin v Zaklopcih. Sosedje so pozdravili ta dogodek z veseljem, ker so imeli zdaj v bližini mlin in izvrstniiga mlinaija, ki je storil vsakemu po volji, jia imel zato tudi dtila vedno v obilju, kajti vozili so v ta mlin i-\ô iz ňt. Ruperta, in škrljevska graščina jti tukaj mlela, kar je Uštinka (tako pridevek Uršičev) silno jezilo. Ta novi mlin je bil pa čisto priprost, ob vodi seveda zidan, hiša ])a lesena in s slamo pokrita. Bila sta samo dva tečaja in stope. Čez Bistrico sta vodili dve brvi v mlin, ki je ata! sred lejie hrastovo šume; le na jng je
bil pogled oilprt proti vasi Bistrici. Prijazno in ugodno je bilo v tej dolini posebno spomladi, ko jc vse Žvrgolelo raznih ptic, ki so se prehranile čez zimo z žitnimi odpadki v bližini mlina ter zdaj gnezdile po bližnjem drevju in gi'inovju. Vračali so se semkaj tudi slavčki, lastavke, kosi ter se piidružili ili-ugema pevskemu svetu v tej samoti, kjer jili ni nihče motil v njihovem veselju.
Moj ded me je imel jako rad, in ko sem malo odrastel, sem ntoral ostati pri njem v mlinu. Bilo mi je zares ugodno. ]\Ioja stara mati je znala skuliati izvrstne luskové žgance, ki so se kar tresli zabe-Ijeni z velikimi ocvirki. Ni manjkalo tudi pečenke. Ded je večkrat zadel kakšnega dolgoiišca, ki mu je jirišel kvar delat na vrt. Zato sta viseli skriti v kotu za pečjo dve puški, ena dolga lisaiiica na kiemeii, druga manjša in krača na kapico. Imeli smo [la še diugega lovca pri hiši. To je bil ogi'omen maček, ki je privlekel večkrat umoijenega zajca do mlina, zaskočivši ga v sjianju na ležišču. . Kei' jo bil mlin na samoti, ni izvedel o tem nikdar nič grajski lovec. Jlene je zanimala v mlinu vsaka stvai'. Opazoval sem, kako se veliko kolo
na lopate razmeino počasi vrti, dočini manje notranje mnogo hitreje zasega s svojimi gostimi palci v drenova rebra tanke preslice, ki vrti mlinski kamen jio bliskovo. Preslica, čvrsto okovana, stoji od zdolaj a svojim šiljkom v železni matici, pa se vsled ved-nega vi'tenja lahko užge, na kai' moi'a mlinar dobro paziti ter prihvati olja v matico. Na presevač nataknjeno sito po enakomernem udaranju skrajnega konca na dolnji del preslice sije v sitnico moko od zmletega žita, a otrobi leté iz sita v škaf. Pri belem kamnu je ae po.sebno presevalo za krupico spredaj pi'ed sitnico. Težavno delo za mlinarja je klejtanje. Pri sneTiianju gornjega kamna mora vselej dobro primeriti, kdaj ga more spustili na pod, in ravno tako oprezen mora bitipri natikanju. Sneti kamen in spodnji namaže z ogljem, da potem kleplje 110 črnih pegah z ostriato škrljo, ki mora bili podstavljena z jeklom radi trdega kamna. Lepo je gledati, kako fi'čejo pri klepanju iskre in pesek na vse strani. Kei' se Tiiora to delo večkrat upravljati, se moi'ajo tudi škrli večkrat ojstriti.
Moj iled je imel za to urejeno celo kovačijo v enem kotu svojega mlina. Celo
liraiie, pozneje in sedaj ob snši stradajo. Posledica je itialo in slabili rojev. Ik tega sledi, da je prifiakovati inajlien íctiii donos. Ďebeliii sovražJiiki, zlasti tiiolji, bodo i)ri površnem oskrbovanju Ěeiící zagospotîarili po panjih in to zlasti sedaj v snbili po-letjiiti mesecih v juliju in avgustu do ajdove paše. Ker imajo čebele pri seilaiiji 'draginji še imsebno vi'cdiiost, zato svetujemo našim CelidaÈ'jem, da naj pazijo na molja, da ga zatirajo, kjer in kakor ga morejo. Posebno se ne sme luiščati satovjo, da bi se v tijili molji zaredili. Brezinatićne jianje je treba združevati. Razpoke, kjer bi se molji ugnezdili in razširili, zamazati. Nasprotno pa se mora vse storiti, kar bi zamoglo pospeševati vzdi'žavatije nioínih panjev. V prvi vrsti ne sme ituuijkali čebelam dovolj vode pred Čebelnjakom, da jo sebi in zalegi doiiašajo v panje. V tej zadevi se veliko greši, ker se to navadno prezre in se misli, da dobú Čebele vlage v jutranji rosi. Skušnja drugače uči. Piipekajočc poletno soliice prehudo žge na prednjo če-belnjakovo stran in na panje. Prilagođeno oTjsenčevanje mnogo zinanjšttje vročino tn prihrani čebelicam prevetrovanje. Ker hočemo ob ajdovi paši imeti močna ljudstva, moramo skrbeti, da. matica tie preneha z leženjem jajec. V ta namen začnemo sredi nie.seca julija s .Špekiilativniiii krmljenjem čebel z medom in sladkorno tekočino. Akoraviio je obojega sedaj težko dobiti, vendar skrbeti čebelar to delo ne bode popolnoma ojnistil. Bode že dobit le nekoliko primerne brane ali pa jih bode prenesel v boljšo lego, kjer dobé iiranc na pravem ko.stanjevem cvetu ali v gozdih. Z jedno besedo: čim bolj nam narava odvzame, tem bolj mora Človeška roka pomagati, da se čebele vzdržé in da ostane u[i na uspešno ajdovo pašo, ki je pri nas na Dolenjskem glavni vir dobre Čebelne letine.	A. Lapajne.
Dopisi.
