SI. fi'2. V sobota 28. maja. M tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-t.oto i/.bnja in velja v Mariboru l»iiz pnSil.pi- njn na dom rn vso leto rt — k, pol leta 4 „ — četrt 2 „ 20 Po jfosll : ra vsi« leto 10 g, — k pol leta četrt a „ co SLOVENSKI NA O/, nn it i In : Za navndno tristopno vrsto se plačuje : 6 l.r. ee bb tiska Ikrnt, 8 ii j» >» >) 2krnt, 4 „ „ „ „ flkrat. vere pisnu-iike t-e plačujejo po prostoru Za vsak tisek je plačati kolek (htem|«-lii za ai) kr. Vrednistvo iu opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it, 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Izviren telegram wSlov. Narodu/ Na Dunaji, 27. maja. Iz zanesljivega virn Vam morem naznaniti, da so volitve za deželni zbor razpisane na 24. dan junija meseea. Uradom se je to službeno že naznanilo, javno do zdaj de ni oglašeno. 9, Zgubljen a državna ideja.66 Do zdaj jo samo šo časnikarska govorica, da se bodo novo volitve za razpuščene deželne zbore vrši'o 20. dan junija meseca. Naj že ta dan obvelja ali ne, to je gotovo, da se imamo novih volitev v najkrajšem času nadejati. Kakor je vlada v svojih nedavno oglašenih pismih izrekla, „hodo se prebivalstvu dala neposredna prilika z novimi volitvami izraziti in potrditi svojo pravno prepričanje in svojo politične težnje". Mi sicer do zdaj še ne vemo, koliko bode vlada „posredno" ali „neposredno" delala za to, da se pravno prepričanje ne bode kalilo s pritiskanjem iti žuga njem mi volilce, ne vemo, koliko bo vlada dopuščala, da so težnjo posameznih narodov čiste in jasne izreku pri volitvah, ne vemo, ali bode vlada res pri volitvah ostala objektivna in nepristranska, ali pa bode svojo znane sile ra/.udala, ktero botlo kalile javno mnenje in ga vodilo v struge centralističnega mlina. Vse to se bode kazalo kasneje in mi bomo o dotičnih prikaznih govorili odkrito besedo, kakor smo jo vajeni govoriti. Za denes naj govorimo o enem slamnatem možu, kteregn nam naši sovražniki postavljajo v državno proso in to je „državna ideja" — zgubljena državna ideja. Res jo zgubljena in zgubljena v krogih, kjer se možje vedo kakor „očetje države", v krogih, ki delajo avstrijsko osodo. No bomo kazali na one može, o kterih govori nas dunajski dopisnik •■ cs, ktero je /edinjena Nemčija že tako popadla, da se branijo vsacega kandidata, ki tfPtofi upal čutiti se Avstrijana, misliti, govoriti io delati kot—"Avstrijan. Omenjati pa moramo Boustovega pisma 28. aprila poslanega avstrijskim zastopnikom na tujih dvorih. Narodi — avstrijski naiorli so Be od začetka Potockijevega miniaterstva sem kot državljani skibno povpraševali, kaj hoče vlada, kaj nam je pričakovati. Vlada jo molčala, avstrijski narodi niso mogli dobiti odgovora. Pač pa so dobili nezahtevna odgovor vse tuje vlado, kjer ima Avstrija kacega zastopnika. Itadopisni Beust jo Francozom, Lahom, Turkom, morebiti tudi Japanezom in Kinezom na drobim razlagal, kaj se snuje v Avstriji in kako se snujo — samo avstrijskim narodom nasproti se je pridno molčalo. Državna ideja, ki tiči v tem ravnanji, se nam zdi jako zgubljena. — Misija, ktero jo bil grof Potočki prevzel, je čisto notranja misija. Nobena tuja vlada no smo vprašati, kaj doma v Avstriji delamo. Še Turčija bi vpraševalca po notranjem turškem postopanji zavrnila, nihče bi no dobil odgovora, ko hi ga tudi prosil jtli tirjal. Avstrija kolikor vemo jo do zdaj samostalnu država, nima nobenih takoimenovanih „varovalnih vlasti" (schut/.machte), kakor jih imajo nektere munjo državice ; a vodja avstrijske zunanjo politike jo toliko pozabil na. čast avstrijske državo, da je no naprošen, ne vsled tirjatev, prostovoljno Sel zagovarjat notranjo naše gibanje. Državna ideja, ki tiči v tem vedenji, se nam zdi jako zgubljena in ne škodovalo bi, ko bi brž ko brž zgubili tudi moža, ki tako slabo ve varovati čast izročone mu države. V Cislajtaniji je državna ideja že toliko zgubljena, da se ni nikdo oglasil proti temu Beustovemu državnemu onečastovanju. Še le Translajtanci so nas morali opomniti na našo zgubljeno čast. „Ung. Lloyd" jo čisto opravičeno pisal: wMi moramo kar najodločneje karati Beustovo depešo. Delo, ktero je Potočki prevzel, je čisto domača zadeva. Nobena zunanja država se nima v njo utikati. Depeša poslana našim zastopnikom v tujih zemljah je pa neposredna poročilo vsem onim dvorom, kjer imamo mi svoje zastopnike. Komur denes prostovoljno nekaj poročamo, lahko jutri najde razlogov, da nas v tisti zadevi sam vpraša." In le dalje! Ako primerjamo Beustovo depešo / Potockljevitn sporočilom na cesarja, nahajamo, da je Beust tuji m vladam več povedal, kakor Potočki d o m a 5e m a cesarja. Beust v svoji depeši sans pbraseti sprejema Rechbaucrjov program, česar Potočki prod cesarjem ni storil, dnsiravno tudi on po ovinkih razglaša, da želi \ državnom zboru samo Itechbnuerjance. Kje je v vr em toni avstrijska državna ideja? Zgubljena je. Iskati jo bo treba in volitve bi utegnile nekoliko še rešiti te zgubljeno idejo. A to ne. ako bi se volilci pustili nadvladati od načel propadle decem-bersko ust;i\e, ki jo tako hudo /begala avstrijsko idejo, no ako volijo zagovornike pisane državno ustave, ampak ako volijo može* , ki bodo zagovarjali nepisane pravice narodov. Ako bodo narodi dobili, kar jim gro, ako se jim bodo dalo toliko pravice, da bodo smeli svojo zadeve po svojo oskrbovati, potem se vrno zaupanje, potom se vrno zadovoljnost, in z njo ljubezen do držav*, ki jim bodo vse to dala in varovala, potem bo zopet najde zgubljena državna ideja. „ Vprašanje o državnopravnem