Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki T8f first Slovenie the United S1 Issued every* da] Sundays and H Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 142. NEW YORK, V PETEK, 17. JUNIJA 1904. LETNIK. XL Cena prekomorska vožnja. Hamburg-America črta je znižala vožnjo iz New Yorka v Hamburg na $20.00, ali do LJUBLJANE $26.80. v ZAGREB ..................$27,40 v KARLOVEC .............. 27.00 na REKO ................... 27.30 Parniki odpljujejo iz New Yorka vsako soboto. Vožnje listke prodaja FR. SAK-SER, 109 Greenwich St., New York. NESKONČNO GORJE. Število žrtev katastrofe še neprestano raste. Doseda] so našli 529 mrtvecev In 600 osob se še po= greša. Po vsem mestu vlada največja žalost. Zastave na javnih poslopjih so na poludrogu. Mayor po-zivlja meščane za milodare nesrečnim preostalim. Mučni prizori v mrtvašnicah kraj krst nedolžnih žrtev. Mod tem ko nam včeraj radi splošno razburjenosti, ktera vlada v dolenjem iztočnem mestu, ni bilo mogoče dobit i natančnejih informacij o groz-iiej katastrofi na parniku "General Slocum", objavljamo danes še naslednje podrobnosti, ktere smo poizvedeli deloma od očividcev nesreče, deloma tudi od rešenih izletnikov. K. !;or hitro so mornarji parnikov, kteri so pljuli po East Riverju, ugledali goreči parnik, spustili so čolne v vodo in kolikor mogoče hitro veslali proti mestu nesreče. Tu so mnogo žensk in otrok rešili. Mnogo izmed rešenih izletnikov je bilo ožganih in na drugi način ranjenih. Ženskam in otrokom je obleka večinoma zgorela na telesih. Policija in gasilci so Še le ob izvedeli o nesreči. Policiji je nekdo sledeče telefoniral: "Pri 13S ulici gori velik parnik na East Riverju. Menim, da je "General Slocum". Potniki skačejo v vodo." Oblasti so takoj vedele, da se je pripetila velikanska katastrofa, radi česar so o tem telefonično obvestile vse bolnice. Iz vseh bolnic so poslali na lice mesta ambulance. Gasilski parniki. kakor tudi parniki dobrodelnih družtev so pljuli z vso mogočo hitrostjo proti gorečemu parniku. Na lice mesta je prišlo 600 rezervnih policajev iz vseh okrajev. Ko so prišle ambulance na 138. ulico, ležali so tam mrtveci, ranjenci in na polutopljenei v dolzih vrstah, kteri so bili še pri življenju Onim, kteri so bili še pri življenju so hitro podelili zdravniško pomoč in jih odpeljali v bližnje bolnice, ktere so bile v kratkem tako polne, da za nove ranjence ni bilo v njih več prostora. Največjo pomoč so potrebovali na North Irother Islandu, kjer so prinesli na kopno več sto mrtvih in ranjencev. Od tam so brzojavili v mesto: "Pošljite nam toliko zdravnikov, in strežajev, kolikor jih je mogoče dobiti." Gasilcev ni pomanjkovalo na otoku in parnik so gasili od kopne in morske strani. Kakor hitro je bilo mogoče odšli so gasilci na brod in so pričeli prinašati mrtvece, kteri so ležali na krovu, kar kupoma na kopno. Tudi iz druži h parnikov so prinesli na otok mnogo ranjencev in na pol utopljenih žensk. Samo s pamikom *Massasoit;' poslali so na kopno 45 trupelj. Drugi parniki so dovedli pri vsakej vožnji po do 30 trupelj Prvi parnik, ki je pričel z rešilnim delom, je bila yaehta "Daisy Times", ktera je rešila 15 osob. S parnikom "No. 17." od New-York Central železnice, dovedli so k obrežju 16 mrtvecev. Ranjenci, ktere so potegnili iz vode, večinoma niso vedli kaj povedati in mnogi od strahu sploh govoriti ne morejo. Florence Deningova, ktera zna plavati, skočila je v vodo in je rešila 7 žensk, kterih vsako je posebej dovedla na kopno. Policaj John A. Schwing veslal je do gorečega parnika, kjer je rešil 7 žensk, Pri tem so mu zgoreli lasje. V harlemskej mrtvašnici, kakor tudi v onej onkraj bolnice Bellevue, kjer leži mnogo mrtvih, videti je skrajno žalostne prizore. Poslopje oblega na stotine osob do poznega večera: možki, ženske in otroci, kteri iščejo glasno jokaje svoje drage. V mrtvašnico ob vznožju iztočne 26. ulice so dovedli 122 trupelj; mnogo je strašno ožganih. Ko so mrtvece položili v krste, smeli so iti ljudje v notranje prostore. Mnogo žensk je po- stalo histeričnih, ko so ugledale nedolžne mrtve otroke. "Jaz ga ne vidim", kričala je neka mlada gospa. Kje je moj sin? O, kako sem ga prosila, da se ne udeleži izleta, toda on je šel!" — "Mogoče se je rešil", dejala je njena spremljevalka. V tem trenotku je pa zopet druga žena zakričala na vse grlo: "Tu leži moj sin, to je moj deček!" Nesrečna mati se je onesvestila. Par minut kasneje preril se je neki možki skozi množico. Njegova soproga je bila na parniku in ni prišla domov. Njeno truplo ležalo je v krsti, na koncu prve vrste. Od raznih rešenih izletnikov smo zvedeli podrobnosti o dogodkih na parniku, ko je pričelo goreti. Na parniku je vladala nepopisna razburjenost. Nihče ni skušal potnike voditi in tako so nesrečniki hiteli po krovu sem in tja. Jeden je suval druzega. Ze ko se je pojavil dim na sprednjem delu parnika, poskakalo je mnogo žensk v vodo. Bilo je uprav grozno. Gorenji krov, na kterem je bilo največ ljudi, se je vdrl in v notranje prostore parnika je padlo najmanj 100 osob. Mnogo otrok je gorelo v naročjih svojih mater, kajti vsled vetra se je vnela lahka obleka otrok. Da je bila katastrofa tako velikanska, pripisati je to slabim in večinoma poškodova nim rešilnim pasovom. Skoraj vsi rešilni pasovi so bili segniti, tako, da so se raztrgali, ako se jih je kedo div taknil. Ako Ki bili rešilni pasovi v redu, jx)tem bi se brezdvomno mnogo več ljudi rešilo. Iz tega je sklepati, da so uradna pregledanja parnikov povsem brezpomembna in to nam tudi dokazuje, kako lahkomiseljno revidirajo uradniki rešilne naprave na parnikih. Parnik "General Slocum" so uradoma pregledali zadnjikrat dne 6. maja in pronašli vse v najboljšem redu." Rešilni čolni na gorenjem krovu so bili mesto z vrvjo pritrjeni s — žico, tako, da jih ni mogel nihče spustiti v vodo. Parnik "General Slocum" so zgradili 1. 1S91 v Brooklynu in je popolnoma lesen. Dolg je bil 250 in širok 70 čevljev. Vozil je po IS milj na uro. Odkar so parnik pred 13 leti izpustili v vodo, je imel že večkrat smolo. Do 10. ure včeraj dopoludne so našli petsto trupelj, dočim se še nad 600 osob pogreša. Žalosti na dol en jej iztočni strani našega mesta ni mogoče popisati. Skoraj na vsaki hiši vise žalni znaki in še vedno prihajajo nove vesti o nadaljnih mrtvecih. Mnogo rodbin je bilo jednim mahom zatrtih in hiše, v kterih so se še pred dvema dnevi veselili otroci, so prazne in zapuščene. Pri North Brothers Islandu so včeraj dopoludne našli še 10 mrtvecev. Patrolni parniki vozijo neprestano sem in tja ter iščejo mrtvece, kterih število znaša po nepretiranej cenitvi nad 1000. Mesto je najelo vse potapljavce, katere je bilo mogoče dobiti. Slednji so vso noč iskali na dnu vode nadaljna trupla. 347 mrtvecev še niso prepoznali. Samo v mrtvašnici na 26. ulici je bilo včeraj 463 trupelj. V bolnicah so sedaj 203 osobe, vendar jih pa mnogo ni nevarno ranjenih. Mnogo so jih že poslali domov. Predsednik zdravstvene oblasti ceni število mrtvih na 1200 do 1250 NewyorSki meščani so takoj včeraj pričeli z nabiranjem prispevkov, da tako dobavijo prvo pomoč preostalim. Mnogo mater in očetov, kteri so izgubili vse svoje rodbine, skušalo se je usmrtiti. Mnogo tacih nesrečnikov so dovedli v razne bolnici. V mrtvašnicah so do polunoči uvr-ščevali one mrtvece, ktere ni nihče spoznal. Na pomolih dobrodelnih uradov videti je bilo žalostne prizore. Ljudje, kteri so spoznali na jk)1 zgorele svojce so na ves glas jokali. Tekom noči so dovedli vsa trupla v mrtvašnico. 