NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 41 Primer Zasavske statistične regije IZVLEČEK Podeželje in šolstvo sta kompleksna sistema. Stičišče med njima je mreža podružničnih šol na podeželju. Nanjo pomembno vplivajo predvsem družbenogeografski dejavniki. Od sedemdesetih let 20. stoletja se ta mreža redči, kar se kaže tudi v Zasavski statistični regiji, kjer so leta 2009 zaprli še podružnično šolo v Konjšici. Zdaj je v Zasavju na podeželju še 13 podružničnih šol. Zakonodaja pogojuje njihov obstoj z zadostnim številom učencev, pri tem pa ne upošteva večfunkcijske vloge podružničnih šol pri razvoju podeželja. Ključne besede: razvoj podeželja, podružnične šole, šolski okoliši, Zasavska statistična regija, Slovenija ABSTRACT Influence of branch schools on rural development in case of the Zasavje Statistical Region The rural areas and education are two complex systems. The meeting point between them is a network of branch schools. It is influenced mainly by socio-geographical factors. Since the 1970s, this network has been thinning, which is also reflected in the Zasavje Statistical Region, where in 2009 the branch school in Konjšica was closed. Today, there are still 13 rural branch schools in Zasavje. Legislation conditions their existence on a sufficient number of pupils, regardless the multifunctional role of branch schools on rural development. Key words: rural development, branch schools, school districts, Zasavje Statistical Region, Slovenia Vpliv podružničnih šol na razvoj podeželja 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA Avtorica besedila in fotografij: PATRICIJA OSTROŽNIK, univerzitetna diplomirana geografinja in zgodovinarka Golče 4, 1410 Zagorje ob Savi E-pošta: rbdpatricijao@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek I zobraževanje je ključen dejavnik posameznikovega razvoja in razvoja družbe. V večini gospodarsko razvitih držav, med katere spada tudi Slove- nija, je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in dostopno vsem otrokom, pri čemer je ključna mreža javnih osnovnih šol, ki vključuje tudi podružnične šole (v nadaljevanju PŠ) na podeželju. V zadnjih letih poteka veliko razprav o delovanju šol v povezavi z demografskim razvojem. Nizka rodnost in negativni migracijski saldo ogrožata obstoj PŠ, ki imajo širši razvojni in družbeni pomen. Pomembne so z vidikov izobraževanja, vzgoje, socializacije, stikov, srečanj lo- kalne skupnosti, so tudi prostor, kjer se pripravljajo skupni obroki, in se zapi- suje ter ohranja lokalna kronika. Učenci tudi prek šole razvijajo odnos do kraja in regije, v kateri živijo, in se aktivno vključujejo v razreševanje lokalno-regio- nalnih izzivov. Z zaprtjem PŠ je lahko vse to izgubljeno, saj ostale ustanove, ki morda nadomestijo nekatere funkcije šole, ne vključujejo nujno vseh mladih (Kučer in Kučerova 2009). Če se ozremo v obdobje po 2. svetovni vojni, je Zasavje razumljeno kot regija treh občin: Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Na njihovem podeželju je delovalo 19 PŠ. Mreža PŠ se je začela intenzivneje redčiti v sedemdesetih letih 20. stoletja. Doslej so zaprli 13 PŠ (Lebar 1992), zadnjo leta 2009 v Konjšici. Od leta 2015 k Zasavski statistični regiji prištevamo še občino Litija. T renutno na podeželju celotne statistične regije deluje 13 PŠ,. ki so močno vpete v lo- kalno okolje. Lokalno prebivalstvo do njih čuti potrebo in odgovornost, zato si prizadeva spodbujati njihovo delovanje in nadaljnji obstoj. Geografske poteze Zasavske statistične regije 485 km2 prostrana Zasavska statistična regija leži v osrednjem delu Predalp- skega hribovja, ob reki Savi. (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1995). Sesta- vljajo jo občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Litija. Razgiban relief in precejšnja