Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 29. maja 2024 10 Odprta deveta sezona fontane piv Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI 24 Zaveda se, da uspeha ne bi bilo brez drugih ŠT. 4 I 24. april 2024 29 Požar uničil vso lokostrelsko opremo Priznanja za hrabrost 10 gasilcem L. G. ARHIV GZ ŽALEC Med njimi je bilo 10 gasilcev iz Gasilske zveze Žalec: Bojan Adamič, Boštjan Bradeško, Bojan Cukjati, Matej Kos, Sergej Matko, Sebastijan Peharda, Aleš Pšaker, Urh Rak, Vito Sorčan in Martin Šoštarič. Prejemnikom odlikovanj za hrabrost v Ormožu je čestitala tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar. D. N. Na Plenumu Gasilske zveze Slovenije minulo soboto v Ormožu so med drugim podelili 37 odlikovanj za hrabrost GZS, ki so jih prejeli gasilci za izredno hrabra dejanja v lanskih poplavah, ko so pri pogumnem in požrtvovalnem reševanju ujetih ljudi iz poplavljenih objektov in nevarnih območij izpostavili tudi svoja življenja. Budnica ali petelinjenje? LUCIJA GROBLER V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pa tudi v slovenskem pojmovanju nasploh ima petelin mnogo celo nasprotujočih si pomenov. Ljudsko izročilo pravi, da petelin na strehi varuje hišo in njene stanovalce pred udarom strele in ognjem. Petelin v minulih dneh ni varoval turistične kmetije v Pongracu, kjer je svojo usodno ognjeno plat pokazal rdeči petelin. In na žalost se to dogaja velikokrat. Evropske ekipne prvakinje v taekwondoju, Larisa Žagar Slemenšek (tretja z desne) pa tudi bronasta posamično Larisa bronasta, ekipno pa zlata L. G. OSEBNI ARHIV Na evropskem prvenstvu v taekwondoju, ki so ga sklenili minulo nedeljo v poljskem Lublinu je taekwondoistka Larisa Žagar ponovno zasijala. Priborila si je bron posamično in zlato ekipno. Slovenska dekleta so pod vodstvom reprezentančnega in Larisinega klubskega trenerja Uroša Bernarda izmed 13 ekip, najprej z 18:2 izločile Nemke, nato s 15:2 Angležinje in v finalu elegantno s 14:1 še Norvežanke. Športnica leta v Žalcu Larisa Žagar Slemenšek, je na tekmovanju v kategoriji -65kg posamično zasedla še odlično 3. mesto. Evropska prvakinja iz leta 2023 je želela ohraniti naslov, a ji je te želje v zadnjih sekundah borbe preprečila Madžarka, Nikolett Mezei. Larisa je bila, kot lanska zmagovalka v prvem kolu prosta, nato je premagala Škotinjo Hollie Waddel. Po tesnem vodstvu skoraj štirih minut, pa se je v zadnji sekundi rezultat obrnil v prid nasprotnici Nikolett, ki je tako v finalu po zmagi z Romunko zavzela prvo mesto. Gallusa najavlja veliko ime v svetu slovenske glasbene dediščine. Kakšen simbol je torej petelin? Zelo raznolik, bi rekla, kakšna stara gospodinja pa bi dodala, da za simbol ne ve, je pa dober za v juho za porodnice. Mnogi predstavniki starejše generacije se bodo spomnili otroške pesmice Petelinček je na goro šel, ki so nam jo na klasičnih kasetah, ki V šestih stavkih je vse rešeno. Rekreacija. Ljubezen. Solidarnost. Pomoč. Zdravstvena oskrba. Zdravje. Sreča. Zdaj pa pomislite, kaj od tega je tako preprosto v našem sodobnem življenju? No, za tiste, ki hodijo ponosno, se bahajo, pa s kančkom slabega prizvoka pravijo, da hodijo kot petelini. Ti so nam zelo poznani. Žal v sodobnem času vse prevečkrat slišimo, da kdo pritisne na petelina in komu streže po življenju. Dva petelina komaj dobimo narazen, ko se petelinita drug proti drugemu. Tovrstno petelinjenje je postalo tako rekoč slovenski nacionalni šport. In če vstajamo s petelini, pomeni, da hitimo zgodaj na delo, da smo pridni ali pa da ne moremo spati, kar je najbrž povezano s kakšnimi težavami. Kot petelin na gnoju pomeni, da se nekdo počuti kot gospodar na svojem dvorišču. No, pri nas se tako počutijo mnogi, a ne nujno na svojem gnojišču. Kikirikajo pa glasno, že skoraj moteče. Petelin v imenu Jakoba Petelina jih današnja mladina ne pozna več, vrteli v vrtcu ali naši starši. Med veliko ponovitvami in z vmesnim sproščenim nedolžnim kikirikanjem na kratko pravi takole: »Petelinček je na goro šel. Kaj pa on na gori bo? On na gori ljubico ima. Ljubica obolela je. Poslali so po dohtarja. Ljubica ozdravela je.« V šestih stavkih je vse rešeno. Rekreacija. Ljubezen. Solidarnost. Pomoč. Zdravstvena oskrba. Zdravje. Sreča. Petelinček lahko spet sproščeno kikirika in se ima lepo s svojo ljubico. Zdaj pa pomislite, kaj od tega je tako preprosto v našem sodobnem življenju? No, za veliko smo si krivi sami, velja za dobro in slabo. Če preberete kakšno od navdihujočih zgodb v tokratnem Utripu, boste videli, da imajo mnogi razlog, da bi se petelinili, pa jih skromnost in opoteča se sreča bolj nagibata k ponižnosti. Takšna je tudi taekwondoistka Larisa Žagar Slemenšek, ki se zaveda, da se mora za uspeh v sicer individualnem športu zahvaliti vsem, ki stojijo za njo in ob njej, in da je ob vsem garanju in odrekanju na koncu pomembna tudi sreča. Ali pa ekipa sedeče odbojke, ki si je v minulih dneh priborila vstopnico na paraolimpijske igre v Parizu, za njeno veličastno zgodbo pa se skrivajo skromna dekleta z neverjetnimi življenjskimi izzivi, ki jim jih postavlja invalidnost. In če se vrnemo k druge sorte petelinjenju – kako neznatno se zdi ob vseh teh malih in velikih zgodbah malih in velikih posameznikov brez vez, povezav in ozadij, samo z lastno voljo in energijo ter s pomočjo drugih ljudi. Tale naš petelinček zgoraj, ki nas je spomnil na zgodbo o petelinih, se je čisto preprosto postavljal na 30. Šentjurskem sejmu v te dni prazničnem Taboru. Tam se je bilo s čim postavljati in so tudi kikirikali, le da pozno v noč. Budnico pa bo najbrž takle petelinček kikirikal vsako jutro, posebej veselo takrat, ko se bodo njegovi budnici za 1. maj pridružile pihalne godbe in nas zbudile za 1. maj. Vsem želim prijetne praznične dni, s spominom na upor, pošteno delo in zmago. Zmagujte maja tudi vi! »Nič ni trajnega na tem zmešanem svetu - niti naše težave.« CHARLIE CHAPLIN Za vašo pomladno prenovo talne obloge širine 2, 3, 4, 5 m že od 4,99 evra! Cestitamo ob dnevu upora in prazniku dela! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 4 I april 2024 Larisa, Timi in sedeče odbojkarice L. GROBLER T. TAVČAR Za športne dosežke v letu 2023 so podelili priznanja 148 športnikom. Glede na frekvenco ljudi ob Fontani v poletnih mesecih so nove sanitarije več kot dobrodošle. Nova stranišča ob fontani in tržnici L. GROBLER Občina Žalec je pristopila k posodobitvi svoje Celostne prometne strategije Občina Žalec, ki je leta 2017 izdelala svojo prvo Celostno prometno strategijo (CPS), se sedaj v okviru sofinanciranja s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS loteva posodobitve in nadgradnje te strategije. Na podlagi najugodnejše ponudbe je bila za izvajalca izbrana celjska Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, znana po svojem strokovnem znanju in izkušnjah na področju mobilnosti. Fakulteta za logistiko UM je sodelovala že pri izdelavi prve CPS. Namen posodobitve OCPS je nadgradnja obstoječega prometnega sistema s poudarkom na trajnostni mobilnosti, varnosti in izboljšanju kakovosti življenja občanov. Cilj ni zgolj razvoj nove infrastrukture, temveč ustvarjanje učinkovitejših, varnejših in trajnostno usmerjenih rešitev za mobilnost, ki bodo ustrezne glede na potrebe in specifike naše lokalne skupnosti. Kot pri