KONCEPT IN MODEL TERITORIALNE KOHEZIJE -GEOGRAFSKI VIDIK Sabina Grižančič univerzitetna diplomirana geografinja in diplomirana ekonomistka (UN) PandaSlon d.o.o. Kampel 1k, SI - 6000 Koper, Slovenija e-mail: sabinagrizancic@yahoo.com UDK: 911.3:711.45 COBISS: 1.01 Izvleček Koncept in model teritorialne kohezije - geografski vidik Oktobra 2008 je Evropska komisija izdala Zeleno knjigo o teritorialni koheziji, ki je sprožila obsežno diskusijo o konceptu teritorialne kohezije. Ta je skupaj z ekonomsko in socialno kohezijo cilj, ki ga zasleduje Evropska unija. Čeprav številni strokovnjaki opozarjajo, da implementacija teritorialne kohezije (TK) brez jasne definicije in kazalnikov ne more biti uspešna, ostaja koncept teritorialne kohezije še danes nedorečen. Pričujoči članek podaja povzetek obsežne študije koncepta teritorialne kohezije, ki se je ukvarjala z geografsko definicijo teritorialne kohezije (prostorske povezanosti), določitvijo kazalnikov in izdelavo modela za merjenje TK. Na koncu je predstavljen primer merjenja TK na primeru NUTS 3 regij Slovenije. Ključne besede teritorialna kohezija, prostorska povezanost, kazalniki teritorialne kohezije, model teritorialne kohezije, merjenje prostorske povezanosti, kohezijska politika, Evropska unija Abstract The concept and the model of territorial cohesion - geographical aspect In October 2008, European Commission published the Green Paper on Territorial Cohesion which opened an extensive discussion about the concept of territorial cohesion which is, together with economic and social cohesion, the main objective of European Union. Although many experts warn that the implementation of territorial cohesion (TC) in policy without clear definitions and indicators cannot be successful, the concept of territorial cohesion remains still unclear. The article provides an outline of an extensive study of the concept of territorial cohesion. The study dealt with the geographical definition of territorial cohesion (spatial cohesion), identifying indicators and building a model for measuring it. At the end the paper provides a case study of measuring TC at NUTS 3 region of Slovenia. Key words Territorial cohesion, spatial coherence, territorial cohesion indicators, model of territorial cohesion, measuring territorial cohesion, cohesion policy, European Union Uredništvo je članek prejelo 9.10.2014 Sabina Grižančič: Koncept in model teritorialne kohezije - geografski vidik 1. Aktualizacija koncepta teritorialne kohezije in Evropska unija Koncept teritorialne kohezije je širše poznan zato, ker v Evropski uniji (EU) trenutno predstavlja aktualno tematiko. Vendar pa koncept ni plod razmišljanj EU, temveč ima daljšo zgodovino in je bil zasnovan s strani francoskih strokovnjakov, po nizu naključij pa, poleg ekonomske in socialne kohezije, vpeljan v ustavo Evropske unije kot tretji cilj. Koncept teritorialne kohezije je pravzaprav francoski koncept prostorskega planiranja, ki se osredotoča na spodbujanje razvoja določenih območij - ruralnih regij, ki trpijo zaradi množičnega izseljevanja, regij z industrijo v zatonu in ostalih prizadetih regij. Koncept, imenovan Aménagement du territoire, je bil namenjen francoskemu ozemlju, predvsem za odpravo neenakosti v bogastvu in finančnem potencialu, za izboljšanje demografske slike na podeželskem območju in v malih mestih, ki so trpela zaradi procesa izseljevanja ter za nadziranje rasti glavnega mesta Pariza (Faludi 2006, 667-678; Faludi 2009, 2). Teritorialna kohezija je bila prvič obravnavana s strani organizacije Assembly of European Regions (AER)1, ki je tudi skovala izraz. Pomembno vlogo pri tem je imel podpredsednik AER, Robert Savy, ki je bil v tistem času predsednik francoske regije Limousin in predsednik francoske organizacije Comité Interministériel de l'aménagement du territoire. Da je bila ideja o teritorialni koheziji vpeljana v okvir EU in prvič omenjena v Amsterdamski pogodbi leta 19972, pa je zaslužen takratni francoski minister za evropske zadeve Michel Barnier, ki je to funkcijo opravljal v letih 1995-1997, leta 1999 pa je postal še evropski komisar za regionalno politiko. Michel Barnier je „pod krinko teritorialne kohezije" pripeljal prostorsko planiranje v EU, saj so ga do tedaj države članice vztrajno zavračale. Ker je imela Francija naklonjenost Bruslja, je videla priložnost za uveljavitev svojega koncepta kot strateškega prostorskega okvira politik EU (Faludi 2009, 3).Tako se je TK, prostorski pojav, ki ga lahko spremljamo in merimo v prostoru, znašla v primežu politike. Žal pa ji evropska politika ni pripisala zadostne in dokončne oblike ter vsebine, zato ostaja teritorialna kohezija znotraj EU le nek okvir, brez strokovne razlage in podlage. 1.1 Kohezijska politika Geografska lega in druge fizične ter družbene značilnosti Evrope pogojujejo izredno pestrost evropskega kontinenta: nižine, doline, gore, otoki, mesta, podeželje in multikulturna tradicija prebivalstva. Raznolika in pestra pa ni samo naravnogeografska slika Evrope. Zaradi medsebojnega prepletanja številnih dejavnikov je pestra tudi stopnja gospodarske razvitosti, regije oziroma države imajo različne življenjske standarde in razmere. Zaradi želje po vsesplošni blaginji, miru, razvoju in demokraciji je po drugi svetovni vojni nastala Evropska gospodarska skupnost, predhodnica današnje EU. Evropska unija je ekonomska, socialna in politična integracija evropskih držav, ki je skozi svojo zgodovino širila meje in v skupnost sprejemala nove države. Danes Evropsko unijo sestavlja 28 držav članic iz vseh delov Evrope ter čezoceanska območja, ki 1 AER je zbor evropskih regij, v kateri sodeluje 270 regij iz triintridesetih evropskih držav in 16 medregionalnih organizacij. AER je največja neodvisna mreža regij širše Evrope in predstavlja forum za medregionalno sodelovanje. Njegovi začetki segajo v leto 1985, ko je v belgijskem mestu Louvain-la-Neuve 47 regij in 9 medregionalnih organizacij ustanovilo Council of the Regions of Europe (CRE), ki je bil novembra 1987 na njihovi drugi skupni seji v Bruslju preimenovan v Assembly of European Regions (Assembly of European Regions 2014). 2 V Amsterdamski pogodbi je bila omenjena besedna zveza teritorialna kohezija, vendar brez vsakršne povezave s kohezijsko politiko in cilji EU (ekonomsko in socialno kohezijo). pripadajo nekaterim državam članicam. Gre za eno najmočnejših gospodarstev na svetu, ki je v zadnjih letih zaradi svetovne gospodarske krize v precejšnem upadu, obenem pa znotraj njenih regij od nekdaj obstajajo razmeroma velika ekonomska neskladja. Razlogi za neenakost so različni; lahko so posledica dolgoletnih omejenih možnosti razvoja zaradi geografske oddaljenosti ali socialnih in gospodarskih sprememb ali pa kombinacija obojega. Posledice teh neugodnih razmer se pogosto kažejo v socialni izključenosti, visoki stopnji brezposelnosti in slabi infrastrukturi. V nekaterih državah EU je zaostajanje delno posledica nekdanjih centralno-planskih gospodarstev. Vstop dvanajstih članic 1. maja 2004 in 1. januarja 2007 je razlike samo še poglobil, saj so imele nove članice v primerjavi s starimi znatno nižji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca in manjši delež zaposlenega prebivalstva. Torej povsem logično je, da se je število manj razvitih regij oziroma regij s težavami v EU po zadnji širitvi močno povečalo. Evropska unija si prizadeva, da bi