nadmorska višina so v preteklosti narekovale posebne razmere za pridelovanje, zato je poselitev hribovitih predelov Zasavja zelo razpršena. Pre- vladujejo manjši zaselki z osrednjimi vaškimi jedri, kjer so locirane nekatere javne ustanove, med njimi tudi PŠ. Naravnogeografske posebnosti Zasavske statistične regije za organizacijo šolske mreže predstavljajo raznovrstne izzive. Zasavje velja za najbolj značilno slovensko rudarsko-industrijsko regijo. Z osa- mosvojitvijo Slovenije in gospodarskimi spremembami je prišlo do postopnega zapiranja rudnikov in propada večjih industrijskih podjetij (Rudnik T rbovlje-Hra- stnik, Varnost, Deloza, Svea, Strojna tovarna Trbovlje), kar je vodilo v povečano brezposelnost in naraščanje dnevnih migracij na delo v sosednje regije (Josipovič 2004). Gospodarska tranzicija, poslabšane socialne razmere, prometna odmaknje- nost, odseljevanje in staranje prebivalstva so razvojni problemi, s katerimi se sre- čujejo zlasti v urbanih predelih Zasavske statistične regije. Na podeželju je položaj podoben, a v nekaterih segmentih vendarle drugačen. Od osemdesetih let prej- šnjega stoletja so se z izboljšanjem cestnih povezav in razmahom individualne mo- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 43 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA bilnosti (lasten avtomobil) mnogi na podeželje priselili in dnevno odhajali na delo v mesta. Tako kljub deagrarizaciji upad prebivalstva na podeželju , ni bil pretirano izrazit. Navkljub pomanjka- nju delovnih mest v Zasavski statistični regiji zaposlitvena središča niso tako da- leč, da bi se bili ljudje primorani mno- žično odseljevati. Kljub ugodni legi v osrčju Slovenije pa ta regija spada med prometno slabše razvite. Zakonodajna podlaga s področja podružničnih osnovnih šol Dostopno osnovnošolsko izobraže- vanje je temeljna človekova pravica. Otrokom, ki živijo na podeželju, je zato nujno omogočiti izobraževanje v bližini doma. Pri tem imajo ključno vlogo prav majhne podeželske šole, znane kot podružnične osnovne šole, katerih ustanavljanje od člena v Ustavi Republike Slovenije do podzakonskih predpisov ureja slovenska zakonodaja. 57. člen ustave pravi, da je osnov- nošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, pri če- mer država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Zakon o lokalni samou- pravi v 21. in 51. c členu občinam nalaga financiranje in ustanavljanje javnih šol (Uradni list RS 1994). Zakon o osnovni šoli PŠ posebej ne obravnava; urejajo jih 3 podzakonski akti: • Uredba o merilih za oblikovanje podružničnih šol v 5. členu vse- buje merila za oblikovanje šolske- ga okoliša. Podatki o slednjem so v Registru prostorskih enot; Pra- vilnik o pogojih za ustanavljanje PŠ (Uradni list RS 1998); • Pravilnik o normativih in stan- dardih za izvajanje programa osnovne šole poudarja nujnost spremljanja števila šoloobveznih otrok. Ob večjih spremembah lahko pride do ukinitve PŠ, če ima ta manj kot štirinajst učencev oziroma na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učen- cev (Uradni list RS 1998); • Pravilnik o normativih in stan- dardih za izvajanje programa osnovne šole ureja organizacijo kombiniranega pouka (Uradni list RS 2007). Vloga in razvoj šole kot javne ustanove v lokalni skupnosti Šola je nekakšen katalizator, ki zdru- žuje ljudi celotne skupnosti, s čimer se krepita zaupanje med prebivalci in socialna vključenost, zmanjšujejo se neenakosti. Delovanje šole presega meje šolskih prostorov in učinkuje na celotni šolski okoliš (Vodopivec 1996). Zaprtje šole tako vpliva na dobrobit otrok, staršev, učiteljev in celotnih naselij (Kearns 2001). To se izraziteje kaže na območjih, kjer je šola edini nosilec kulturnega ži- vljenja. Običajno prav učitelji spa- dajo med najaktivnejše posameznike v naselju. Tudi krajani se