stanji posameznih dežel in narodov napram državi , vprašanje o razmeri med doželnimi in državnim zborom , volilni red — to je dosedanji državni zbor razgnalo1* — pišo „Tagblatt". Mi le dostavljamo : kdor želi, da ostane državopravno stanje posameznih dežel, kakoriho jo zdaj, da deželni zbori, s kterimi po Giskrinih nazorih ni vladati, odstopijo šo to malo svojih dozdanjih pravic državnemu zboru, kdor želi da tudi v prihodnjo veljajo krivični deželni volilni redje, on no smo govoriti niti o državni ideji niti o državni konsolidaciji. Po starem kopitu sestavjen državen zbor so mora sam razbitit na svojih lastnih principih, kakor se jo da za nas skrbi, težave z nami ima, kakor mati z detetom, torej so uklanjajmo in molimo, molimo za njeno blagost 1 Ah, ti poštena šolmošterterska duša, ki si ine tako lepo učil 1 Ko hi pod zemljo ne bil, skrivljeni možičok z vekomaj praznim žepom, s prazno glavo, pa morda dobrim srcem, ko bi mogočo bilo, vzel bi te seboj iz vaško šole in na sprehod hi š!a gledat domovanja in zidanja teh skrbljivih mogotcev. Kako bi ti gledal to velikanske kamenito kipe po parkih, to nme-teljno tomuue, to umeteljno drevorede, ta gladka pota, to zverinjafe (kjer divja zver boljo kosi in stanuje nego si kedaj ti izobražovatelj narodov in po božji podobi ustvarjen človek), te čarobne palače, te sobo in sobane s kitici, knkoršnih tvoja suha domišljija v nebeškem kraljestvu ni slutila: starec, jaz ne vem, knj bi ti rekel! In ko bi ti milijone in milijone imenoval, s kte-otročjo jo bila razkladana v pobožnem rimi se je vse to delalo in zidalo in stavilo : pač bi ti rekel : „to so srečni ljudje, ti mogočneži." Vriniti so pa ti mora vprnšanjo : od kod jo bilo toliko denarja? Saj poznaš svojo vaščane, poznaš svojo deželo. Kmetic je za vso svojo gotovino kupil mlade voliče. S temi je brazdo rezal in rad jih je imel. Repo jim je morda posebno norezal , sam jih jo gonil na pašo na boljo travo, sam stal pri njih in gledal, kako so mul ili, ter veselje imel, kader so bili napašeni, veselje naposled, ko so zredili se. Pride mesar, kupi, kmetic ima dobička 40 gold. Ali bodo te spravil v skrinjo, da bo O j30ltor*šoiiii. Tožimo dan denes mnogo. Tero nas krivice sta roga in novejšega imena: davek, absolutizem vlade,' napuhnenih uradnikov itd. A niti o tem no tožimo vsi, dosti jih je, ki nastavljajo hrbet in trpe kakor ii prožna stara para, biča vajena bolj ko pičn. In kdo je kriv, da ima beseda: „svobode imaš, narod, kolikor jo zaslužiš —" dosti opravičonja ? Kako so nas in naše prednike izrejali naši učitelji? So-li nas učili krivico ne delati, a tudi ne trpeti? So-li nas učili zavedati so svojega poštenja in svojo veljave ? Okoli 1. 1850 se jo delil nek politič n katekizem med ljudi. Ne vem, če povsod po ljudskih šolah, ali le tam, kjer so bili učitelji in kateheti posebno „loujnlni" Kako ljubo in duhu »pokorščina do oblasti" kot prva in zadnja, odina in najbolj potrebna dolžnost podložnika —to šo dobro vem, ker prijelo so mo je bilo in gorečo sem molil za vse te „skrbne očete", ki so zgoraj. Sicer sam nisem nič čutil od tisto proveliko milosti, ki so lije kakor božji blagoslov iz višin; a slabim obutalom 6em v daljno šolo zmrzoval dan na dan : oče boljih ni mogol kupiti, ker jo od boga postavljeni oblasti preveč davka plačati moral. A v bukvicah jo bilo zapisano in učitelj jo nas učil, torej je bilo res: vsa oblast jo samo zato, na stare nogo imel za kapljo vina? A! za davek! Trud vsega poletja. — Vidiš, tako so davek plačevali tudi v tistih časih, ko so se delali ti kipi, ti zverinjaki, to palače. Tisoč in tisoč tacih kmetičov, tisoč in tisoč tacih voličev je bilo pač treba, kajti kar pred seboj vidiš, veljalo je milijone. Tisti, ki so to zidati dali, niso volov redili, no potu potili. — Pa, kaj ne, lepo jo vendar, veseliva so lepote. Ne, pojdiva proč, ple-bejoa ! Pokorščina jo prva čednost. .Sicer na teh kipih otc. vise solzo narodov, kri rovožev, a knjiga o pokorščini naji uči . da ne sineva soditi. Hnjdiva proč, molit za vso mogočneže! /—u-~- 11 ara m 1> a & a. Zgodovinsko-romantičen obraz. Ceski spisal Pr. Obocboloušek poslovenil 1'odgoričan.) (Dalje.) aKmin-beg žgano z ramama". „Kdo more uka-zavati strasti," — hladno omeni. „Fatima,u — razo-devlje tnu dalje, „hm, Marjanko! Fatima to ljubi, ali ti, hajduk, ne uineješ naših krasotic ognjene ljubezni: vrtna cvetica nij, da bi so preselila na goro in v mrzlo /.račje." „l*a jo ti vzemi," — skoči mu Marjanko trpko v besedo, „to pa jaz znam, da bi naš čisti, svobodni zrak ohladil mohamedanki Šutljivo srce." „AU meniš — da, hajduk !" — vskloni se mladi 1817 razbil zadnji državni zbor. Kdor jo dober Avstrijanec, kdor ima še kaj avstrijskega mišljenja, on bo priporočal in volil federalista in narodnjaka — a no centralista in nemškega hegemona! Peti<*ija „Moto" «t© ^J«*g. Veliča»i se zadevno postave lehko i/.vrševati. ker so nektori uradniki, advokntje in notarji že začeli pisati, s tem dokazovaje, da jo mogoče izvrševati to postavo, ker so vsi svetovalci pri okrožni sodniji v Gorici Slovenci, knr so tudi skoro vsi sodniki in adjunkti pri okrajnih sodninh po deželi, in ker so od leta 1802 imeli sploh vsi uradniki dovolj časa pripravljati se. Najbolj žalostno se nam godi pri finančnih uradnijah, ktero imajo mnogovrstna opravila s slovenskim ljudstvom, zgodilo se je vendar, da jo neka davkarska aradnija odvrgla celo slovensko pobotnice. — Naša osoda se da po tem takem primerjati prav žejnemu, ki dobi le kaplje namesto polnega ko/arcn vode. To neizvršovanjo