imeli vsi njeni prebivalci primerljive možnosti in priložnosti, zato spodbuja razvoj manj razvitih regij in držav. To je delo regionalne politike, ki skrbi, da se v prakso uveljavlja tako imenovana kohezijska politika (ang. Cohesion Policy), katere namen je zmanjševanje razlik v razvitosti ob ohranjanju lokalnih značilnosti. Kohezijska politika je ena od politik Evropske unije, ki predstavlja teritorialno kombinacijo različnih sektorskih politik. Gre za redistributivno politiko, ki temelji na ideji, da je potrebno prerazporediti vire od ene regije k drugim, od bogatih k revnejšim. Kohezijska politika je politika širšega razvoja (ang. policy for development) in predstavlja skupek razvojnih aktivnosti, programov in ukrepov države, lokalnih skupnosti in drugih javnopolitičnih nosilcev interesov na regionalni ravni, koordiniranih in sofinanciranih s strani EU, namenjenih zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik (Barca 2009, 2-3; Lajh in Kajnč 2009, 17-28; Portal EU 2014). Čeprav so prvi zametki kohezijske politike v EU nastali že zelo zgodaj, lahko o razvoju regionalne politike govorimo od srede sedemdesetih let 20. stoletja, ko je bil ustanovljen Evropski sklad za regionalni razvoj3, o kohezijski politiki4 pa od devetdesetih let 20. stoletja, ko je bila sprejeta Maastrichtske pogodba. Kohezijska politika naj bi podala odgovore na vprašanja: kako izkoristiti prednosti vseh ozemelj, da bodo najbolje prispevala k trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju EU kot celote; kako rešiti vprašanje koncentracije prebivalstva na eni strani ter povečevanja onesnaženosti in socialne izključenosti na drugi strani; kako bolje povezati ozemlja, da bodo imela dostop do javnih storitev, učinkovitega prevoza, zanesljivih energetskih omrežij in širokopasovnega interneta; kako razviti nove oblike sodelovanja (Ravbar 2002, 322-327; Regionalna politika - Inforegio 2014). Kljub nenehnemu trudu EU pa se zdi, da se razmere samo še poslabšujejo. Razlike med regijami in državami se povečujejo, znova in znova pa se pojavljajo nove ovire in težave pri doseganju zastavljenih ciljev. K temu je nedvomno pripomogla tudi svetovna gospodarska kriza, a tudi pred njo kohezijska politika ni dajala pravih rezultatov. Vprašanje je, ali je morda razlog v slabo izpeljanih aktivnostih in nejasno postavljenih ciljih kohezijske politike. 3 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) je finančni inštrument, ki je bil ustanovljen leta 1975 z namenom odpravljanja razvojnih neravnovesij. Danes predstavlja glavni steber kohezijske politike. 4 Regionalna politika je del širšega pojma kohezijske politike, saj tudi druge politike EU prispevajo k cilju kohezije. Torej gre v tem primeru za besedi, ki sta si v razmerju nadpomenka (kohezijska politika) in podpomenka (regionalna politika) (Wostner 2012). Sabina Grižančič: Koncept in model teritorialne kohezije - geografski vidik 1.2 Ekonomska * socialna * teritorialna kohezija Beseda kohezija izhaja iz francoske besede cohésion, ki ima svoje etimološke korenine v latinski besedi cohaesionem, cohaerere, kar pomeni držati se skupaj (Online Etimology Dictionary 2014). Beseda kohezija ima več pomenov. V fiziki kohezija predstavlja silo, ki privlači molekule iste snovi, v jezikovnem smislu se kohezija uporablja kot merilo tega, ali je določeno zaporedje povedi besedilo ali ne (SSKJ 2014). V prostorskem planiranju razumemo kohezijo kot povezanost prostora. Iz tega lahko sklepamo, da EU stremi k temu, da bi se njeno celotno območje držalo skupaj in bilo notranje povezano, kar lahko dosežemo samo, če so si območja med seboj podobna oziroma dosegajo približno enako stopnjo razvitosti. Ko se je kohezija prvič pojavila in uveljavila v dokumentih in pogodbi EU, so hitro začeli uporabljati pojma ekonomska in socialna kohezija, kot glavni sestavini regionalne politike. Lizbonska pogodba5 pa je vpeljala še tretji vidik kohezije, teritorialno kohezijo. Čeprav dokumenti EU neprestano govorijo o koheziji in kohezijski politiki, natančne in jasne definicije koncepta ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki se nanaša na delovanje EU, ni. Še več, tudi strokovna javnost nima jasne in nedvoumne razlage, kaj naj bi kohezija pravzaprav bila. Evropska komisija sicer opredeljuje ekonomsko in socialno kohezijo kot izraz solidarnosti med državami članicami, z dodeljevanjem sredstev državam in regijam na podlagi izključnega kriterija BDP pa naj bi se zmanjševale razvojne razlike (Regionalna politika - Inforegio 2014). Molle (2007, 60) pravi, da koncept ekonomske kohezije ni dobro definiran, saj niti akademska literatura niti politična dokumentacija ne dajeta jasne definicije. Sam predpostavlja, da ekonomska kohezija obstaja le, ko vsi njeni segmenti - regije sodelujejo v skupnem gospodarskem prostoru, kjer lahko kljubujejo mednarodni konkurenci. Wostner (2005, 274) trdi, da ekonomska kohezija zadeva zmanjševanje razlik v razvojnem potencialu med različnimi območji skozi boljšo opremljenost in založenost s proizvodnimi dejavniki in njihovo izrabo, socialna kohezija pa naj bi bila usmerjena v posameznika s ciljem zmanjševanja razlik v življenjskem standardu in jo zato povezujemo s pojmom socialne vključenosti in enakih možnosti, trgom dela, revščino ter migracijami. Teritorialna kohezija je zadnja od trenutno uporabljenih dimenzij kohezije. Gre za teritorialni oziroma prostorski vidik povezovanja, ki naj bi bil enakovreden ekonomskemu kot socialnemu vidiku. O pojmu teritorialna kohezija so v EU prvič ustno razpravljali leta 1995 na zasedanju Skupščine evropskih regij v Antwerpnu. Leta 2009 pa je z Lizbonsko pogodbo načelo teritorialne kohezije postalo pravno enakovreden cilj kohezije politike. Prvi pravi poskus definiranja teritorialne kohezije je prinesla Zelena knjiga o teritorialni koheziji: teritorialna raznolikost kot prednost, dokument, ki ga je kot sporočilo drugim organom EU oktobra 2008 izdala Evropska komisija in ki naj bi po 13-ih letih prinesel odgovore na vprašanja o teritorialni koheziji. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, saj je odprla še več vprašanj. Sledila je daljša razprava, ki je poudarila pomen dostopa do storitev, trajnostnega razvoja in njegove okoljske razsežnosti ter pomen kazalnikov za razumevanje in ocenjevanje teritorialne kohezije. Nekateri strokovnjaki so celo izrazili mnenje, da bi bilo definiranje teritorialne kohezije v nasprotju s samo raznolikostjo evropskega okvira v vsej 5 Lizbonska pogodba je trenutno veljavna pravna podlaga Evropske unije. V veljavo je stopila 1. decembra 2009. njegovi razsežnosti, spet drugi pa so jasno izrazili potrebo po njeni opredelitvi (Zelena knjiga o teritorialni koheziji, pot naprej 2008, 13; Šesto poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije 2009, 12). Zadnji in najaktualnejši dokument Evropske unije s področja teritorialne kohezije je Teritorialna agenda Evropske unije 2020, ki je bila sprejeta leta 2011 na Madžarskem. Koncept teritorialne kohezije pripisuje znaten pomen geografskemu pristopu preučevanja območij in procesov, saj je območje EU unikatno, prostrano in raznoliko; teritorialna kohezija pa naj bi te raznolikosti spremenila v prednosti. Kljub pomembnosti geografije ostaja BDP ključni kazalnik dodeljevanja sredstev kohezijske politike. 