zavedajo, da šola kraju zagotavlja središčno vlogo, zato si prizadevajo za njeno ohranitev. PŠ oživi zapuščeno vaško okolje in zadrži otroke v domačem kraju. Na demografsko ogroženih območjih poživi lokalno dogajanje, ohranja življenje na podeželju, mla- dino pritegne nazaj v domače okolje, lokalno kulturno izročilo lažje ostaja živo. Nenazadnje so PŠ pomemb- ne tudi z državniškega, varstvenega, okoljevarstvenega in turističnega vi- dika (Vodopivec 1996). Obstoj in razvoj podružničnih šol je v največji meri odvisen od vitalno- sti šolskega okoliša, na kar vplivajo predvsem naslednji dejavniki: Legenda Hrastnik Litija Trbovlje Zagorje ob Savi železnice reke regionalna cesta III. reda regionalna cesta II. reda regionalna cesta I. reda glavna cesta II. reda glavna cesta I. reda hitra cesta avtocesta Ivančna Gorica Trebnje Zidani Most Celje Trojane Moravče Ljubljana Slika 1: Prehodnost in povezovalnost Zasavske statistične regije (GURS 2020). 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA - rodnost prebivalstva (Vodopivec 1996); - zadostno finančno podpiranje po- družničnih šol (Kearns 2001); - dostopnost šole vsem otrokom v vseh oblikah njenega delovanja; - bližina šole otrokovemu domu; - oblikovanje širše kulture, ki otroka ne bi čustveno odtegnila od doma- čega kraja; - izobraževanje, skladno z družbeni- mi potrebami in potrebami prebi- valstva, ki upošteva tudi mnenja staršev, krajanov in občanov; - družbenogospodarska varnost pre- bivalcev (Vodopivec 1996). V Sloveniji je število PŠ naraščalo do sredine šestdesetih let 20. stoletja. Še posebej zanimiv je porast njihovega števila v letu 1966, ko odprlo vrata kar 115 PŠ, potem pa se je krivulja njihovega števila začela obračati nav- zdol. Zdaj je v Sloveniji 455 matičnih osnovnih šol in 316 podružničnih (Ažbe 2020). Statistika PŠ se spremi- nja na letni ravni, v nekaterih ukinjajo kombinirani pouk, druge šole mora- jo zapreti svoja vrata, nemalo je tudi nenavadnih kombinacij v primerih, ko izostane celotna generacija otrok. Porast števila kombiniranih oddelkov je posledica manjšega števila učencev v posameznem oddelku (Vodopivec 1996). Posebnosti pouka na podružničnih šolah PŠ so z vidika dela specifično okolje, kar dokazuje prisotnost kombiniranih oddelkov. Nekoč so PŠ veljale za manj kakovostne od matičnih, kar naj bi veljalo predvsem za slabšo material- no opremljenost in pedagoško slabše izobražene kadre. Sedaj morajo uči- telji imeti enako stopnjo izobrazbe in usposobljenosti, ne glede na to, ali učijo v matični ali PŠ, izboljšale so se materialne razmere, prevladujejo dvo- razredne kombinacije, bistveno manj pa je štirirazrednih kombinacij. Kljub temu še vedno ostaja veliko prostora za izboljšave. Mnoge PŠ so brez telo- vadnice, učitelji bi se lahko posebej specializirali za delo v kombiniranih oddelkih, veliko nejasnosti je tudi pri vlogi vodij šol. Njihove obveznosti so namreč opredeljene zelo ohlapno (Je- len 2010). Kot glavne prednosti šolanja na PŠ lahko izpostavimo bližino šole, kombinirane razrede (starejši učenci so zgled mlajšim), tesnejše socialne stike, manjše razrede, ki omogočajo bolj individualen pristop k pouče- vanju, tesnejšo povezanost in boljše vzgojno delovanje. V učni proces je praviloma vključena tudi skrb za ohranjanje kulturne dediščine doma- čega kraja (Vodopivec 1996; Cencič in Kogej 2016). Po drugi strani se opažajo tudi slabosti: kombinirani oddelki (za šolo in učitelja zahtev- nejša organizacija in izvedba pouka), potreba po ustrezni dostavi toplega obroka (kuhinje so običajno na ma- tičnih šolah), otežena organizacija prevoza, vožnja učiteljev z matične šole za poučevanje nekaterih pred- metov, pomanjkanje računalniških učilnic, telovadnic, svetovalne službe in zdravstvene oskrbe. Težave se po- javljajo pri nadomeščanju učiteljev, manj je tudi interesnih dejavnosti (Nolimal 2001). Ključno pri zagotavljanju kakovo- stnega delovanja PŠ je tudi sodelova- nje s krajevno skupnostjo, lokalnimi društvi in ustanovami v kraju. Zaradi svojskih oblik in metod poučevanja se morajo učitelji, ki poučujejo na PŠ, dodatno strokovno izpopolnjeva- ti. Zato Društvo učiteljev podružnič- nih šol vsako letno prireja strokovna srečanja, na katerih se učitelji in šole povezujejo, izmenjujejo izkušnje in predstavljajo primere dobrih praks (Jelen 2010). 