postav neizmerno škoduje strankam in naroda, kajti V javnih in zlasti v sodnijskih opravilih je treba, da jo vso jasno, odločno in tako pisano, kakor so stranke govorile; in veliko zmot in napak, tedaj veliko škode so je nam pripetilo in se še ^odi, ker rabijo ura d nije za Slovence tuje jezike. Vrh tega zahteva vsakega naroda čast in dostojanstvo, da so vse javne urudnije narodne, ker so le take oblast-nije zares domače, ktero kažejo vsemu svetu, da zastopajo narod, iu da so zanj osnovane, in takim prav svojim oblnstuijam popolnoma zaupa ljudstvo in jih česti. Vaše Veličastvo! Javne oblastnije so gotovo pre-važen, pa ne edini faktor v ljudskem življenji, kajti še peči veljave so tudi šolo vsako vrste. Vsak narod se omikuje v šolah, iu tudi te morajo biti narodne, da so pravo odgojiteljice narodov in prava svetišča omike. Večna ta resnica — ki velja po vsem omikanem svetu, tudi v Avstriji je večidel zmogla. Magjari, Hrvatje, Poljaki, Čehi tudi Moravoi imajo že narodno šolo vsake vrste, lo nam Slovencem je osoda tako nemila, da se v i asih gimnazijah in realkah šo en predmet no prodava v narodnem jeziku rnzcu veroznanstva v spodnjih gimnazijah. Na Goriškem so Ricor ljudske Sole narodne, iu to je žo velika dobrota ; a no zadostuje. Naš narod hrepeni po višjem, hrepeni po tem, da se udomačijo pri nas vsa znanstva, in zato pričakuje narodnih realk, gimnazij in višjih šol. Nasledki stare napečne sisteme so pa ti, da smo Slovenci zaostali, in zraven škode, ki jo imamo, nas drugi narodi, naši sosedjo psujejo, in nam ugovarjajo, da ni naš slovenski jezik še tako izobražen, da bi bilo mogoče vpeljati ga v javne uradnice iu šole. Naj nam Vaše Veličastvo milostljivo dovoli opomniti, da se je nedavno prav tako trdilo od magjarskega, češkega in hrvaškega jezika, dasi tudi so bili ti jeziki že izobraženi. Opominjamo še, da imamo Slovenci veliko postav poslovenjenih, veliko prestav raznih klasikov iz stare in nove dobe, tudi precej lepo število izvirnih knjig, da izhaja pri nas 12 časopisov tiskanih v narodnem jeziku. Pristavljamo dalje, da jih je doma učiteljev in profesorjev, ki bi lehko hipoma začeli v slovenskem jeziku predavati razna znanstva. Na Hrvaškem in Slavonskem jo pa nad dvajset slovenskih profesorjev, kteri tam predavajo v hrvaškem jeviku, in bi gotovo radi domu prišli, ako bi jih vlada na slovensko gimnazijo in realko poklicala. Glede šol bi se dal tedaj §. !9 brez težav izvršiti. Kar se pa c. k. uradnij tiče, ne pomanjkujo slovenskih uradnikov v Goriški grofiji, kamnin jo bilo čast že po« poprej dokazati, vendar so gori omenjene postavo do vdaj brez vspehn. Kdo jo tega kriv, no moremo na tanko razložiti, to rečemo le, da to gospodo neka mora teži, ktero jo treba odstraniti. Prepričani smo, da bi resen iu oster ukaz od strani ministerstev odpravil vso zadržke, zlasti čo se javne službe podelijo rojakom i u to posebno pri c. k. nadsodniji v Trstu, kakor je to pri drugih narodih vpeljano. Naj nam Vaše Veličastvo ne šteje v zlo, da se drznemo v tem oziru omeniti, ha bi se dalo vse to lažjo izpeljati, nko bi dobili mi Slovonci namesto dveh nadsoduij v Gradcu in Trstu le eno nadsodnijo, in namesto štirih c. k. namestništev v Gradcu, Celovcu, Ljubljani in v Trstu lo eno namestništvo. Najlažje pa bi se vse to napravilo, in ob enem nas Slovence navdušilo in nas osrečilo, ako bi se mi Slovenci no samo administrativno ampak tudi narodno /.edinih v eno kronovino : „Slovonijo." Vaše Veličastvo I V takih narodnih težavah in nadlogah zaupamo najbolj Vam milostljivi naš Gospod in Cesar, in če se tudi žalostnega srca bližamo Vašemu prestolu, tolaži nas upanje, da nam pride pomoč od Vašega Veličastva; drznemo se tedaj preponižno prositi : Naj blagovoli Vaše Veličastvo ukazati, da se v goriški grofiji glede šol in uradnij natančno in ostro izpelje §.19 državnih osnovnih postav 21. decembra 1867 in da so vso vpelje, kar jo v ta namen potrebno ali koristuo. Bog živi, Bog ohrani Vaše Veličastvo! H o p i s i. Iz Dunaja, 25. maja. —u— [Izv. dop.] Goap. Brandstelter iz Maribora je bil torej tudi tukaj med zbranimi nemškimi „Schmoki", t. j. v shodu „nomških beg, „Džindafić-Einin-beg — da vzdigne to, kar je kaurinova noga brcnila od sebe, in da jo ta kaurin tudi njegov pobratim? — Da, ko bi bila mene izbralalu — šepne sam sebi. Bog so zamolči, a Marjanko izvedavo vpre oko va-nj. Mladi Turek čez malo časa zoj et mirno govori dalje: „Fatima — v strahu, da mora zabiti tebe, ter postati moja kaduna, v tem strahu jo izdala svojo ljubezen do hajduka, in ker se je sama prevarila z besedami, okanila je tudi tebe. Ko bi mene ne bilo nn oprezi, zdnj-le bi že spala Asraelu v naročji — a skoro bi bilo bolje meni, da je to res tako zdaj," — poluglasno pristavi. Marjanko poobesi glavo potem razodetji, zopet, jo ljubezen z vso močjo jela plapolati v njem ; ali pa mar Fmin-beg nij dejal, da vrtnej cvetici no ugajajo gore, da jej nij po godi mrzlo zračje po gorah? Da, sam pa jo sokol tudi znal. da ne umeje njenega srca, a Fatima, da bi hajduka no poznala nikoli; poslovil se jo tedaj od ljubezni, ločil so od nje, ali brezi kakove očito trpkosti, njegovega srca tiha bolest mu je bila bolj utjeha, nego gorje. „Idiva tedaj, Emin !u — nežno opomni in vstane. „Čaki, pobratim!" — zastopi mu beg pot. „Pri-seči moraš, da živoj duši ne razodeneš, kako in kodi si všel iz to ječe, zato da delo, ki traja nekoliko mesecev že, no prido na dan, in tvoja osvoboditev — da se veče nesrečo ne pridrvi na Sarajevo. Kader pok no listi čas, i/.vo to