2. Teritorialna kohezija v geografiji Evropski koncept teritorialne kohezije se ukvarja s trajnostnim razvojem, teritorialnim povezovanjem, enakimi možnostmi za vse prebivalce EU in razume TK v zelo širokem pomenu besede. Vendar če se ekonomska kohezija ukvarja z gospodarskimi značilnostmi, socialna kohezija pa z družbenimi značilnostmi, zakaj se ne bi teritorialna kohezija osredotočala predvsem na prostor. Ali je smiselno, da TK predstavlja in teži k tistemu, kar vsebinsko že pokrivata ekonomska in socialna kohezija? Geografija preučuje prostor, teritorij, ki je omejen in ga zaznamujejo meje. Da bi prostor bolje razumeli, smo ga geografi prisiljeni razdrobiti na posamezne elemente, pojave, procese in kategorije. Torej je vsako območje zaznamovano s specifičnimi procesi in pojavi, ki ga ločijo od ostalih območij. Evropsko unijo lahko pojmujemo kot neko »veliko regijo«, sestavljeno iz več držav, ki jih omejujejo nacionalne meje. Čeprav želi EU s prostim pretokom izničiti negativne učinke meja in tako boljše povezati svoje območje, ostajajo upravne meje še vedno poglavitne ovire v delovanju EU - meje namreč ne predstavljajo samo črte na zemljevidu, ampak so to meje držav, nacionalne suverenosti, različni jeziki, kultura in zgodovina, ki je pomembno zaznamovala različne narode. Ker je kohezija usmerjena k zbliževanju, povezovanju in zmanjševanju razlik med območji, moramo TK zaradi tega obravnavati v ožjem pomenu besede, v geografskem smislu, saj lahko le tako dopolnimo ekonomski in socialni vidik. Če izhajamo iz dejstva, da geografija preučuje omejen, določen prostor oziroma teritorij in vse procese, ki v njem potekajo, in da kohezija pomeni zbliževanje, povezovanje, potem lahko zaključimo, da teritorialna kohezija pravzaprav predstavlja prostorsko povezanost. Kadar govorimo o prostorski povezanosti, imamo v mislih prostor, območje, znotraj katerega se snovi prosto gibajo in izmenjujejo. Gibanje poteka v različnih smereh, odvisnih od naravnih in družbenih dejavnikov. V današnjem času, ko je svet postal globalna vas, so povezave v prostoru samoumevne, žal pa naravne in družbene meje še vedno predstavljajo ovire. Cilj TK je zato povezati prostor tako znotraj regije kot tudi med regijami v smislu njegove najboljše služnosti in dostopnosti za čim bolj kakovostno življenje prebivalstva. Različne sestavine in dejavnike, ki vplivajo na gibanje in zbliževanje ter s tem na povezanost prostora, regije, lahko prepoznamo. Ti dejavniki so različne vrste infrastruktur, prometno, komunikacijsko, oskrbno omrežje, centralnost, gravitacijska območja in gibanje prebivalstva. Teritorialna kohezija z geografskega vidika torej predstavlja prostorsko povezanost, ki se v prostoru izraža skozi prometno povezanost, dostopnost do blaga, storitev, informacij in oskrbe, razvito telekomunikacijsko omrežje ter ostalo infrastrukturo. Za preučevanje teritorialne kohezije z vidika geografije smo dejavnike združili v pet skupin: prometno omrežje, dostopnost, telekomunikacijsko omrežje, ostala infrastruktura in demografske značilnosti. Preglednica 1: Dejavniki teritorialne kohezije. Skupina Vsebinska področja I. Skupina Prometno omrežje • cestno omrežje • železniško omrežje • pomorski promet • letalski promet • drugo omrežje II. Skupina Dostopnost • potovalni čas • dostopnost do blaga in storitev III. Skupina Telekomunikacijsko omrežje • internetno omrežje in telefonija • poštno in drugo omrežje IV. Skupina Ostala infrastruktura • vodovodna infrastruktura • kanalizacijska infrastruktura • ravnanje z odpadki • energetika V. Skupina Demografske značilnosti Najbolj jasna in prepoznavna sestavina prostora, ki neposredno vodi k povezovanju in zbliževanju, je prometno omrežje. Prometno omrežje omogoča prenos ljudi, blaga, energije in informacij ter opravlja številne funkcije, ki vnašajo dinamiko v prostor. V povezavi s prometom moramo omeniti še dostopnost - možnost in sposobnost posameznika ali skupine prebivalcev za zadovoljevanje svojih potreb. Poleg prometne infrastrukture ima pri povezanosti prostora pomembno vlogo tudi telekomunikacijsko omrežje in ostala infrastruktura, ki je takoj za prometno najvidnejša sestavina prostora. Med ostalo infrastrukturo uvrščamo energetsko, komunalno in vodno omrežje (Černe 1991, 126). 3. Merjenje teritorialne kohezije Da ugotovimo, kakšno teritorialno kohezijo dosega neko območje, moramo le to izmeriti. Najbolj razširjeno in metodološko najbolj dodelano orodje za spremljanje procesov v pokrajini so kazalniki. Kazalniki so sintezne spremenljivke, pridobljene iz dveh ali več podatkov, ki omogočajo analiziranje, opisovanje, merjenje, vrednotenje in spremljanje prostorskih pojavov. Glavni namen in naloga kazalnikov je, da nam pomagajo razumeti stanje in trende v prostoru, na podlagi katerih lahko načrtujemo nadaljnje upravljanje prostora. Kazalniki so po navadi razviti za vnaprej določen namen in so lahko rezultat posameznih abstraktnih konceptov razvojnih problemov. Njihova pomembna prednost pred poglobljenimi analizami je enostavnost, cenenost, hitrost in učinkovitost rabe (Berdavs 2007, 339-341; Vovk Korže 2008, 105-106). 3.1 Kazalniki teritorialne kohezije Določanje kazalnikov teritorialne kohezije ni enostavna naloga, kot morda zgleda na prvi pogled, zato smo najprej definirali pet vsebinskih skupin dejavnikov, ki hkrati predstavljajo tudi pet skupin kazalnikov teritorialne kohezije (Preglednica 1). Ker bi bilo utopično pričakovati, da bomo lahko v te skupine zajeli vse procese v prostoru, smo se odločili, da za vsako izmed skupin dejavnikov TK (prometno omrežje, dostopnost, telekomunikacijsko omrežje, ostala infrastruktura in demografske značilnosti) izdelamo seznam oziroma reprezentativen nabor potencialnih kazalnikov. Pri določanju potencialnih kazalnikov smo izhajali iz literature o procesih v prostoru in raziskav6, ki so se posredno ali neposredno ukvarjale s teritorialno kohezijo. Pri tem smo bili pozorni na to, da smo kazalnike zasnovali tako, da višja vrednost kazalnika vedno vodi k večji povezanosti prostora. Preglednica 2: Primer metodološkega lista za želeni kazalnik. Ime kazalnika Gostota javnega cestnega omrežja Merska enota km/km2 Izračun = dolžina javnih cest (km)/površina območja (km2) Opis št. kilometrov javnega cestnega omrežja preračunano na km2 preučevanega območja Dostopnost podatkov SURS (dolžina javnih cest v km; površine v km2 za posamezne teritorialne enote) Časovna razpoložljivost dolžina javnih cest v km: 2000-2009 površina teritorialnih enot: 1996-2012 Prostorska razpoložljivost (slo) dolžina javnih cest v km: NUTS 0, NUTS 3, NUTS 5 površina teritorialnih enot: NUTS 0, NUTS 2, NUTS 3, NUTS 5 Povezanost s teritorialno kohezijo večja kot je gostota javnega cestnega omrežja, boljša je prostorska povezanost območja Opombe dolžino javnih cest v km za raven NUTS 2 lahko izračunamo sami s seštevanjem podatkov ravni NUTS 3 Uporabnost DA, podatki so dosegljivi za vse NUTS ravni Možne različice kazalnika gostoto javnega cestnega omrežja lahko računamo tudi za posamezne kategorije cest ali izbrane kombinacije (državne - AC, HC, RC in občinske - lokalne, glavne mestne itd.) Ko je bil seznam potencialnih kazalnikov dokončan, smo izmed njih izbrali želene kazalnike (Priloga 1). Pri izbiri želenih kazalnikov smo upoštevali znanstvena merila izbora (Černe, Kušar 2010): utemeljenost, dostopnost, zanesljivost in stabilnost, odzivnost, razumljivost, pomen kazalnikov, reprezentativnost, občutljivost, ustreznost za vrednotenje. Na