0 100 200 300 400 500 600 700 Slika 2: Spreminjanje števila PŠ v Sloveniji v letih 1965–2019 (Vodopivec 1996; Ažbe 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 45 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA Razvojni dejavniki, ki so vplivali na mrežo podružničnih šol v Zasavski statistični regiji Nekateri razvojni dejavniki so skupni vsem preučevanim PŠ. Že omenjena izoblikovanost površja je narekovala poselitev, nastanek naselij, nenaza- dnje upravno razdelitev in prometno infrastrukturo. Kljub temu so za ra- zvoj šolske mreže odločilni predvsem družbenogeografski dejavniki. Nastanek današnjih šol so namreč omogočile politične odločitve. V času šolske reforme Marije T erezije leta 1744 pa vse do uvedbe laične šole leta 1869 je bilo šolanje v domeni duhovnikov. Potekalo je v mežnarijah in župniščih. Duhovnike so nadomestili poklicni naselja, medtem ko so Dole pri Litiji, Vače, Polšnik, Šentlambert, Čemše- nik, Dobovec in Podkum (s 744 m najvišje ležeče naselje obravnavanega območja) hribovska naselja (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1995). Vsa naselja so tudi sedeži krajevnih skupnosti in posameznih društev. V vseh je tudi gasilski dom. V večini na- selij je tudi cerkev, v nekaterih pa vr- tec, gostilna, pošta in trgovina. Ostale storitvene dejavnosti se pojavljajo le izjemoma (preglednica 1). Iz preglednice 2 je razvidno, da se šol- ski okoliši zelo razlikujejo tudi po ve- likosti. Poleg tega se kaže prevlada PŠ s štirimi razredi, le tri PŠ imajo devet razredov. Sodobna mreža podružničnih šol v Zasavski statistični regiji Sedaj na podeželju Zasavske statistič- ne regije deluje 13 PŠ. Največ jih je v občini Litija, najmanj pa v občinah T rbovlje in Hrastnik. Naselja s PŠ imajo vsa središčni zna- čaj, vendar se med seboj tudi precej razlikujejo. Najsevernejše naselje obravnavanega območja je Čemšenik, najvzhodnejše Dol pri Hrastniku, na skrajnem južnem robu so Dole pri Li- tiji, na zahodu pa Jevnica. Zelo velike razlike med naselji so tudi glede na nadmorsko višino. Jevnica (z 273 m najnižje ležeče naselje obravnavanega območja), Kresnice, Hotič, Mlinše, Sava in Dol pri Hrastniku so dolinska Osnovne šole Občine MŠ = matična šola OŠ Gabrovka - Dole OŠ Gradec OŠ Ivana Cankarja OŠ Ivana Kavčiča Izlake OŠ Ivana Skvarče Zagorje OŠ Litija OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik OŠ Toneta Okrogarja Zagorje OŠ Tončke Čeč OŠ Trbovlje OŠ Šmartno Hrastnik Litija Trbovlje Zagorje ob Savi Slika 3: Šolski okoliši osnovnih šol v Zasavski statistični regiji. 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA piranje v sedemdesetih letih, ko se je razvoj usmeril v mestne predele (Le- bar 1992). Svojski gospodarski razvoj Zasavske statistične regije je imel velik vpliv na demografsko podobo, s katero tudi sedanja zakonodaja pogojuje ustana- vljanje PŠ. Primerjalna analiza demo- grafskih kazalcev posameznih PŠ kaže na izrazite razlike med posameznimi šolskimi okoliši (preglednica 3). V preglednici so zbrani demografski po- datki o šolskih okoliših za šolsko leto 2019/20, medtem ko je bilo vredno- tenje demografskega trenda izdelano na podlagi podatkov za zadnjih 10 let (2011–2019). Slovencev (Rajšek 2009). Leta 1929 je osnovna šola postala enotna, razdelje- na na štiriletno osnovno in štiriletno višjo narodno šolo. Na