[z novomeške okolice. Čim bolj se bližatiio zimi, tembolj i>ereče postaja vprašanje," odkod naj dobé tiste rodbine in podjetja kurivo za zimo, katera nimajo lastnih gozdov in ki si [te morejo nabaviti potrebnih drv, ker jih ni napravljenih vsled pomanjkanja delavnih močij in uprežiie živine. Ker je takih rodbin na stotine ne le v našem glavnem mestu v Ljubljani, a[ii))ak tudi po naših mestih na Kranjskem in ker je na tisoče begunskih rodbin iz Primorskega, ki s strahom zr<) bodoči zimi v obraz, zato je ne le upravičeno, ampak vseli poklicanih činiteljev in zasebnikov sveta dolžnost, da vsak po svojih močeh pripomore k ugodni rešitvi tega vprašanja. Vsako k smotru vodeče sredstvo naj se
podvzaine, .da se 'prepreči ta nevarnost. Iz tega razloga se opozai'ja na sledeči mogoči način dobave premoga v novomeški okolici, ki naj pomaga naštetim rodbinam, uradom in begnticem v lUulolfovem in okolici, da dobijo pi'epotrebno kurivo za zimo. Na veleposestvu groiic Margherijevih v OtoČicah se je izkopavalo pred 10. leti premog, ki se je oddajal v Novo mesto, zlasti c. kr. okrožneimi sodišču. Vsled takratne konkurence cen in kakovosti premoga iz Trbovelj in drngod se je nadaljno izvrševanje tega rudnika nslavilo. liolikor je splošno znano, se da ta rudnik z maj-linimi popravaîiii otvoriti, treba bi bilo v prvi vrsti dovoljenja lastnic in pa podjetnosti od strani oblasti, da se upostavi delo. S kakimi oO. ruskimi vjetniki pod nadzorstvom strokovnih niočij, dobilo bi se v teku poletja, jeseni in zime (oliko premoga, kolikor ga potrebujejo" ne le imenovane rodbine in uiadi v Rudolťovein, ampak zamoglo bi se ga oddati Še vsetu ob dolenjski železnici ležečim krajem, Vsa ta mesta istotako nujno potrebujejo premog in so s kurivom nezadostno preskrbljena, kakor je novomeška okolica. Gotovo bi zamoglo tudi naše glavno mesto Ljubljana črpati iz tega premogovega rudnika, će morda letos tie, pa v bodočnosti preittog za svoja podjetja. In premog, ki se dobiva iz tega rudnika je po skušnjah iti uporabi pred 10. leti prav dober in priporočljiv. To velja posebno letos, ker se ti'di, da se premoga sploh ne bode dobilo. Te vrstice smo napi.sali z namenom, da se javnost oprime tega vprašanja, ker posameznik ne more druzega, kakor svetovati, kar je opazoval. Tu je treba iniciative javnili čiiiitcljev !
Iz bojišča pošiljam pozdrav vsem ljubim ostalim domačim, prijateljem in prijateljicam in vsem Dolenjcetrt. Kako je še kaj v naši ijubi domovini, za katero se vediM) hrablí) borimoV Z vsako ni'o so bližamo h koncu, kar nam jiovzročuje veselje. Upamo, da pridemo kitialu spet nazaj v naš ljubi kraj Dolenjsko med naše-drage svojce. Franc Kozoglav iz Št. Jošla Št. 1 9, pri Rndolfovem, sedaj vojna i)ošta (i4(i.
Vojni pregled.
Italijansko boj iščo. — f'^ji "il soSki iiojiii črti 80, ixv/,euiŘi hkuiJsc ])i'uyke, koiitaui. Na phuijavi Rediiiili obtiii, kjc,r se sl' liijejo, so po ziinesljivdi povoCitib, kiikor se h voj-iiCjiiu tisk. stitnn t. iii. jmroča, Italijani inicli 40.000 do r)0,000 iz^riit). L'spell, ki so s (.eiiii ofiroiimiiiii žrtvami pridobili, obstoji v Kiivzclju en kilometer Sirokcj^a in 100 korakov {^loiio-kegii prostor» na mejnem ^Tebemi. V bojih /adnjili dni odlikovala seji; cela vrsta polkov v hrabrosti in jiniustvn. Glavno opiraliĚiSe eclc poattijiinke, Monte ťorno, katero driti |ieg])o!k žt. 27 vžc od luni, je Ijil Î0, Jnnija naravno
kovaško oglje je žgal. Že takrat sem vide), kako se žge oglje, a >.akaj ni izgorelo v kupu, zbitem na čvi'sto s prstjo, sem izvedel še-le v poduku iz naravoslovja. IV sebno so me zanimale tudi stope. Bile so štiri, tri za kašo, ena pa za olje, Xa veliki peči v liiši je bilo vedno polno žakljev jirosa, kjer se je sušilo. Manje je bilo ječmena za jeŠi)rc!ij, a še manje ajde za ajdovo kašo, Enakomei'tio so padale od zdolaj okovane stope od širokih, v vreteno zabitih motorog vzdigovane v izdolbino v velikem hrastovem hlodu in phale in luščile dotično žito bodisi v pšeno, jeŠpronj ali ajdovo kašo, Največ se je izdelovalo pšena, saj je bila takrat še — mlečna kaša, otročja pasa. V novejšem času je iztisnil iz naših kmečkih domov kašo (nji riž, za kateri se je izdalo brez potrebe mnogo denaija, a kaša je vendar domač pridelek in zdrava jed. Sedanja vojska pa je prisilila ljudi zopet na setev jirosa in na izdelavo doJuaCe kaše, pa ne bi škodilo, da ostane |)ri tem tudi naprej. Kavno tako naj zanienijo kavo mlečni žganct, in naši otroci bodo zopet rdečelični in močni. Najzanimivejša je bila zadnja stopa pri zidu. Bila je teža od
drugih radi namenjenega jej dela. Tolkla je oijnat.a semenja za olje. Morala je zdrobiti seme v kašo, potem se je ta kaša zavila v čvrsto platno v obliki velikega hlejjca ter položila v pi'eSo, ki se je vedno bolj ))rivijala, dokler senti olje izcedilo v posodo, ki je bila nastavljena pod prešo. Delalo pa se je olje za luč od lanu, konoplje in koščičevinc(ligustrum vulgare). Od farških kapie (etion^-mus europaeus) se je dobivalo olje za lek proti garjam pri živini. Tudi za jed se je izdelovalo olje od btičittega seiiieiija in od bukvice, 'i'a oljnata obi'tnija pa je prenehala pii nas že zdavnaj. Za luč smo dobili v šestdesetih letih jtreteče-nega stoletja petrolej, a za jed se je kupovalo boljše laško olje prav po ecni. V daiiaštijih hudih časih iz noviČ priporočajo naši gospodarski listi, da se lotimo izdelovanja olja za jed oil buč in solnčnie. To jia nam ne bi mnogo |)omoglo, kajti to pri nas [iridelano olje je tako drago kakor laško, ker se ga more sploh le tnalo dobiti, pa tudi laškega olja ne more nikilar nadomestiti.