podlagi teh meril smo vsak želeni kazalnik kvantitativno ovrednotili z oceno 0 (kazalnik ne izpolnjuje zahtevanega merila), 1 (kazalnik delno izpolnjuje zahtevana merila) ali 2 (kazalnik popolnoma izpolnjuje zahtevana merila). Med želene kazalnike smo uvrstili vse tiste, ki so dosegli vsaj 72,2 % možnih točk. Določili smo 103 potencialne kazalnike, le te pa na podlagi meril zmanjšali na 54 želenih kazalnikov. Vsak želeni kazalnik posebej smo dodatno preučili z metodološkim listom (Preglednica 2), kjer smo ga vsebinsko opisali in opredelili (ime, merska enota, izračun, kje lahko dobimo podatke, za katera časovna obdobja in prostorske enote obstajajo razpoložljivi podatki, kako je povezan s teritorialno kohezijo, njegove omejitve, slabosti in prednosti, uporabnost za 6 INTERCO (Indicators of Territorial Cohesion) - ESPONOV projekt, ki je razvil skupino kazalnikov in indeksov za oblikovanje teritorialne kohezije in merjenje ter spremljanje teritorialne kohezije. Žal ni prišel dlje od nabora kazalnikov; projekt Urbanističnega inštituta RS Spremljanje in presoja prostorskih vplivov sektorskih politik; TEQUILA (Territorial Efficiency Quality Identity Layered Assessment Model) - model za ocenjevanje teritorialnega vpliva politik Skupnosti na ravni NUTS, ki predpostavlja, da lahko teritorialno kohezijo razumemo kot del koncepta trajnostnega razvoja. preučevanje, ostale podobne različice kazalnika, v kolikor obstajajo). Osredotočili smo se predvsem na uporabnost in pomen želenega kazalnika za teritorialno kohezijo. 3.2 Model teritorialne kohezije Želene kazalnike je potrebno strniti v model, ki omogoča izračun teritorialne kohezije posamezne regije. Izdelani model (Slika 1) prestavlja nabor kvantitativnih postopkov, rezultat katerih je uvrstitev preučevane regije v enega izmed petih razredov prostorske povezanosti oziroma določitev teritorialne kohezije. Z modelom merimo prostorsko povezanost znotraj regij in le v manjši meri tudi povezanost med regijami. Če bi želeli enakovredno upoštevati oba vidika povezav, tako povezave znotraj regij kot tudi med samimi regijami, bi morali definirati kazalnike tako, da bi ti dejansko odražali povezave med regijami oziroma enotami v prostoru. To bi bila zelo zahtevna in časovno zamudna naloga, saj takih podatkov v zadostni meri trenutno ne beleži nihče. Vprašanje je, ali bi ti kazalniki in dobljeni rezultati zares pokazali drugačno sliko. Nenazadnje noben proces v prostoru ne poteka popolno izoliran od drugih in tudi povezave znotraj regije so odraz povezav med regijami in obratno. Če ima preučevana regija zelo dobro prostorsko povezanost, lahko predpostavljamo, da je tudi povezanost s sosednjimi regijami dobra, saj v prostoru popolnoma izolirane regije ne obstajajo. Model predstavlja vpogled v trenutno stanje in ne omogoča neposredne primerjave med časovnimi obdobji7. V nadaljevanju so predstavljeni posamezni kvantitativni postopki, ki nas pripeljejo do končnega rezultata, to je petih razredov prostorske povezanosti: neznatna prostorska povezanost (1. razred), slaba prostorska povezanost (2. razred), zadostna prostorska povezanost (3. razred), dobra prostorska povezanost (4. razred) in zelo dobra prostorska povezanost (5. razred). 3.2.1 Določanje ponderjev kazalnikom Vsi želeni kazalniki niso vedno dostopni, zato je model narejen na podlagi izbranih kazalnikov, torej tistih, ki so za preučevane enote dosegljivi. Ko imamo zbrane podatke kazalnikov za vsa preučevana območja, pričnemo z izračunom. Na podlagi vrednosti, ki jih izbrani kazalnik dosega v preučevanih regijah, določimo pet razredov, v katere uvrstimo preučevane regije. To naredimo za vsak kazalnik posebej. Za določitev mej razredov smo izbrali metodo naravnih mej (ang. Natural Breaks - Jenks). Uporaba metode naravnih mej je najbolj primerna takrat, kadar se v podatkih oziroma vrednostih pojavijo relativno velike razlike med paroma sosednjih podatkov. Jenks metoda je zasnovana tako, da skuša minimizirati povprečno deviacijo vsakega razreda od njegovega povprečja in hkrati maksimizirati deviacijo posameznega razreda od povprečja drugih razredov - torej zmanjšuje varianco znotraj razredov in maksimizira varianco med razredi. Jensk določi meje razredov tam, kjer se pojavljajo največje razlike (Komac 2009, 90-94; Help ArcGIS 2014). Regije, ki dosegajo najslabše vrednosti izbranega kazalnika, kar pomeni, da so z vidika tega kazalnika slabo povezane, uvrstimo v prvi razred, najboljše v peti razred. Posamezni razred ovrednotimo s točkami - prvi razred dobi najmanjše število točk (1 točko), peti razred pa najvišje število točk (5 točk). Pri določanju potencialnih kazalnikov smo zaradi lažjega razumevanja znotraj vsake izmed skupin dejavnikov teritorialne kohezije določili po pomembnosti enakovredne 7 Model ne omogoča neposredne primerljivosti med časovnimi obdobji. V kolikor so podatki za več časovnih obdobij razpoložljivi, pa je primerjava mogoča. vsebinske podskupine8 (Preglednica 1). Ker ima vsaka podskupina različno število želenih kazalnikov in s tem tudi izbranih, moramo kazalnike ponderirati oziroma jim pripisati utež. Utež oziroma ponder določimo tako, da imajo vse podskupine posamezne skupine dejavnikov TK enak ponder. Seštevek ponderjev podskupin posamezne skupine dejavnikov TK pa mora biti enak 19 (Priloga 1). Na podlagi ponderjev kazalnikov in v predhodnem koraku s točkami ovrednotenih razredov dobimo zmnožek točk. 3.2.2 Združevanje skupin kazalnikov Za vsako preučevano regijo seštejemo zmnožke točk izbranih kazalnikov izračunane v prejšnjem koraku: zmnožke točk izbranih kazalnikov prvih štirih skupin dejavnikov TK skupaj, demografskih značilnosti pa posebej (Priloga 2). Maksimalna vsota, ki jo lahko posamezna regija dobi s seštevkom prvih štirih skupin dejavnikov, je 20 točk (20 točk predstavlja največjo prostorsko povezanost prometnega omrežja, telekomunikacijskega omrežja, dostopnosti in ostale infrastrukture), maksimalna vsota demografskih značilnosti pa je 5 točk. Dobljene seštevke preračunamo v odstotke, na podlagi katerih regije razvrstimo v dve ranžirni vrsti. Najnižji rang določimo regijam z najnižjim, najvišjega pa tistim z najvišjim odstotkom. Če dve regiji dosegata enak odstotek, jima določimo enak rang. Rangom nato pripišemo točke: najnižji rang dobi najmanjše število točk (1 točko), najvišji rang pa najvišje število točk10. Številu točk, ki ga posamezna regija dobi na podlagi ranžirne vrste prvih štirih skupin dejavnikov TK, prištejemo število točk, ki ga ta-ista regija dobi na podlagi ranžirne vrste demografskih značilnostih in tako dobimo končno vsoto11. Na podlagi maksimalnega in minimalnega možnega seštevka nato le še določimo pet enakomerno širokih razredov, v katere uvrstimo preučevane regije. Najnižji razred predstavlja neznatno prostorsko povezanost, najvišji, torej peti, pa zelo dobro prostorsko povezanost. Razlog za tak način združitve obeh skupin je, da smo želeli enakovredno upoštevati obe skupini. Če bi neposredno sešteli že zmnožke točk vseh skupin dejavnikov TK, bi sicer lahko takoj določili pet razredov prostorske povezanosti, saj bi zadostili pogoju, da so si skupine kazalnikov med seboj enakovredne, obenem pa bi naredili napako, saj bi demografske značilnosti neposredno primerjali z ostalimi dejavniki. Brez demografske komponenta ne moremo vedeti, ali povezave v prostoru dejansko komu koristijo. V primeru, da na preučevanem prostoru, torej regiji, ni prebivalstva, ki bi te povezave koristilo, so le-te brezpredmetne in nepomembne. Zato je nujno, da pri preučevanju pojava teritorialne kohezije upoštevamo demografske značilnosti, saj brez njih ne moremo govoriti o prostorski povezanosti, ker ne 8 Posebnost je skupina demografske značilnosti, kjer določanje podskupin ni bilo potrebno. Vsi želeni kazalniki so enakovredni, zatorej je vsak izmed štirih izbranih kazalnikov dobil utež 0,25 (Priloga 1). 