podeželju obi- čajno ni bilo sedmega in osmega ra- zreda. Med drugo svetovno vojno so na šolah poučevali večinoma nemški učitelji. Šolstvo je propadalo, mnoge šole so bile požgane. Organizirani so bili tudi »partizanski krožki«, a le v bolj oddaljenih krajih, največ na hra- stniškem območju. Po drugi svetovni vojni je vladalo vsesplošno pomanjka- nje. Med vojno je bilo veliko šol pož- ganih, zato so marsikod uredili zasilne učilnice v drugih prostorih. Po drugi svetovni vojni so politične razmere spodbudile obnovo šol in njihovo za- učitelji, katerih plače so bile dokaj niz- ke. Plača učitelja je bila 155 goldinarjev letno, medtem ko je rudar v Zasavju zaslužil 250 goldinarjev letno. V tem obdobju je nastalo veliko šol, ki ne delujejo več, med drugim v Šentgotardu, na Zasavski Sveti Gori, v Kandršah in na Sveti Planini (Lebar 1992). Že kmalu po sprejetju šolske reforme leta 1744 so vrata odprle šole v Podkumu (Mihevc 2007), na Vačah (Zupan 2002) in v Dolu pri Hra- stniku (Gornik in Kmet 2019). Vse preučevane šole so bile ustanovljene za časa Habsburške monarhije, razen PŠ Jevnica, ki je bila ustanovljena leta 1921 v Kraljevini Srbov, Hrvatov in SREDIŠČNE FUNKCIJE NASELIJ Dol pri Hrastniku Dole Vače Kresnice Dobovec Podkum Polšnik Sava Jevnica Hotič Čemšenik Mlinše Šentlambert sedež KS • • • • • • • • • • • • • šola • • • • • • • • • • • • • pošta • • • • • • • • • trgovina • • • • • • • • • • cerkev • • • • • • • • • • • • gasilski dom • • • • • • • • • • • • • sedež društev • • • • • • • • • • • • • gostilna • • • • • • • • • smučišče • • kmetijska zadruga • železniška postaja • • • vrtec • • • • • • • • • • bar • • • industrijski obrat • • bankomat • • • cvetličarna • • turistični objekt • lovski dom • • • • • • • kulturno-rekreacijski center • • • Preglednica 1: Središčne funkcije naselij s podružničnimi šolami v Zasavski statistični regiji (medmrežje 1 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 47 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA PŠ na podeželju ima širšo vlogo v družbi in je zagotovo povezovalna prvina v lokalni skupnosti. Po mne- nju Liepinsove (Woods 2005) se poglavitne javne ustanove, ki so de- lovale v manjših podeželskih krajih, postopoma selijo v večja središča, s tem pa podeželje izgublja prostore za druženje, ki zagotavljajo krepitev občutka pripadnosti skupnosti. Z za- piranjem šol, pošt, bank in trgovin se druženje seli v zasebne prostore, pri čemer se skupnost razdrobi na manj- še skupine, nekateri posamezniki pa pri tem ostanejo izključeni. Ob opre- delitvi elementov, ki lokalno pre- bivalstvo vežejo na šolo in tovrstno analizo na primeru zasavskih PŠ, se kaže pestrost področij, na katerih šola in kraj sodelujeta. Primerjava podružničnih šol Vače in Dobovec Analiza demografskih kazalcev je po- kazala, da se najbolj razlikujeta šolska okoliša Vače in Dobovec. V prvem je izrazito pozitivna demografska podo- ba, medtem je ta pri drugem precej bolj negativna. Če oba šolska okoliša primerjamo, se med njima že na prvi pogled pokažejo opazne razlike, pa tudi nekatere podobnosti. Obdobje zaprtja po 2. svetovni vojni do konca 70. let do konca 80. let leta 2000 Hrastnik Litija Trbovlje Zagorje ob Savi Občine Slika 4: Podeželska naselja v Zasavski statistični regiji, kjer so podružnične šole zaprle svoja vrata; označeno je območje naselja (Lebar 1992; Beja 2020; RPE 2020) . ime PŠ ime MŠ občina leto ustanovitve šole število razredov velikost šolskega okoliša (km 2 ) gostota poselitve (preb./ km 2 ) PŠ Dole OŠ Gabrovka-Dole Litija 1907 9 42 15,3 PŠ Jevnica OŠ Gradec Litija 1921 4 13 83,5 PŠ Kresnice OŠ Gradec Litija 1876 5 7 137,7 PŠ Hotič OŠ Gradec Litija 1869 4 10 110,6 PŠ Vače OŠ Gradec Litija 18. stoletje 9 23 44 PŠ Polšnik OŠ Litija Litija 1895 4 28 18,5 PŠ Sava OŠ Litija Litija 1857 4 4 92,3 PŠ Podkum OŠ Ivana Skvarče Zagorje Zagorje ob Savi 18. stoletje 4 27 29,5 PŠ Čemšenik OŠ Ivana Skvarče Zagorje Zagorje ob Savi 1800 4 20 51,1 PŠ Šentlambert OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi 1879 4 23 36,5 PŠ Mlinše OŠ Ivana Kavčiča Izlake Zagorje ob Savi 1858 4 16 92,1 PŠ Dobovec OŠ Trbovlje Trbovlje 1900 4 18 25,2 PŠ Dol pri Hrastniku OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik Hrastnik 18. stoletje 9 27 268,3 Preglednica 2: Ključni podatki o preučevanih podružničnih šolah in šolskih okoliših v Zasavski statistični regiji. 