tudi Mahniud-haša, toda sebi na po-j guho," — prittavi z jezo v očeh in z resnim glasom,] prime Marjanka zo roko in reče mu : „Prisezi 1" Hajduk, da-si zavzet zaradi tega, kar jo izvedel, vendar-le jo prisegel na Kriščevo vero, ker je Emin zahteval to. Emin-bcg nij žugnil ni besedico več, temuč potegnil jo plamenico i/, razpokline v skali i-i sam stopil pred prodor, ki je bil velik tako, da jo kakemu navadnemu človeku hil dosti prostoren. Ko jo Marjanko že v luknji, podado mu Emin plamenico, sam pak k otvoru priveli kamen, ki je prodoru primerno vsekan bil tako, da najmanjša rožica nij mogla izdati tega skrivnega pota. A nij bilo šo dosti to : nugromadil je še velikih kamenov za otvor, morda za tega delj, da bi otli glas v ječi na tem mesti baši Mahmudu ne izdal tajnega pota, po kom je bil pobegnil zaprli hajduk, To izvršivši vzame plamenico Mnrjunku iz rok in molče kumara pred njim. Ne dolgo časa, p» je sprejel ju čisti zrak, in po nekolikih stopinjah zagleda zvezdato nebo, kega so nij nadejal, da bi ga videl več kedaj, razen ob smrtnoj uri. Gosta rosa je padula na zemljo ; to jima je bilo znamenje, da 80 kmalu jame daniti. Emin-beg jo bil vgasil plamenico že poprej O, prodno je stopil iz prodora, in /. Marjankovo pomočjo jo zopet različnega kamenja navalil pred vhod, ktorega jo goato grmovjo skrivalo žo tako dosti. „Tam so tvoje gore," — Turek pokaže Drinskih gor črne lesov: na vshodu. „Pobratime svoboden si I" Toda Marjanko so nij ozrl tjekaj, kamor mu je bil pobratim pokazal se svojo roko; ncpremokljivo jo s podobo najgorkoj.se hvaležnosti na obrazi strmel v bega K min a. „Ulagodojni Emin, ljubi pobratime 1" — ogovori ga zavzet in omeni: „/al mi je, ker no bodeš i/.ve-ličan, zato ne, ker nijsi kristjan," — pristavi detinski milosrčno. Emin-heg odskoči; oči so mu zaiskre; segno po kinžal. „Kukavica !J — vskipt jeza v njem, Jaz beg — da hi naposled bil še zaničljiv kaurin, — da bi zapustil jasnega polumeseca barjak (prapor), pod kem ao za slavo bojevali, slavo uživali moji očetje ?" V teh Eminovih beBedah jo hil inohamodunskih Bošnjakov celi koran, komu so poslušni, kolikor jo moči fanatično, po izgledu fakirjovem *), slava, moč je njih voditeljica, oho jim jo polumecec dal do raje, za tega delj so najfanatičnejši njegovi varuhi, kem nij do drugih koranovih zakonov, in to jo krivo, da jih pravi Moha-medan pita s polovičnimi kauri. A tudi, kakor jo nevolja bila hitro vstala v njem, tako kmalu je nehala ; do cela miran, lo z očitkom na jezici stopi k Mar Janku in oponeso mu : „ Kedaj sem jaz tebe ogovoril, da bi se pomohanil ? Ali meniš, da nijsem znal, da pobratimstvo sklenem s kaminom V *) Fakir jo beraski turski menih. zaupnih (?) mož* , kakor jih je sklicala nova Presse. Kdo ga je poslal in v čegavem zaupanji je pomagal skloniti, morate Vi boljo vedeti. Čudno je, da iz Ljubljano ni nobeden priturničkal „ncinške interese varovat , kjer so v škodi in povsod v politiki le nemške interese pred očmi imet", kar se pravi liberalno* Kako Dunaj o tem nemškem shodu in teh sklepih misli, posvetil je najbolj dunajski demokratični „N. W. Tagbl.tt ki primerja konferenco bankrotnih ustavovernežev tistim trem liverpolskim krojačem, ki so zarad svojih osobnih pritoženj peticijo na parlament zložili in bombastično začeli: „Mi, narod angležki" itd. Razpust dež. zborov in državnega je vso osupnil, da si so vsi lehko vedoli, ka ta stvar priti mora. Si-tuvncija je s tem jasneja , posebno jasna zarad tega, ker češki zbor ni razpuščen. Kdor izmed nas je do zdaj tako dobro volje bil, da je Potockemu kaj zaupal, menda ga jo žo ta čudni dogodjaj podučil , da v Po-tockem ni Slovana nič, temuČ le Poljak in Nemec. Kdor bo Potockega podpiral, slovanstva ne bo. To potrjuje tudi gotova novica, vslod ktere jo Potočki na Štajersko poročil, da on iu vlada želi, kase Rechbauer ovci kot kandidatjo podpirajo. Kaj Rechbauer pomeni, to mora biti zlasti Slovencem znano, namreč: ločitev Poljakov od Slovanov v ta namon, da so potero laglje Čehi in Slovenci. Rechbauer je pravi vteleseni liberalizem frazo in nemškega doktrinarstva. Is Dunaja, 26. maja. — cs. jI/v. dop.] Preza-nimljivo za težnje tukajšnjih nemškutarjov je eno vprašanje, ktero je včeraj ud tukajšnega nemškega društva in ob enem sovrednik enega največih dunajskih dnevnikov, stavil na Slovenca, ki hoče kandidirati za prihodnji deželni zbor kranjski. Nas „nemškutar", ki je to kandidaturo bog vedi kje in kako zvohal, je vprašal Slovenca prav po tovariško, kam bi se v lesenjači pred škotskimi duri vsedel, ko bi ga deželni zbor kranjski poslal v državni zbor. A ni bil še dokončal tega vprašanja, ko si je sam segel v besedo in je pridel še tole vprašanje: Pred vsem, drugi prijatelj, ali ste avstrijskega mišljenja (sind Sie osterrcichisch geainnt?) Ta „osterreichisch" jo „vrli* nemškodružab-nik tako naglašal, da se je po sili morala pred besodo „bsterreiehisch" slišati beseda "morebiti ostorreichisch". Ali ste „morebiti" dober Avstrijan — to jo bilo prvo vprašanje, ktero je ustavovernež stavil kandidatu izmed vedno zvestega in lojalnega slovenskega naroda, predno se je hotel ž njim dalje pogovarjati o tem, kam bi se kranjski kandidat v državnem zboru vsedel t Sicer je to lo majhen intermezzo, kar Vam tu naznanjam in kar seje prigodilo tukaj v „Johannisgasse", v tisti ulici, Kaj je meni do tega, ali je moj pobratim Mohamedau ali kaurin bratrstvo, je svetejše, nego alkoran, ali pa tvoje sv. pismo." Marjanko pritrdi z glavo, da. „Ne kači se, ljubi pobratim, zato," — poprosi