9 Na primer: dostopnost je eden izmed dejavnikov teritorialne kohezije. Skupino dostopnost smo razdelil v dve podskupini: prometna dostopnost in dostopnost do blaga in storitev. Za doseganje dostopnosti sta obe podskupini enako pomembni, zato smo vsaki podskupini pripisali utež 0,5. Ker pa znotraj podskupin nastopa različno število kazalnikov, je potrebno v nadaljevanju utež podskupine enakomerno razporediti, saj ponovno velja pravilo, da so kazalniki med seboj po pomembnosti enakovredni. Izjema je skupina ostala infrastruktura, saj smo podskupinam vodovodna infrastruktura, kanalizacijska infrastruktura in ravnanje z odpadki pripisali enako utež (0,2), podskupini energetika pa (0,4). Razlog je ta, da je energetska oskrba glavno gonilo sodobnega gospodarstva, obenem tudi projekt INTERCO posveča kazalnikom energetske oskrbe posebno pozornost. 10 Točke, dodeljene najvišjemu rangu, so odvisne od števila preučevanih regij in s tem neposredno od vrednosti ranga. 11 Maksimalna možna končna vsota ni konstantna, saj je odvisna od števila regij, ki jih obravnavamo. obstaja. Šele s prebivalstvom postanejo preučevane povezave prave povezave in ne samo prostorski element. Slika 1: Model merjenja teritorialne kohezije. 3.3 Teritorialna kohezija slovenskih statističnih regij - študijski primer V nadaljevanju je predstavljena uporaba izdelanega modela za merjenje teritorialne kohezije. Prvotno zamisel, da bi model preizkusili na nodalnih regijah, ker bi tako dobili najbolj realne rezultate, smo morali opustiti. Podatkov, ki temeljijo na regionalizacijah, narejenih na podlagi gospodarskih in socialnih stikih, tako na evropski ravni kot tudi na ravni Slovenije, pravzaprav ni. Zaradi pomanjkanja regionalnih podatkov smo bili prisiljeni preučevanje teritorialne kohezije omejiti na raven statističnih enot. Odločili smo se za raven slovenskih statističnih regij, kar v merilu EU predstavlja raven NUTS12 3. Čeprav smo sprva želeli model teritorialne 12 To so statistične regije, katerih velikost pogojuje število prebivalcev in so ustvarjene z namenom zbiranja kohezije preizkusiti na ravni NUTS 3 regij celotne Evrope, smo bili zaradi pomanjkanja podatkov ponovno primorani opustiti prvotno zamisel. Izdelan model preučevanja teritorialne kohezije je splošen in bi ga lahko uporabili na kateri koli prostorski ravni ne glede na velikost in število regij. Če bi v raziskavo teritorialne kohezije vključili večje število NUTS 3 regij (na primer vse regije NUTS 3 EU), bi posledično dobili drugačne rezultate, saj bi se zaradi večje razpršenosti podatkov meje razredov spremenile, število razredov in razmerja med njimi pa bi ostala enaka. Večje kot je območje preučevanja, večji je okvir, znotraj katerega ugotavljamo teritorialno kohezijo. Če je območje preučevanja Srednja Evropa, je Osrednjeslovenska statistična regija postavljena v drugačen okvir, kot če preučujemo prostorsko povezanost regij znotraj Slovenije. Torej lahko rezultate primerjamo in razlagamo le znotraj preučevanega okvira. Tako kot smo predvidevali, je največ težav pri študijskem primeru povzročilo zbiranje podatkov, saj je prineslo novo razočaranje: pomanjkanje oziroma nedostopnost podatkov. Večina podatkov je bila dostopna le za Slovenijo kot celoto, številnih podatkov, ki bi jih potrebovali za naše delo, se v Sloveniji sploh ne beleži in bi jih morali pridobiti sami. V kolikor je bilo to mogoče in časovno izvedljivo, smo to tudi storili ali pa smo se obrnili na druge morebitne imetnike podatkov. Nekateri so bili pripravljeni sodelovati in posredovati iskane podatke, drugi ne. Izbrani kazalniki so tako postali vsi tisti želeni kazalniki, ki so bili dosegljivi na ravni NUTS 3. Končni seznam kazalnikov vključuje 28 kazalnikov (9 kazalnikov prometnega omrežja, 5 kazalnikov dostopnosti, 3 kazalnike telekomunikacijskega omrežja, 7 kazalnikov ostale infrastrukture in 4 izbrane kazalnike demografskih značilnosti) (Priloga 1). Težnja je bila, da so kazalniki med seboj primerljivi v času in prostoru13. Najvišji odstotek (vsoto zmnožkov točk) prvih štirih skupin kazalcev (80,5 %) je dosegla Obalno-kraška statistična regija, ki je bila v ranžirni vrsti na dvanajstem mestu in je zato dobila 12 točk (Preglednica 3). Sledita ji Spodnjeposavska in Osrednjeslovenska statistična regija. Slednja ima poleg Obalno-kraške in Podravske statistične regije najvišji odstotek tudi pri skupini demografskih značilnosti (80 % ali več). Najmanjšo vsoto točk demografskih kazalnikov imajo Notranjsko-kraška (le 35 % vseh možnih točk), Koroška, Goriška, JV Slovenija in Spodnjeposavska statistična regija (40 % ali manj). Na podlagi vsote točk, dobljene regijam v ranžirnih vrstah, smo določili pet skupin prostorske povezanosti statističnih regij Slovenije (Slika 2). Regije, ki so bile uvrščene v prvi razred, so prostorsko najslabše povezane. To so regije, ki so tako z vidika prometnega omrežja, dostopnosti do blaga in storitev, telekomunikacijskega omrežja ter ostale infrastrukture neznatno povezane oziroma dosegajo zelo slabe vrednosti, saj je v njih osnovna infrastruktura in razpoložljivost dobrin nezadostna glede na kakovost življenja. Te regije so redko poseljene in se ukvarjajo s staranjem ter odseljevanjem prebivalstva. V ta razred uvrščamo Notranjsko-kraško, Koroško in statističnih podatkov. Ker je povezanost prostora potrebno raziskovati na manjših regijah, vendar ne premajhnih, da se povezave, ki jih raziskujemo, ne izgubijo, pa tudi ne na prevelikih, saj je potrebno pri preučevanju izhajati iz lokalnih značilnosti območja so te regije velikostno zelo primerne. Razlog, ki govori v prid NUTS klasifikaciji, je tudi, da bi lahko pridobljene rezultate kazalcev analiz teritorialne kohezije na evropski ravni zlahka primerjali in ugotavljali, kako prostorsko so povezane različne evropske regije. 