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA deži društev in smučišče (medmrež- je 2020). Šolski okoliš meri 18 km2 (RPE 2020), vključuje 454 prebival- cev, od tega jedo 14 let starih otrok le 10,6 % (SURS 2019). Gostota pose- litve je 25,2 preb./km2 . Šola na Do- bovcu je bila ustanovljena leta 1900, sedaj pa je PŠ OŠ Trbovlje. Na šoli so štirje razredi s po sedmimi učenci. Šola se z lokalno skupnostjo povezuje na prireditvah, pri sodelovanju z dru- štvi (prostovoljno gasilsko društvo, turistično društvo, Smučarsko dru- štvo Kum-Dobovec), rdečim križem, podjetji TET, Siporex, Krajinskim parkom Kum. Organizirajo pusto- vanje, komemoracijo ob krajevnem obeležju, šola prispeva članke za lo- kalni časopis Kumski brzec (Bartolj 2020). Vače so naselje v občini Litija, sever- no nad dolino reke Save, na nadmor- ski višini 525 m, v neposredni bliži- ni geometričnega središča Slovenije GEOSS (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1995). V osrednjem delu Adamič, Perko, Kladnik 1995). Je del Krajinskega parka Kum. V osre- dnjem delu kraja so cerkev, šola, sedež KS, trgovina, gasilski dom, se- Dobovec je naselje v občini Trbo- vlje, južno nad dolino reke Save, na severovzhodnem pobočju Kuma, na nadmorski višini 660 m (Orožen ime šole število prebivalcev delež otrok, starih do 14 let (%) število učencev Dole pri Litiji 646↓* 11,4 ↓ 68↑ Dobovec 454↓ 10,6↓ 7↓ Dol pri Hrastniku 7243↓ 12,5↑ 198 ↓ Jevnica 1086↑ 16,5↑ 62↑ Kresnice 964↑ 16,3 ≈ 44 ↓ Mlinše 1774 ↓ 18,5↑ 35 ≈ Podkum 796↑ 16,3↑ 17 ↓ Polšnik 518 ≈ 14,0 ≈ 29↓ Sava 359↑ 20,0↑ 26↓ Vače 1013 ↑ 17,9↑ 111 ↑ Hotič 1106 ↑ 19,2↑ 41 ↑ Čemšenik 1021 ↓ 14,0↓ 30↑ Šentlambert 840↑ 15,3↓ 32↑ Preglednica 3: Primerjava izbranih demografskih kazalcev za šolske okoliše še delujočih podružničnih šol v Zasavski statistični regiji (RPE 2020; SURS 2019; AJPES 2020; osebni viri 2020). *Simbol » ↓« pomeni negativni trend, simbol » ↑« pozitivni trend, simbol » ≈« pa neizrazit trend spreminjanja števila prebivalcev, deleža do 14 let starih otrok in števila učencev. Slika 5: Grafični prikaz načina vključevanja lokalne skupnosti v delovanje podružničnih šol. Iz modela je razvidno, da vse šole sodelujejo na krajevnih prireditvah in z lokalnimi društvi. Krajani zelo pogosto sodelujejo pri obnavljanju šol in na delovnih akcijah. Poleg vseh ostalih področij sodelovanja, se pogosto uporabljajo tudi šolski prostori za druženja krajanov. druženje s starši sodelovanje s podjetji sodelovanje pri obnovi šole aktivnosti proti zaprtju šole uporaba krajevnih prostorov izobraževanja za krajane delovne akcije sodelovanje z društvi prireditve Dole Dobovec Dol Jevnica Kresnice Hotič Polšnik Sava Vače Podkum Čemšenik Šentlambert Mlinše GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 | 49 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA Intervjuvani predstavnik krajevne skupnosti meni, da se je življenje v kraju po zaprtju šole zelo spreme- nilo. Prej v njem ni bilo prireditve, pri kateri ne bi sodelovala tudi šola. Ker je bilo otrok malo, so prav vsi pridobili veščine nastopanja. Šola je dobro sodelovala tudi s krajevnim kulturno-umetniško-športnim dru- štvom KUŠD. Krajani so poskrbeli za beljenje šolske stavbe, soudeleženi so bili tudi pri urejanju