(Ualje sîeili.)
zelo zažeijcn napadabii cilj Italy ano v. I'o llnrni tojíniSki pripravi i/ naJteíĚjih kalibrov in min, lii je preSla v bobiieui ogenj redke besiioaii in izravnala naše v ukalo vsekane jarke, prešli so Italijani proti 4. nri popobidne % nioOniini silami in v vee vrstah k napadn. Na neki toĚki [»ostojanke, kjer so si stale oboje-strimske rnjnc črte TO korakov nasproti, po-srcCiUi se jc sovražniku, daje i. inanjšiitii deli in })od zašCito mef;'le prekoračil izravnane jarke, a tjil jc s ])ravoca.snini proMiiapadotn deloma jjotolčen i» deloma ujet. Dva sledeča napadalna valova Italijanov, kakor tndi še enkrat pozneje poizkušeni na])ad, izjalovili so se z močnimi izgnbatni za Italijane vžc pred lastnimi ovirami. Hrabri tretji liataljon tili je ujel niož in enega častnika ter zaplenil eno strojnico, pred ovirami pa jc obležalo nad 70 mitiiij, moj njimi en stotnik iii šc dva dniya Častnika. 27ti obdržali so lastno črto v p\)bii posesti in z njili hrabrostjo vjiletli nov list v venec polkovc slave. Kaako slavno in Itrabro seje odlikovala tiatcrija St. 2 gorskciL'a topniškejía polka št. 10. Kakor se 2;j. t. m. uradno poroča, je nastal na tem bojišču zopet odmor. — Dne 21), t. m. pa je došto uradno poročiloj da so 2Î}. junija ecsarski strelci in deli zahoilno-j^aliàke^ia peSpolka št, r)7 po temeljiti pripravi in uspešno topniško pomočjo ])o Ijiitem in trdovratnem boju zopet osvojili one dele postojank jiižnij dotiue Humana, kateri ■ fio Se ostali v sovražnih rokali. Vsi protinapadi Italijanov razliili so se oh hrabro.sti nase posadke. Dosedaj 80 privedli okuli 1WX) ujet nilnjv, mej njimi 44 častnikov.
Rusko bojišče. — Na tem bojišču se je bojevanje, kakor seje 2íi, t. m. uradno poročalo, 22. t. m. mej železniško progo IjVov-Taniiipol in mej Dnjestrom, jiribližno v proKtoru pri ISrzeiíany, poživilo.' Poročila y juski ofenzivi si nasprotujejo, kajti eno trdi, da je vlada sporaKiiimio z delavskim iii vojaškim svetom isto .'îklenila, a po drugein /.o))ct tii misliti, da se Kusija luleleii jçiavne oteuiiire entente, iíí), t. m. pa se poroča, da traja dvoboj topništva na ruski bojni črti z nienjajočo se silo dalje, (iromenje raskib to})Ov, ki stoje po veČini pod ])oveljstvoni francoskih in japonskili čashiikov, naj lii ])aČ iiaznanjiSlo bodočo rusko ofenzivo, a dosedaj jo Se ni injc, če vpoSte-vaino zmede v iiolranjSčini iiusije, tudi ne bo. Da ima líiisija doma dovolj opravila, nam jiove zadostno ])oročilo iz Curilia 2r>, t. m., po katerem jioroČa „Cor. della sera" iz Petro-g-radu, da se je v Tetrogradu in pole^' tega še v giibernijali: Mo-^kvi, Kahi;,^! in Jaroslavu proglasilo vojno stanje. V 1'etrograd je došlo za vzdržavanje redu 20.0(M) uioï, z bojnega polja. L'jiogtavibv se je sopct cenzura za promet s tujezemstvom,
/ahodtio bojišče. — Kakor.se 25, t. m, z Dunaja poroča, so .'Viigleii, po miniejšeai dncvii, ob katerem so samo pri Wanietonu in južno Lik Searpc" po močnem ognju izvajali poizvedovalne stinke, prenesli 24. t. m. njib pomnoženo napadalno delovanje po večini na odsek bojne črte od kanala La lîassée do južno Scurpc. V j)ojnem ozemlju potoka Souciiez, tedaj v prostoru licnsa, na])adli so Angleži dopolinhic na severnem bregu, po noči pa tudi na obeh bregovih ueniSke postojanke, toda brezuspešno. Vzhodno ceste Lens-Arras, nadalje pri llulhieliu, mej La liassće in Lensoni, na))adli so Angleži istočasno, pa bili so zavrnjeni. V obče se jc vrSil dvoboj topništva, kateri je na Kbuider-skcni postal silnější, kot po navadi, in manjši, toda Številni prediralui poizkusi, katere so izvajale manjše angleške čete ob eeii bojni črti od moija do Homme (St. (Quentin). 2;î. t. m. so bili Francozi po koncentričnem ognju Nemcev prisiljeni, prepustili po njib osvojeno sedlo vzhodno hriba (.'ornillet zopet Nemcem, (lan 24. t. ni. jc bil osoliito nainenjen poizkusu, Nemcem zopet odvzeti po njib pred kratkem osvojene Črte pri Vauxaiilomi. ;"rancoski napadalni valovi, kateri so morali v drugič preko prostega polja prodirati, niso samo nič dosegli, tcmuč so inieli pri tem tndi Številne izgube. Francosko topništvo delovalo je tudi na več niestili eele bojne crte do Moze.
lliilkansko bojišče. — odkar so se Angleži na niaccdoiiskem bojišču mej jezeri lîutkovo in Taliyno s svojimi črtami umaknili, ni s tega bojišča nič posebnega poročati. — Na pritisk entente odpovedal seje grSki kralj Konštantin [irestolu na korist svojega sina Alek.'^amlra. Kralj sam in prestolonaslednik z dntžiiio pa sta odpotovala v Švico, ťo poročilih iz Aten so nkorakaje v Atene ententine čete. Zaseda severne tírške je jiotemtakem izvršena.
Na morju. — Podmorska vojna nadaljuje se kljub protiodredbam sovražnili nam šilj z m!zmanj»ano srditostjo dalje. IVoitVov urad javlja 2r), t. m.; Po razglasitvi potopitev po našib podmorskih čoiniii v maju zni^a skupni plen od poČttka vojske pri sovražnih ill nevtralnih trgovskih ladjali H,();W.r)00 ton, to je r>0 od KK) ton veČ, kot so štele nemške trgov.ske ladje ob izbruhu vojske, V istem
Času uničenili je bilo poleg zgoi^ imenovaniii trgovskih ladij še Kw enot ifligleSke vojne nioniarice z (i;!2.'.IOO tomuoi in ukupno so vražnib enot 255 z íStl2,4(i5 tonami. Ta izguba je ])ribližMO tako velika kot je bilo vojnu
iirodovje Združenih držav ob izbrubu vojske,
*
ťraiijo Neubauer:
S harmoniko.
Na čejiici šopek iz rož pomladatiskiii a v rokah harmoniko, radosten svat veselo je sviral, pogumno jo stopal, kot šel bi si cvetno družico izbrat.
Pred njim so se dvigali ďtna oblaki, že čakal odprt je železniški voz! — Ah, kam V — Tam uad potjo v cvetočem
je grmu
prepeval zaljubljeno jiesemco kos!
Utihnil je, — v srcu je klicala žalost pomladi in domu bolestno slovo. Še enkrat po dolih in gričih domačih iskalo mit sreče je mirne oko.
Pa spet jc zasviral, — veseli akordi trpečemu srcn so peli pogum. Zapískal je vlak in odliiopel v daljino, da novih [iripelje boriteljeiii trum.
Zamolklo grmelo je tam izza gričev, vojak se je zgdnil, misleč na pomor, potem je raztegnil harmoniko zojiet, za njim pa zapel je tovarišev zbor.
DomaČe in tuje novice.