13 V nekaterih primerih, kljub težnji po časovni primerljivosti podatkov, to ni bilo mogoče. Zato smo bili, v kolikor smo želeli nadaljevati z delom, primorani vzeti podatke različnih časovnih obdobij. Dejstvo, ki je botrovalo taki odločitvi, je bilo predvsem to, da je v večini primerov šlo za podatke oziroma pojave, ki se ne spreminjajo tako hitro (na primer gostota železniških postaj, pokritost z radijskim signalom ...). Goriško statistično regijo. Regiji, ki sta bili uvrščeni v drugi razred (Gorenjska in Jugovzhodna statistična regija), sta prostorsko slabo povezani, saj osnovna infrastruktura ne zadostuje potrebam prebivalstva. V tretji razred so bile uvrščene prostorsko zadostno povezane regije; Spodnjeposavsaka, Zasavska in Pomurska statistična regija. Regija je zadostno povezana, ko je prebivalcem omogočeno zadovoljevanje vseh osnovnih potreb z vidika gibanja v prostoru. Četrti razred predstavlja dobro prostorsko povezanost. Regije, ki so prostorsko dobro povezane, omogočajo prebivalstvu višjo kakovost življenja, saj nudijo več povezav v regiji, ki vodijo ne le k zadovoljevanju osnovnih, ampak tudi zahtevnejših storitev. V četrto skupino smo uvrstili Savinjsko statistično regijo. Prostorsko najbolje povezane regije so bile uvrščene v peti razred. To so regije, ki omogočajo prebivalstvu odlične prometne povezave, imajo najboljšo komunalno opremljenost, dostopnost do blaga in storitev ter telekomunikacijsko povezanost. To so priselitvene, gosto poseljene regije, znotraj katerih se lahko prebivalstvo brez težav giba. Zelo dobro prostorsko povezanost imajo Obalno-kraška, Osrednjeslovenska in Podravska statistična regija. Glede na poznavanje razmer v prostoru smo podoben rezultat pričakovali, kljub temu pa z vidika prostorske povezanosti nekatere regije odstopajo. Tak primer je Goriška statistična regija, ki ima stopnjo brezposelnosti med najnižjimi v državi, dobro razvito gospodarstvo in razmeroma visok BDP. Pričakovali bi, da bo zato dosegala visoke vrednosti prostorske povezanosti, vendar temu ni tako. Podobno velja tudi za Jugovzhodno statistično regijo. Iz tega sledi, da BDP ni in ne more biti merilo TK, čeprav ga Evropska unija uporablja za dodeljevanje sredstev kohezijske politike, katere cilj je spodbujanje teritorialne kohezije. Preglednica 3: Število točk na podlagi ranžirne vrste in končna uvrstitev regij v razrede Prometno omrežje, dostopnost, telekomunikacijsko omrežje, ostala infrastruktura Demografske značilnosti Prostorska povezanost Statistična regija (%) Število točk Statistična regija (%) Število točk Statistična regija Razred prostorske povezanosti Obalno-kraška 80,5 12 Osrednjeslov enska 100,0 12 Obalno-kraška 5. razred Spodnje-posavska 77,0 11 Podravska 85,0 11 Osrednje-slovenska 5. razred Osrednjeslovenska 69,5 10 Obalno-kraška 80,0 10 Podravska 5. razred Podravska 66,5 9 Savinjska 70,0 9 Savinjska 4. razred Zasavska 64,7 8 Pomurska 55,0 7 Spodnje-posavska 3. razred Savinjska 60,3 7 Zasavska 55,0 7 Zasavska 3. razred Pomurska 56,7 6 JV Slovenija 50,0 5 Pomurska 3. razred Gorenjska 52,2 5 Gorenjska 50,0 5 Gorenjska 2. razred Notranjsko-kraška 46,8 4 Spodnje-posavska 45,0 4 JV Slovenija 2. razred JV Slovenija 44,8 3 Koroška 40,0 2 Notranjsko-kraška 1. razred Koroška 44,5 2 Goriška 40,0 2 Koroška 1. razred Goriška 44,3 1 Notra njsko-kraška 35,0 1 Goriška 1. razred Slika 2: Teritorialna kohezije NUTS 3 regij Slovenije. Vir: Grižančič in Jerovšek. 4. Sklep Vsebini geografskega in evropskega koncepta TK sta različni; geografija TK opredeljuje kot pojav v prostoru, ki ga lahko merimo in preučujemo, medtem ko evropski koncept temelji na skupku političnih načel trajnostnega in uravnoteženega prostorskega razvoja. Zaradi pomanjkanja jasne definicije in merljivih ciljev EU ne more vzpostaviti sistema meril in kazalnikov TK, saj koncept, zapisan v političnem jeziku, po mnenju strokovnjakov ni dovolj ekspliciten. Kljub temu težnje v smeri merjenja TK, tako s strani EU kot drugih poznavalcev, obstajajo. Teritorialno kohezijo smo z geografskega vidika definirali kot prostorsko povezanost, ki se v prostoru izraža skozi prometno povezanost, dostopnost do blaga, storitev, informacij in oskrbe, razvito telekomunikacijsko omrežje ter ostalo infrastrukturo. TK je pomembna z vidika kakovosti življenja prebivalstva - da se ljudje v prostoru lažje gibajo in dostopajo do dobrin ter storitev, zato je potrebno upoštevati tudi demografske značilnosti. Analitični del preučevanja TK je temeljil na iskanju primernih kazalnikov (tako potencialnih kot želenih) za preučevanje prostorskega pojava TK. Glavna težava pri preučevanju je bilo pomanjkanje kvantitativnih podatkov. Do podobnega zaključka, časovnega in prostorskega pomanjkanja kazalnikov je pri preučevanjem možnih indikatorjev kohezijske politike EU, ki bi lahko dopolnjevali kriterij BDP, prišel tudi doktor Mojmir Mrak (2009). Ne glede na to pa smo na primeru NUTS 3 regij Slovenije dokazali, da merjenje prostorske povezanosti le ni nemogoče. Čeprav smo pri preučevanju TK upoštevali različne vidike in skušali tematiko osvetlili z različnih zornih kotov, ostajajo številna vprašanja, pomisleki in dileme še vedno odprte: TK nodalnih regij, večji nabor želenih kazalnikov, določitev in združitev kazalnikov ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v enoten model ... Možnosti je ogromno, energije in volje pa žal, tako v znanstveni kot politični sferi, veliko manj. Literatura Assembly of European Regions. URL: http://www.aer.eu/en/home.html (citirano 6. 7. 2014). Barca, F. 2009: The Union and Cohesion Policy - thoughts for tomorrow. Transcript of the presentation at the Conference for the 5th Anniversary of poland's Accession to the EU. URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/archive/policy/future/pdf/2009_11_4_thoug hts_tomorrow.pdf (citirano 5. 3. 2013). Berdavs, J. 2007: Poizkus merjenja trajnostnega razvoja slovenske Istre. Annales. Series historia et sociologia, 17, 2. Koper. Černe, A. 1991: Geografija prometa - metode in tehnike. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Faludi, A. 2006: From European Spatial Development to Territorial Cohesion Policy. Regional Studies, 40. Faludi, A. 2009: Territorial Cohesion under the Looking Glass: synthesis paper about the history of the concept and policy background to territorial cohesion. URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/archive/consultation/terco/pdf/lookingglass. pdf (citirano 1.7. 2014). Grižančič, S., Jerovšek, B. 2012: Koncept teritorialne kohezije in regionalni razvoj Evropske unije. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Help ArcGIS. URL: http://help.arcgis.com/en/arcgisdesktop/10.0/help/index.html#//00s50000001r0 00000.htm (citirano 17. 4. 2014). Komac, M., Kumelj, Š., Ribičič, M. 2009: Model dovzetnosti za pojavljanje drobirskih tokov v Sloveniji v merilu 1: 250.000. Geologija, 52, 1. Ljubljana. Lajh, D., Kajnč, S. 2009: Zgodovinski, institucionalni in teoretski pogled na Evropsko unijo. V: Kajnč, S., Lajh., D. (ur.). Evropska unija od A do Ž. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije. Molle, W. 2007: European cohesion policy. URL: http://books.google.si/books?id=bCR3psvfCzIC&pg = PA37&lpg=PA37&dq=molle +economic+cohesion&source=bl&ots=2SkwtMBwWv&sig=pPytYcAAZkQ0AlmTo3 g0K8S-zF0&hl=sl&sa=X&ei = H9gnT-6qMpCa0sTM- LIC&ved=0CB4Q6AEwAA#v=onepage&q=molle%20economic%20cohesion&f=fal se (citirano 27. 5. 2013). Mrak, M. 2009: Možni/primerni indikatorji za diskusijo o prihodnosti kohezijske politike EU ter njihova ocena s stališča Slovenije (Osebni vir, 12. 4. 2012). Ljubljana. Online Etimology Dictionary. URL: http://www.etymonline.com/index.php (citirano 1. 6. 2014). Portal EU. URL: http://europa.eu/index_sl.htm (citirano 2. 8. 2014). Ravbar, M. 2002: Regionalizacija Slovenije. Primer kompleksne socialno-geografske aplikacije v sodobnih družbenih pogojih. Dela, 18. Ljubljana. Regionalna politika - Inforegio. URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm (citirano 7.8.2014). SSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika. URL: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (citirano 17. 8. 2014). Šesto poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije. 2009. Bruselj, Evropska komisija, 15 str. URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/official/reports/interim6/co m_2009_295_sl.pdf (citirano 19. 8. 