prvi strategiji je tudi tokrat poudarek na transparentnosti in široki vključenosti različnih deležnikov v procesu. Načrtujejo se javne razprave, ankete, delavnice in intervjuji, s katerimi želimo zajeti mnenja in potrebe občanov ter oblikovati celovite rešitve za izboljšanje prometnega sistema. Projekt, katerega trajanje je predvideno do februarja 2025, bo vključeval analizo trenutnega stanja, določitev strateških usmeritev in razvoj akcijskega načrta za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Z novimi pristopi in rešitvami želimo utrditi zavest o pomenu trajnostne mobilnosti ter prispevati k boljši dostopnosti, varnosti in kakovosti bivanja v Občini Žalec. Pričakujemo, da bodo ukrepi, predvideni v sprejeti strategiji, omogočili tudi dostop do sofinanciranja s strani Republike Slovenije in Evropske unije, kar bo dodatno prispevalo k uspešnosti in učinkovitosti celotne strategije. Vabimo vas, da se aktivno vključite v proces priprave in nadgradnje naše in vaše občinske Celostne prometne strategije. Vaša mnenja, ideje in predlogi so ključni za oblikovanje strategije, ki bo najbolje služila potrebam in željam vseh občanov. O načinu sodelovanja vas bomo sproti obveščali. S skupnimi prizadevanji lahko oblikujemo še bolj trajnostno in vsem prijazno prometno prihodnost Občine Žalec. Župnik Vlado Bizjak in župan Janko Kos sta združila moči. nitosti v turističnih destinacijah in prejela finančna sredstva v višini 350.000 evrov za projekt turistična pešpot Od hmelja do piva. Celotna vrednost projekta, ki ga bodo predvidoma zaključili septembra 2025, znaša 543.715 evrov, razliko sredstev pa bo primaknila Občina Žalec. Gre za projekt, ki predstavlja dvourno krožno pešpot, ki bo na svoji poti vključevala številne turistične zanimivosti in bo prosto dostopna vsem obiskovalcem, tako pešcem in pohodnikom kot kolesarjem. Odprtje sanitarij je pozdravila tudi predstavnica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, ki ocenjuje kakovost javnih stranišč, župan Občine Žalec pa se je med drugim zahvalil tudi župniku Vladu Bizjaku in Župniji Žalec, ki je dala na voljo svoje prostore. Ob praznikih, 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela, in 9. maju, dnevu zmage, vam čestitam in voščim. Naj nas povežejo v domoljubju, srčnosti in v pogumu! Janko Kos, župan Občine Žalec Občina Žalec Osrednja proslava Občine Žalec ob dnevu upora proti okupatorju: OBČINA ŽALEC UPORA PESEM UPORA v izvedbi zasedbe FaVoZa Slavnostni govornik bo Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve Republike Slovenije. Glasbeni duo Pantaloons ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 25. APRILA 2024 OB 19. URI, DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC BREZPLAČEN OGLAS Žipan Janko Kos in športnica leta Larisa Žagar Slemenšek V Domu II. slovenskega tabora so v torek, 26. marca, podelili priznanja najuspešnejšim športnikom za leto 2023. Na tradicionalni prireditvi Športnik leta v Občini Žalec v letu 2023 so za naj športnico razglasili taekwondoistko Lariso Žagar Slemenšek, za naj športnika smučarskega skakalca Timija Zajca, za naj ekipo pa ekipo sedeče odbojke Odbojkarskega kluba SIP Šempeter. Za življenjsko delo so nagradili dolgoletnega rokometnega trenerja Nika Markoviča. Z odličnimi športnimi rezultati v letu 2023 v zelo pestri paleti športov se lahko ponaša kar 148 športnikov iz Občine Žalec v pionirskih, šolskih, mladinskih, članskih in veteranskih kategorijah, ki so izpolnjevali enega od dosežkov – mesto državnega prvaka/ prvakinje v individualnih športnih panogah, eno od prvih treh mest na ekipnih tekmah državnega prvenstva ali pokala ali odmeven mednarodni rezultat. Priznanja za dosežke so jim v imenu občine podelili vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka, direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar in odgovoren za šport na ZKŠT Žalec Matej Sitar. Priznanja naj športnici Larisi Žagar Slemenšek in članski ekipi sedeče odbojke OK Šempeter (v sestavi: Suzana Ocepek, Klara Vrabič, Katja Banko, Maša Božič, Tija Vrhovnik, Bogomira Jakin, Valentyna Brik, kapetanka Lena Gabršček, trener Simon Božič in fizioterapevt ekipe Stefan Kneževič) je podelil župan Janko Kos. Priznanje za najuspešnejšega športnika Timija Zajca je v njegovi odsotnosti predal odgovornemu za šport pri ZKŠT Žalec Mateju Sitarju. Priznanje za življenjsko delo Niku Markoviču je v njegovi odsotnosti prevzela njegova žena. Program prireditve je zasnoval Franci Podbrežnik, povezoval pa Jan Podbrežnik. Za glasbeno popestritev večera je poskrbel slikovit in glasen glasbeni duo Pantaloons. V Žalcu so konec marca v pritličju župnijske stavbe ob tržnici in Fontani piv Zeleno zlato namenu predali nova stranišča. Gre za prepotrebno javno infrastrukturo na frekventni lokaciji, ki so jo zgradili v okviru projekta turistične pešpoti Od hmelja do piva, zanje pa je Občina Žalec odštela skoraj 169 tisoč evrov. Na javnem razpisu je bil izbran najugodnejši ponudnik, podjetje MIKA DOM iz Celja, ki je z deli pričel 6. novembra lani in jih končal konec februarja. Ženske sanitarije imajo tri kabine in tri umivalnike, moške sanitarije pa tri pisoarje, eno kabino in tri umivalnike. WC za invalide ima straniščno školjko, umivalnik in previjalno mizo. Za potrebe sanitarij so morali zgraditi tudi nove priključke na javno elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Novi prostori se bodo ogrevali s pomočjo toplotne črpalke zrak-voda. Javne sanitarije bodo odprte v dnevnem času, vse leto in vse dni v tednu. Na voljo bodo vsem občanom, obiskovalcem in turistom. Gre za prepotrebno pridobitev, še posebej v sezoni, ko so na žalski tržnici in ob sami fontani prireditve. Na leto je tam 20 do 25 prireditev, ki skupaj s fontano privabijo preko 100.000 turistov in obiskovalcev. Občina Žalec je bila uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne zname- BREZPLAČEN OGLAS Ekipa sedeče odbojke je postala naj ekipa v Občini Žalec. T. TAVČAR OBČINA ŽALEC ŠT. 4 I april 2024 3 Dali soglasje k imenovanju direktorja ZKŠT Žalec LUCIJA GROBLER Med drugim so potrdili tudi oba odloka, ki sta pomembna za vso dolino, a z nekaj zapleti. Žalski svetniki so se na skoraj triurni 13. redni seji v sredo, 17. aprila, spopadli z dolgim dnevnim redom, ki so ga po predlogu župana Janka Kosa z 18 točk razširili na 19. Dodatno so namreč glasovali o soglasju k imenovanju novega direktorja Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec. Brez razprave so dali soglasje k imenovanju mag. Marka Repnika, trenutnega vodje JSKD RS, OE Žalec, in župana Občine Prebold za novega direktorja ZKŠT Žalec. Janko Kos je dodatno pojasnil, da je na javni razpis za mesto direktorja ZKŠT Žalec prišlo pet kandidatur, od tega pa sta le dva kandidata izpolnjevala pogoje. Oba sta svetu zavoda ZKŠT in zaposlenim v zavodu predstavila programe. Sedanji direktor mag. Boštjan Štrajhar, ki mu mandat poteče 31. julija letos, potem ko bo dopolnil pet let vodenja ZKŠT Žalec, je po predstavitvi programa od kandidature odstopil. Občinski svet je na predlog sveta zavoda ZKŠT Žalec s 23 glasovi za od 26 prisotnih na seji (na seji ni bila prisotna le svetnica in podžupanja Tanja Basle) dal soglasje k imenovanju mag. Marka Repnika. Novi direktor bo imenovan za obdobje