Odlikovani NovomeŠČani. Rez. tač. podčastnik g. Feliks I\Iejak je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostiie svetinje za njegovo izvrstno službovanje pred sovražnikom in s srebrno častno svetinjo Rdečega križa za njegove poseline zasluge v službi. — Nadom, rez, dragonec gosp. Rudolf Not je prejel železni zaslužni križec brez krone za izvrstno obnašanje pred sovražnikom. — Poi'očnik v rezervi g. Ladislav Mlakar in rez. Vorm. gosp. Viljem Ram or sta dobila bronasto hra-brostno svetinjo za hrabrostno obiiiisanje pred sovražnikom, — G. Alojzij Andree je dobil pa bronasto Častno svetinjo Rdečega križa za posebne zasluge za Rdeč križ. Čast, slava našim junakom!
Vojni mož v Novem mestu. Přetečeni četrtek je obiskala našega vojnega moža šolska mladina iz Št. Lovrenca pod vodstvom nčiteljstva ter mu zabijala žrebljičke. Dober teden popi'ej pa je bila šola iz Prečne pj'i tem domoljubnem ojiiavilu. Vojni mož bode še čakal nekaj Časa pod obokom hiše g. Bergmannu, a pozneje pa misli zopet apre-nienit.i svojo fronto in odrinili na novomeški k(dodvor, kjer bode sprejemal novih zvestih zaveznikov in prijateljic, — Na novo se je zabilo žrebljev v času od 1. do 22. junija za svoto 122 K 40 viti., toraj z izkazano svoto 2H33 K 44 vin., skupaj 2i)55 K S4 vin. Stroškov za vso slovesnost pri odkritju vojnega moža jc bilo komaj 2r),5 K 37 vin., kar naj bode objavljeno v Čast patrtjotlčiiemii in nesebičnemu sodelovanju Novomeščanov obojega spola. Tedaj ima vojni mož v Mestni hranilnici sedaj naloženega denarja 2700 Iv 47 v. Vabimo najvljudneje šole, županstva, društva in vse pi'ebivalstvo iz mesta in okolice: pridite, izvršite svojo patrijotičuo dolžnost ter močno oželezitc vojnega moža, da bode tembolj ti'den in nepremagljiv
piuti sovražnikom.
Poročnikom imenovan je naš domačin g. Ivan Cesar, Kakor smo poročali v našem listu, je bil g. poročnik Že dvakrat odlikovan. Čestitamo vrlenni junaku!
Obligacije V. vojnega posojila. Posojilnica v Kandiji javlja, da je že prejela nekaj obligacij V. vojnega posojila ter jih razdeljuje podi)isovalcem.
Razglas. Mestno županstvo naznanja, da sc bode prilioditji tetlen, to je linc 2,, 4, in T), julija 1917 oddajala moka za ves mesce, in sicei' v sledeĚcin redu:
Torek:
11. Ět. Ido od M. do i', lire do|)oidu<3;
7 19 ÍI. 10.
L'0	10, 11.
y7	11.
h. Ml. ;>fi dt) 40 od ;î. do 4, nre ixinoldiic;
41 47 4. T).
4K 50 f). 0.
Sreda:
It. št. 57 do (j7 od	H. do	i), ure (loj)oldiie;
(ÏK 77	it.	10.
78 8!)	10.	11.
IK)	100	11.	12.
li. St. 101 do	112 od	.S. do 4. »re i)oj)oldiie;
lUl	12(i	4. T).
127	13H	,5. (i.
Č e t t e k : h. Ht. 13í> do 149 od H. do i), ure doimldiie;
1.')0	9. 10. iriiï 171 10. 11. 172 18y 11. 12.
li, št. 18;) do 205 od ;î. do 4. ure |i0|(0ldiie; 20(i 21;i 4. 5. 214 220 5. i>.
Petek:
II. St. 221 do 22G od 8. do (V nre doiioldiie; 227 2;!1 ti. 10. 232 254 10. 11. 255 2(W n. 12. li. St. 204 do 271 od fi. do 4. «rc popoldne; 272 281 4. 5. 282 298 5. (i.
Vse stranke se strogo opozai jajo, da pridejo točno ob določeni nri ter da jiri-iieso s sabo potrebni drobni denar (di'obiž).
Cepljenje koz v novomeškem zdravstvenem okro^u:
29. junija 1917 v Novem niestn od 8. do 10. ure dopoldne.
1-julija lili 7 v Šmiheln od 8. do lU. ure doi)o]dne.
3. julija 1917 v Preini od 3. do 4. ure popoldne.
julija J 917 v Karteljoveni in Mirni peči od 10. do 11. ure dopoldne, In od
2.-tlo	.t. lire popoldne.
0. julija 1917 v Sť. Petrn ob 9. uri dop., V Družinski vasi ob 11. uii dopoldne, vBelicerkvi ob Lnri jiop,, vOrcliovici ob 3. nri popoldne, v Brusnicali ob 5. uri pop., v Slateneku ob 7. uri pop. 10. julija 1917 na Ruprćvrbu ob 10. nri dop., v Podgradu ob 2. nri popoldne, v Stopicali ob 5. uri popoldne. Teden pozneje ob istem času in istem nicstn liovsod ' revizija.
Procesija za dež je šla v torek, dne 2(î. junija ob pol fi. uri zjuti'aj iz novomeške kapiteljííke cerkve v Řmiliel, kjer se je darovala sv, maša za dež. Procesijo je vodil pi'eč. g. kanonik Erzar. Udeležba je bila velika.
Poroka. Dne 20. junija se je poročil v Lebringu na Štajerskem g. Aleksander 'J akaa, nicdicincc, z gpdČ. Ido Grosser h Neudoila pri Wildonii, Obilo sreče in blagoslova !
Šolski sklep z zahvalno sv. maso se jfi vi-šil danes 28. junija v Novem mestu vseh tukajšnjih šolali. Novi kip presladkega Srca Marijinega v novomeški kapiteljski cei'îcvt je na dan sv. Alojzija blagoslovil nul. g. prošt dr. Seb. Klbert. Kip je bil namenjen žel. 1915 enakoiasno s kipom presv. Sira Jezusovega, pa zaradi vojnih razmer ni bilo mogoče ga dobiti. Toda neutriulljivi skrbi za lepoto cerkve mil. g. prošta se je posrečilo, ga sedaj nenadoma pi-iskrbeti, za kar mu bodi izreCena piisrčna zalivala. Tako je ustreženo srčnim Željam iastilœv in ěastílk 1'1'esv. Srca Jezusovega in presladkega Srca Marijinega. — /ia ta Marijin kip so da-'■fivali že istočasno: O. Leopold Kolbezcn; t^i'iiomeij, 10 ií; neimenovana 3 K; neimenovana 4 K; g. Angela Sušnik 5 kron; g. Ui'šula Avsenik 4 1C; Neimenovan 1 K, gosp. Fi'. Možina^ 2 K; gtiri neitiienovane 4 K; g. Marija ŠUilai' 1 K; neimenovana 2 K; g. Jnlija Mramor 4 K; neimenovana 4 K; neimenovan 3 K in neimenovana 3 K, toraj skupaj 50 kron. Od te svote se je
taki'at porabilo za enak marmornat podstavek 31 K 70 vin., ostanek 18 K 30 v pa je i)odpisani izročil mil. gosp. proštu, kateremu naj blagi dobiotniki pošiljajo nadaljne darove za omenjeni kip in ne več uredništvu „Dol. Novic".	C. H.