2014). Vovk Korže, A. 2008: Pogled na indikatorje - kazalce za merjenje trajnostnega razvoja. Dela, 29. Ljubljana. Wostner, P., 2005: Izrazoslovje EU. V: Wostner, P. (ur.). Kako do denarja EU. Ljubljana, GV Založba. Wostner, P. 2012: O kohezijski politiki - razgovor (Osebni vir, 12. 4. 2012). Ljubljana. Zelena knjiga o teritorialni koheziji, pot naprej. 2008. Panorama Inforegio, št. 28. URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/panorama/pdf/mag28/ma g28_sl.pdf (citirano 19. 2. 2013). PRILOGA 1: Potencialni kazalniki, želeni kazalniki, izbrani kazalniki in ponderji. Kazalci prometnega omrežja Potencialni kazalnik Opis kazalnika Želeni kazalnik Izbrani kazalnik Ponder Dolžina cestnega omrežja določene kategorije št. kilometrov posamezne izbrane kategorije cest (državne ali občinske) Gostota javnega cestnega omrežja št. kilometrov javnega cestnega omrežja/km2 0,067 Gostota magistralnih in regionalnih cest št. kilometrov magistralnih in regionalnih cest/km2 Delež avtocest glede na celotno dolžino AC v državi % dolžine AC glede na dolžino vseh AC v državi 0,067 Delež gramoznih cestišč % gramoznih javnih cestišč glede na celotno dolžino javnih cestišč LU Stopnja motorizacije št. osebnih avtomobilov/1000 preb. >N LU CH S o O z 1- S Cestna vozila konec leta (31. 12.) št. vozil po posameznih kategorijah Avtobusne linije javnega potniškega prevoza št. avtobusnih linij javnega potniškega prevoza brez mestnega potniškega prometa/1000 preb. u Število prepeljanih potnikov v javnem potniškem prevozu št. prepeljanih potnikov javnega potniškega prevoza brez mestnega potniškega prometa Število avtobusnih postajališč št. avtobusnih postajališč javnega potniškega prevoza/1000 preb. 0,067 Cestni blagovni prevoz po razdalji št. prepeljanih kilometrov v notranjem prometu Dolžina železniških prog po kategorijah št. kilometrov posamezne kategorije železniških prog Gostota dejanskega železniškega omrežja št. kilometrov dejanske železniške proge/100 km2 Gostota železniških postaj št. železniških postaj/100 km2 0,2 LU Število odhodov potniških vlakov št. odhodov potniških vlakov s postaje/dan >N LU CH M Število prihodov potniških vlakov št. prihodov potniških vlakov na postajo/dan O >1/1 Prihodi in odhodi potniških vlakov povprečno št. prihodov in odhodov potniških vlakov z ene železniške postaje/dan Z N LU ^ LU >N Delež železniškega potniškega transporta glede na nacionalno raven % prepeljanih potnikov glede na nacionalno raven Železniški transport blaga št. ton prepeljanega blaga/leto Delež pomorskega transporta potnikov glede na nacionalno % prispelih in odpotovalih potnikov/leto glede na nacionalno raven 0,1 Pomorski transport blaga št. ton naloženega in razloženega blaga/leto Število prihodov ladij št. potniških ladij, ki priplujejo/leto Število odhodov ladij št. potniških ladij, ki odplujejo/leto Delež ladijskega pristaniškega prometa glede na nacionalno % ladij, ki v enem letu priplujejo v ali odplujejo iz pristanišča glede na nacionalno raven 0,1 LU M O R CL Dolžina plovnih kopenskih vodnih poti št. kilometrov plovnih kopenskih vodnih poti l/l R Gostota plovnih kopenskih vodnih poti št. kilometrov plovnih kopenskih vodnih poti po rekah in kanalih/1000 km2 M O CL Transport potnikov po plovnih kopenskih poteh št. vkrcanih in izkrcanih potnikov/leto Transport blaga po plovnih kopenskih poteh št. ton naloženega in razloženega blaga/dan Delež plovnih kopenskih vodnih poti % plovnih kopenskih vodnih poti glede na celotno dolžino vodnih poti Zračni transport potnikov št. vkrcanih in izkrcanih potnikov/dan Zračni transport blaga št. ton naloženega in razloženega blaga/dan m O ^ Število rednih pristankov št. potniških letal, ki pristanejo/dan (A ro Število rednih vzletov št. potniških letal, ki vzletijo/dan Delež rednih komercialnih letov glede na nacionalno % komercialnih letov rednih linij od vseh nacionalnih rednih komercialnih linij/leto 0,1 Delež površine znotraj 50 km območja od mednarodnih letališč % pokritosti območja, ki ležijo znotraj krožnice s polmerom 50 km od nacionalnih in sosednjih mednarodnih in regionalnih letališč 0,1 Gostota prometnih vozlišč gostota prometnih vozlišč/km2 0,2 (U Delež prevoza z osebnimi avtomobili v skupnem kopenskem potniškem prevozu % uporabe avtomobila kot prevoznega sredstva od skupnega notranjega prometa merjenega v potniških kilometrih e E o o ai Gostota kolesarskega omrežja št. kilometrov urejenih kolesarskih poti/km2 O Kazalci dostopnosti Potencialni kazalnik Opis kazalnika Želeni kazalnik Izbrani kazalnik Pon der Povprečni potovalni čas do regionalnega središča povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do regionalnega središča 0,5 Povprečni potovalni čas do najbližjega AC priključka povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližjega AC priključka m Povprečni potovalni čas do najbližje avtobusne postaje povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližje avtobusne postaje >u c ro > o Povprečni potovalni čas do najbližje železniške postaje povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližje železniške postaje CL Povprečni potovalni čas do najbližjega letališča povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližjega mednarodnega letališča Trgovske prodajne površine na 1000 prebivalcev št. m2 trgovskih površin/1000 prebivalcev 0,2 Velikostna struktura trgovinskih družb velikost trgovine glede na m2 ali št. zaposlenih > (U Povprečni potovalni čas do najbližjega trgovskega centra povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližjega trgovskega centra oz. večje o "K c a ai Povprečni potovalni čas rešilnega vozila do prebivalcev povprečni potovalni čas, ki ga mora prepotovati rešilno vozilo do prebivalcev (oz. naselij) ro .0 o ■a in Povprečni potovalni čas do najbližjega ZD povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližjega zdravstvenega doma C. cp o in o Q Število prebivalcev na 1 zdravnika splošne/družinske medicine št. prebivalcev, starih 20 let in več/ 1 zdravnika 0,1 Zobozdravstvena oskrba št. prebivalcev/1 zobozdravnika Povprečni potovalni čas do najbližje OŠ povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližje osnovne šole Število OŠ na 1000 otrok, starih do 14 let št. OŠ/1000 otrok starostne skupine 0-14 let 0,1 Število srednjih šol št. srednjih šol vseh programov/1000 otrok starostne skupine 15-20 let Število prebivalcev na osrednjo območno in splošno knjižnico št. prebivalcev/1 osrednjo območno in splošno knjižnico 0,1 Potujoča knjižnica št. krajev, ki jih obišče potujoča knjižnica Povprečni potovalni čas do najbližje banke povprečni potovalni čas, ki ga morajo prebivalci prepotovati od svojega naselja do najbližje banke Kazalci telekomunikacijskega omrežja Potencialni kazalnik Opis kazalnika Želeni kazalnik Izbrani kazalnik Pon der Povprečna pokritost ozemlja s signalom GSM % pokritega ozemlja s signalom GSM največjih nacionalnih mobilnih operaterjev 0,5 Število mobilnih operaterjev št. operaterjev, ki ponujajo storitve mobilne telefonije Število GSM številk št. GSM številk/prebivalca Fiksni telefonski priključki št. fiksnih telefonskih priključkov/1000 preb. Gospodinjstva s telefonskim priključkom % gospodinjstev s telefonskim priključkom aj C o f let C Ponudniki fiksne telefonije št. ponudnikov fiksne telefonije Ponudniki internetnih storitev št. ponudnikov internetnih storitev/ 100 km2 jž d) E Število internetnih priključkov št. internetnih priključkov/1000 preb. o o C Gospodinjstva z dostopom do interneta % gospodinjstev z