ga, „ker sem izbleknil svojo misel. Kriva je tega le bridkost, ker midva, pobratima, često v boji nasprotujeva drug drugemu." „Midva o nobenej priliki ne," — odvrno Emin-beg po svojej turškej modrosti; „ti sečeš mojo tovariše, jaz pobijam pa tvoje. Kaj meni na mar to, če je ta ali ta kaur, zadet od moje olovnice, tvoj oča ali tvoj brat; saj nij moj pobratim. Ali," — pristavi in kvišku ozre se, „zvezde že blede, varnejše bode tebi, da te ranej svitlobi skrijo lesovi v svojo senco, a meni, da me nobeno oko no bodo videlo, da pri tebi stojim tu-le " Po teh besedah se poljubita po starem običaji in molČo odideta vsak na svojo stran; urno jo Marjanko koračil goram naproti, naposled pak jo zginil očem bega Kmina, ki je ncprcnehljivo glodal za njim. „Res da," — Emin omeni sam sebi, „pobratimstvo nij lehko. Zdaj ido in pride mej svoje tovariše, pa bodo zopet dalje sramotil tnohamedanske vere barjak, a jaz Hiun sem mu moral odpreti vrata do svote Bvobode. Nesrečen dan jo bil to, kterega sem se pobratil s tem kaminom, ali — kar je, to je I" Ko izgovori to, obrne so in hoče oditi, ali zatet — pomakne se nazaj ; oča in kadi-effendi stojita za njim. (Dalje prib. Icjer ima finančno ministerstvo svojo palačo, od koder teko različni dispozicijonsfondski denarji — a pomenljivo in dokazljivo je za to, kam so avstrijski Nemci že porinili svoje politično stališče. Is Berkinije, 16. maja. [Izv. dop.] Denes na 16. maja je bila pri nas v Materiji na Krasu v drugo volitev za občinske odbornike, ker prva, akoravno je bila pred novim lotom redno dovršena, je bila po vpljivu dveh lahono-nemškutarjev, sedajnega nadžupana g. K. in g. okrajnega glavarja Cl. ovržena. No iz strasti nego s pravicoljubno8tjo pišem te vrstice. O določeni dobi stopi g. okrajni glavar s dvema orožarjema v nad-županovo pisarno in volitev se prične. Možje iz ber-kinskih sel skoraj vsi za narodne odbornike glasujejo. Samo Golčani .z velikega čičkega sela , kar jih je bilo, bilo pa jih je le malo k volitvi prišlo, in le mala peščica podkupljenih berkinskih brezznačajnikov se oglašuje za lahonsko - nemško Kastellitzevo stranko. Se vo da narodna stranka zmaguje, kar omenjenima gg. nemškutarjema preveliko priglavico dela. Pa zdaj si jo šegavi nemčur g. K. dobro vmisli. Je pa ta g. K-silno bogat in premožen. Ko opoldne volitev zaradi obeda prestane, pokliče Čiče Golčane v svojo gostilnico in jih dobro napase, jim izroči snopič bankovcev in jim reče: tecite hitro domo, delite možem peneze in naznanite jim, da po volitvi jih čaka okusna večerja. Iu ako bi to ne pomagalo, recite jim šo s da sam g. okrajni glavar vsakega pod kaznijo 5 gld. na volitev kliče. In res v dveh urah pridrdra na kolih velika četa pijanih Čičev, akoravno lastnih selskih kol nimajo, v volilno sobo, in z divjo silo napadejo izobraženo berkine, kar jo tak ravs in kavs napravilo, da celo g. okrajnemu glavarju srce v hlače pade, in da jo slednji pobravši svoja kopita s svojima orožarjema pobriše. Ves trud celega dneva je nič in tudi volitev je nič. Gosp. okr. glavar bo moral osnovati v tretjič volitev. Denes se je mož lahko prepričal, kdo je tisti, ki smutnjo dela, kdo je tisti, ki podkupljuje, koliko bogati g. K. pri svojem domačem ljudstvu velja. Kako žalostno spričevalo zanj, da pri neprobujenib, sirovih, akoravno sicer ne slabih ČiČih s tako nesramnimi sredstvi pri takih prilikah obrambe in podporo išče. Gosp. okrajni glavar pa naj bi bil prvo redno dovršeno volitev potrdil, in ne stvar, koja hudo kri dela, enemu samemu nepriljubljenemu možu na korist tako nepraktično in nepremišljeno naprej tirali Ali poznamo se in vemo, za kojim grmom zajec spi I Da bi denes med izobraženimi berkini mož ne bilo, koji bo tuneli razpa-Ijene može krotiti in meriti, bilo bi krvi, da bi bilo joj in groza, in kdo bi bil vse to na vesti nosil ! Nikar naj gosp. okr. glavar ne misli, da bo njegov ljubljenec g. K. kdaj več zmagal, ne mogoče mu je. Ljudstvo se je prebudilo, pozna svoje pravo prijatelje, io čem dalje, bolj se jih bo držalo. Zakaj ljudstvu človeka siliti , ki mu je trn v peti iu ga ljubi kot zelenega pajka. Zakaj se vi gosp. glavar, ki se za narodnjaka štejete, tako narodnih nadžupanov bojite, da zaradi toga straha sebi in ubogim kmetom, kojim ni lažno dan gubiti, toliko potov , težav in t roško v pouzročujete I ? Čemu še enkrat tretja volitev ! ? Čuvajte se, da so pri tretji volitvi, kojo mislite z oddelkom (kompanijo) vojakov osnovati, ne pripetijo žalostni dogodki. Videant cons ... Vi pa narodni berkini, izobražujte se, kakor ste lopo počeli, in pokažite pri vsaki priliki kakor ste tudi denes, da ste narodni, izobraženi, in da ne računate na denar, krepke pesti, nego na duševno imenituejšo moči. Politični razgled. Palackijeva nazočnost na Dunaji dajo povod političnim kombinacijam. Eni trde, da jo prišel samo k svečani letni seji akademije znanosti, drugi hote vedeti, da je prišel iskat novih dotik z vlado, tretji poročajo o njegovih dogovorih z „ultraraontanci" in „fovdalei". „Politik" piše menda vsled dogovorov z dotičnimi voditelji, da Čehov, Moravcev in Tirol cev ne bode v državnem zboru. Iz te stilizacije moramo soditi, da so Slovenci zopet enkrat zamudili stopiti v dogovore z državopravno opozicijo. To se nam zdi napačno, kajti da od Nemcev ne dobimo nič, to je jasno in za samostalno opozicijonalno postopanje smo preslabi. Grof Lažanski, od leta 1848. sem boritelj za češko državno prava oglaša v „Pol." svoje misli v tej zadevi in pravi med drugimi: Ako bi dali Čehi ktero