Zaroka cesarjevega brata. Ces. ki', korespondenční urad poroča: S ('■esarjcvim dovoljenjem se je zaročil nadvojvoda Maks z drngo ličerko prvega najvišjega dvornega mojsti'a princa Konrada Hohenlohe-Scliillingsfiirst, princezinjoFiiinčiško, kiima že po svojem rodu pravice članov bivših državnostanovskih vladarskih rodbin. Nadvojvoda Maks je bil rojen dne 13. aprila 1. 1895. kot drugi sin nadvojvodinje Marije Jožefe. Princezinja Frančiška Hohcnlolie je rojena 21. junija 1897.
Nenavadno visoka krompirjeva cima je zrastla na vrtu g. Ivan Morauc-a v Novem mestu. Dolga je nad poldragi meter in se bode sedaj razcvela. liadovedni smo, če bode tudi sad v primeri z rastlino tako obsežen. Potem si bodemo pač Želeli veliko tacega vojnega krompirja. Vsled visoke rasti je moral gospodar cimo nakoliti.
Rodovitnost, Na kmetijski šoli na Grmu je imela 26. L tii. svinja, Hyescli-ove pasme, IG zdravih in Čvi'stiii pujskov. Lansko leto je imela ena svinja celo 17 mladičev. Kei' je ta pasma zelo rodovitna, uti'jena in ni izbirčna in hitro raste, jo našim posestnikom pripoi'očamo.
Šesto vojno posojilo. Rok za podpisovanje VI. vojnega posojila se je zopet podaljšal In sicer do 15, jnlija 1917,
Umrla je v Smihclu pri Novem mestu dne 21. junija Marija Knafelc rojena Marolt, po dolgi, mučni bolezni in previđena s sv. zaki amenti. lilaga mati zapušča malega aitička in žalujočega moža, ki se zopet vrne v vojno, Dasii'avno je Že od začetka vojne v fronti pri gorskih topni-Čarjih, mora sedaj zopet nadaljevati svoj posel proti sovražniku. Bog daj rajni večni mir!
Nesreče, -Tanez KavSek, posestnika sin z Dol. Kamene, se je povozil in si zlomil desno nogo v goleni. — Jaroslav Cejp, železniški sprevodnik, je padel z vlaka med vožnjo Novomesto - Mirnapeč. Pj iŠel je toliko pod kolesa, da mu je zmečkalo prste leve noge. — Franc Hrovat, hlapec v Malnski vasi pri Mîi'ni peči je padel s konja in zadobil tri rane na glavi. — Fi'anc Kočevai', hlapec na Žihovem seln, jc padel tudi s konja in zadobil dve veliki î'ani na glavi. Omenjeni |ioncsrcčenei se zdravijo v bolnici Usmiljenih biatov v Kandiji,
o Električna razsvetljava v Novem mestu, Armadno vodstvo je na Željo udeleženih poveljstev podaljšanje vže obstoječega električnega toka iz Kandije v Hudoifovo zaukazalo. V primerotiia kratkem času so bila dola dovršena. Zvezane so s lokom sedaj že vse bolnišnice in j)os!opje C. kr. okrajnega glavarstva. Za razsvetljavo mesta postavile so se tri obločnice. Na> peljava električne luči v privatna poslotija se je iz tehničnih ozirov še odložila.
Prav lepo Je, da se zbiiajo ljudje ])o trudnem dnevnem opraviiu, posebno Ženske in dekleta, v večernih urah pied svojo vaško kapelico terondi molijo litanije ali rožni venec, proseč ]\Iarijo za mir in dež fn sjdoh za vse dušne in telesne potrebe in nazadnje zbrano zapojó več Marijinih pesmic. Takšno domačo vzpoil-budno pobožnost smo slišali ta teden na Brodu. Le vztrajno tako naprej! Posnemajte tudi di'ugod, ker takih kapelic se uahaja dovolj vsepovsod v naših vernih slovenskih vasicah.
Ušel je ptiček „llarzer". Kedor ga je ali bi ga morda vjel, se i)rosi, da naznani to pri našem uredništvu; dobil bo nagi'ado.
Novim naročnikom ne moremo več postreči z vsemi številkami tekočega 'letnika. Naj nam to blagovoljno oprosté. Kolikor jih imamo, toliko jih pač pošljemo tudi nazaj. Toliko v pojasnilo na večki'atne i'eklamacije.
Pozor! V zadnjem času so nastale težkoče glede dobave raznih živil za tukajšnje pi'cbivalstvo in kei- — začasno — mestna zaloga komaj jireskrbuje svoje dosedanje prebivalce, se i/ tega razloga opozore vse sedaj izven novomeške občine živeče rodbine (osebe), da se naj — začasno — ne naselijo v novomeški občini, ako nimajo same za svojo prehrano potrebnih živil, kajti iz mestne zaloge ne bode — začasno — dobil nobeden novo naseljeni prav nobenih živil (moke, masti, mesa itd.).
Veliko gromenja — malo dežja. Nestrpno lu'ičakujemo dežja. Včeraj proti večeru so nam črni oblaki in gromenje obljubovali toliko zaželjene mokrote, a prišlo je ni nič v novomeški okolici. Po drugih krajih proti Ljubljani, pravijo, daje vendar nekaj namočilo. ]îog se nas usmili! Vsa polja bodo uničena po grozni suši.
Pozdrave pošiljajo vsem znankam in znancem iz visokih tirolskih gora: Joh. Jeuič, Ant. Kušar, Josip Uciuan, Jožef Gazvoda, Alojz Blatnik, Franc Korenč, Štefan Volk, Gregor Stnrm, Ivan Cesar in A, Vidmai',
Nikeijnasti novci po 10 vinarjev se spravijo iz piometa z 31. decembrom 1917, vendar jih bodo še di'žavne blagajne sprejemale do 30. aprila 1918. Namesto teh se bo.izkovalo za 58 milijonov kron po 20 in 2 vinarja iz železa.
Na pomoč! Požar jc uničil 26. t. m. vas Podgorico pri Dobrepoljah. Ostalo je samo par bolj oddaljenih kozolcev in štiri hiše. Sicer je uničena cela vas, kolikor se je drži skupaj. Pogoi'clo je 15 posestnikov, skoi'âj vsi popolnoma. V silni suši in vsled pomanjkanja vode se je rešila komaj živina, drugo.je postalo žrtev plamena, ki jc v dobi'i pol nri objel vso vas. Tudi nekaj pi'cšičev je zgorelo. Keveži so brez strehe, brez živeža in brez denarja. Samopomoč je v teh težkih časih nemogoča. Zato se obračamo do usmiljeTiih src, da po možnosti, četudi sami v stiski, vendar lajšajo še hujše gorje svojega bližnjega. Daj'ove hvaležno sprejema župni urad v Dobrepoljah.