petih let, od 1. avgusta 2024 do 31. julija 2029. Že na 2. korespondenčni seji, katere zapisnik so na 13. redni seji potrdili, pa so dali pozitivno mnenje pred odločitvijo o izbiri kandidatke k imenovanju nove ravnateljice JZ OŠ Šempeter, kjer sedanji ravnatelj Uroš Vidmajer ni več kandidiral. Pozitivna mnenja so dali vsem trem kandidatkam, ki jih je predlagal Svet zavoda OŠ Šempeter, Lučki Drnovšek, Poloni Ramšak in Evi Ukmar. Svetniki so tudi potrdili Anico Krčmar in Sašo Zidanšek Obreza iz Žalca ter Matjaža Omladiča in Marjetko Podlesnik iz Ložnice pri Žalcu za predstavnike ustanovitelja v svet Javnega zavoda Žalske lekarne Žalec ter Veroniko Kajič Zorko za predstavnico pacientov v svet Javnega zavoda Žalske lekarne Žalec. Nagrade za delovno uspešnost Občinski svet je s 15 glasovi za potrdil predlog (na seji ga je predstavila vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka), da se za redno delovno uspešnost ravnateljem in direktorjem javnih zavodov nameni pet odstotkov letne mase njihovih osnovnih plač, in sicer ravnateljici žalskih vrtcev, ravnateljem žalskih osnovnih šol (I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter, OŠ Griže), II. OŠ Žalec in Glasbene šole Risto Savin Žalec ter direktorici UPI – Ljudske univerze Žalec, direktorju Mladinskega centra Žalec, direktorici in pomočnici direktorice Zdravstvenega doma Žalec ter direktorici Medobčinske splošne knjižnice. V primeru direktorja in dveh pomočnikov direktorja ZKŠT Žalec so potrdili predlog, da se za njihovo redno delovno uspešnost nameni štiri odstotke letne mase njihovih osnovnih plač. Žalski svetniki so z zgolj 13 glasovi za dali soglasje še k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (zaradi nezasedenosti delovnih mest v knjižnici) za direktorico JZ Medobčinska splošna knjižnica Žalec Jolando Železnik. Višina delovne uspešnost iz naslova povečanega obsega dela zanjo znaša 20 odstotkov njene bruto osnovne plače, kar pomeni, da bo od 1. maja 2024 do 31. maja 2025 mesečno dodatno prejemala 604,75 evra bruto. Celostna prometna strategija Občinski svet Občine Žalec se je seznanil tudi s predstavitvijo namena in ciljev Občinske celostne prometne strategije (OCPS) Občine Žalec, ki jih je na seji predstavil dr. Uroš Kramar. Prejšnja strategija je bila postavljena leta 2017, s pripravo te pa želi občina nadgraditi obstoječi prometni sistem s poudarkom na trajnostni mobilnosti, varnosti in izboljšanju kakovosti življenja občanov OŽ. Cilj ni zgolj razvoj nove infrastrukture, temveč ustvarjanje učinkovitejših, varnejših in trajnostno usmerjenih rešitev za mobilnost, ki bodo odgovarjale na potrebe in specifike lokalne skupnosti, zato se želi vanjo vključiti tudi čim več različnih deležnikov. Zaključni račun Svetniki so potrdili predlog zaključnega računa Občine Žalec za leto 2023, ki ga je na seji predstavila vodja Urada za javne finance OŽ mag. Gabrijela Vodnik. Občina je v letu 2023 realizirala 27.027.465 evrov prihodkov, kar je skoraj štiri odstotke več, kot je bilo načrtovano (26.006.000 evrov). Imela je tudi 24.309.634 evrov odhodkov, kar je 86,1 odstotka od načrtovanih 28.237.700 evrov. Od tega je bilo od načrtovanih 8.073.938 evrov za investicije realiziranih 5.985.287 evrov (74,1 odstotka), za tekočo porabo pa je bilo od 20.163.762 evrov porabljenih le slabih 91 odstotkov oz. 18.324.248 evrov. Občina ima za leto 2023 presežek prihodkov nad odhodki v znesku 2.717.830 evrov. Dva odloka v javno obravnavo, dva potrjena V nadaljevanju so žalski občinski svetniki v prvi obravnavi potrdili dva odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, in sicer za območje OPPN severovzhodnega dela naselja Šempeter in za I. fazo zazidalnega načrta Škafarjev hrib. Na seji ju je predstavila vodja Urada OŽ za prostor in gospodarstvo Darja Lukman. Oba so dali v petnajstdnevno javno obravnavo. Svetniki so sprejeli tudi sklep o tehnični posodobitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec – SD OPN 2, kot je bil predlagan. Svetniki so v drugi obravnavi potrdili predloga dveh odlokov, ki se nanašata na vso Spodnjo Savinjsko dolino, in sicer predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Potrditev pa ni šla brez zapletov, saj je predsednik Odbora za gospodarske javne službe Blaž Kolar ob predlogu k potrditvi obeh predlagal tudi amandmaja, ki naj bi upoštevala pripombe članov odbora (in sta bila dodana tudi h gradivu na seji). Člana odbora Jože Krulec in Tanja Razboršek Rehar sta pripomnila, da na odboru niso podali tako obsežnih pripomb, kot jih je v obliki dveh natančnih in dolgih amandmajev prebral predsednik na sami seji (ampak samo spremembo potrditve datuma elaborata in da se termin gospodinjstvo nadomesti s stanovanjska enota). Župan je pojasnil, da so oba odloka v drugi obravnavi potrdili že v štirih občinah in bi morebitne pripombe pomenile ponovitev postopka v vseh, zato so jih predlagali v obliki amandmajev. Vsekakor pa je bolje potrditi vsaj odloka, za amandmaje pa bo čas kdaj kasneje. Predsednik odbora Blaž Kolar je nato amandmaja umaknil, svetniki pa so potrdili oba odloka v predlagani obliki. Letna poročila Občinski svet – pred tem pa že pristojni odbori – se je seznanil z letnimi poročili javnih zavodov s področja negospodarstva, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec, za leto 2023, katerih povzetek je na seji predstavila vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki pokriva območje Občine Žalec (OŽ), s poročilom o izvajanju nalog zaščite in reševanja v Občini Žalec v letu 2023 in z delom prostovoljnih gasilskih društev OŽ, s poročilom o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za leto 2023 in s programom za 2024 ter s poročilom o izvedbi projekta Prostofer. Dokončno poročilo nadzornega odbora Občine Žalec o nadzoru v podjetju Sipro je na seji predstavila predsednica NO Nina Lozinšek. Vsa zgoraj navedena poročila in ostalo gradivo, obravnavano na seji, so v celoti na voljo na spletni strani Občine Žalec. Nina Lozinšek je svetnikom predstavila tudi letni plan nadzorov nadzornega odbora v letu 2024. Pregledal bo porabo sredstev v KS Petrovče, Griže, Liboje in Ponikva v letu 2023, poslovanje OŠ Griže in I. OŠ Žalec. Poiskali bodo pravno varstvo L. GROBLER T. TAVČAR Inšpektorat za naravne vire in prostor je Občino Žalec obvestil, da za obravnavo domnevnih kršitev ni pristojen. Prijavo je tako posredoval na Inšpektorat za okolje, podnebje in energijo RS in na Medobčinski inšpektorat in redarstvo MO Celje. Občina Žalec je 26. marca podjetji Nivo Eko in Tegar prijavila inšpekciji zaradi nalaganja odpadnega materiala v poslovno cono Arnovski gozd III. Po besedah župana Janka Kosa gre za material, pridobljen ob čiščenju brežine reke Savinje v Zgornji Savinjski dolini od Letuša navzgor. Kot je povedal, sta podjetji v cono navozili več kot 100.000 kubičnih metrov proda. O tem je bilo govora tudi na aprilski seji žalskega občinskega sveta 17. aprila. Direktorica občinske uprave Občine Žalec dr. Darja Majkovič je pod aktualnimi informacijami svetnike med drugim seznanila, da prostorski akti na območju Arnovskega gozda III ne dopuščajo posegov, kot sta nalaganje zemljine in deponiranje materialov, na kar je lastnike zemljišč v Arnovskem gozdu občina začela opozarjati oktobra lani, ko so zaznali pričetek del. Od enega od lastnikov zemljišč so dobili odgovor, da se izvajajo pripravljalna dela za bodočo komunalno ureditev. »Občina Žalec je na tem območju dobila znatna sredstva iz naslova kohezijske politike za urejanje poslovnih con, med njimi cone Arnovski gozd, ki je med zglednejšimi conami in nam je lahko v ponos. Želimo si, da tako tudi ostane. Moramo pa dosegati tudi kazalnike, ki so nam bili s pridobitvijo sredstev predpisani, in sicer 60-odstotna zasedenost nove poslovne cone. O tem je treba poročati še nekaj let. Problem odlaganja materiala je večplasten. Začnemo lahko s širšim vplivom na okolje, potencialnim vplivom na dobro počutje in zdravje naših občanov ter ekonomsko škodo, saj se dogaja prekomerna obremenitev cest na tem območju, ob tem pa tudi potencialna škoda, ki izhaja iz nedoseganja kazalnikov v poslovni coni Arnovski gozd.