9 Na dolenjej iztočnej strani ni videti druzega. nego zastave na poludrogu, okrašene s žalnimi znaki. Tamkaj skoraj ni hiše na kterej ne bi bilo videti, da v njej vlada tuga in žalost. Po cestah drdrajo črni zaprti vozovi pogrebnikov in veselja ni nikjer opaziti. Z vdovelimi soprogi žalujejo sosedje in oni otroci, kteri so izgubili svoje prijatelje. Bolest po izgubi svojcev postaja še le sedaj velika. V prvih urah, ko je došla vest o groz-nej katastrofi, se ljudstvo še ni zavedalo o vsej grozoti katastrofe. Nade marsiktere matere, da je njeno dete rešeno, in marsikakega moža, da bode še našel svojo soprogo, so v zadnjih urah popolnoma zginole. Dosedaj, ko pišemo te vrstice, spoznali so 529 mrtvecev, dočim se jih še 600 pogreša, o kterih nihče ne ve, kje so. Oblasti in zasebniki so izrazili preostalim sorodnikom svoje sočuvstvo-vanje in obljubili finančno podporo, ako bode to potrebno. Mayor McClel-lan izdal je poziv naslovljen meščanstvu, ktero naj prispeva, da se mrtveci tako dostojno pokopljejo. Meščani so vstanovili odbor, kteri bode prejemal denarne prispevke in vkreuil vse potrebno za pogreb žrtev. Iz vseh mest republike, kakor tudi iz večjih mest Evrope, prihajajo brzojavni izrazi sožalja. Včeraj ves dan, kakor tudi vso noč, so iskali nadaljna trupla. Potapljalci so prinesli na površje še najmanj 50 trupelj, ktera so našli v razvalinah parnika. Sedaj se trdi, da je v notranjih prostorih parnika "Slocum" gorelo že, ko je odpljul od svojega pomola. V mrtvašnicah je še vedno mnogo ljudi, kteri iščejo svojce. Znižanje cene premoga. Reading, Pa., 16. junija. Lehigh Valley Coal Co. je znižala ceno premogu za 50 centov pri toni. Premogov trust z predsednikom Baerom na čelu se je razšel. Proti slabemu spanju. Anton Lypčan iz Lattimer Mines, Pa., je mnogo trpel radi slabega spanja, toda končno je našel zdravilo, kakoršno si je želel in kakoršno je hotel priporočiti javnosti. "Jaz priporočam vsem, kteri ne morejo spati vsled bolezni v želodcu, da vživajo Trinerjevo Ameriškogrenko vino. Več nego štiri leta sem trpel vsled bolečin v želodcu in nisem mogel niti jesti, niti spati. Nijedno zdravilo mi ni pomagalo, dokler nisem našel Trinerjevo ameriško grenko ^ino. Sedaj niti malo ne dvomim, da je Trinerjevo ameriško zdravilno gTenko vino je-dino gotovo zdravilo za želodčne bolezni. Ono okrepča želodee, radi česar zopet prebavlja krepko hrano. Ono vstvarja novo in bogato kri, ka-koršna je potrebna za popolno zdravje. Živci, ki dobivajo hrano od take krvi, postanejo krepki in zdravi. Zdravilo obstoji le iz čistega, starega trtinega vina in importiranih zelišč. Jos. Triner, izdelovalec, 799 So. Ashland Ave., Chicago, BI. Bitka pri ffafanp. JAPONCI IZGUBILI NAD 1000 RANJENIH IN USMRTENIH VOJAKOV. RUSI 500 MOŽ IN 7 TOPOV. RUSI SO SE V REDU UMAKNILI. Ruski vspehi na morju. Japonci izgubili dva parnika in nad 1000 vojakov. 400 mož se je rešilo, drugi so vtonili. VLADIVOSTOŠKO BRODOVJE ZOPET V VLADIVOSTOKU. London, 17. junija. Iz japonskega glavnega stanu brzojavlja poročevalec lista "Daily Mail", da je glavna ruska vojska pričela napredovati proti vojski japonskega generala Kuro-kija. Rusi so zasedli vse vasi v bližini japonskega stališča, med drugim tudi strategično važne točke Jongyenpu, Sumenggtsu in Sanehiatsu Mogoče pride še danes do glavne bitke. Imenovane vasi so le 50 milj oddaljene od Antunga. Petrograd, 17. junija. Vojno mini-sterstvo naznanja, da se je general Stackelberg vsled sovražnikove premoči umaknil izpred Wafangu v 30 milj oddaljeni Watsialin. Rusi so odkorakali v najlepšem redu, potem, ko so Japonci dobili štiri nadaljne divizije pomoči. Tokio, 17. junija. Po daljšem boju pri Telissu so se Rusi umaknili, Rusi imajo izgube 500 mož, dočim preseza-jo naše izgube 1000 mož. (Brezdvomno so dvakrat tolike, kakor Japonci sami priznajo. Ured.) Boji so se pričeli minoli torek ob železnici. Petrograd, 17. junija. General Ku-ropatkin brzojavlja: "General Stackelberg mi brzojavlja: "Včeraj sem nameraval napasti japonsko desno krilo, toda ko so se naše čete pričele v to svrho razvijati, napadli so Japonci naše desno krilo, radi česar smo se po treh cestah umaknili proti severu. Naše izgube še niso popolnoma znane. Trinajst topov smo pokvarili in jih ostavili na bojišču. Vojaki so se izvrstno držali." Ptrograd, 17. junija. Vladivostoško brodovje se je vrnilo v Vladivostok, potem, ko je potopilo dva japonska transportna parnika v Korejski ožini. Na parnikih je bilo 2000 vojakov, od kterih se je le 400 mož rešilo. Ostali so vtonili. Na parnikih je bilo tudi več sto konj in druzih vojnih potrebščin. Mnogo Japoncev so Rusi tudi vjelL Tokio, 17. junija. Japonski transportni parnik "Izumi", na kterem je 1000 vojakov, se še pogreša. Petrograd, 16. junija. Do polunoči vojno ministerstvo ni dobilo iz Iztoka uradnih poročil o resnih bojih na kopnem in na morju. Toda zasebne vesti o pomorskej bitki, poročila o bojih pri Wafangu itd., vse to zadostuje, da ljudstvo nestrpno pričakuje vesti iz bojišča. Častniki admiralitete so ostali pri delu do 2. ure zjutraj v nadi, da dobe poročila. Petrograd, 16. junija. Odkar se je pričela vojna, v vojnem, kakor tudi v mornaričnem ministerstvu še ni vladal a taka razburjenost, kakor včeraj, kajti vsakdo je pričakoval vesti o večjih bitkah na kopnem in na morju. Oblasti še vedno nečejo naznaniti, koliko ima Rusija vojaštva na polu-otoku Liao-Tungu. Kor generala Sta-ckelberga je sedaj koncentriran 20 milj jugozapadno od New-Chwanga. Ako se posreči ruskem h brodovju v Port Arthurju združiti se z vladivo-stoškim brodovjem, potem izgubi Port Arthur svojo strategično vrednost. V Port Arthurju imajo vsega dovolj. Razun druzih jest vin imajo Rusi v mestu 9000 glav goveje živine. V Port Arthurju je po najnovejšem zagotovilu najmanj 50,000 vojakov. Petrograd, 16. junija. 5. in 6. kor vojaštva odpotujeta v Omsk in Ir-kutskv Sibiru, kjer tudi ostaneta, ako ima Kuropatkin že dovolj vojaštva; 10 kor je sedaj na potu v Liao-Yang in 7. kor v Vladivostok. 1. kor odpotuje v Harbin. Samo kazanjska gubemija ima na razpolago 200,000 rezervistov, od kterih so jih pa samo 50,000 pozvali pod orožje. V evropskej Rusiji ne bodo sedaj več mobilizirali. Tokio, 16. junija. Pri Tellisu, 18 milj severno od Port Arthurja so Japonci pregnali par ruskih patrulj. Boj je bil trdovraten in Japonci so izgubili 1000 vojakov, kteri so deloma usmrteni. Tudi Rusi imajo kakih 500 ranjencev in mrtvih. Jai>onci so vas Telissu zasedli. Rusi so baje izgubili tudi šest to]x>v. New Chwang, 16. junija Pri Wai Chou je slišati streljanje. O polunoči sta hiteli dve ruski bateriji skozi mesto. Druga divizija Kurokijeve vojske je na potu proti Kai Chou, kjer se jo nepričakovano pojavilo 35,000 Rusov . Petrograd, 16. junija. Tukaj nestrpno pričakujejo izida bitke pri Va-fangu. V vseh krogih je opaziti razburjenost. General Kuropatkin je danes zjutraj sporočil, da sta obe sovražni si vojski sklenili bojeVati se do odločbe. Med ljudstvom je radi sijajnega vspeha vladivostoškega brodovja opaziti veselje. Ako zmaga jredaj tudi general Stackelberg na kopnem, bode to na javno mnenje zelo vpljivalo. Kuropatkin poroča o dogodkih do 2:30 včeraj popoludne, toda v svojem |K>ročilu preneha bas v kritičnem trenotku, ko je general Stackelberg prepodil Japonce od svojega desnega krila in obšel japonsko levo krilo. Ko je Kuropatkin poročal, so ravnokar odšle Stackelbergove rezerve v ogenj, dočim so tudi Japonci dobili izdatno pomoč. Drugih poročil o bitki pri Vafangu ministerstvo ni dobilo. Kteri del Stackelbergove vojske je sedaj v boju, ni znano. V včerajšnje j bitki je prišlo zelo v poš.tev topništvo. Bitko so pričeli Japonci z svojim topništvom. Ko se je general Stackelberg prepričal, o položaju, napadel je Japonce v središču in ob levem krilu. Japonci so takoj rabili tudi svoje rezerve in skušali obiti levo rusko krilo. Pol ure kasneje so tudi Rusi dobili svoje rezerve v pomoč in prepodili Japonce. Med tem so Rusi še vedno napadali središče in levo krilo sovražnika. Tako je bilo stanje bitke, ko so prišla zadnja poročila. Petrograd, 16. junija. General Kuropatkin brzojavlja: "Dne 14. t. m. vršil se je pri Wa-Fan Tienu, severno od Port Arthura boj z dvema japonskima divizijama. V boju sta bila usmrtena na strani Rusov, polkovnik Hostonov in podporočnik Dragoslav Nadočinsk. Ranjenih je tudi 20 častnikov in 311 vojakov. "Naslednja noč je bila mirna, toda ob 5. uri zjutraj pričelo se je ob desnem krilu streljanje, ktero je pa kma-lo prenehalo. "Tudi na levem krilu pričelo je zjutraj japonsko topništvo na nas streljati. Ob polusedmih napadel je general Stackelberg z delom svoje vojske Wa Fan Tien in Hun Chou, dočim je poslal drugi del vojske proti japonskej fronti. Ob 10. uri poslali so Japonci brigado pešcev, konjico in jedno baterijo proti našemu desnemu krilu. "Ob %11. uri pozval je general Stackelberg svoje rezerve na boj. Glavne japonske čete, po številu tri divizije......" Tukaj se brzojavno poročilo konča. Chef-.o, 16. junija. Japonci nameravajo napasti Port Arthur, kakor hitro bodo imeli 100,000 mož na polotoku Liao-Tungu. Tokio, 16. junija. Vest, da je japonsko vojno brodovje napadlo vladivostoško eskadro, ni resnična, kajti vreme je bilo Rusom zelo ugodno in oni so se v megli zamogli neovirano kretati. Rusko brodovje je odpljulo proti japonskemu obrežju. Tokio, 16. junija. Rusko vojno brodovje iz Vladivostoka je potopilo japonska prevozna pamika "Hitachu" in "Sado". 