Prisrčna voŠčifa h godu vsem Petrom, Pavlom in Pavlam I
Podpisujte
6. vojno posojilo!
Raznotero.
Kontiniraiija in interniranja. Pred nedavnim jc cesar ukazal, naj-se natančno preiščejo vsi slučaji konfiniranja in interniranja in se izpuslé vsi tisti, pi'oti katerim ni opi'avičenega suma. (Interniran je, kogar držijo zaprtega, četudi ni obtožen; kon-finiran pa, kdor je sicer prost, pa se sme samo v določenih mejah kakega kraja gibati,) Konfiniranja in interniranja so proli-poslavna. Zakon z dne 27. oktobra 1862, drž. zak. št. 87, ki ga je Šteti k državnim osnovnim zakonom, pozna interuiranje in konliniranje, a ju v § 5. izi'ccno prepoveduje. V svojem § (i. določuje clo, da se .vsako omejevanje osebne svobode, odrejeno v izvrševanju urada ali službe v protislovju z omenjenimi določbami, ima v slučaju zlobnega namena kaznovati kot zločin zlorabe uradne oblasti (§ loi k. z.) sicer pa kot prestopek z za-|)oroin do ti'eh mesecev.
Tobak za blago. V neko tratiko je pi'isel kmetič in hotel kupiti tobaka. „Je vse 1'azprodano!" ga kratko zavrne prodajalka. „Skoda ! veste, nekaj malega surovega masla imam lukaj", jiravi kmet. in pokaže na svojo košarico. „A, tako, no čakajte, bom takoj pogledala!" In res je našla v nekem pi'edalu štiri zavojčke tobaka. Kmetič hitro spravi tobak, položi denar na mizo in hoče iti. Prodajalka se
.seveda razjezi in zahteva snrovo maslo, a kmetič se ji smeji in pravi; „Sem ga pozabil doma!"*
• ' Prerokovanje za leto 1982. Takrat bode jietrolej, nlje, bencin in druge enake smrdljive stvaii že zdavnej pozabljene. Železnična lokomoliva bode že dolgo stala že vsa okajena v kakšnetii nmzeju kot stara šara. Zalo bode pa gospodar celega sveta tok, električna sila. Elcktiika bo kuhala in delala. Po noči bo nadomesto-vala solnce z gorkoto tako, da bode še zemlja enkrat toliko rodila, kakor sedaj in joka kmeta ne bode več slišati. Vse škodljive živali, rastline in snovi v zraku, na zemlji in v vodi bode elektrika uničila, tedaj ne bode zamogel nihče več povžiti bacilov za kolero, tifus, jetiko itd. Vso vodo in morje bode elektrika destilirala (očistila) in zi'ak bodo srečni ljudje le gorak srkali, ne bode več prehlajenja, ne več mučnega nahoda. Naši potomci bodo nann'cč znašli stroj, s katerim bodo ves zrak celega sveta v enako toploto spremenili in štiri letne čase sploli spravili iz sveta. Vsejiovsod bo skozi celo leto 20 stopinj gorkoto. V zraku bodo ljudje hodili, kakor na suhem. In kdor bi se električne železnice vstrašil, se bode lahko vozil v zaprtem balonu pri obloženi mizi, v prijetni družbi, v razkošju in vživanjn. Oe bode pa želel celo večji izlet najiraviti, ne bode šel na (iJorjancc, ampak naravnosf bode lahko poletel na luno k vrtni veselici. Takrat bode svet svečcn 1 Toda vsi tudi ne bodo srečni, Ženske ne bodo mogle klepetati in trpinčili z jezikom svoje slabše polovice po svoji volji, ampak le tako dolgo, dokler se bode možu dojiadlo. Z električno siio bode lahko mož na mah ustavil električni jezik.
Strah ga Je rešil! Pred veliko leti sc je zgodilo v nekem mestu sledeče: Bila je ves dan velika pobožriost v čast žalostni Materi božji» in cerkev natlačeno polna vernikov. Zvečer po .sklepu slovesnosti ostal je še neki deček v cerkvi, da bi še opravil sv. križev pot. llodt pobožno pre-juišljajoč od postaje do postaje, kar ga zagrabi nekako pri šesti štaciji tak silovit strah, da je po skrivni moČi gnan, unio bežal iz cerkve. Komaj stopi na prosto, udere se. ves cerkveni strop z groznim ropotom in velikanski dim prahu se kadi iz razbitih oken.
Razputinovo truplo zgorelo nagrmadi. Iz Amsterdama poi'očajo, da je provizorična ruska vlada izkopala grob Razpulinov in sežgala njegovo truplo na grmadi. Grob z napisom Raziuitina je bil prazen, ali sobarica bivše caiice je povedala, da jc Razputinovo truplo (»okopano na vrtu v Carskem selu ])o želji carice. Tam so l'es našli balzamiranega meniha. Truplo so polili z bencinom, položili Je ponoči iia grmado in zažgali. Pepel so vi'glî deloma v Nevo, deloma razmetali po po^ju. da sc tako zatre vsak sled po slovitem menihu Uazputinu.
Přežalostní pojavi časa! Dunajski Časojiis „Abend" piše; „Niti misliti si ne moremo, kako stradajo v današnjih dneh otroci siromašnih staršev. Očetje ginejo polagoma na bojnih poljanah ali pa se vračajo k svojcem kot bolniki in pohabljenci. Zdaj je vse na matei'inih ramah ; delati morajo po 12 ur na dan pri poulični železnici, v tvornici ali pa šivajo pri šiviljah po zatohlih izbah, da si zaslužijo za troho kave, sladkorja in zelenjave. Staršev toi'aj ni doma. Otroci pa rastejo in stradajo. Pi'osto se potikajo po ulicah in parkih in kradejo, kjer najdejo kaj za pod zob; Kakoi' tropa lačnih volkov se klatijo po mestu in izmikajo, kai' dosežejo. Dva dečka sla ukradla branjevki -Vi kg moke, pa sta si sama skuhala večerjo, ňtiiiuajstletna deklica, še otrok, ki že hodi v tvornico, je iztrgala detetu kos knilia — lačna sem bila, je rekla. Dečki kradejo po piodajahdcah marmelado, konsprve, in ko bi kvišku pogledal, ti izginejo izpred oči. Drugi zopet ki'adejo vreče in perilo,
DOLENJSKE NOVICE
14. štev.
kradejo svojim, tlelodajakem dele poliiStva, da pridejo do drobiža, za katďega si kiijiijo kaj '/a. prazen žeiodec;. Ko bomo premišljevali iti jii'esojali ta tako resen pojav: otroci so ljudje. Te drobne deklice iti ti mali (.lečki, ki kradejo danes iz pi'Í-rojetie telesne potrebe, bodo ni'astli v nekaj letih v može in Žene in ne bodo opustili svoje tatinske navade, v katero so bili prisiljeni, kakor drobna, nedolžna deca."