internetno povezavo glede na vsa gospodinjstva C ret C Gospodinjstva z ozkopasovno internetno povezavo % gospodinjstev z ozkopasovno internetno povezavo (modem, ISDN, GPRS, WAP) glede na vsa gospodinjstva z internetnim dostopom Delež gospodinjstev, ki nimajo dostopa do interneta, ker ni na voljo širokopasovne internetne povezave % gospodinjstev, ki nimajo dostopa do internetne povezave, ker nimajo dostopa so širokopasovne povezave Pogostost uporabe interneta % posameznikov v starostni skupini 16-74 let, ki vsaj enkrat dnevno uporablja internet Gostota optičnega omrežja št. kilometrov optičnega omrežja/ 100 km2 Gospodinjstva z optičnim omrežjem % gospodinjstev z optičnim omrežjem Delež prebivalstva, ki je v zadnjih treh mesecih opravilo spletni nakup % posameznikov, ki so kupili oz. naročili blago ali storitev za lastno uporabo preko interneta v zadnjih treh mesecih Prosto dostopne Wi-Fi točke št. Wi-Fi točk z brezplačnim in prostim dostopom do brezžičnega interneta/100 km2 Število poštnih izpostav št. pošt/100 km2 0,3 Poštno in drugo omrežje Število prebivalstva na eno pošto št. prebivalcev/pošto Pokritost s poštnimi nabiralniki št. poštnih nabiralnikov/100 km2 Delež pisemskih pošiljk, prispelih v enem delovnem dnevu % poštnih pisemskih pošiljk, ki prispejo v enem delovnem dnevu na prejemnikov naslov (na podlagi nacionalnih kriterijev) Kabelska TV št. priključkov kabelske TV/1000 preb. Pokritost radijskega signala % območja, ki je pokrit z radijskim signalom najbolj pokritega nacionalnega radia ali npr. petih najbolj poslušanih postaj 0,2 Kazalci ostale infrastrukture Potencialni kazalnik Opis kazalnika Želeni kazalnik Izbrani kazalnik Pon der Dostopnost do pitne vode % prebivalstva z dostopom do pitne vode Vodovodna infra. Število priključkov na javno vodovodno omrežje na 100 prebivalcev št. priključkov na 100 prebivalcev 0,1 Gostota vodovodnega omrežja št. kilometrov vodovodnega omrežja/km2 0,1 Povprečna potrošnja vode gospodinjstva iz javnega vodovoda količina vode v m3, ki je gospodinjstvom dobavljena iz javnega vodovoda Dostopnost do kanalizacijskega omrežja % prebivalstva priključenih na javno kanalizacijo Kanalizacijska infrastruktura Število priključkov na javno kanalizacijsko omrežje na 100 prebivalcev št. priključkov na 100 prebivalcev 0,1 Gostota kanalizacijskega omrežja št. kilometrov kanalizacijskega omrežja/km2 0,1 Delež prebivalstva, priključenega na čiščenje odpadnih voda % prebivalstva priključenega na čiščenje odpadnih voda Delež površine z dostopom do plinovodnega omrežja odstotek površine z dostopom do plinovodnega omrežja 0,2 Stanovanja priključena na plinovod % stanovanj priključenih na plinovodno omrežje Stanovanja z daljinskim sistemom ogrevanja % stanovanj priključenih na daljinski sistem ogrevanja a ki g re Dolžina 400 kV daljnovodnega omrežja dolžina visokonapetostnega električnega omrežja v km/km2 0,2 LU Transformatorske postaje št. transformatorskih postaj/km2 Gostota naftovodnega omrežja št. kilometrov naftovodnega omrežja/km2 Prebivalstvo z javnim odvozom komunalnih odpadkov % prebivalstva z javnim odvozom komunalnih odpadkov 0,2 ik d Količina odpadkov zbranih z javnim odvozom količina odpadkov v kg zbranih z javnim odvozom/preb. d O Demografski kazalci Potencialni kazalnik Opis kazalnika Želeni kazalnik Izbrani kazalnik Pon der Gostota prebivalstva št. prebivalcev/km2 0,2 5 Delež pozidanih površin % pozidanih površin 0,2 5 Delež urbanega prebivalstva % prebivalcev, ki živi v urbanih območjih Delež ruralnega prebivalstva % prebivalcev, ki živi v ruralnih območjih Delež kmečkega prebivalstva % prebivalcev, ki se preživlja s kmetijsko dejavnostjo Skupni prirast prebivalstva naravni in selitveni prirast prebivalstva/1000 preb. 0,2 5 Indeks delovne migracije št. delovno akt. preb. po delovnem mestu/št. delovno akt. preb. po prebivališču 0,2 5 Delež šolajočih se migrantov % šolajočih, ki dnevno migrirajo v šolo v drugo naselje Selitveno gibanje po občinah selitveni prirast med občinami PRILOGA 2: Seštevki ponderiranih točk in odstotki doseženih točk. Promet. omrežje Dostopnost Telekom. omrežje Ostala infra struk. Z točk 4 skupin % doseženih točk (od 20) Z demogr. značilnosti % doseženih točk (od 5) Pomurska 2,23 3,00 3,60 2,50 11,33 57 2,75 55 Podravska 3,60 2,40 4,10 3,20 13,30 67 4,25 85 Koroška 2,10 2,70 1,70 2,40 8,90 45 2,00 40 Savinjska 2,97 3,00 3,00 3,10 12,07 60 3,50 70 Zasavska 1,93 3,50 4,50 3,00 12,93 65 2,75 55 Spodnje-posavska 3,30 4,10 4,50 3,50 15,40 77 2,25 45 JV Slovenija 1,87 2,20 2,70 2,20 8,97 45 2,50 50 Osrednje-slovenska 3,00 3,40 4,20 3,30 13,90 70 5,00 100 Gorenjska 2,73 2,80 2,00 2,90 10,43 52 2,50 50 Notranjsko -kraška 1,97 2,70 1,90 2,80 9,37 47 1,75 35 Goriška 2,07 2,20 1,50 3,10 8,87 44 2,00 40 Obalno-kraška 4,20 3,70 4,00 4,20 16,10 81 4,00 80 THE CONCEPT AND THE MODEL OF TERRITORIAL COHESION - GEOGRAPHICAL ASPECT Summary The cohesion concept of the EU is a multidimensional concept which includes economic, social and territorial cohesion. Territorial cohesion is the latest dimension of cohesion, and became the third objective of the European Constitution with the ratification of the Treaty of Lisbon (2009). The concept of territorial cohesion is not the result of EU's deliberations but a concept of spatial planning invented by the French which was introduced in the EU Constitution due to a series of coincidences. Despite this the EU still hasn't provided an answer to the question what territorial cohesion is. Even more, also the scientific community has not the answer. From the geographic point of view territorial cohesion represents a process in space which could be identified through a variety of factors which reflect connections in regions. We have arranged them in five groups: traffic network, accessibility (traffic accessibility; accessibility of goods and services), telecommunication network, other infrastructure (energy, utility) and demographic characteristics. For these five groups we recognized 54 desired indicators. With statistical methods (classification, ranking, weighing and joining the indicators) we built a model for measuring territorial cohesion which can be apply to any regions. The final results of the model are 5 classes of territorial cohesion; 1st class: insignificant territorial cohesion, 2nd class: poor territorial cohesion, 3rd class: sufficient territorial cohesion, 4th class: good territorial cohesion, 5th class: very good territorial cohesion. At the end we have analyzed the territorial cohesion at NUTS 3 region of Slovenia and got the final results of territorial cohesion of Slovenian statistical regions. We find out that the Obalno-kraška, the Osrednjeslovenska and the Podravska statistical regions have very good territorial cohesion, whereas the Notranjsko-kraška, the Koroška and the Goriška statistical regions have the worst territorial cohesion. The Gorenjska and Jugovzhodna Slovenija have poor and Spodnjeposavska, Zasavska and Pomurska have sufficient territorial cohesion. The main obstacle to our work was the lack and unavailability of quantitative data for indicators. Because of that we had to limit the study and researched only spatial coherence within the regions. In the future it would be necessary to upgrade our research and take into account also the spatial coherence between the regions and the functional regions and not only statistical regions.