397 vojakov, kteri so se rešili iz parnika "Hitachi" in 153 iz parnika "Sado" dospelo je v Kokuro. Podrobnosti o izgubah, japonska vlada neče naznaniti. Linčali zamorko. Louisville, Ky., 16. junija. Linčarji so včeraj zjutraj ob 2. uri v Lebanon Junction oprostili iz zapora zamorko Marijo Thompsonovo, kterej so dejali vrv krog vratu in jo obesili na bližnje drevo. Vrv se je utrgala in ker linčarji niso imeli pri rokah druge vrvi. so na zamorko jednostavno streljali in jo smrtno ranili. Thompsonrva je v minolej noči z britvijo napadla John Irvinga in mu skoraj glavo odrezala. To dtajte ! Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu ponuja zelo ugodna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorja, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka samo $19.OO. Iz Ljubljane do New Yorka.. $27.45, iz Zagreba do New Yorka.. $28.55, iz Reke do New Yorka......$28.50, iz Karlovca do New Yorka.. $28.85. TE CENE VELJAJO DO PREKLICA. Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Ras lilahove zahteve. GLAVAR ROPARJEV ZAHTEVA, DA MU MAROKANSKI SULTAN PREPUSTI 4 VELIKE OKRAJE. Njegove zahteve so neizvedljive. — Zj edin j ene države bodo morale posredovati z orožjem. -j _0___X " PERFIDNA ANGLIJA. Washington, 16. junija. Obravnave glede osvoboditve Ras Ulahovih jetnikov povsem mirujejo. Ropar je radi miroljubnih velevlasti in radi nezmožnosti sultanove, postal tako prevzeten da sedaj tudi z dogovorjeno odkupnino in drugimi že potrjenimi koncesijami ni več zadovoljen. Odkupnino za jetnika Perdicaris in Varlcva je sedaj izdatno povišal Ameriški generalni konzul Gumme-re v Tangerju brzojavlja podrobnosti o novih zahtevah in pogojih glavarja roparjev. Ras Ulah zahteva sedaj, da mu sultan prepusti absolutno kontrolo štirih marokanskih dežel in razun tega morajo mu tri velevlasti jamčiti, da se mu nič ;aleg»a ne pripeti in da bode marokanski sultan izpolnil vse njegove ix>goje. Tukajšnja vlada je izven sebe radi roparjeve nesramnosti. Vlada je v največjej zadregi in vrhu tega še v strahu za življenje obeh jetnikov, kajti Zjed. države ne morejo jamčiti za izpolnitev roparjevih pogojev. Največja nesmisel bi bila, ako bi kaka velevlast sklepala pogodbe z kakim roparjem. V tem oziru se mora Ras Ulah dogovoriti z sultanom. Jedino upanje je to, da bode ropar vse to sam uvidel in odstopil od svojih zahtev. Ako se pa to v kratkem ne zgodi potem bodo Zjed. države prisiljene ločiti se od diplomatičnega posredovanja Francije, radi česar bodo morale z orožjem posredovati. Najbrže bode pa potem Ras Ulah svoja jetnika umoril in odšel daleč v gorovje. Na vsak način je položaj skrajno kritičen. London, 16. junija. "Daily Telegraph" objavlja naslednjo brzojavko iz Tangera: "Položaj v Tangeru je neizpreme-njen. Angležki poslanik, ameriški konzul Gummere in poveljnik ameriškega brodovja so se včeraj posvetovali z marokanskimi višjimi oblastmi. Imenovani zborovalci sedaj nestrpno pričakujejo svoboditve obeh jetnikov in menijo, da se bode Ras Ulah zadovoljil s sultanovimi koncesijami. K slednjim spada tudi odslovitev gover-nerja mesta Tanger, razpust tamoš-njega vojaštva. Nadalje zthteva Ras Ulah osvoboditev vseh svojih zaprtih roparjev. Odškodnine še ni dobil, toda v Tangerju imajo že novega gover-nerja. Ras Ulah molči in vpljivni Mauri so najbrže z njim v zvezi tako da oprostitve jetnikov še ni pričakovati. Radi tega bode nastalo kritično mednarodno vprašauje. Evropejci so svoje vile ob obrežju ostavili, ker se je bati napada roparjev. 1 "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAYEC. Lastnik: Publisher: FIh mogoče. Poiitiknjoč častnik. V Liboliovioah na Češkem so sedeli vojaški in civilni člaui naborne komisije v gostilni pri večerji. Višji okrajni zdravnik dr. Krasnieka jo govoril z okrožnim zdravnikom in okrajnim tajnikom če-*ko. Tedaj je vstal major Leibnr, poveljnik dopolnilnega okraja in član ■aborne komisije ter zaklical: "Gospodje, prepovem, da bi se tukaj če-ško govorilo. To je nedostojno, da se tukaj govori jezik, ki ga ne poznamo, kljub temu, da govorim več jezikov, k;.t dr. Krasnieks." Ta je takoj zapustil gostilno. Okrajni in občinski za-stop sta naprosila poslanca dr. Kramam, da spravi ta dogodek v ros-pravo v delegaeij&h. Izvina ptrtčila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 3. junija, i Narodna zavednost je dična narodna vrlina. Kdor ni ponosen na vsa svoja duševna svojstva, ne spoštuje samega sebe. Izmed duševnih svojstev pa je najlepša notranjščina Človeka, to je srce, značaj in jezik. To je afce izpričevalo, po kterem nas svet sodi. Bodimo zato ponosni na to, kar nam je dala naša mati, to je mati slovenska in pramati aaša Slavija. Naša mati nam je dala naš slovenski jezik, a ga častimo in spoštujemo kot drago svetinjo. Žal, da ta zavest še ni prešinila vsega našega naroda. Krivi nismo toliko sami, kolikor naši odgojitelji. A ti od-gojitelji so tujci, Nemci in Italijani. Ob slovenskih jezikovnih mejah pritiska na nas tuji duh in tuje navade. Vsakdo se rad šopiri s tem, kar je videl, slišal, doživel ali se sploh drugod naučil, zato v tem zmislu ni čudo, ako se naši ljudje, to je priprosti SIo-renci, radi pobahajo s tem, kar so se naučili od drugih ljudi, od Nemcev in Italijanov. Učiti se ni sramota. Tudi ni sramota n. pr. govoriti italijanski. Ali narodna sramota je, ako slovenski (»če občuje s svojimi otroki le v italijanskem joziku in ako slovenski fant, kadar gre v vas, poje le italijanske pesmi. S tujo pesmijo srka človek tuji duh. Te dni se je v vaseh: Št. Andraž, Podgora in Sv. Petere, torej v goriški okolici, razlegalo laško petje. To je bilo v slovenskih vaseh, a pevci so tudi bili slovenski fantje. IiOpa bi bila naža domovina, ako bodo slovenski fantje na Kranjskem in Koroškem prepevali nemške pesmi, na Štajerskem takisto in morda še madjarske pesmi, a ob naši sinji Adriji pa bodo naši fantje ponoči, kadar se zbirajo v slovenskih vaseh, dajali duška svojim eutilom z laško pesmijo. To bi bila narodna sramota, poniževanje samega sebe in zaničevanje krasne slovenske pesmi ter teptanje našega nad vse stvari na svetu dragega slovenskega jezika. Ali kaj hočemo; tudi mi nismo boljši od slovenskih fantov. Zadnji čas smo zopet mnogo čitali o Kranjcih. Nekdanje košate Kranjice so nam tako zmešalo pamet, da so še naši pesniki poveličevali Kranjice. A kdo so Kranjci in Kranjice t Po narodnosti takih ljudi ni na svetu! Take dvoživke so nam zanesli v deželo kranjsko naši Nemci, ktori so se sieer Čutili Nemoe, a se niso hoteli proglasiti za Nemce in so bo zato nazivali Kranjce. Da bi bili Slovenci Kranjci na ljubo Nemcem, to bi bil nezmisel. Čitali smo, da se je te dni izselilo v Ameriko osem "Kranjcev"! Vesoli bodete v Ameriki, da dobodete zopet je-dno narodnost več, ali ko bodete videli te kranjske ljudi, bodete gotovo z nami žalostni, ker smo jedno narodnost, to je "slovensko" izgubili. Stritar poje: "Ime slovensko sveto tebi bodi, ne srami ga, sramiti ga ne daj". Imenujmo so torej tako, kar smo, a mi smo ie Slovenci in Slavjani. Dru-irega naziva ne poznajemo Le ameriškim oblastim ni zameriti, da imenujejo vsakega, kdor prihaja v Ameriko iz Avstrije, " Avstrijancem Pri vas namreč nimajo birokrati toliko predalčkov, da bi vsakega priseljenca utaknili tja, kamor spada. Pomislite, v Ljubljani imamo hudo vojsko. D»\, vojska je in se lahko imenuje rnsko-japonBka vojska. Iz nrših časnikov o tem ničesar ne izvedate; ako p« bi kdo vas prišel v ljubljanske gostilnice, uveril bi se takoj, da je borba ljuta. Jedni Slovenci so Rusi, a drugi Japonci. Prvi so v ogromni večini, a drugi v neznatni manjšini. V vsaki gostil niči sedi gotovo Slovence, kteri sočuvstvuje z Japonci. Ali je to mogoče T Žal da je. Naše časopisje je na ruski strani, saj kri vendar ni voda. Vsak zaveden Slovenec je Rus, a tudi nas aelo veseli, da 'Glas Naroda' So radikalnejc piše o vojski, nego marsikteri časnik slovenski. Vi čutite za Ruse, kakor brat za brata, a tudi mi bi šli pomagat Rusom, ko bi to bilo treba. Rus bode i brez nas potolkel Japonce; mi mu le želimo sreče in da čim manj Rusov pade. Drugače sodijo naši rojaki v naši domovini. Tu je mnogo razumnih ljudi, mi jim pravimo inteligencija, kteri Še danes sovražijo Ruse in cara in soČuvstvu-jeje za Japonce. Med uradniki je takih junakov, a tudi mod slovenskimi učitelji imajo Japonci strastne pristaše. Ne bodete verovali tega, a tudi jaz ne bi veroval, ako se ne bi bil sam uveril. Stal sem sam v vojski in se boril za Ruse, dočim je moj sovražnik — slovenski učitelj vihtel uma svitli meč za Japonce. Pravijo, da je še več takih kalinov, ktori pa se skrivajo in ne izražajo javno svojih simpatij za Japonce. In ako zasledujemo, kaj je uzrok, da se more Slovenec nauduše-vati za Japonca, dotikamo se zopet stare rane, ktera nam je zastrupila narodno življenje. Omeni mnaj tu le toliko, da sem govoril z mnogimi krneti, ali dosodaj nisem našel še niti jednega kmeta, kteri bi želel zmago Japoncem. Kmet ima naravni čut, a po tem čutu zna zdraveje misliti in presojati nego inteligenten Slovenec. 