njene okolice in šolskega igrišča. Matična šola jim je takrat poslala malico, s čimer je simbolično pokazala, da ceni njihovo delo. Sedaj krajani Konjščice sodelu- jejo predvsem z matično osnovno šolo v Litiji. Prevoz učencev je organiziran s kombijem (Beja 2020). Odzivi krajanov na zaprtje šole so bili po intervjuvančevem mnenju dokaj tudi kmetijsko-gospodarska šola, pripravljeni so bili tečaji za dekleta. Šola organizira več prireditev, pestro je sodelovanje z društvi: Kulturno- -umetniško društvo Lipa, turistično društvo, regionalni center nevladnih organizacij (Grdun 2020). Konjšica kot primer naselja, v katerem so podružnično šolo zaprli Konjšica je naselje v občini Litija, na desnem bregu Save. Nekdanji šolski okoliš je umeščen med šolska okoli- ša Polšnik in Podkum. Ko se je leta 2009 število učencev na PŠ Konjši- ca zmanjšalo na manj kot pet, so se odločili šolo zapreti (Beja 2020). T re- nutna demografska podoba Konjšice ni takšna, da bi lahko v bližnji priho- dnosti prišlo do njenega ponovnega odprtja. kraja so cerkev, pošta, šola, trgovi- na, cvetličarna, sedež KS, bankomat, gasilski dom, sedeži društev, gostilna in v bližini naselja adrenalinski park (medmrežje 2020). Šolski okoliš meri 23 km2 (RPE 2020) in vklju- čuje 1013 prebivalcev, od tega je do 14 let starih otrok 17, 9 % (SURS 2019). Gostota poselitve je 44 preb. /km2. Ti podatki nakazujejo precej boljšo demografsko podobo od Do- bovca. Tudi začetki šolstva na Vačah segajo bistveno dlje v zgodovino. Se- daj je na šoli 111 učencev, razporeje- nih v 9 razredov. Šola je del matične OŠ Gradec v Litiji. Na področju so- delovanja šole in kraja se kaže veliko podobnosti s PŠ Dobovec. Krajani uporabljajo šolske prostore, sodelo- vali so pri gradnji šolske stavbe (da- rovali so les, pesek, pomoč pri delu). V preteklosti je bila organizirana PRIHODNOST? Podobnosti: velik turistični potencial (Krajinski park Kum, GEOSS), višjeležeči območji, majhnost šole in šolskega okoliša, veliko področij sodelovanja kraja in šole Razlike: bližina razvitejših gospodarskih središč, demografske razlike, število središčnih funkcij merljive razlike in podobnosti razmer za delovanje PŠ Vače in PS Dobovec ODLOČITVE O NADALJNJEM OBSTOJU PODRUŽNIČNE ŠOLE Šoli opravljata več funkcij, ne le izobraževalne  z zaprtjem šole ni nadomestka za te funkcije. Mnenja intervjuvanih: - občutek odgovornosti do obstoja lokalne PŠ - navajanje mnogih prednosti šolanja na PŠ - prisotnost šole prispeva h kakovosti bivanja v kraju. Slika 6: Merljive razlike in podobnosti razmer za delovanje podružničnih šol Vače in Dobovec ter njihov vpliv le teh na odločitve o njihovem nadaljnjem obstoju. NAPIS NAD ČLANKOM 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2020 VPLIV PODRUŽNIČNIH ŠOL NA RAZVOJ PODEŽELJA uspehov PŠ na področju izobraževa- nja čedalje bolj zavedajo tudi nekateri odločujoči (občine, Ministrstvo za iz- obraževanje, znanost in šport). Četudi v kratkem ne bo zakonskih sprememb, ki bi pogoje za ohranitev PŠ posodobi- le, se do leta 2040 mreža PŠ v Zasavski statistični regiji najverjetneje ne bo bi- stveno spremenila. Glede na to, da je demografska podoba v večini šolskih okolišev stabilna, ostaja ogrožena le PŠ Dobovec. Na drugi strani bodo kraji, kjer so šole v preteklosti zaprli, ostali izpostavljeni negativnim procesom, ki jih sproži zaprtje pomembne javne ustanove. Za zdaj tudi ni zaznati zgo- ščevanja prebivalstva na povsem novih območjih in posledičnih potreb po ustanavljanju novih šol. podeželju izjemen pomen za razvoj tamkajšnjega okolja. Šola ne prispe- va le k vzgoji in izobraževanju otrok, ampak vpliva tudi na razvoj lokalnega okolja. V Sloveniji obstoj PŠ pravilo- ma pogojuje število otrok. Politični odločevalci bi morali poleg zadostnega števila šoloobveznih otrok upoštevati tudi ostale prvine