« Občina Žalec je v zvezi s tem aktivna, je povedala direktorica. »Že oktobra smo začeli z opozarjanjem lastnikov zemljišč na nedopustna ravnanja. Tudi občani se upravičeno obračajo na nas. Občinski svetniki nas opozarjate na situacijo. Tudi izvajalec gradnje gospodarske javne infrastrukture v PC Arnovski gozd se je na nas že obrnil z nekaterimi pomisleki glede potencialnega preklica bančne garancije za dobro izvedbo del, saj se na tem območju izvaja prekomerna obremenitev cest. Skratka, situacija je večplastna, kompleksna.« Občina se je že obrnila na Direkcijo za vode, ki je v svojem odgovoru zapisala, da je po njihovem mnenju intenziteta teh prevozov v mejah normale, sicer nekoliko večja kot običajno. »Zapisali so, da se k sanaciji infrastrukture z njihove strani ne bo pristopilo, saj menijo, da poškodbe cestišča niso samo posledica njihove dejavnosti. S takšnim odgovorom se ne strinjamo.« Ob tem je direktorica dodala, da se Občina Žalec sicer zaveda, da je sanacija po lanskih poplavah nujna – temu nihče ne oporeka –, ampak v skladu s predpisi in da se ne povzroča druga škoda. Dr. Darja Majkovič je povedala, da so s problematiko seznanili Inšpektorat za naravne vire in prostor, ki je potem občino obvestil, da za obravnavo domnevnih kršitev ni pristojen, in je prijavo posredoval na Inšpektorat za okolje, podnebje in energijo RS ter na Medobčinski inšpektorat in redarstvo MO Celje. Župan Janko Kos je po aprilski seji občinskega sveta povedal, da je nad delom inšpekcije razočaran: »Gre za nasutje na 1,5 hektarih, mestoma na višino več kot šest metrov; ocena je, da gre za okrog 100 tisoč kubikov. Če vzamemo, da se dovaža z velikimi kamioni, ki peljejo od 10 do 15 kubikov materiala, gre za 7 do 10 tisoč kamionov. En kamion uniči Težki tovornjaki so v Arnovski gozd kamenje dovažali tudi v minulem tednu. cesto toliko kot dvajset tisoč osebnih vozil. Ravnokar smo zgradili infrastrukturo v Arnovskem gozdu III, nanjo smo zelo ponosni in si želimo, da bi investitorji v njej čim prej začeli graditi, ker smo za gradnjo infrastrukture dobili skoraj dva milijona evrov evropskih sredstev; imamo zavezo, da to zgradimo. Zdaj se na nas obračajo investitorji, ki so jim otežene investicije, širše območje ima hrup, prah, oglasil se je izvajalec infrastrukture Kitak gradnje.« Pri tem je župan dodal, da je večino, 90 odstotkov materiala, navozil Nivo Eko, manj Tegar. Ob tem je Janko Kos dodal: »Jaz vedno pravim, kateri investitorji so v naši občini zaželeni: tisti, ki pošteno plačujejo dajatve do države, ki pošteno plačujejo delavce in ki so odgovorni do okolja, tudi družbeno odgovorni. Nivo Eko pri nas ne izpolnjuje teh pogojev in mi njegovo ravnanje obsojamo. Rad bi videl, ali mu je in kdo mu je dal dovoljenje, da odlaga. Rad bi videl odločbo, kdo jo je izdal in kakšni so kriteriji: kje lahko odlaga, za koliko časa, za kakšen namen in kaj je v njej. Ker če je to Direkcija za vode, si bo zapravila vso kredibilnost. Kdo ji bo verjel, ko bodo delali suhe zadrževalnike?« Župan se sprašuje, ali ni bilo mogoče dobiti lokacije z deponijo kje bližje, hkrati pa dvomi o tem, ali ima Direkcija za vode pristojnosti za ta del. »Glede na kompleksno tematiko bo tudi Občina Žalec poiskala pravno varstvo za varovanje naše skupnosti in naših prebivalcev, Tako da vas bomo obveščali,« je o tem svetnike seznanila dr. Darja Majkovič na aprilski seji občinskega sveta in najavila, da se v kratkem na to temo obeta tudi sklic novinarske konference, kar je potrdil tudi župan Janko Kos. Dodal je, da bodo nanjo povabili tudi lastnika spornih zemljišč, podjetji Nivo eko in Tegar. OBČINE 4 ŠT. 4 I april 2024 Pred 15. redno sejo v vrtcu in šoli D. NARAGLAV Zadnji četrtek v marcu je potekala 15. redna seja občinskega sveta Občine Prebold. Svetniki so si pred sejo ogledali novo kuhinjo v vrtcu in knjižnico v OŠ Prebold. Tokrat so sejo pričeli nekoliko drugače kot običajno, saj so se najprej zbrali v Vrtcu Prebold. Tam so si svetniki ogledali novo kuhinjo, ki so jo namenu predali v začetku tega šolskega leta. Nato so se podali še v OŠ Prebold, kjer so si ogledali novo knjižnico. Na redni seji v sejni sobi občine so nato obravnavali 14 točk dnevnega reda. Na ogledu nove kuhinje v vrtcu je ravnateljica šole Vesna Haložan skupaj s svojo pomočnico za vrtec Matejo Matko predstavila investicijo, ki je bila vredna dobrih 600.000 evrov skupaj z DDV. V celoti so bili obnovljeni prostori kuhinje in nameščena kuhinjska oprema. Poleg tega so uredili še prezračevanje, ki je bilo prej neustrezno. Potem so se odpravili v osnovno šolo, kjer jim je ravnateljica z veseljem razkazala novo knjižnico, ki je res bogata s knjižnim gradivom. S prihodom nove knjižničarke so v njej znova zaživele različne dejavnosti, kar daje tem prostorom še večji pomen. Pred odhodom v sejno sobo občine so se udeleženci na čelu z županom ustavili še v stari telovadnici šole, kjer so si ogledali dotrajan parket, ki že kliče po obnovi, zato bo treba čim prej izpeljati tudi to investicijo. Na seji so se svetnice in svetniki med drugim seznanili z letnimi poročili javnih zavodov za minulo leto. Seznanili so se s poročili Glas- bene šole Risto Savin, II. osnovne šole Žalec, Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, UPI – Ljudske univerze Žalec in Doma Nine Pokorn Grmovje o izvajanju pomoči družini na domu za leto 2023. Temu je sledila obravnava predloga soglasja k določitvi cene storitve pomoč družini na domu. Tako kot poročila javnih zavodov je predlog predstavil Boštjan Herodež, predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Cene storitev so po novem 26,32 evra na uro na delovni dan, 34,00 evrov na nedeljo in 36,56 evra na državni praznik ali dela prosti dan. Z upoštevanjem 75-odstotne subvencije Občine Prebold in subvencije RS k ceni storitve znaša končna cena storitve pomoč družini na domu za uporabnika iz Občine Prebold 4,26 evra na uro na delovni dan, 5,37 evra na uro na nedeljo in 5,74 evra na uro na dan državnega praznika ali dela prostega dne. Nove cene veljajo od 1. aprila dalje. V nadaljevanju seje so svetniki imeli na mizi obravnavo zaključnega računa za leto 2023. Zaključni račun je predstavil župan mag. Marko Repnik s sodelavci. Skupni prihodki so v minulem letu znašali 6.043.816,32 evra, odhodki pa 5.686.452,82 evra. Proračunski presežek tako znaša 357.363,50 evra. Z upoštevanjem spremembe stanja sredstev na