1'rava slovenska zavednost ni prešinila niti vseh slovenskih razumnikov. V šolah se nam ni vcepljala ljubem* do slovenske domovine, ampak j——— neka "državna" ljubezen, ktera je sebi glavni namen in o kteri misli, da bi bila v nevarnosti država, ako bi krepko živela naša ljubezen do slovenščine. Neverojetno je, s koliko močjo se upliva na nas nemško časopisje. Vse nemško časopisje v Avstriji se ogreva za Japonce in njih zmago. Naše občinstvo čita te časopise; čita jih vsak dan in je tako obmamljeno, da res vsemu veruje, kar pišejo nemški Časopisi. Zlasti pa verujejo vse naši ljudje, kar se poroča slabega o ruskem gospodarstvu in značaju. A ni čudo. Zajemamo iz kalnih in tenden-cijoznih nemških virov in ne pomislimo, da je Nemcem namen, da bi omr-zili ruski narod v vsem delovanju. Nahaja Be med nami razsodnih mož, kteri so bili po svetu in so se kaj učili a vendar ne vedo razločevati, kaj je istina in kaj je laž, ker jim ni znano rusko življenje in ker sploh ne vedo uvaževati, kaj morajo biti težnje vseh Slavjanov. To pa bode trajalo v nas dotle, dokler si ne izvojujemo narodne podlage vsemu javnemu življenju. Za takšno narodno podlago bori se vsa slavjanska mladina v Avstriji. Na čelu so jim Čehi in Slovenci, a pridružujejo se jim tudi Hrvati in Malo-rusi iz Galicije. Pretekle dni so imeli shod v Pragi in svoječasno smo poročali, da se tega shoda udeleže tudi Italijani. Na dunajskem vseučilišču so dosegli vsaj toliko, da rektorat priznava ravnopravnost vseh dijakov in vseh narodnosti. V Pragi pa so se so-šli naši mladi možje, da javno povzdignejo svoj glas za naše kulturne idejale. In tu so zahtevali, da se Če-hom osnuje vseučilišče v Brnu na Mo-rnvskem, kjer je oj^romna večina prebivalstva češka. Takisto so zahtevali za Maloruse ruske učilnice, za nas Slovence slovensko vseučilišče v Ljub Ijani in narodne šole v Trstu, a za zagrebško vseučilišče reciproeiteto v Avstriji. Izvcdevši. da zahtevajo Slovenci šole v Trstu, izjavili so Italijani da ne obiščejo shoda, in tako se je vršil shod brez italijanskih dijakov. Tako vidimo, da je bilo na peščenih tleh zidano slovensko-italijansko spo razumljenje. Kako mislijo voditelji italijanskega naroda v Avstriji o skupnem postopanju, to bodo zasve dočili dne 19. junija v Tridentu, kjer bode imela "Lega nazionale" svoj občni zbor in kjer se bode zahtevalo, da vlada ustanovi Italijanom italijan sko vseučilišče v Trstu. »M vlahov. —■ Narodni in verski razpor v Macedoniji in Stari Srbiji je, kakor poroča belgrajski list "Samouprava" med krščanskim prebivalstvom vedno večji. "Samouprava" svetuje prebivalstvo, da naj bode previdno, ker razpor lahko škoduje koristim narodov na Balkanu. Kranjsko slovensko katolL&ko (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKIM SLOVENCEM! Prve dni meseca julija nameravam odpotovati v staro domovino in se zdraviti v domačih Toplicah pri Novem mesta; ob tej priliki pa bodem tudi navzoč pri ŠTIRIDESETLET-NICI LJUBLJANSKEGA "SOKOLA". Kaj je baš ljubljanski "Sokol" (storil v probudo našega naroda, mi pač ni potreba navajati; vsakdo ameriških Slovencev se spominja "Soko-|lov" v rudečih srajcah, po vseh vaseh j naše ljube domovine je poznan in priljubljen. Ob tej priliki nameravam podariti zastavi ljubljanskega "Sokola" krasen trak v ! ameriških barvah v imenu ameriških Slovencev a primernim napisom. Res, da mi je mogoče samemu omisliti tak trak, ali rad bi imel, da bi bil v istini dar ameriških Slovencev, zato prosim zavedne rojake, da bi kolektirali SAMO PO 1 CENT, samo da je namen pravi in svotico tem preje meni dopošljejo. Svotico iz vsakega kraja bodem objavil. TORAJ MALI DAR,, ZA PONOS NAŠEGA NARODA! FRANK SAKSER Z Balkana. Oboroževanje v Srbiji. Srbska skupščina bode imela koncem junija ali začetkom julija izvanredno zasedanje, sklicano zaradi kronanja srbskega kralja, v resnici pa bodo skupščini predloženi predlogi o izvau-reduih kreditih za nabavo brzostrel-nih topov. Vrše se tudi dogovori z otomansko banko v Parizu, da posreduje banka pri najetju posojila. Neki visok srbski dostojanstvenik je rekel, da se je kljub prijateljstvu, ki je daj med Bolgarijo in Srbijo, ne sme pozabiti, da imajo Bolgari veliko boljše topništvo kakor Srbi. Lakota v Macedoniji. Dopisnik "Večerne pošte "v Sofiji, P. Dajskalov poroča iz Oliride, da je na svojem potovanju v Ohridi in okolici vidol grozne slike bede in opustošenja. Opu-stošenih je G6 vasij in prebivalstvo trpi grozno lakoto. V Solunu je opisal civilnemu agentu Muellerju in Hil-mi paši bedo, ktero je videl, a dvorni svetnik je rekel, da ne ve, kje naj bi dobil denar, da pomaga stradujočim, in Hilmi paša je bil mnenja, da je Turčija že storila svojo dolžnost. — Sultan jo zaukazal, da se mora njegov svak Kemal Eddin ločiti od svojo /ene. Kemal Eddin ostane še v zaporu. — V Sofiji je bil obsojen po okrožnem sodišču profesor Michalof-ski na sedemmesečni zapor, ker je po časnikih razžalil in obrekoval bolgarskega kneza. Vlada je storila vse, da ni bila razprava politično senzacijo-nelna. — Razpor med sveto sinodo in ekumenskim patrijarhatom je postal zelo resen in so mogoče dalekoaežne posledice. Razpor je povzročilo podpiranje turike vlade o zahtevah Ku«o- - Efropqjske in droge testi. Budimpešta, 17. junija. Poslanec Polonvi je v ogrskem državnem zboru povodom rojstva druzega sina nadvojvode prestolonaslednika Fran Ferdinanda konštatiral, da bode žena nadvojvode, grofica Kotkova, postala kraljica Ogrske. Poiun, Ogrska, 17. junija. Delavci tvrdke Siemens & Schuckert so pričeli štrajkati. Bati se je, da štrajk ne postane sploSen. Petrograd, 17. junija. Včeraj do-poludne ob 11. uri je v finskem senatu v HeUingsfordu nek uradnik streljal na generala Bobrikova, kterega je smrtno ranil. Napadalec je streljal na Bobrika trikrat. Kroglje so mu zdravniki srečno odstranili. Njogov napadalec, imenom Schauman se je takoj na to ustrelil. Lopov je Bin senatorja Schaumana. (General Bobri-kov je bil 1. 1899 imenovan generalnim governor jem Finske. Bil je izvrsten slavizator, radi česar v Fincih ni bil priijubljen.) Madrid, 17. junija. Kralj Alfonz je podpisal pogodbo plede medsebojne izročitve zločincev med Zjedinjenimi državami in Špansko. Lizbona, 17. junija. Podadmiral Barker, priredil je na ameriškej voj-nej ladiji "Kearsarge" sijajen sprejem, kterega so se vdeležili ministri, diplomatje, častniki portugalske mornarice in vojske in drugi. Navzočih je bilo nad 1000 gostov. Nota parrirodua družba Aistro-Americina. Nova parobredm družba avstrij-d^o-amerikanska (bratje Koeulič) se je ustanovila in oeobni parniki bodo vocili k Trsta in Reke v New York. Gena je zelo nizka ta sicer v T r s t in na Reko k New Yorka ' $30. k Trsta v New York pa celo syete Bariiare v Forest City, Penria, fnkorporirano dn<5 31. januarja 1902 t PennsjlranUI. ODBORNIKI: Predw^nilc j Josip Zaxar, P. O. Box 547, Forest City. Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Foreat City, Pa. GOSPBDAESKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip BuoiNELI star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovrw, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, F«re«t City, Pa. Josip Gobknc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar- F. O. Box 28, Forest City, Pa. IVAN Opeka, p O. Box 626, Forest City, Pa. Primož MatoP. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 60S fotest City, Pa. * Društveno glasilo jo "Glas Naroda?1. Ic Trst« v Ljubljano velja vožnja $1.16, v Zagreb v Karlovec $1.60, v Maribor $2.30, v Beljak $3,30. Parniki se novi s imeni: "Frieda", "Gartj", "Giulia". PREHEMBA VOŽNJE. Parobrodna družba Austro - Ameri-otu (bra*j« Kosulič) je spremenila svoj vožnji načrt in sicer: prvi parnik "GEHTY" odpljujc 7. julija iz Now Torka ▼ T*t, dragi parnik 'GIULIA4 odpljaj« 21. julija iz New Torka v Trst; tretji parnik "FRIEDA" od pljuje 4. avgusta iz New Torka v Trst. Cena j« do Trsta alLReke $30. Parobrodne listke p: oda j a FRANK •AK8ER, 109 GREENWICH STR., NEW YORK in 1778 8T. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. W POZOR ROJAKI! Čast ini je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležani» „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, aajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do* bro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem ▼ prve) vrsti sa točno in solidno postrežbo^ Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakoo^. da me blagovolijo večkrat počastiti ■ svojim obiskom) Mohor Mladič. 617 So. Center Ar., blizo 19. nI CHICAGO. ILLINOIS. X". O. Tassotti, l/M Mea«r«U St., BaMkiyn Borough »•w Yerk. JT. T. dmpiwmik *. F. Bakaorja v New Yorku PoWja 4mm* v — »•TABO DOMOVINO j— hitro. MUMaljivo. po dnevnem kuncu; «je avstrijski denar, oraskrbi v staro il—mino tli n uWm v*cajo (iiikarto). kaWr tadi feWiiks VxMkm »o Zjad. taiavah. Sprejsma narofciike in na- •Mm m "Glas Naroda". Pripor*i* m Brookljrnsktm SLo-—»— i» in—it hitre U solidno po- Z odHmm sp si tavanjem F. O. Tarsotti. 10« Mi—rili 81. Hmfclu H. X. i PRAVA SREČA JE ZA NAS t" ID, | jD ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- P mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popul- 3 S noma ozdravljen od svoje bolezni. {rf j^J Vse novine £a jednako slave in hvalijo zaradi njegovega fl Lj i skušenj a v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporoČamo nagem {jj narodu in potrdujemo, da je ^ I Prof. Dr. E. C. COLLINS J iz vseučilišča v New-Yorku, j| prehlajeivje, re j|] telo, vodenico, S lost r>ri siinlcL-p revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali fk o, bolečine v grižu, zlato žilo (hemoroide), onemog- [p irj lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, iifus, lešaj, tečenje iz [d S "Seš ah oči, gluhost, slepost. raka, hraste, f^arje in rane, šumenje S g v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanjc želodca f^ kakor vse ostaie notranje in zunanje bolesti. Prof. ČoIIinS je ji! J jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tuili vse sp0lske bolezni pri M0ŽKIH IN ŽENSKAH. , js Ni bol nika, katerega nebi Prof. CollillH naj si bode "od katere (fj p spolske bolezni zmiraj, ozdravi L citajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- L[j |1 kaz njegovega izkušnjega zdravenja. fa gj Kroničen katar Slavna zdravilnica jd želodca in slabo Collins-ova] a. nedam omenjenim zdravnikom tudi "e iednega centa. Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila rani, sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas Čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno M L boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišit -3 g točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 14() Ii Street, TST< a^ York, jjj a Prof. Collins vrain bode dal na podlagi diagnoze najboljša r3 jijl zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili lmmmmmmmmnummm**m*M**m*m**emmmMmmA BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZOEU SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bn nde» rov, društvenih zastav, zntikov in rejgcilij po naročilih. Vsako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo »udi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. —i—_—. fSiSjfiŠSiiifiHfe- (i Jugoslovanska 21. svečana: Imeli smo peš-turnejo. — 2G. svečana: Celi dan sem presedel v zbornici. Uh! Ljubavni roman velikega kneza Cirila. Veliki knez Ciril, ki se je ne- V svarilo. Poslednji čas so razni newyorski dnevniki opozarjali ljudstvo, poli- Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -............ «tt » s URADNUTU Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box SOS, Ely, Min*. Podpredsednik' JOHN KERŽlSNTK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumei, Mish. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Min«. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 17» St. Clair St., Cleveland, Okle. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddcck, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereletk, Min«. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 118 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittaburg, P«. JOSIP SKALA, P. O. Box ^050, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brorich, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne posiljatre naj se pošljejo blagajniku: Ivaa Govše, P. O. feox 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Ely, Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Razjarjen slikar. Mizarski mojster ;ma s K01 raniskod Po-tooač J« ,T. Steinleehner. prišel si ogledat K Tzii cjer mu je bal j ngaj roškem, a pri tem je na svoje dolge prste tirali so ga in izročili v Kranjski gori radi rine. Aretirali -o ,1 /<>fa Balenkoviča. sna i/. Flrusiee na Hrvatskem, ker Bohinjski Bistrici ljudi goljufal. x okrajni sodniji v Ra- jati. Art sodniji stva tat da oki gorski ur« tro ki uovljiei. Novice iz litijskega okraja. Pone-?re«"'tl se je v litijskem kamenolomu M. Vidergac, doma iz Grebinja. Hudo poškodovan na nogah, a je upanje, va. — Hud naliv je bil v za-dolini dne 29. maja okolu 2. popoludne. Grozno je gromelo in calo. Med nevihto je padala toča a ni naredila posebne škode. Ne-ihta se je valila proti kumskim hribom. — Tri mrliče so imeli kvaterni teden na Sv. Gori. — Nove prage in ine lunin začeli fw)lagati dno 6. t. m. med postajama Sava in Litija. Gradivo je e pripravljeno. — Mrtvoud < zadel Jane evo staro mater v Za-hribu, občina Konj, ko je v hlevu niulzla. ŠTAJERSKE NOVICE. V Veržeju pri Ljutomeru je umrl Matjaž. Avar, župan v omenjenem •^tar 14 let, po kratki bolezni, la je prišlo k pogrebu obilo dstv; P Toča v poroča. < tre tie ure Veržeju je, kakor se nam uhovsfci ponedeljek okolu padala v toliki meri, da je prostor po trgu bil bel, kakor po zimi vsled snega. Zunaj trga ni bilo tako hudo. V obli/.ju mesta sla pšenica in rž poSdodovani za polovico. Letos je tam že dvakrat klestila. KOROŠKE NOVICE. Ogenj. Pri Sv, Ugu so, kakor se poroča iz Rožeka, pogorela poslopja go-sl iluirarja Janeza Lederliasa. Zgorelo je'tudi skorn vse blago v prodajalni. Škoda je velika, dasi je bil posestnik zavarovan za 8000 kron. Žrtev kart. Dne 2S. maja je neki posestnik z Versta vesi na Koroškem poslal svoje 23 let starega sina kupovat živino. Dal mu je 2000 kron. Zašel je med igralce, ki so mu izvabili iz žepa vseh 2000 kron. Sin je obupan prišel domov in se v hlevu — obesil. PRIMORSKE NOVICE. Šola za analfabete. Tržaški magistrat namerava ustanoviti elementarne šole za odraščene analfabete. Ako je to res, potem si s tem daje to največje trgovsko mesto avstrijsko pravo ubožno spričevalo glede potrebe takih ustanov. Drago meso. Z Reke pišejo: Kilogram mesa boljše vrste in dobre zadnje strani ni mogoče dobiti izpod goldinarja. Najboljša vrsta mesa velja I gld 30 novč. Tožbe o draginji mesa dohajajo tudi iz Hrvatske, Ogrske, II talijo, Nemčije, od povsod. V Zagrebu je cena klg. 1 K 80 vin., v Milanu 1 liro 90. Tudi na Španskem, Angležkem se draži meso. Nekteri so mnenja, da je temu draženju vzrok tudi rusko-japonska vojna. (Zanimiv izgovor!) Rusija je svojo živino pridržala za sebe. Tako je prestal mesni uvoz v Nemčijo in druge dežele, kar je dobilo, kakor Tidimo močan odmev. RAZNOTEROSTI. Nov velikanski luskavec. Novega velikanskega luskavca je našel dr. David v pragozdih zahodno od Szmli-kija. Z mravljami in črvi se hraneči luskavec je dolg 1.22 metra in je zelo močan. Največkrat se postavi na zadnji nogi, ki so zelo podobni slonovim, samo da so manjše. Pri tem se opira tudi na rep. S kremplji prednjih nog obira drevesa. Mož, ki je jedel stotake. Pred nedavnim so dobili v nekem gozdu pri Moedlingu samomorilca Josipa Ko-neenija. Pri mrtvecu so našli le 14 vinarjev gotovine. Samomorilec je nedavno podedoval ]w> svoji materi 20,-000 K, ktere je pa v kratkem času vse zapravil. Tako je prišel neko noč v družbi dveh dam v neko kavarno ter naročil šampanjca. V svoji prevzetnosti je priložil nekemu natakarju zaušnico tor mu plačal zato takoj 20 K. Končno je razbil v kavarni tudi vsa ogledala, polil blagajniearki obleko črnilom ter ji plačal za to 100 K. Položil je nekoliko stotakov na krožnik ter jih razrezal z nožem, jih polil jesihom in oljem ter jih povžiL Ko je že skoro vso dedšeino zapravil, kupil si je samokres ter si končal življenje Čudakova oporoka. Nedavno je umrl na Dunaju Gustav pl. Mennin-ger, star 95 let. Več desetletij je pokojnik živel popolnoma osamljen. Družbe ni maral, niti svojih sorodni kov ter se je ali sam sprehajal ali pa v svojem ubožnem stanovanju čita!. Po njegovi smrti pa so našli oporoko, s ktero zapušča za razne dobre namene veliko čez milijon K. Men-ninger