koncesijo, t- j. ako bi odstopili od ktere svojih tirjatov, potem bi moral jaz iz vsega prepričanja zakli-cati : „Finiš Bohemiae" ! č c s k i listi zdaj marsikaj oglašajo iz Potocki-jovih razgovorov. Tako pravi „Pol.", da jo Potočki sam imenoval sedanji volilni red krivičen, in zdaj bode vendar na podlagi to krivice delal nove „pravice". Dogovori s Poljaki so se še v četrtek nadaljevali. Kaj se jo dognalo, ni znano. Nekteri trde, da je čisto gotovo, da pridejo Poljaki radi v državni zbor. Lapenna in Banhans sta so na svojem potovanji v Dalmaciji prepričala, da ta dežela nima tal za te centralistično ovenelosti. Ljudstvo je često sijajno kazalo svoje antipatijo proti centralističnima popotnikoma, mnogih krajih si še na deželo nista upala, ker se jo ljudstvo mnogobrojno zbiralo in hotelo dejansko pokazati svojo hvaležnost za vešala, s kterimi se je nedavno v Dalmaciji vladalo. O g e rs k i ministerski predsednik Audrassy je na Dunaji. Pravijo, da jo prišel vravnavat le nektere personalno ogersko zadeve. Gotovo so hočo ogerski grof vsaj informirati o sedanji situvaciji na Dunaji, saj se Bploh njegovemu vpljivu pripisuje, da so se razpustili tako mahoma vsi deželni zbori in da se je izvzel od te naredbe samo češki. „P. Naplo" si je dal iz Karlovcev tolegrafirati: Miletič je v srbskem kongresu izrekel, da so mora kongres pečati tudi s političnimi in državoprav-nimi vprašanji. Pričakujejo, da se bode kongres raz-puBtil. — Kazno stvari. * (G. drž. poslanec dr. T o m a n) je na Dunaji hudo zbolel in že več dni no more iz posteljo. Kakor vidimo iz prijateljskega pisma , vnela se mu je opisna mrena in mogoče bi bilo, da bi ga bolezen na tedne vezala na posteljo ali vsaj na sobo, kar bi bilo tem bolj obžalovati, ker bi ravno zdaj in ravno njegovo politične delavnosti Slovenci tako živo potrebovali. Upajmo pa, da je naš poročnik videl in sodil prečrno in da g. dra Tomana v kratkem ozdravelega zopet vidimo tam, kamor ga narod želi in kjer ga tako nujno potrebuje. * (Delavsko izobraževalno društvo) v Ljubljani bodo imelo v nedeljo 29. maja popoldne ob 2. uri svojo mesečno sejo v križanski dvorani. Program tega shoda je: 1. Poročilo in posvetovanje pravil za blagajnice za bolne in onemogle delavce (kranken-inva-lidonkasse). 2. nasveti posameznih delavcev. Društvo se prav dobro razvija, kakor so nam piše. Šteje 300 udov, v Trnovem ima svojo sobo za svoje namene in tam okolo 16 nemških in slovenskih časnikov. V društvu je zvečer prav živo gibanje; pevsko društvo ima 36 udov, Nemci so prav radi uče slovenskih pesem. Tudi knjižnica si jo že nekaj pridobila, samo bi bilo želeti, da bi tudi slovenski rodoljubi nekoliko več pozornosti obračali temu društvu. * (Prostovoljno požarno društvo) v Ljubljani ima že svoje težave, propiri so na dnevnem redu. Odbor jo jako nevoljen zarad gospodarenja in aroganco drugomestnika J. Janeža, sina znano „tau-sendgnldenlože." Odborniki hote tirjati, da so g. Janež zopet zgubi v svojo privatno življenje, ker jo v društvu samo za napoto. ""(Dramatično društvo) jo te dni razposlalo imenik svojih udov in 8. 9, 10, 11 in 12 vezek „Slovensko Talijo". V imeniku smo pogrešili marsikte-rega znanega narodnjaka. Društvo si res pošteno prizadeva kolikor mogočo ustrezati svoji nalogi in ne moremo nmevati, zakaj se veliko občinstvo dozdaj glede tega marljivega društva kaže šo tako apatično. Dunajska borsa 27. maja. Enotni dr/, dolg v bankovcih . . . 80 Ii 15 kr Srebro...........121 « — » Cekini...........0 „ 83 „ »WJU .-i.-'• iar\-.Se.fini.*:* l^onudito cci roko! IOO ooo tolarjev (!) v naJ9rečnejem slučaji kot najviši dobitek ponuja najnovejšo, veliko denarno žrebanje, ktero j« dovolila in garantirala vojvodako limu nsclnvci g s k n deželna vlada Potegnili bo bodo samo dobitki in sicer se bodo po črtežu v Okratkom žrebanji v malih mesecih gotovo določilo SBO.OOO dobitkov, med temi so glavni do- hitki po 100.000. 60.000, 40.000, 20.000, 15.000, IS;000, 2krat 10.000. 2krat 8000. Škrat 0000. 3krat 5000, 12krat 4000, 34krat 2000, 156 fer a t 1000, 261 krat 400, 383krat 200, 18000 a 47 etc. Tri bod njo dobitno žrebanje to veliku od državo garantirano denarne igre jo uradno določeno in se bo vršilo £e «>. ass lO. jiBEujit tSV'0 in zanj volja 1 cela izvirna državna srečka lo f. T. — 1 pol „ „ „ 1'. 3. ', 1 četrt „ „ „ l 2. — ako se ta svota d op o sije v avstrijskih bankovcih. Vsa naročila bo takoj izvrše z največo skrbnostjo, in dobi vsakdo od nas izvirne državno srečke sani v roko. Naročilom se potrebni uradni črteži gratis pridade in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom brez naročila uradne liste. Dobitki se pošteno plačajo pod državno g ar a litij o, in se ali neposredno pošiljajo aH pa želji deležnikov i/vršujejo po naših zvezah v vseh večih mestih Avstrijo. Naš debit je zmerom srečen in smo nedavno imeli med drugimi 'bistvenimi clot>IJlii nitrat pi*yl glavni dobitek pri treh igrah vslod oficijelnih dokazov in smo jih nušim deležnikom sami plačali« Seveda se sme pri tako solidnem početji povsod gotovo računiti na živo udeleževanje, torej naj so že zarad bližnjega žrebanju vsa naročila brž ko brž poiljejo na S. StriiHkckn1 & (Joiitji., bakina in menjiška kupčija v Hamburgu. Kupujejo iu prodajajo se vsakojnke državne obligucije, žo-leznižke akcije in posojilne srečke. P. S. Znhvalujemo se za do/.daj nam skn-zauo zaupanje in pri začotku novega žrebanja k vdeleževanju vabo si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da si zadobimo popolno zndovolnost naših interesentov s hitro in realno postrežbo. G. P. ^^mmmmmmmmmmmtaamui. ■no «i—■ ii ^amui^min^i .ha m.wr^«'x^mmmw^ mmmKmt^mmmmmi^m ***** **mm; Edina naloga najnovejših znajdeb. j Svarilo. > i' i m Ni m m i « v I m m *> ■v c- m i .t ■■ m m I 1 m i h 4& Po nuni v kupčijo spravljena ,,1'asl« 1*0III-potloui' . ki j>' kol i/vistna skokoma našla obče priznanj.', nekoliko času neko tirme ponarejajo, naj torej i), n. obeinatvo .