računih, neto zadolževanja in neto financiranja je bilo stanje sredstev zadnjega dne v minulem letu 532.218,90 evra. Po potrditvi zaključnega računa so svetniki obravnavali lokalni program kulture v Občini Prebold za obdobje 2024–2028 in ga dali v 14-dnevno javno obravnavo. Lokalni program kulture Občine Prebold je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in s katerim se ugotovita vloga kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. Lokalni program za kulturo opredeli prioritete, cilje in ukrepe za dosego ciljev ter določi kazalce za merjenje doseganja postavljenih ciljev. Sprejema se za obdobje petih let, za obdobje od leta 2024 do leta 2028. V nadaljevanju seje so se seznanili s poročilom o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Prebold v minulem letu. Občina je realizirala nakup zemljišča za rekonstrukcijo križišča na regionalni cesti v Latkovi vasi in nakup zemljišč pod kategoriziranimi javnimi cestami v katastrskih občinah Matke, Marija Reka in Latkova vas. V Latkovi vasi so kupili zemljišče za potrebe ureditve komunalne in urbane opreme znotraj lokacijskega načrta Latkova vas 1,2. Občina je tudi prodala nezazidano stavbno zemljišče za namen postavitve centrale operaterja T2 in še eno manjšo nezazidano stavbno zemljišče za potrebe zagotovitve gradbene parcele v skladu z lokacijskim načrtom. Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli še spremembe in dopolnitve Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti občine. Prav tako so sprejeli tudi Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Prebold. V zadnjem delu seje so svetniki potrdili Branka Derča za novega člana Krajevnega odbora Šešče in dali soglasje, da se za redno delovno uspešnost ravnatelja Glasbene šole Risto Savin Žalec nameni 5 % letne mase njegove osnovne plače. ARHIV OBČINE V Festivalni dvorani v Ljubljani je potekala konferenca Zlati kamen 2024, v slovenski javnosti najbolj odmevno strokovno srečanje na področju lokalne samouprave, kjer si izkušnje in poglede o razvojnih možnostih ter dobrih praksah izmenjajo najvišji predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki gospodarstva in tudi vladni predstavniki. Na dogodku vsako leto razglasijo razvojno najbolj prodorne občine Slovenije. Rdeča nit letošnjega izbora za nagrado zlati kamen je občinska prostorska politika. Občina Braslovče se je letos uvrstila na 53. mesto med vsemi slovenskimi občinami. S tem se je uvrstila med občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja ter jih odlikujeta solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Uvrstitev je občini prinesla zlati ISSO certifikat razvojne odličnosti za leto 2024. Certifikat sta prevzela direktorica občinske uprave Natja Šketa Miser in podžupan Primož Brinovec. Župan Jože Kužnik, Tone Mešič in Miha Sitar pri prerezu traku Obnovili cesto T. TAVČAR V nedeljo, 14. aprila, so v Andražu nad Polzelo po sveti maši predali namenu del ceste, ki povezuje dovozno cesto na relaciji mrliška vežica–cerkev Andraž nad Polzelo. V sklopu del so odstranili obstoječi asfalt, razširili vozišče na štiri metre, umestili nov oporni zid z ograjo, uredili odvodnjavanje in na novo uredili 17 parkirnih mest. Opisana gradbena dela v vrednosti 33.778,58 evra je opravil samostojni podjetnik Sašo Cizej. Vozišče je asfaltirala družba Strabag iz sredstev MODU, vrednost opravljenih del pa je 34.225 evrov. Simbolično odprtje ceste s prerezom traku so opravili župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Krajevnega odbora Andraž nad Polzelo Tone Mešič in najstarejši krajan Miha Sitar. Za lepo slovensko pesem je poskrbel Andraški oktet, za povezovanje dogodka Marija Plaskan Hodnik, za družabni del s pogostitvijo pa andraške gospodinje. T. TAVČAR T. TAVČAR Žalec ter Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Potrdili so tudi predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, da častna občana občine postaneta Jože Turinek in Vladimir Rančigaj, in sicer kot priznanje za življenjsko delo v lokalni skupnosti. Potrdili so tudi nove cene pomoči na domu, ki jo opravlja Zavod sv. Rafaela Vransko. Povišanje je vezano tako na rast stroškov dela kot na rast stroškov materiala in storitev. Predlog nove cene je 26,33 evra na uro, kar predstavlja 9-odstotno zvišanje glede na leto 2023. Ob 72-odsto- T. TAVČAR Več za gasilce Dva častna občana Na 11. redni seji v torek, 9. aprila, je občinski svet Občine Vransko obravnaval kar 20 točk dnevnega reda, med drugim pa je potrdil predlog, da častna občana Občine Vransko postaneta župnik Jože Turinek in Vladimir Rančigaj. Uvodoma je vranski občinski svet obravnaval in potrdil zaključni račun proračuna Občine Vransko za leto 2023. V nadaljevanju seje je svet po krajši razpravi potrdil še tri odloke, in sicer Odlok o sofinanciranju gradnje cest v Občini Vransko v drugi obravnavi, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Prejeli zlat certifikat tnem subvencioniranju Občine Vransko je strošek storitve pomoči na domu za Občino Vransko 19,01 evra, cena za uporabnike storitve pa znaša 7,32 evra na uro. Svetniki in svetnice so bili v nadaljevanju seznanjeni s poročili o poslovanju v letu 2023 UPI – Ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, II. OŠ Žalec, OŠ Vransko–Tabor, JZ Jožeta Potrate Žalec in Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko. Ob koncu seje je svet sprejel sklep o sofinanciranju obnove porušene kapele pri partizanskih grobovih na Čreti v višini 2.000 evrov. Na 10. redni seji 10. aprila so braslovški svetniki in svetnice razpravljali in sklepali o petnajstih točkah dnevnega reda. Najprej so bili člani sveta seznanjeni z letnim poročilom JZ Glasbena šola Risto Savin Žalec, JZ UPI – Ljudske univerze Žalec, JZ Medobčinske knjižnice Žalec ter JZ II. OŠ Žalec. V nadaljevanju so po krajši razpravi potrdili zaključni račun proračuna Občine Braslovče za lansko leto. Svet je v drugi obravnavi potrdil tudi dva predloga odlokov, in sicer Odlok o oskrbi s pitno vodo in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Svetniki so prav tako potrdili predlog sprememb in dopolnitev pravilnika za nabavo gasilskih vozil, ki jih sofinancira Občina Braslovče. Tako se sofinanciranje občine poveča za 15 odstotkov, sprememba pa velja tudi za že podpisane pogodbe o sofinanciranju, ki so v teku in še niso realizirane. Svetniki so bili ob koncu seje seznanjeni tudi s podpisom pogodbe s podjetjem VOC o takojšnjem začetku del sanacije plazu na Dobrovljah (ob cesti Partizanki) ter o sanaciji dotrajanega odseka Partizanke v dolžini približno 1,3 km na območju plazu z ustreznim odvodnjavanjem meteornih in zalednih podzemnih voda. Vrednost investicije po pogodbi znaša 669.199 evrov z DDV. OBČINE ŠT. 4 I april 2024 5 V Taboru svečano ob prazniku Naj prostovoljec D. NARAGLAV T. TAVČAR Ob prazniku so podelili tudi šest priznanj občine. Letošnji dobitniki priznanj z županom in podžupanom Minulo sredo, 17. aprila, je v Dvorani doma krajanov Tabor potekala slavnostna seja Občinskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku, ki so ga začeli praznovati že 6. aprila z občinskim turnirjem v namiznem tenisu, zaokrožili pa s tradicionalnim in tokrat jubilejnim 30. Šentjurskim sejmom. Slavnostno sejo so s koračnico pričeli Savinjski