je dobival od svojega premoženja na leto rente 50,000 K, a zase ni porabil niti 1000 K. V poroki je volil letne rente služkinjam, ki so le kratek čas pri njem služile, nadalje za sebnim učiteljicam, ki jih je le mimo grede spoznal, o kterih je pa vedel, da se borijo z bedo, končno pa tudi popolnoma tujim osobam, o kterih je či-tal v časopisih, da jih je zadela kaka nesreča. Take rente znašajo 350,000 K in 800,000 pa je zapustil svojim sorodnikom. davno tako čudovito rešil s potoplje- cjj0 postavodajalstvo na vedno rane ladje "Petropavlovsk" se je že 6točo "banke", ktere so v istini tako pred več leti zaljubil v ločeno ženo zrastle, kakor gobe po poletnem de-hesenskega kneza Evgena Ladislava, žju. Ti "bankarji" razpošiljajo po k negi n 10 Melito. Kneginja je imela zapade kjerkoli le kak naslov vlove, jedrno hčer, ki jo je zelo ljubila. Pred tiskovine in hvalne spise, denarje in dvema letoma je Ciril kneginjo za-1 parobrodne listke ponujajo "skoraj snubil, a ravno takrat ji je zbolela 11» za8t0nj'\ parobrodne listke od $8.00 umrla hči. Ciril se je žahr^ vrnil napreif ceneje> kakor V8ak pravi na Rusko. V svoji tugi se je sam pri-;flgent Xi možakarji nemajo ni_ javil za vojno, kjer je tako čudovito kjer zalo5ene varščine, niso ni- usel smrti V b vsak ^lovekf retrgala vse vezi z dvorom. Car je dafii je mftn lopoy> ^^ banko ^ baje z ozirom na vz rajno ljubezen in ri> y ^ mu ne bran- ^^ ^^ hrabrost knezu Cirilu dovolil zenitev rp ... t j 1 r .. j 10 30 bile besede poglavarja newyor- e to* J ških detektivov. Tiskane okrožnice Male hrvatske novice. — Utopljen- v raznih jezikih ti "bankarji" razpoka v Savi. Blizu Zagreba so potegnili šiljajo raznim narodom, ako kaj na-iz Save truplo neznane deklice, kakih pravijo je prav, ako ne, pa tudi. 22 let stare, ki. je bila že najbrže par Mnogokrat se je že zgodilo, da je taki mesecev v vodi. Sodeč po ostankih bankar zvabil od lahkovernih ljydi obleke, je pripadala boljšim krogom.1 novce, a nečesa dne je bila pisarna — Šolo za služinčad snuje hrvatska prazna, a prazen je ostal tudi pre-'Zemaljska gospojinska udruga", ki več lahkoverni mož. Dandanes, doji je predsednica banica grofica Lila kler ne dobimo postave, ktera bode Pejačevič. — Čudnega človeka so pri-1 zahtevala dobro peroštvo in jeli v Sremu. Ne ve niti za svoje ime, vlada nadzorovala vse banke, niti odkod je. Spominja se samo, da je zelo paziti, komu se novci izroče. je ležal bolan v bolnišnici v Vuko- Najbolj fanatični Židje postanejo v j lovu za denarje dobri narodnjaki, fanatični Mohamedanci celo NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, B£K0 >1 NEW Y0RE0HL Cena $28 in $30. UNI0NE AlISTRIACA DI NAVIGAZIONE ^Y?™0 _ AMERI- CANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TRI NOVE BRZOPABNIKE "FRIEDA", "GERTY" in "GIULIA", kteri so napravljeni navlažč za potnike medkrovja in bodo pljnli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so oinislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali K^B O. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. Razne male novice. — Zrak za gnoj. Profesor Birkeland v Kodanju, ki je kristjani, ošabm Madjari dobri Slo- iznašel elektromagnetične strelne priprave, je prišel 11a sled novi iznajdbi. Posrečilo se mu je baje izločiti dušeč vaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za novce. Rojaki, pazite se tacih zasebnih iz zraka v toliki množini, da ga bode;bank> najbolje se narodne banke (Na-mosroce rabiti v prid kmetijstvu kot tlonal Bank), ker te so pod državno gnojilno sredstvo. Takoj se je ustano- | kontrolo; v kupčiji pa se bavite z vila družba z kapitalom 300,000 fun-; ljudmi, ktere dobro poznate; tov, da izrabi novo iznajdbo; najela,ako Pa doblte tiskovine, jih pa po-si je na Norveškem velik vodopad za rabite za podkuriti, pa pazite, da se projektovane tovarne za izdelovanje ali 3*uha ne prismodi pod ta- umetnega gnojila. — Veliko tovarno za svilo ustanove francoski kapitalisti v Budimpešti. Delniški kapital znaša milijone frankov. Tovarna se že drugo leto otvori ter bode tako velika, da bo proizvajala na dan 800 kg svile. kim papirjem. KTJRZ. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna poai-— O novem olomuškem škofu Bauro ljatev registrirana. poroča '1 Pravo lidu". da izhaja isto-j ____ tako kot njegov prednik iz židovske KJE ^ ŽENA J0SIp ULČABiJA> Vladanje v prejšnjih stoletjih. — heidelberškem muzeju hranijo dnev nik volilnega kneza Friderika VI. Dnevnik obseza knezovo delovanje od 9. januarja 1596 do 2G. januarja 1599 ter se glasi: Anno 159G 16. februarja Bil sem popoludne pri pridigi. — 8 marca: Gonili smo lisico. — 9. Zopet smo jo gonili pa smo omagali. — 11 aprila: Bila je Velika noč in povabil sem vse svetovalce s soprogami vred na pojedino. — 29. maja: Pripravljal sem se na veliko večerjo. — 16. avgusta: Moja najmilejša soproga mi je rodila med 8. in 9. uro zvečer. — 29. septembra: Napravili smo turneje peš. — 15. oktobra: Vzel sem prašek za čiščenje. — Ano 1597. 1. januarja je bilo novo leto. — 2. januarja je bil Velden, moj komornik pijan kot klada. — 29. februarja je bila na obisku moja starejša hči. — 3. aprila se je pri meni opijanil braniborski mejni grof; plesali smo. — 4. aprila smo zopet plesali in pili. — 5. aprila sem spal ves dan. — 22. julija sem zopet spal ves dan. — 17, avgusta sem šel na zborovanje ter sem se mnogo potil. — Anno 1598.: 7. aprila smo odšli iz Mosbacha ter smo se vrnili v Heidelberg.— 12. aprila: Moram za četrt leta prenehati piti vino. — 1. maja je prišel k meni vojvoda falegrafski Hans. — 2. maja: Izborno smo se zabavali z vojvodo. — 3. maja: Prenapil semse, boli me glava. — 19. maja: Imeli smo veliko pojedino v Wolfs-bronnenu. — 7. julija: Igrali so tragedijo. — 10. julija: Moj konj je pohodil zajca. .— 26. julija: Prespal sem dan. — 22. septembra: Leiningen mi je prepovedal piti za celo leto. — 10. oktobra: Strašno smo piti. — 2. decembra: Zelo lepo vreme — Anno 1599 9. svečana sem bil na dirki. 17. svečana: Gonili smo medveda. 18, svečana: Plesali smo dojutra. rodovine. ki je šele pred dvema generacijama prestopila h katoliški veri. Slovesno bode umeščen 19 t. m. ter se govori, da je zelo dobrega srca, da bode takoj zvišal plače uradnikom in dnine delavcem. Bivši nadškof dr. Kohn je zahteval 200,000 K letne pokojnine, kar bi znašalo četrtino nadškofijskih dohodkov. Avstrijska vlada pa se je dogovorila z rimsko kurijo, da se mu dovoli le 50,000 K pokojnine — Odmev ogrskega železničarskega štrajka. A" Budimpešti se je pričela obravnava zoper 13 članov železničarskega štrajkarskega odbora. Vsi so obdolžetii hudodelstva zlorabe uradne oblasti. Obravnava bode trajala več dni. Obtoženci so se izgovarjali, da se ne smatrajo za javne uradnike, toda kraljeva kurija se je izrekla, da so železniški uradniki javni uradniki. — Grozen umor. V Ruszki (Ogrsko) je kmet Šikra vsled ljubosumnosti umoril svojo ženo, truplo razsekal ter skril v podstrešju. Ko pa se je začel po celi hiši širiti smrad, je zažgal hišo. Pri gašenju pa so se našli kosti umorjene žene, kar je morilca izdalo. — Hud bik. V Modjorosu pri Aradu se je vsled bliska splašil na paši občinski bik ter je v besnosti razparal z rogovi trebuh pastirju, neki 131etni in 14 letni dekl ici, domov pridrvivši pa je nasadil na roga še pastirjevo ženo in njena dva otroka. — Trpinčenje otrok. V Berolinu so zaprli avstrijskega grofa Miremonta, ker je svojega otroka tako trpinčil, da je umrl. — Bratomor oproščen. Porotno sodišče v Veliki Kaniži je oprostilo nekega Maksa Deutsch, ki je iz usmiljenja ustrelil svojega bolnega brata. Sodišče je izjavilo, da je Deutsch to storil v duševni zmedenosti. KJE STA JOSIP IN ANTON M AL .. NAR, doma iz Čabra, Hrvatska Pred 7 meseci sta bila v Dunleith, Miss., kjer se bavita z izdelovanjem dog. Kdor ve za njun naslov, naj ga naznani: FRANK MALN^R-JU, Toronto, Ohio. (17-18 6) Kje je JAKOB PLEŠKO, doma iz Kožarjev pri Ljubljani? V Ameriki je blizo štiri leta, nekaj časa je bi val v Jolietu, HI., in imel na poŠti Boso 34, ali že eno leto ne vedo njem prav nič. Njegov naslov naj se v njegovo korist naznani "Glasu Naroda, ali dr. Frank Vouku, c .k. notarju v Ljubljani (16-22-6) kteri je dne 12. aprila ponesrečil v Pleasant Plains, El., in sicer bil usmrten pri delu. Ona se nahaja nekje v državi Kansas. Sporočiti jej imamo važne stvari. Piše naj: Glas Naroda, 109 Greenwich Street, New York City. (11-16 6) CUNARD LINE F» A RINI KI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. K re tanje parnikor. Dospeti imajo: Albano iz aHmburga. Panonia iz Reke. Frieda iz Trsta, l a Savoi« iz Havre. Etruria iz Liverpeola. St. Louis iz Southampton«. Bluecber iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Arabic iz Liverpoola. Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Odpljuli b*do: Philadelphia 18. jun. v Southampton. Zeeland 18. junija v Antwerpen. Bulgaria 18. junija v Hamburg. Campania 18. junija v Liverpool. Anchoria 18. junija v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 21. junija v Bremun. Rotterdam 21. junija v Rotterdam." Panonia 21. junija v Reko. Majestic 22. junija v Liverpool. Friedrich der Grosse 23. junija v Bremen. Blueclier 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v Havre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genovo. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in nrvatom svoj,........ SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street. New York. GLAVNA SLOVENSKA HBANILIICA IB POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani, Kongresni trg št. IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vlog© ter jih obrestuje po i o "GLAS NARODA" prodaja 90 1 nbt številk*: Aatoi B • b • k. poslovodja w druiniee Frank 8 a k ■ • r. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. John Snatariii, 1908 N. Centre QU Joliet, HL Frank Gabreaje. 818 Power St.. JehnetowB. P*. Frank A. Baudek, Milwaukee, Wi». AKO ŽELI KDO ROJAKOV UST prodajati, maj ae o«i**! vri uprav- "O«. NAZNANILO. Nižje opdpisami najmanj am be a* tem Slevencem in Hrvatom, de nb se preselil iz East Helena. Memt* v Aldridffe. Msnt., in tu edpri nov* urejMri saloon, v krte rim tožim vodne SVEŽE PIVO. DOBRO KALIFORNSKO VINO. IZVRSTEN WHISKEY la predajam FINE SMODKE. 8 speitovaajsBi HAETItf BJLUH, Aldridjre, Most., Park Co GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSER ^ 109 Greenwich New York. it. to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in uosojilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. ffltT' Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade poire-duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Kmetski trinmvirat. HLrto riSan roman. Spisal A. Keder. (Dalj«.) 20. Svaki dan vodili nas pred snd, raztezali nam ruke i noge, stvijali uam uda u gvozdeni škripae. Šenoa. ska vstaja v slovenskih deže-več tednov trajajoči njen boj je najvišje dostojanstvenike i Nerazumljivo se je dozde-rvim vojskovodjam ondotnih kako more kljubovati nevedno > bo roženo ljudstvo rednej ikov črtež si je napravilo eumorno delovanje. se je ukazalo, da se »bravnava proti pove vojske na Dunaji. videti vladar predrz-oditelja II i jo Grego-a tovariša Guzetiča. iočo iz ust kmet-lega slišati uzroke, risiiiii sicer kakor zlato esljivo hrvatsko in slo-idstvo k nesrečnemu uporu, se je zaradi tega poseben Dunaji, kteremu dr. Josip Hunt-e zanimalo vse jčeno obravnavo o kterih se je dogodb, ki so 'stajo z neko ro- aških ni zbor bil je po- njegw mu triumvir radi navi možat »lilo toliko sicer krvavi niantično tragiko. Pred omenjeni s( klican v Cel ji v jet i Uija Gregorič in .In zadnjega trenotka zvesti uzetič. Največjega dr-zločinstva, veleizdaje in ki-\:t i i u[>ora, bila sta zatožena Ilija (I reg'>ri• in Guzetič. A stala sta ven-< . rMi;>ogljiva pred vojnim sodom, t ii: rjala sta brez strahu in od-1 čno stavljenim vprašanjem. Niti z besi ]<> ni^ta poskusila olajšati svoje krivde trdeč, da >ta jrrešila sicer zo-per državni zakon, a da sta bila po zvunanjih okoliščinah neizogibno primi ra a k takemu zločinu in da bi bil •o njune j sodbi vsak pošteni in zavedni kmet storil poslednje. Nepovoljno je vplival ta nepriča-k->\a i izrek na zbrane sodnike in podvojil je skoro krivdo zatožencev. A tudi poslednje ni tipognolo Ilije Grego riča. "Srečen sem", dejal je, "da koristim morda s svojim zlocinstvom, ka-■<>r< ra me dolžite, nesrečnemu narodu o j.'ii i. Baš zaradi tega sem iz srca hvaležen osodi. ki me je poklicala na Dunaj pred miiostljivega cesarja naseda, da zve morda prvič v življenju resnico, kako se ravna z njegovim zvestim kmetstvom in kako se goljufa »"» sv* i jej gosposk i.'' Nepopisljiv hrup nastane pri teh besedah med sodniki in poslušalci. Odpel jali so zaradi tega presvobodne ga govora Tlijo Gregoriča v ječo in ga hoteli soditi "in absentia". Baš za tesra pa je postala sodna obrav-čno zanimiva; kajti ukazalo ) najvišjem dvornem povelji, zaslišita kmetski vojvoda »rič in njegov tovariš Gu-dnje je še bolje opogumilo riča, in ta se je res pogum-to zagovarjal. Slavni sodni zbor! Stokrat rad rjem", povzdigne z največjim na-u-on jem Ilija svoj glas, "če koristi nja smrt vsaj nekoliko mojemu na-odu. T solzah in sužnosti rojen in zrejen, v trpljenji vse žive dni utr-en. ne sodim prenežno, če trdim, da nrod v mojem domovji uživa le po d i človeško ime, sieer pa je muč-rina, brezčutna klada brezsrenej >sposki nasproti. V večno sužnost se rodi on na svet. <■ v prvej mladosti čuti boj za svoje su/ao življenje. Ni ga možtva pri r.n-. ki bi ne bilo zrlo neprestanega dvojnega boja svojih očetov proti zunanjemu sovražniku, krutemu polmesecu. ki je pustošil in še pustoši naše domovje, in proti še večjemu kar ne-prestano tlačečemu lastnemu gospod-stvu. Česar ni upepelil in oropal prvi, znpade domačemu gospodstvu kakor za plač.i, da je smel kmet pod njegovim poveljem prelivati kri za gosposko, ne lastno svobodo. Poslednje pa ne bi bilo največje zlo. Naravno je. da daruje kmet gosposki nekaj svojih pridelkov. Postava cesarska tako veleva. Gorje, trikratno g -rje pa kmetstvu, kedar se vrste zapored nerodovitna leta, ali kedar zunanjega boja radi ni sejal nihče, — ti pa hoče mnogi bogato. "Daj, ali potrini, kmet; neumni!" glasi se tedaj povelje. In marsikteri, da, večina kmetovalcev daruje zadnjo skorjo svojega kruha graščaku, da praznuje on slavne gostije po leskečih gradovih Kmetska družina, ki je prislužila v potu svojega obraza s krvavimi žulji nekaj ovsenjaka, za dolge zimske dne-gine, umira lakote, prosi milosti e do hiše, da se goste gosposki pridelkom, ki je bil vstvarjen nemil človeštvu v jedini živež." nehal je Ilija Gregorič pri teh dah. Obraz je obrnol v višavo, or da bi klical stvarnika vsemogočnega za pričo, da je resnica, kar govori on, ne v lastno, temveč v bo svojega ljudstva." Mirno je bilo poslušalo občinstvo. Strmeli so sodniki, kakor da bi ne mogli verjeti takovej govorici, kakor da bi bila ona le sad prevroče domišljije kmetskega upornika in fanatika. "Slavni sodni zbor!" nadaljuje čez nekoliko zopet Ilija. "Ouj nasledke, če se najde kedo med kmetstvom, ki ima pogum misliti in sem ter tja v naglici izgovoriti svojo strašno misel: Gospod naš in poveljnik, ali mi kmetje nismo tudi ljudje stvarjeni po božji podobi, akoravno tebi v sužnost? Ali je res tvoja živina boljša od tvojih tlačanov, ali naj res umiramo prladu, da se raduješ ti nad nboštvom in po-hlevnostjo? Bogu našemu stvarniku samemu tožim, da je vzbudil v glavah nekterih tlačanov tako pregrešne misli ter jim vi i I pogum, izreči javno v obraz svojemu graščaku. Tedaj, sodniki slavni, pokaže se sto-prav razloček med kmetstvom in go-spodstvom. Izgubljen je nesrečnik, komur je stvarnik podelil odkritosrčnost v sodbi o vnebokričečih krivicah. Z bičem se ^podi njegova družina z domovja, kjer je prebival njegov vnuk in pravnuk; njegova žena se oskruni in hčere, v stalno vojsko se mu vtaknejo sinovi. On sam, največji grešnik zaklene se v najglobjo temnico, iz katere ga reši navadno le prava, željno pričakovana rešiteljica — smrt! Jaz, slavni sodniki, sem takov srečen človek; saj vem zdaj. koliko časa še t raje moje trpljenje. Nedorasel deček zrl in čutil sem sam vse popisano erorje. Trikrat se je boril proti Turkom slavni moj oče za domovino in varnost svojih graščakov. Ko se je pa predrznil pozneje upreti krivičnemu povelju svojega gospoda, skusil je strašno noč v grozovitej temnici celih deset let. Slep in popolnoma uničen, brez premoženja in pravice našel je milost naj>osled, veliko milost, da more beračiti kruha od koče do koče za svoje nekdanje junaštvo." Zopet je prenehal govornik pri teh besedah. Zakril si je z rokama obraz, da bi zatajil silno žalost pri spominu na svojega nesrečnega očeta. A zga-nol se je zopet nenadoma, kakor da bi se mu bil znova zbudil nekdanji čut maščevanja na tisočero krivico. "Jaz njegov jedini sin. sodniki, zrl sem vse to gorje z lastnimi očmi. Tpal sem zaradi tega, da je polna mera krivice nad Gregoričevim imenom. Boril sem se radovoljno proti Turkom pod poveljnikom Lenkovičem in