Gorjé farizejem.
„Oli, kakšni ste vendai' prijsrosti Ijtulje!"
mogotec prostaku potoži. „Gorjtí vas zadene, prestrašilo gorjé, srce se ini krii in oži.
Pokoršžina zginja, vsak hoče prostost,
spokorno življenje vam gine. Da jaz, kakor vi, dostojanstva šem i)rost, požiral zgolj same hi sline.
Kaj pravim? Še zdaj se hudo pokorim.
Saj veCkrat korakam na goro, da tamkaj si trudno srce ohladim, da lažje spet delam pokoro.
Ob žeji sam hodim po vino si v klet,
da nisem nikomur nadležen. Ůe prazna je čaša natočim jo spet, a kdo mi zato je hvaležen V —
Med vami izginil spokorni je duli, kdo vas se pokore oklene? — Hudo je, še liujše pa bo vam za kruh, brezmejno gorjó vas zadene!"
„Opi'osti", se slednjič oglasi prostak,
„kaj jeremijade bi peli? Gospodu Življenja zaupa naj vsak, on rani pa zopet zaceli.
Že večkrat sem točil nad gi'ehi solze,
zato se pa tebi le smejem.
Cestninarjem Kristus nc klice gorje,
oil kliče, gorjé farizejem!"
Br. Gerva/.ij.
Nehaj o slovenski pisavi.
(V. Biteiic-RadoS.)
„Noii in patria viventes lingviam suam optime eognoscent." (V tujini živeči spoznajo svoj jezik najbolje.)
S tem stavkom se nikakor ne inislitii hvaliti in poviševati, kakor si bo morda kdo predstavljal, paí pa je v njem za-popadena čista resnica, ki jo v teli časih lahko potrdi na tisoče mož zunaj na bojnih poljih. Še nikoli, namreč, se ljudje niso tako učili ljubiti svojo domovino in svoj jezik, kakor v tej vojni.
V zadnjih časih sem zasledil, da so se v naše Časopise vrinile kar naenkrat nekatei'e nepravilnosti v pisavi. Kot zvesti ljubitelj svoje materine govorice si ne morem kaj, da ne bi posebno o dvojem povedal par besed.
Imamo n.pr. glagol: iastiti. Pretekli deležnik (i)articipium perfecti) se glasi: častil- (a, o). Od tega deležnika se tvori samostalnik: častilec. Torej nc vem odkod pride popačenka: častivec?! Vem, da mnogi izgovarjajo' imena te vrste na ta način, toda Če se že izgovarja, še ni rečeno, da se mora tudi tako pisali. Poljaki. imajo svoj mehki I, ki se izgovarja za iv. Na pr.: paczylem (pačivem) = gledal sem; ali: proszylem (prošivem) = prosil sem. Poljščina ima seveda svoja slovniška jira-vila, slovenščina jia svoja, čejirav sta oba jezika slovanska. Torej je edino prava pisava: gledalec, prosilec, kadilec, ne pa: gledaVee, prosivec, kadivec. — Vse kaj drugega je seveda pri samostalnikih, ki se ne izvajajo od preteklega deležnika, kakor: lažnjivec, nevošČljivec, liinavec itd. Toliko o tem.
Nadalje sem opazil, da se jtrislov; celo piše po najnovejšem: cÍO. Tudi to so
sodila vojna leta, ki vendai' ne smejo škodovati naši govorici! Nekako nerodno se mi zdi, izgovoriti zadnjo obliko. Če pa že kdo ravno izgovarja tako, v iiismenem jeziku bi nc bilo treba vpeljavali. Francoski jezik je elegaidski in pripoznano lep, vendar je pisava čisto drugačna od izgovarjava OVu'ej, Če ima to z lepoto in eleganco kaj zveze, bi se tudi slovenščini spodobilo, da se vsaka beseda ne napiše tako, kot se izgovori.
To naj zadostuje. Naj me ne vai'a npatije, da bo s temi vrsticann vsaj nekaj jiridobljenega na tem polju.
[jublin, 3. jiitiija 1917.
lae spominov na lakotno leto 1817.
III.	(župnija Vinica.)
Kako lnulo je bilo pred sto leti, ko so ljudje lakote mrli, nam kaže jiosebno mrliška knjiga viniške župnije, v kateri . je zapisano pri 10, mrličih, da so umrli vsled lakote. Ti so bili: 1) 11. marca je umrl na Zapodju h. Štev, 16. Matija Gorše, star 65 let. 2) 8. maja je umrl na Ktiežini Št. H. Matija Hřebec, star 65 let.
3)	26, maja je umrl na SeČjem Selu št. 12. Marko Kambič, star šestdeset let.
4)	2K, maja uiiu'l je v Tribučah Matija Vrbanec Iz Vučakovec št, 21,, star ÍÍO let.
2, junija je unirla v Kovačjem Gi'adu št, 4. Katarina Huntič, stara petdeset let. 6) G. jtuiija je umrla v Kovačjem Gradu št. 3. Ana Medoš, stara 20 let, 7) 9. junija je uinrl na Hrastu št. 4. Ivan Lavnički, star 70 let. 8) 15. junija je umrl na Hrastu št. 25. Mate Gorše, star 55 let. 9j 21. junija je umrla na Goleku št. 4. Ana Mraviiiec, stara tri iti pol leta. 10) 26. junija je umrl v Podklancu štev. 20, Peter ŘLefanič, star 60 let. — Uazun teh, ki 80 umrli za lakoto, pa jih je v tem letu umrlo Se 17 — od 14. julija dalje — za grižo in 8* — od i), maja nadalje — za „koljavino" ali grizenjem. Najbrž so jedli vsled pomanjkanja in lakote nezrelo sadje in si nakopali ,s -tem bolezen in smrt. Vseh miličev v tem letu pa je bilo 1G2.	J, Šašelj.
Spisi Krištofa Šmido.
Izše]jel6. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu, poslovenil frančiš-Ican P. Blanko Kavčič. Ta novi zvezek vsebuje šest lepih pripovedk: „Roparski grad", „Ptičje gnezdo", „Poškodovana slika", „Tiskovna pomota", „Spominčica" in „Diamantni prstan'*. Cena broširanemu snopiču je 1 krona; trdo vezanemu zvezku pa 1K 40 vin.; po pošti vin. več. Opozarjamo na ta novi 16. zvezek župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Za tem zvezkom izide v dobrem mescu zadnji, 17. zvezek: „Brata" in „Različni sestri". Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi svoje veiezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobé pri J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zeio nizki ceni.
Razvedrilo.
Pri odvetniku. Kmet: „Gospod doktor, meni jc sosed d(džan ti isto kron. Ko sem ga tii'jal, naj mi ])lača, mi je vratu pokazal in 1'ekel, naj se grem S(dit. iCaj naj nai'editn?" — Odvetnik; „,la/ na vaserii itiestii bi tega ne stoiil!"
Po domače. Kmet z)akoplov(;u, ki je na tla padel: „Kajne, na tleh je Še zmeraj- ,najlušn'eje'!"