rogisti, ki so z glasbo na oder pospremili Zelenega Jurija in praporščake. Za njimi je slovensko himno zapela domača pevka in sopranistka Nina Kreča, zbrane pa je v nadaljevanju pozdravil moderator prireditve Alen Kovačič, predsednik KD Ivan Cankar Tabor, ki je tudi letos bilo organizator kulturnega dogajanja na slavnostni seji. Kulturni program so v nadaljevanju obogatili še mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Karla Leskovca, Savinjski rogisti, Nina Kreča in ženski vokalni sestav OK!tete. Podžupan Občine Tabor Žan Grobler je v svojem nagovoru postregel s svojim razmišljanjem o tem, kaj je lokalna skupnost: »Skupnost pomeni skupino ljudi, ki jih družijo skupna preteklost, sedanjost in prihodnost, potrebe in skupni cilji. Torej nas povezujejo okolje, izzivi in različne aktivnosti. Smo konglomerat različnih starostnih skupin, prepričanj in idej. Vsakdo izmed nas lahko prispeva k skupnosti z različnimi znanji, izkušnjami, energijo, delavnostjo in mnenjem. Vse to v naši občini s pridom uporabljamo, kar dokazujemo z aktivnostjo kar 21 društev, iz katerih prihaja tudi večina nagrajencev. Sodelovanje, prostovoljstvo in medsebojna pomoč pa so vrednote, ki krepijo vezi med nami in so podlaga za napredek. Ob izzivih vsakdana se je pomembno zavedati moči skupnosti nad posameznikom in možnosti, ki jih prinaša sodelovanje,« je še poudaril podžupan, nato pa izrekel zahvalo vsem, ki prostovoljno darujejo svoj čas, energijo in znanje ter s tem podpirajo lokalno skupnost. Med drugim je Žan Grobler postregel še z nekaterimi podatki o pridobitvah v njihovem okolju. Pri tem je izpostavil novo gasilsko vozilo, učni šolski čebelnjak, obnovo Zajčeve koče in asfaltirani cestni odsek na tej povezavi z občinama Zagorje in Trbovlje, pa sanacijo prvega plazu v Črnem Vrhu in obnovo prostora v domu krajanov za dodaten prostor vrtca. Ob zaključku se je zahvalil vsem občanom, sodelavcem v občinski upravi, županu Marku Semprimožniku, vsem občinskim svetnikom in izvajalcem, ki sodelujejo z njihovo občino, ter vsem sodelujočim na tej prireditvi, ki pomagajo pri tem in ostalih dogodkih, ki so jih in jih še bodo imeli v okviru občinskega praznika. Podžupan je v nadaljevanju podelil tudi priznanja občine. Za prizadevno delo na področju gasilstva in gasilskih tekmovanj sta ga prejela zakonca Ivana in Jožef Rančigaj. Bronasto plaketo je za doprinos k razvoju kmetijstva in zadružništva prejela Darinka Pikl. Srebrno plaketo Občine Tabor so prejeli: Feliks Zamuda za prizadevno delo v turističnem društvu in pri promociji občine, Karel Leskovec za požrtvovalno delo in umetniško vodenje Pevskega društva Tabor in za promocijo občine ter Anton Stiplovšek za požrtvovalno delo na področju gasilstva. Posebno priznanje župana za požrtvovalno delo pri razvoju lokalnega šolstva je prejel Branko Šketa, ki se je v imenu vseh nagrajencev tudi zahvalil za prejeta priznanja. Odprli nove prostore TD Tabor D. NARAGLAV Turistično društvo Tabor je minulo sredo pripravilo slovesno odprtje svojih novih prostorov, ki so v hiški blizu Jurjevega trga in tamkajšnje farne cerkve. Hani Zamuda je predstavila pomen nove pridobitve za njihovo društvo. Pred ureditvijo je svoje društvene prostore TD Tabor imelo v Domu krajanov, ker pa je nastala prostorska stiska za taborski vrtec, ki ima že nekaj časa en oddelek v tem objektu, so se izselili. Občina jim je v zameno dodelila prostore v majhni hiški, ki je bila pomožen objekt poleg stanovanjske hiše, ki jo je občina pred časom odkupila od nekdanjih lastnikov. Člani društva na čelu s predsednico Hani Zamuda so opravili veliko prostovoljnih delovnih akcij, preden so bili prostori nared. Morali so popolnoma obnoviti strop, stene, tla, vrata in okna, narediti novo električno napeljavo, urediti sanitarije, na koncu pa vse skupaj tudi smiselno opremiti. Tako je del sobe, ki je s pozidavo dela stene dobila še prostor za kuhinjsko nišo, namenjen splo- šnemu delu z vsemi predstavljenimi aktivnostmi društva. Drugi del prostora zajema predstavitev srednjeveškega časa, ki ga predstavlja tudi njihova dramska sekcija Ojstriška gospoda. Na stenah so likovne upodobitve gradov, ki so povezani z Veroniko Deseniško in Friderikom, se pravi stari grad Ojstrica, grad Veliki Tabor, od koder je Veronika bila, in Celjski grad. Poleg tega je v tem delu tudi nekaj replik orodja in orožja, ki je služilo upornim kmetom v kmečkem uporu, in še več drugih zanimivih pohištvenih in drugih elementov. Okno krasi tudi originalna kovinska rešetka iz nekdanjega gradu Ojstrica. V prostor so postavili tudi lutko Veronike v naravni velikosti, ki je oblečena v poročno obleko, staro okrog 100 let. Ob odprtju so se zbrali člani društva in nekateri gostje, ki so povezani z društvom. S sliko gradu Veliki Tabor jih je presenetila celjska likovnica, s strani občine pa je zbrane pozdravil in društvu čestital za opravljeno delo podžupan Žan Grobler. V četrtek, 18. aprila so v Braslovčah razglasili prostovoljca leta 2023. To je postal Miloš Dernač, ki je eden najbolj aktivnih in prepoznavnih članov PGD Parižlje – Topovlje, član štaba CZ Občine Braslovče, prvi posredovalec in vodja ekipe za reševanje na vodi. V letu 2023 je postal poveljnik GPO Braslovče, ob poplavah v avgustu 2023 je postal tudi vodja najbolj obsežne gasilske intervencije v zgodovini občine, ki se je zaradi dobrega vodenja in preudarnosti v kritičnih trenutkih končala brez smrtnih žrtev. Za nesebično, odgovorno in požrtvovalno pomoč ter viden doprinos na področju zaščite in reševanja v minulem letu mu je podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan na prireditvi minuli teden podelila priznanje za naj prostovoljca. Na javni poziv je prispel tudi predlog za še enega prostovoljca, Rudija Sedovška. Zahvalili so se mu za njegovo prostovoljno delo v več društvih in predvsem za njegov Miloš Dernač nepogrešljiv prispevek k obnovi Gradu Žovnek. Zbrane sta na prireditvi ob podelitvi navdušila glasbenika Jernej Dirnbeg in Tone Kregar iz znane slovenske glasbene skupine MI2. Potrdili odloka o vodi D. NARAGLAV V ponedeljek, 8. aprila, so se na svoji 10. redni seji zbrali svetniki OS Občine Tabor. Na njej so – kot v vseh občinah SSD – potrdili Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju teh občin. Potrdili so tudi zaključni račun občine za leto 2023. Poleg tega so se svetniki seznanili z letnim poročilom Zavoda sv. Rafael Vransko za leto 2023. Sprejeli so tudi sklep, s katerim so dali soglasje, da se razlika odhodkov nad prihodki v višini 2.645,00 evrov pokrije iz rezervacij za pokrivanje odhodkov oz. iz lastnih sredstev Zavoda sv. Rafaela Vransko. Dali so tudi soglasje k ceni storitev pomoči na domu v višini 26,13 evra z veljavnostjo od 1. 5. 2024 dalje. Subvencija iz pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev znaša 60 %. V nadaljevanju seje so svetniki podali še soglasje k dopolnitvi sistemizacije delovnih mest v OE Vrtec Tabor za šolsko leto 2023/2024. Seznanili so se tudi z letnimi poročili javnih zavodov s področja negospodarstva za leto 2023, katerih soustanoviteljica je Občina Tabor. V zvezi s tem so sprejeli več sklepov. Med drugim so dali soglasje JZ MSKŽ, da presežek prihodkov nad odhodki, ki ga izkazuje na dan 31. 12. 