Auerspergom, in oškodovan sem bil čujte, za svojo hrabrost s tem, da mi je vzel vaš zaveznik, slavni Tahv, vse premoženje, da je skušal oskruniti čast mojega jedinega otroka, mene pa pokopati v živ grob grajske temnice. A pravično nebo ni dovolilo poslednjega. Preveliko je bilo število naših krivic. Vzbudil se je čut v mojih prsih, ki mi je gromel na uho noč in dan: Ilija, tudi ti si človek, ljudje so tvoji rojaki, presilna je tvoja krivica. Ta čut. tako vzvišen in milodajen, da rad prelijem zanj stokrat svojo srčno kri, potisnol je meni orožje v roke za pravico tisoč let teptano z nogami in za svobodo svojega naroda. Na svoje ime jemljem zaradi tega vso pregreho svojih bojnih tovarišev. Mene sodite, ostalim odpuščajte kot po meni zapeljanim žrtvam. Pomislite, sodniki in vsi, ki ukazujete nesrečnemu ljudstvu, da je tudi težak človek, da čuti tudi on krivico in pravico. Priča je temu dvajset tisoč kmetov, ki so se kakor jeden mož dvignili z menoj, ki so zapustili dom in družino, da si pišejo s krvjo in mečem svojo tisočletno pogrešano pravico. Nebo nam še sedaj ni dovolilo človeških pravic, sicer bi kmetje sedeli na sodnem stolu in sodili gosposke — venčaue glave. Ta sodba pa bi ne bila, zatrjujem vas, milejša, kakor bode brez dvoma vaša o meni. Ali up me vendar tolaži in s tem npom umr-jem rad, da izvrši kmalo meč potomcev to, kar je prokletstvo izvilo orožju Ilije Gregoriča!" S temi navdušenimi besedami končal je Uija svoj govor. (Dalje prihodnjič.) Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ii najboljših rož in korenin, ki jih je dabiti ▼ Evropi in Ameriki ter is fi-neffa, naravnega vina. Kdor boleha , na želodcu ali prebavnih organih, naj« ga pij« redno. Pošilja 8« v zabojih po jeuen tacat (12 steklenic) na vse kraje ~apadniJb držav Sev. Amerike. V obilna naročila s* * "">«roSa JOSIP Rl ^S, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. tj Naznanilo. Naznanjava rojakom vsepovso-di, da sva kupila veliki, splošno znani SALOON pod imenom na", sedaj "Narodna dvora- "SLOVENSKI DOM". Druitvam priporočava veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje. V saloonu imava igralno mizo (pool table) in glast)-vir-; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvonla sva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajerc, Risling in druga fina vina se dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju pre-nočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli! Mladič & Medica, 585—587 South Centre Avenue, C.) na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 498. »So! o-o-o-o-o-o-^., Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoia IZtfiSTHA VINA. Radeče vino po 50 ct. f.;al., bel« po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za ft 11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodili po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom i« priložiti denar. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano x najboljšo postrežbo. r obilen obisk se priporoča: (31do» tafeP Puhafc. KNJIGE, ktere imamo v naši nalogi in jih odpošljemo poštnine proste, ako »e nam Eneeek naprej pošlje: Molitven« knjige: Spe min na Jezusa 35 ct. Jezna dobri pastir 60 d. P res reto Srce Jezusove $1.20. Sveta Nebesa $L Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata Sola $1.20. Duhovni studeceo 60 ct Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 et. Sveta neč. lfi et Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 ot. Evangeliji 60 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene mašne knjige «0 s zlato ebrece. Drnge knjige: Zbirka domaČih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak •0 centov. Prva nemška radnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ci. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Gtdčevaki katekizem 15 ci. Andrej Hofer 20 ct. Boereka vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 30 ot. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamalri 15 ct . Naselnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 st. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poš ten j ako vi Č 20 ct. Narodne pripevedke za mladi/io, I- in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalea domovine 20 ct. V deln je rešitev 30 st. Najdenček 20 st. Grof Radecky 20 cu Lažnjiri kljukec 20 ci. Repeštev 20 ci. VrtomiroT prstan 20 cu Hubad, pripovedke L, II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan L, 20 ci. Sv. Genovefa 20 cu Vejska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 et. Spominjaki listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Dema in na tujem 20 si. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ot Kako jo zgorel gozd 20 o*. Šaljivi Slovenec 90 ot Četrto berilo za ljudsko šole 50 ot Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni imet 25 ct Cvetke 20 ct Hitri računar 40 ct Sanje v podobah 15 ci. Koledar za leto 1904 25 et RABI pr T Dr. Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi lek zoper HEUMATIZEM, P0KQST1TIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAflOi 23d. In 5Oct. v V5«h lekaraab F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. ▼ FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Suitaršiča, 1208 N. Centre St Imenovani ge-i« ul trgovski dopisnik Rojaki, podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro urejene GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bodo prišel do men« in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, na; se name obrne. Kaie geslo tor a j bodi t svoji k svojimi Marto Muhič. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Še v zalogi po 10 centov poštnine proeto. V plačilo sprejemamo tudi p' štne znamke. "Glaj 1 Naroda." JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: c. m. c0x, H. c. post, Ass-t Ticket Agent, City Ticket A teat. 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. telefon kadar dosptfi na kak« postajo ▼ New York fa me veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči Številk« 37§6 Cortland in govori slovenske. Ccmpagnie Generale Transatlantiquo. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I na dva vijaka.------------..... 13.000 ton, ofit. „La Lorraine", fr.La Savoie", 1rLa Touraine'', ,, „ ,, ,L'Aquitaine", „ „ ,, ,,La Bretagne",............. ,,La Champagne",........... ,,La Gascogne",______...... Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpljujejo ls prisUmi&ft itv 49 North Blver, ob Morton StrMti ia.000 10.000 10.000 8.000 8.000 8.000 «5.000 konjskih «5.000 „ „ 13.OOO „ „ tfi.ooo „ „ 9«000 II n 9.000 „ „ 9000 h „ •La Savoie La Champagne *La Lorraine *La Touraine *La Savoie 23. junija 1904. 30. junija 1904 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 La Bretagne La Champagne Lu Gaseogne *La Touraine *La Lorraine 28. julija 1904, 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 25. aug. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. GlaTit sgeieijt; S3 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (I£OI.LAXT>-AMEii i SK A ČRTA) vozi kraljevo nizozeTis^o i - po^to ZjedinjerXn držav med NEW YORKOM in ROiTERDAMOM preko Boulogne sar-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojuim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali. od vseh krajev južne Avstrija. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestilisl DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasae. TRST, št, 7 Prosta luka. BRNO, Krona, P u r n i k i odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako gredo —.....■—— ob 10. uri zjutraj. ■ ■ —:......,. . ...■■, ■ ■ j HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW TORS. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. REB STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: *4DERLAND dva v jaka W3« ton. KROONLAND.......... 12760t©n. 'EELAN0............1100.7ton. FIKNLAND............127G0ton. Pri cenah za medkrovjo so \i>oštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot < vz Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejsih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koro&ko, Primorje. Hrvatski^ Dalmacijo in urujro dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street._Iz PIMLA- DELP111JE vsako drugo sredo od ponn>la ob vznožju Washington St Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov a« je obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yotk City, »O—»6 Dearborn Street, CHICAGO. Owntury Buildin«, SAINT jLOUIA, { SI Post Street SAX FRANCISCO. ~ di u ajeae autmik«.