\e. da se edino pravu iavirna aknam pasta dobiva le pi i podpisanem. Una hitro vie odpravi ipoi š,-:m,. m obrazu. laieVce, pegi", sinje, sploll "In'tinujo, olopšuje in mlaili obraz. Piskere po gl. 1.50. Vse je mpgoče. Kdo bi bil prej vrjel, dn se bo znnSIo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav tUnniui orodjem so je posrečilo, da moro alabO OKO tudi v mraku v najteiijo iglo la'iko \doti nit, iu \ol|;i tu rtrojček s podukom le 25 kr. Žolno ne bole več. Vsak zobohol izvirajoč i/ reumo ali prehladu m mahoma o^lravi z novimi berolin-nkiini zobnimi kapljami, l'oroštvo tako gotovo, da se vrno denar, ko bi kaplje no pomngule. 1 tlaeon s podukom HO kr. S^*f" Pidilur-Posl.i. Neprecenljiv domač pomoček. s kto-rim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljiea s podukom za eelo garnituro 80 kr. Sii;i/iln:i krogla zn srebro (putz-kucrel), izvrsten pomoček popoviti in osnažili oslepele kovinsko predmete. Nepogreftljivo za zlatarje in srehrurjo, po 6 kr. O^gf" Regulator za VSO ure je regulirana Bolnena nrn I kompotom, Vtademu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mebaiiičiia ura tla vrediti; tino po 26 kr. '$/f$~ Stupa ža pi.Miije. s to stupo si prihranil 0*1, delo in denar, zlasti pa se perilo bolj varuje, kakor sirer. b'untni paket po 22 kr. PSUg?'' Amerikanske^ patentirano zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil, matiju po 30, 40, 50 kr., voče po 70, tU) kr. 1 gl., veliko z 2 klju-č.anui \w 1 gl. : k popotnim torbuui po '2f>, 40—60 kr. 1'iuktični so o»lrogi /a hluee. ki pri slabem vre-ntenn hlače branijo omudeževanja, par l>o 10 kr. P^T^* Angležke škarje iz najboljega jekla, različno vrste različno po gO, 2S, 30, .'16—46 kr., verižica 10 kr. 2JB^"" t'rav koristne so nove mnšinsk'.' olovke, brez sitnega ostrenja, tudi so špiee no lomijo : v les vdelane po 10 kr., v kost po 16 kr., s peresnim ročnikoin in nožem 80 kr. ; potrebna tekočina za V, mesece 10 kr. Kos union-radirgunii za svinec in tinto G kr. ft^jgf' Nog ne premaknil je vsneemu svetovati. S pomočjo izvrstne Motzgotjevo npreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako d;t se tudi še dolgo nošeni črevlji no premočijo, najbolje se doseže ta namen. I flaenn po a> kr, Najnovejše Ligioine-žepno nolilo, najrublji-i Najnovejša štu|).*i Za rjo. garantirana. 7. njo se odpravijo vse rjavine s platna, svilo in drugih tkanin, tudi z jekla in železa. l^-u^ST" Proti tatvini varuje angležka tinta za zaznamovanje, ktere porabljene ni \eč »praviti s perila in vedno stane (Višini. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. I floOOf) vel j.i le "_'0 kr. j3fS}T~ Obnu'-i za kurja očesa iz angorsko volno, 1*2 r.n .'i, kr. Angležki lak Za USnje, kteri dola usnje mehko in ga lakira ko zrcalo : mul (laoon '26, velik 46 kr. ^if^f" 1 ekoć lim. NepOgrešlji\ \- vsaki hiši, ker si lahko v*ak sani oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijočo se popravke: ta lim se drži leta in leta in so mrzel rabi. Velik nagon po 21 kr. 0*ŠT~ Netlišeče, nepremo 'Ijive posteljne vltlg«, braneče proti preiuukanji pri otrocih, bolnikih in otročnieah: po 90 kr.. gl : I, '20, 1 60, 1.70. iŽH^F"" ' k. ]»rivil. saponinsk masten eter v kratkih trenutkih odpravi vsakojake madeže iz vsake obleke in tkanine brez izjeme Tu novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barvo ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi zn čiščenje rokavic. Flaeou s podukom 40 kr. i>-**r* Univerzalna snažilna it u pa (putzjiuiver), s kte- i i 111 se d;i vsaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, bakra itd. očistiti in polirati. §/GEr~ Stupa proti potečim so nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo smrajo; tudi obutalo konservira. Skatljica s podukom za 8 mesece dovolj po 50 kr. &-&rw Pariški universalni kit nerazrušljivo iu hitro zvožo ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno, les ild., ampak tudi različno združuje: n pr.: los s kovino, porcelan p steklom itd , tako da je kukor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prov dober, fhicoti 30 kr. ŠW* Pečatno murke XU pisma, ki so zarad ročnosti, cene in gotove zaporice boljo kakor oblati ali vosek, najlepšo, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagramom. 500 mark i>o gl. : 1.30, 1000 mark 1 gl. G0 kr. IkiT* Hegulator-percMi popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da je z istim peresom mogoče najtenjse kaligrafične, pa tudi najdehelejšo crte pisati. 