2023 za Enoto Tabor, v višini 495,48 evra porabi skladno s predlogom vodstva. Takšno soglasje so dali tudi JZ GŠ Risto Savin Žalec, ki izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 56.637,27 evra, JZ II. OŠ Žalec, ki izkazuje presežek v SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 www.terglav.si višini 3.708,00 evrov, in JZ ZD dr. Jožeta Potrate, ki izkazuje presežek v višini 103.856,00 evrov. Prav tako so dali soglasje za porabo presežka še JZ UPI – Ljudska univerza Žalec, ki izkazuje presežek v višini 58.709,00 evrov, in JZ Regijsko višje in visokošolsko središče Celje, ki izkazuje presežek v višini 5.249,00 evrov. V drugem delu seje so svetniki soglašali, da se odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec obravnava po hitrem postopku in da se sprejme v predlagani vsebini. Enako so to sklenili za odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ UPI – Ljudska univerza Žalec. Na mizi je bil tudi zaključni račun občine za leto 2023. Skupni prihodki so znašali 2.742.282 evrov, skupni odhodki pa 2.477.076 evrov. Proračunski presežek je tako 265.206,00 evrov. Po potrditvi zaključnega računa so svetniki dali še soglasje k stališčem do vseh pripomb in predlogov, ki so bili podani v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka SD OPPN. Ob tem so sklenili, da se sprejmejo odgovori na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve prostorskega akta: spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta Tabor – jug, ki sta jih 27. marca letos pripravila načrtovalec prostorskega akta Gorazd Furman Oman, s. p., iz Celja in pripravljavec akta Občina Tabor, Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Sprejeli so tudi sklep, da se na parc. št. 1806/1, k. o. 1009, Ojstriška vas, vpiše zaznamba grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska pot. 6 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 Gasilci na skupščini D. NARAGLAV Predsednik GZ Prebold Marjan Golavšek: »Glavna naloga Gasilske zveze Prebold je, da naši operativni gasilci, članice, veterani in mladina dobijo pravilno informacijo, dobro podporo in pomoč.« Predsednik GZ Žalec med predajo spominskega priznanja preboldskemu županu V dvorani PGD Matke je na prvi spomladanski dan potekala 25. skupščina Gasilske zveze Prebold, ki ima že leto dni novo vodstvo, na čelu s predsednikom Marjanom Golavškom iz PGD Matke in poveljnikom Klemnom Verkom iz PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka. Na skupščini je vse prisotne delegate in goste pozdravil predsednik GZ Prebold Marjan Golavšek, ki je podal poročilo o delovanju zveze v minulem letu. Ob tem je izpostavil 18. kongres Gasilske zveze Slovenije v Žalcu in katastrofalne poplave v začetku avgusta. Še pred tem je spregovoril tudi o lanskih volitvah za petletni mandat, kjer je prišlo do sprememb tudi na nivoju Savinjsko-šaleške regije. Iz GZ Prebold je Klemen Verk postal podpoveljnik regije, Tatjana Plaskan pa podpredsednica Komisije za žene. V organih Gasilske zveze Slovenije je ponovni mandat za predsednika arbitraže GZS dobil Matjaž Debelak, tako da so člani GZ Prebold zastopani tako na državnem kot regijskem nivoju. V povezavi s poplavo in intervencijami, ki so bile, pa je dejal: »Ponovno smo dokazali, da smo kos vsaki nalogi in da si sistema zaščite in reševanja tudi na nivoju Občine Prebold ni mogoče zamisliti brez nas, gasilcev. Ponovno se lahko vprašamo, tako kot vsako leto, kje so meje za naše delo, kje so meje naših zmožnosti. Tudi leto, ki je pred nami, bo kot vsako polno izzivov za nadaljevanje dela, za razvoj in utrditev naše organizacije. Za uresničevanje smelih načrtov, ki so pred nami, bo treba vložiti veliko dela, predanosti organizaciji in kot vedno našega prostega časa. Tu ni skrbi, saj smo v dolgi zgodovini gasilstva vedno dokazali, da v duhu prostovoljstva in pomoči sočloveku znamo, hočemo in zmoremo organizirati naše vrste in izpeljati vsakršno nalogo, ki se v okviru naših pristojnosti postavi pred nas. Glavna naloga Gasilske zveze Prebold je, da naši operativni gasilci, članice, veterani in mladina dobijo pravilno informacijo, dobro podporo in pomoč. Kljub našim prizadevanjem pa seveda ne bi bili uspešni, če ne bi imeli podpore v vodstvu Občine Prebold, kjer imamo resnično veliko pomoč, tako v finančnih sredstvih in moralni pomoči kot pri opremi za opravljanje javne gasilske službe.« Pohvalno se je v svojem poročilu izrazil tudi poveljnik GZ Prebold Klemen Verk, ki je ob tem dejal, da sta minuli dve leti bili za slovenske gasilce in tako tudi za GZ Prebold zelo težki. Leto 2022 je prineslo največji požar v zgodovini Slovenije, lansko leto pa najobsežnejše in najbolj uničujoče poplave v zgodovini Slovenije. »V lanskem letu smo zabeležili kar 117 intervencij oziroma dogodkov v naši gasilski zvezi. Najobsežnejše intervencije so zahtevale majske poplave v Svetem Lovrencu in poplave v mesecu avgustu, ki so zlasti prizadejale industrijsko cono in stanovanjske hiše v Latkovi vasi. Zaradi naravnih nesreč smo imeli 48 intervencij, 7 je bilo požarov, v kar 61 primerih pa je bila potrebna tehnična pomoč. Po zbranih podatkih iz programov SPIN in VULKAN smo v večini primerov bili aktivirani preko ReCO Celje, pri tem pa je sodelovalo 1105 operativnih gasilcev. Skupaj so po ceniku Gasilske zveze Slovenije nastali stroški v višini 127.416 €.« V nadaljevanju je Klemen Verk še podrobneje predstavil delo in aktivnosti v avgustovskih poplavah, nato pa posegel še na področje usposabljanja, tekmovanj ter tehnike in zaščite. Pri slednjem je izpostavil, da so zelo veseli, da je GZ bogatejša od lani še za eno vozilo s cisterno. PGD Latkova vas je prejelo vozilo GVV-2, v letošnjem letu pa bo novo vozilo za prevoz moštva GVM-1 prejelo še osrednje društvo. PGD Groblja bo bogatejše za brezpilotno letalo – dron. Skupaj z občino je narejen tudi srednjeročni plan nabave vozil in opreme do leta 2028. Gre za nekaj dodatne opreme in zamenjavo obstoječih vozil zaradi starosti. V preteklem letu je bil narejen temeljit pregled osebne zaščitne opreme po društvih glede na njihovo življenjsko dobo in število operativcev. Večina društev je zadovoljivo opremljenih, bo pa v nekaterih društvih treba več sredstev nameniti za osebno zaščitno opremo gasilcev, je med drugim še povedal poveljnik. Zbor mladih gasilcev GZ Žalec D. NARAGLAV V Kulturnem domu Vransko je bil marca zbor mladih gasilcev GZ Žalec, ki so se ga udeležili mladi iz 32 gasilskih društev, ki so vključeni v Gasilsko zvezo Žalec, predstavniki mladih iz sosednjih gasilskih zvez in predstavniki vodstva GZ. V GZ Žalec je vključenih 1171 mladih. Predsednica Mladinske komisije pri GZ Žalec Lidija Krk je v svojem poročilu predstavila delovanje MK GZ Žalec, vmes pa so svoje vtise iz posameznih aktivnosti predstavili tudi mladi iz PGD Velika Pirešica, Dobriše vasi–Petrovče, Prekope, Andraža nad Polzelo in Trnave. Predsednica je povedala, da je delo potekalo predvsem v znamenju mladinskega državnega tekmovanja in 18. kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki ga je gostila GZ Žalec. Na državnem mladinskem tekmovanju 23. septembra v Gornji Radgoni so med drugim mladinci iz PGD Drešinja vas postali državni prvaki, mladinke iz PGD Andraž nad Polzelo pa državne podprvakinje. Pionirji iz PGD Grajska vas so dosegli 4. mesto. Junija