Pred sodiščem. Sodnik ka/,aje na pričo, ki inja leseno nogo; „To je torej tisti človek, ki ste ga poškodovali?" — říatoženec: „Je res; ampak noge že prej ni imel!"
Znati se mora. Sluga svojemu tovarišu: „Moj gospod je zelo nezaupljiv. Oe grem v klet ])o vino, moiam celi čas žvižgati, da ne morem gredoč piti." — Tovariš; „No, jaz bi se za to paČ zahvalil!" — Prvi: „Ja, saj če sem prav žejen, vzamem seboj vratai'jevega fantiča, da žvižga — jaz pa pijem!"
Prevesten. Profesor: „Na lovu mi je tudi ena lisica prišla na strel." —-Logar: „Zakaj pa je niste ustrelili?" — Profesor;- „Ker ste me bili povabili le na zajčji lov!"
Zmeraj lepši. Oče: „Moja hči sicer ni lepa, ampak dote bo imela trideset tisoč kron in pozneje podedva še po stricu..." — Snubec: „Nikar naprej ne govorite — ona je Čedalje lepši !"
O ta alkohol! A: „A^i, star samec, ste se včeraj zaročili'/ Saj še ni davno, ko ste tako čez zakon zabavljali 1" — li: „Včeraj sem ga bil dobil malo v glavo in v pijanosti se je. ta zaroka izvršila. Tz tega lahko I'azvidite strašne posledice alkohola!"
V vojaški šoli. Narednik: „No, Bregar, koliko počutkov ima človek V" — Bregar: „Sedem, gospod narednik." — Narednik: „O ti kajonl Jaz imam v mislih petere počutke in on misli na sedem poglavitnih grehov !"
Pred sodiščem, llopar-morilec svo-. jemu zagovorniku: „Gospod doktor, pazite, da pri zagovarjanju ne izgubite glave, — ker potem sem tudi jaz ob svojo!"
Na lovu. Sinček očetu; „Poglej no ata, kako zajci pred tabo bežé, — in vendar še nisi nikdar nobenemu nič ža-lega storil !"
Vsak ima svoj prav. Sodnik; „Vi ste Žmalina zelo razžalili; kako morete to opravičiti?" — ZatoŽenec: „Jaz mislim, če ne bo človek smel eden druzemu že več reči osel ali bik, da potiej sploh ne bo mogoče z ljudmi veČ občevati!"
Ali — ait. Oíieir tovarišu: „Kako, da si prosil, naj te premestijo h kavale-riji?" — Tovariš: ,i'Moj prihodnji zet je uka/al: Če si ne izvolim kavalerije, — ne dobim Valerije!''
Zagovoril se je. Sodnik : „Vi inavite, da ste bili čisto pijani, ko ste površnik ukradli'?" — Zatoženec: „Seveda — sicer bi bil vendai- kakega boljšega poiulil!"
Iver. Dokler imaš ti protin, še iii najhuje; ampak, če ima on tebe, potlej je zlodej.
Karta za sladkor. Služkinja je ravnokar odšla po karte za sladkor. Kar se sponuii gospod, češ, da jej je pozabil naročiti za eno karto več, ker so dobili včeraj novorojeno deklico, Ui'no stopi k telefonu ter pokliče uradnika, rekoč: „Prosim za mojo hišo eno karto za sladkor več, ker smo dobili novo deklico!" — Uradnik odgovori: „Nikakor ne! Deklica bi morala prinesti karto za sladkor seboj od tam, od koiler je ))rišhi!" —
Slab bolnik. „Kaj, Čisto zdi avi ste V Nobenili bolečin? Nič utrujenosli? Dobro I)rebavljanje in dober spanec'? Ja, kaj pa pravi k temu vas zdravnik?"
Naročniki}
priporočajte ,Do]. Novice'!
Loterijske Številke. Gradec, 20. junija l") ]H 52 S7 5
StaimVílílip iířp Ijii^JiílioáolHkt lirilt'lj. OIUIIUVUIIJC iak-C oî.(;nji'n,bi'(>/.oh-ok,ii;ijm;mj
tlvi' sobi in kuhinjo, v lliiiloHovcin :(li bliïjiji okolici.
So najrajši v siimostojiii hlíici, kjifr bi iiiuij im laniioliifjo
liuli vrt, pitno votlo i)i bi lahko Joltil tudi njivo v riiijmti
roniidi«) ?jilil()vaiio slanitrino i. nasilovoni ,,Stniiu-
vanjc 62" n:» upravuiiitm ..llnl. .\ovic".
Preklic.
Sjiodaj pfidinsaiii javlja, da nima iijefiova /.ena Katarina itožiř. pravife, kako stvar pfoditti, ali kakorSuokoli kupčijo sklepati. Janez Hožičj posestidk Mala liuina van.
Vabilo
na občni zbor
Kmetijskega društva v St. Jerneju
fcg. /admise z omejenim poroštvom
ki se hode vršil 1. julija 1.1. v Društveni dvorani ob 4. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Citanjozapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računa za I. 1916.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva. (3, Prost razgovor.
Kačelstvo.
Izučeno prodoiQlha

w
mešane tigovine želi stopiti v službo na deželi takoj ali pa po dogovoi'u. Ponudbe naj se pošljejo na npravništvo Dol. Novic.
ŽENSKE LASE
iiiuâani) ill i'L>2:a.iiO, kupujem po [injviàji ci'jii, liilflujem \í lastnih lus ludi kite. * v 7,;ilopi imam liípe, izpotovljoiia hisrio kite vsi'h barv, o,J .') do .10 K. Mreïicp, poJIago, Nuisol. l:larvo iui lii.se in brado znamka: Kratjicavsoh barvil, /îine.'iljiva iti trajna, tzlioriio Crsmovo milo zu briti, ď K &0v. Hairpetrol, sigurno sredstvo proti h-padanju las; zdravniško prinnano. Burgil oJsti'anitev kurjib oíes in trde kožo. Šampon vin, za uniivut)ju law.
NaroČila: Ivan Svetec, vlasuljiir, Rudolfovo, nasproti mestne liiSe.
Gobe
lepo posuSeiie, 'kupujem v vsaki nnioiini, po najvišji dnoviii «eni. V prvi vrsti jurčke, polom lesifke, turke, iiiťdvetJove tace, sivke, itd.; sploU vaa vrste gob posušenih, ki jiii poKiiate kol užitne. — Vprašanja ni poniidbf! sprťjí^tna: ftudoU StarovaSilik, eksport jîob, Konjice, Šlajtjrsko.	29-6-:^
Službo išče!
Močan, 16 let star fant, vajen nekoliko živine, ter krojač, sprejme vsake vrste službo, tudi na deželi, s hrano.	^^
Izve se pri upravništvu „Dol. Novic".
Pet telic i
od dobrih plemenskijj krav, radi primanjklaja krme, proda
oshrbnišItD BnprM.
Kostanjeu les
od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, Hi^ kupi po najvišji ceni tvrdka:
: J. POGAČNIK :
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.