vitalnosti šolskega okoliša. Merljive razlike, katerih se od- ločujoči pri ohranjanju PŠ oklepajo, kakovostnih kazalcev ne upoštevajo dovolj. Dejavniki odločanja bi mora- li stremeti k ohranjanju PŠ, saj ostale strukture, ki prispevajo k vitalnosti podeželskega okolja, v primerjavi s PŠ zahtevajo še večje finančne vložke. Zdi se, da se tega prav zaradi sprememb smernic razvoja podeželja in vidnih brezbrižni. V Konjšici nimajo šole, gostilne, niti stalnega župnika, zato se zdi, da družbeno življenje zamira. Edina povezovalna prvina v Konjšici je društvo KUŠD, ki pa vključuje le peščico krajanov. Prej je veljalo, da so se ob druženju otrok družili tudi star- ši. Med krajevnimi prireditvami so še žive miklavževanje v domeni krajevne skupnosti, žegnanje, ki ga organizira nekaj starejših ljudi, in prireditev za starostnike v organizaciji Rdečega kri- ža (Beja 2020). Sklep Šola s svojim vzgojno-izobraževalnim poslanstvom lahko pomembno iz- boljša družbene odnose in splošno kakovost bivanja, zato imajo PŠ na Viri in literatura 1. Ažbe, R. 2020: Podatki o številu podružničnih šol v Sloveniji (osebni vir, 17. 6. 2020). Ljubljana. 2. AJPES, Poslovni register Slovenije 2020. Medmrežje: https://www.ajpes.si (9. 11. 2020). 3. Bartolj, V. 2020: O šoli na Dobovcu in intervju (osebni vir, 30. 4. 2020). T rbovlje. 4. Beja, J. 2020: Intervju o Konjšici (osebni vir, 2. 2. 2020). Konjšica. 5. Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D. 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. 6. Cencič, M., Kogej, N. 2016: Mnenja staršev o pouku in učnem okolju podružničnih šol. Revija zavoda RS za šolstvo 18-2/3. Ljubljana. 7. Gornik, L., Kmet, M. 2019: Letno poročilo za leto 2018. Hrastnik. 8. Grdun, J. 2020: Število učencev na Podružnični šoli Vače in intervju o Podružnični šoli Vače (osebni vir, 2. 4. 2020). Vače. 9. RPE Register prostorskih enot (RPE). GURS Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Ljubljana, 2020. 10. Jelen, N. 2010: Vodenje sodobne podružnične šole – izziv za raznolikost. Šola za ravnatelje. Kranj. Medmrežje: http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-26-8/055-061.pdf (26. 12. 2019). 11. Josipovič, D. 2004: Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji. Geografija Slovenije 9. Ljubljana. 12. Kearns, R., McCreanor, T., Ramasubramanian, L., Witten, K. 2001: The Impacts of a School Closure on Neighbourhood Social Cohesion. Health & Place 7-4. 13. Krajevna skupnost Vače 2015. POŠ Vače. Medmrežje: http://www.ksvace.si/o-nas/pos-vace/19 (13. 11. 2020). 14. Kučera, Z., Kučerova S. 2009: Changes In The Rural Elementary Schools Network in Chechia During the Second Half of the 20th Century and Its Possible Impact on Rural Areas. European Countryside 1-3. Medmrežje: https://content.sciendo.com/view/journals/euco/1/3/article-p125.xml (18. 12. 2019). 15. Lebar, I. 1992: Osnovno šolstvo v revirjih. T rbovlje. 16. Medmrežje 1: https://www.google.com/maps (8. 9. 2020). 17. Mihevc, I. 2007: Šolstvo in Podružnična šola Podkum skozi čas. Zagorje ob Savi. 18. Nolimal, F . 2001: Majhne podeželske šole nekdaj in danes. Didakta 11-60/61. 19. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole 2007. Uradni list RS 57/07. Ljubljana. 20. Pravilnik o pogojih za ustanavljanje podružničnih šol 1998. Uradni list RS 16/98. Ljubljana. 21. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra prostorskih enot 2006. Uradni list RS 47/06. Ljubljana. 22. Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno. Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C2006S.px (9. 11. 2020). 23. Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5002S.px (9. 11. 2020). 24. Rajšek, D. 2009: 80 let Podružnične osnovne šole Jevnica. Jevnica. 25. Woods, M., 2005: Rural Geography. Los Angeles, London, New Delhi, Singapore, Washington DC.