1'2 peres 24 kr. Pravo angleške britve z dvema nožema po 20, 30, 40 kr.; s 8 noži po 50, U0 kr. ; najfiiieje s 3 noži po ■''! ' .. V'**?.V\a"'J\: 60, 70, 00 kr., 1 gl.; s 4 noži 80 kr., gl. 1, 1.20 veje te vrste, tudi za nekadivee priporočljivo; v njezm mah' ' ' . . . . obliki navadne netilnico jo zvezano z lanipo, ki inin za 1 uro netila, da je pri čestih prilikah luč hitro pri rokah. Cena zato tako nizka, da fo bolj razširijo. Po 50 kr. fKjšf Perzijsko barvdo za lasi«, s klerim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob enem obrauujo naravno čvrstost. Ono jo iz zelišč in vso neškodljivo. Karton s podukom 2 goldinarja. lK*r" Najviše patentirana mišnica za miši, podgane, krte in skričke. Prodaja bo z garantijo velika kositarjeva posoda po 1 gld. iW* Najbolje zdravilo ohranili si frišno laso in bole ali sive pocrniti je orehovo olje; vsi komični preparati so škodljivi. Ućastujem se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Ceno vseh svojih stvari naznanjam brezplačno in posijani zapisnik na doni. 3& Ob enem prebivalce na deželi opominjam na moj komisijski oddelek, ki jo edina kupčija te 9| vrste, kjer se najmanjšo in najveće, naj bo ktero kupčijo koli, hitro in po ceni oskrbi, torej so priporoča fn o bi 1 hi ni naročilom. M Prva avHtrij. komisijska kupčija A. JFrietlmaiia na OuiiaJI, Prateiatrasse 26. Igrače in «1 ručfvcuibc igre* Skrbljeno jo za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Beči ni druge kupčije, kjer bi bil tnko razen izbor in bi so tako ceno prodajalo. Razno zanimivo znanostim igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d. II v k o 1 i k o i v li i g c i* : Krasno oblečene punčike, po kr: 30, 50, 30, gl.: 1, 2, 3, 4. Neoblečene punčike, po kr.: 10, 20, 30, 40, 60, 80, gl: 1, 2. Mehanične tekajoče punčike z glasom in gibljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 70, !K), gl.: 1.'20. Loterije in tombole po 20, 30, 60, 80 kr. Kladivo in zvon, kr.: 10, 20, 80. Domino, po 20, 80, BO, 80 kr. Šah, lino, s liguraini, gl.: 1.30, 1.60, 2. Koglji po 10, '20, 4ii, 00, 80 kr. Nagajive igro, po 20, 30, 40, 00, 80, kr., 1 gl. Gradbene omarice, po 20, 40, 60, 80 kri, I, 1.50, G gl. Kubus-igre, j,. :io. r,n. To. kr.. 1.20, 2 ...d. Ui-arski aparati, kr.: «0,00, 90. Kasete za delo, kr.: 00, 80, gl.: 1, 1.50, 2 Mano, po 1.60, 2, ?$, 4. Pozavne, trorapete, bobni, vijolino, gitare, melodiji, dude, harmonike, cimbale iu drugi inštrumenti jnko eeno. Igračo za nespametne otroke iz leBa in kavčuka, po 15, 20, 80, 60 kr. Razne živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— 1 gl. Živali čisto naravno delane, 60 kr., 1—2 gl. Drago igre, lOOOčerno izbirke, 10 kr. — 4gl. Družabne igre po 30, 50 kr., 2 gl. Mnogo drugih iger, k pošiljajo so gratis. iNnjnovojšo knjigo s tdikami, za deklice, z ali brez teksta, po 10, 15, 25, 45, 05, 80 kr., 1 s1- Urez poduka se otroci uče brati po novih o-marieuh za branje s slikami, 1 o. 1 gl. --Igrajo se otroci uče raznih del na rokah po novih delavskih šolah, ena taka 80 kr., gl.: 1.20, 2. 3. Globusi po 50, 80 kr, 1, 1.50, 9 gl. Latema magika, imenovana čarobna svotil-nicn, prijetna zabava za mlado in staro, s 2 podobami, pokr.: H5, 85, gl.: 1.60, 2, 3, 4, 5. ! majhen steklen instrument, imenovan en dežni ptič, s klerim bo moro posnemati petje vsacegn ptiča, tu jako zanimiva stvar velja le 25 kr. KovOeg angležka orodja, napolnjen z vsako-jakim hišnim orodjem, pogl.- 1, 1.50, 2. 2.50, 8, 4, za otroke po kr.: 26, 35, 00, 80, gl. 1. Izvrstne 1'iobelnov.! igro za samodelovanjo, največa izbirka za deklico in dečke vsake starosti, 1 igra po SO kr , 1.60. '2, 2.50, 3, 3.50 gld. Tiskarnioe, popolne, z abecedami in potrebščinami, za odrnsčeiie otroke 80 kr., gl. : 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5. i jih ni moč imenovati, dobivajo so po Tedna knjižica za zaznamovanje in pletenje s 30 novimi obrazci, po 5 kr. Ilazne igrače v »katljico zadelane v stoterni izbirki, za deklico in dečko, po kr.: 10, 20, 40, 00, gl.: 1—2. Zanimajo in kralkorasijo novi salonski umetni ognji, brez slabega ilnbn, raznovrstni, po kr.: 3, 6, 8, 10, 15. Ognjišča, kuhinje, hlevi, prndajahiice, sobe, saloni, vse z ali brez oprave. Otročja gledišča po 36, (i(l kr., 1.20 gl.; bru-nilnioe po 10, 20, kr, ; niotamorfozue igro po 20, 40, IVO, 80 kr.; roulette-igre po kr. : 36, 60, rtO, I gl.; tekoče miši po 50 kr. ; tekočo železnieo po 2, 2.80 gl.; otročje uro, line z bilom po Up kr., drugačne po 10, 15, 20, 30, 40. Pistoleti, karabinke, puško s pokom, po kr.: 20, lO, 80, gl.: 1, 1.80, 1 ..".d. Kositarjove sabljo po 20, HO, 40, jekleno po 00 kr., 1.30 gl. Raznovrstno magnetične igračo, ki v vodi plavajo W magnetom, l škutljiea po kr.: 10, 20, 30, 50, 80, gl. 1. Porcelanast servis zn kavo, čnj, jedila po velikosti, kr.: 00, 80, gl,- 1,5$, ,2), 2.50. tej ceni edino v podpisani zalogi. Zapi Juko zanimivo in kratkočasile zn vsako stanu, t so čiBlo novo sestavljene čarobne ku-9ete. To so čedne kasete vse z natančnim podukom, tako da vualolo lahko copra a la prof. Itosco, 1 kaseta po pripravah po gl. : 1 40, 1.80, 2.30, 2.80, 3.50. Zemlju iu njoni probivalci, za umne otroke jako priporočljivo ; to je otui s globom pravilno deltnfm in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim ajozično ime, velja samo 35 kr. Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po kr.: 85, 60, 80, gl. : 1, 1.80, 1.60, t. Rasno živali z naravnim glasom po kr.: 50 80, gl.: 1, 1.30, 1.50, 2, 2.60. Kositarjove prav trajljivo delane kočije, ca-briolots, fiaercF, eoiufortablo in drugi veči in munji vozovi, vsi s konji, po kr.: 30, 50, gl.: 1, 1.60. Dunajska konjska železnica, železnice in barko po kr.: 60, 80, gl.; 1, 1.50. Fotograf, zabavljiva igra, b ktoro je ros mogoče fotografije delati, s podukom, po 20, 40 kr. Amerikanska vojaška igra, ali 8 konje združeni v enega. To je amerikanska svobodna zastava, ki ie ob enem trompela i 11 po-kojoča pištolja. Prav čedno po 80 kr. sniki cene, ki so vsi jako zanimivi, rnz- (0) Krasobazar, A, SL^siceliiiioBiii na Dunaji Praterslrasse Nr. 26. Jzdatolj in vrednik Anton lo,.. . Lastniki: Dr. Jok« > o.'.nj^t- Iu ilruici. Tiskar l.tlunrd Janale.