so pripravili tekmovanje v gasilski orientaciji, izpeljana pa je bila tudi prva tekma v pokalnem tekmovanju mladine SŠ regije ter hkrati mladine GZ Žalec. V skupnem seštevku pokalnega tekmovanja so med najboljšimi bili pionirke PGD Andraž nad Polzelo (1. mesto), pionirji iz PGD Drešinja vas (2. mesto), pionirji iz PGD Grajska vas (3. mesto), mladinke iz PGD Andraž nad Polzelo (1. mesto) in mladinci iz PGD Drešinja vas (2. mesto). Lani so izpeljali tudi gasilske kvize na nivoju GPO GZ Žalec in regijskem nivoju, kamor se je uvrstilo devet ekip. Na državno tekmovanje so se uvrstili pionirji iz PGD Velika Pirešica, ki so tam potem zasedli 8. mesto, in gasilke pripravnice iz PGD Kapla– Pondor, ki so dosegle 14. mesto. Na gasilskem orientacijskem tekmovanju v GPO Vransko je sodelovalo 81 ekip, od tega se je 17 ekip uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Grajski vasi. Dve ekipi sta nato v septembru nastopili na državnem tekmovanju. Gasilke pripravnice iz PGD Kapla–Pondor so zasedle 6. mesto, gasilci pripravniki iz PGD Dobriša vas–Petrovče pa 21. mesto. V gozdni šoli taborniškega centra ob Bohinjskem jezeru so lani pripravili tudi letovanje gasilske mladine GZ Žalec, ki se ga je udeležilo 50 mladih in 10 mentorjev. Zaradi avgu- stovskih poplav je odpadlo srečanje mladine v GPO Žalec. Pripravili so srečanje mentorjev mladine GZ Žalec in srečanje mladine GZ Žalec s kopanjem v Laškem. Na zboru so potrdili tudi letošnji program dela MK GZ Žalec. Zbor se je zaključil s predajo mladinskega prapora iz rok mladih gasilcev GPO Vransko v roke mladim predstavnikom GPO Braslovče. Sumi gospodarske kriminalitete LUCIJA GROBLER Med osumljenimi kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kot so sporočili iz PU Celje, sta tudi dva zaposlena v JZ ZD Jožeta Potrate, direktorica dr. Hana Šuster Erjavec pa je minuli petek za Utrip povedala, da ena osumljena oseba ni več zaposlena v ZD Žalec, druga pa trenutno ni na delovnem mestu, zoper njo pa so sproženi ustrezni postopki. S Policijske uprave Celje so sicer 28. marca sporočili, da so kriminalisti Oddelka za preiskovanje gospodarske kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije na PU Celje zaključili s predkazenskim postopkom v zvezi s preiskavo sumov storitev 40 kaznivih dejanj s področja korupcije, kazenskopravno kvalificiranih kot nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu Kazenskega zakonika RS (KZ-1) in nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1. 26. in 27. marca 2024 so na podlagi usmeritev Specializiranega državnega tožilstva in izdane sodne odredbe na območju policijskih uprav Celje in Novo mesto opravili deset hišnih preiskav. Direktorica dr. Hana Šuster Erjavec je potrdila, da so jo opravili tudi v ZD Žalec. Pri hišnih preiskavah je sodelovalo 40 kriminalistov in policistov PU Celje. Očitanih kaznivih dejanj je osumljenih sedem fizičnih oseb, trije samostojni podjetniki in zastopnika dveh gospodarskih družb, ki so od leta 2022 z javnim zdravstvenim zavodom z območja PU Celje z vnaprej dogovorjenim sodelovanjem delovali na način, da so storitve, potrebne za nemoteno delovanje zavoda, katerih vrednost je sodila v okvir tako imenovanih evidenčnih javnih naročil, organizirali z izbiro favoriziranih ponudnikov, ki so sami priskrbeli konkurenčne ponudbe, kar pomeni, da je zavod postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno in ne v skladu z načeli o javnem naročanju in dobrem gospodarjenju z javnimi sredstvi. Kot so še sporočili, so s preiskavo ugotovili tudi, da sta osumljenca, zaposlena v JZ Zdravstveni dom Jožeta Potrate Žalec, pred formalno izvedbo posla osumljenim izvajalcem sporočala podatke o višini sredstev, ki jih ima zavod na razpolago za izvedbo posameznega posla. S tem sta favoriziranemu ponudniku omogočila, da se je s ponudbo čim bolj približal maksimalni vrednosti razpoložljivih sredstev zavoda. Na ta način so favorizirani ponudniki cene storitev v zameno za pridobitev posla dvignili do 30 odstotkov takrat Predsednica mladinske komisije in predsednik GZ Žalec z ekipo mladink iz PGD Andraž nad Polzelo, ki je na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto. veljavnih cen na trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenih v zavodu oziroma neupravičeno bogatenje favoriziranega ponudnika na račun javnih sredstev. S preiskavo zaenkrat še ni bilo ugotovljeno, da bi se dogovarjanja preiskovanih poslov nanašala na dobavo medicinske opreme oziroma zdravil, temveč izključno na investicije oziroma materialno-tehnična sredstva in storitve, potrebne za nemoteno delovanje javnega zavoda. O tem, kakšne postopke so sprožili in kakšni so odzivi, smo vprašali tudi direktorico JZ ZD Jožeta Potrate Žalec dr. Hano Šuster Erjavec, ki nam je minuli petek sporočila, da je v zdravstvenem domu zaposlena le še ena od osumljenih oseb: »Druga oseba, ki je vpletena in povezana z ZD, ni več zaposlena v našem zdravstvenem domu. Zoper osumljeno osebo tečejo vsi potrebni postopki tudi s strani našega zavoda. Ta oseba trenutno ni na delovnem mestu. Gre za preiskavo, ki jo vodi Sektor kriminalistične policije Celje, zadeva je v predkazenskem postopku.« Ob tem je dr. Hana Šuster Erjavec dodala še: »Naše mnenje je, da če nekdo pri delu zlorabi svoja pooblastila in svoje delovne dolžnosti, moramo do tega zavzeti ničelno toleranco. Zadeva naj se razišče, odgovorne pa ustrezno kaznuje. Kriminalistom, ki preiskujejo zadevo, smo zato omogočil preiskavo v ZD in dostop do vseh podatkov, za katere so ti ocenili, da bi lahko pripomogli do razkritja in razrešitve primera. Kriminalisti doslej po nam znanih podatkih niso zaznali napak ali nepravilnosti v postopkih, ki jih je vodil naš zavod. Kljub temu smo izvedli interni strokovni nadzor, ki bo pod drobnogled postavil delo te osebe, ki jo bremeni določilo 241. člena KZ-1. Zadeva je v predkazenskem postopku, zato zavod zaradi interesa preiskave ne more dajati več informacij.« V ZD Žalec so se že jeseni 2021 srečali s sumi gospodarske kriminalitete, ko sta dva zaposlena proti plačilu izdajala potrdila o cepljenju. Nepravilnosti so v domu zaznali pri vnosu podatkov o cepljenju v elektronski register. Opravljen je bil tudi izredni interni nadzor, ki naj bi potrdil sum hujše kršitve delovnih obveznosti pri dveh zaposlenih sodelavcih s področja zdravstvene nege, ki so jima 4. novembra 2021 izdali izredno odpoved, primer pa predali kriminalistom. Marca letos je bil zaključen delovnopravni postopek zoper dva sedaj bivša zaposlena v ZD Žalec s področja zdravstvene nege, o tem pa je dr. Hana Šuster Erjavec povedala: »Višje delovno in socialno sodišče je odločilo, da je bilo postopanje delodajalca ZD Žalec v celoti pravilno, tako postopkovno kot vsebinsko. Zahtevka tožečih strank sta bila zato v celoti zavrnjena.« PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 Šentjurski sejem tridesetič D. NARAGLAV V Taboru praznujejo v spomin na drugi slovenski kmečki upor, ki se je začel leta 1635 na gradu Ojstrica, hkrati pa aprila goduje tudi Sv. Jurij, farni patron njihove župnijske cerkve. Eden od osrednjih dogodkov je bil blagoslov novega gasilskega avtomobila s predajo ključev poveljniku društva Minula aprilska nedeljo je bila v kraju pod Krvavico v Občini Tabor v znamenju jubilejnega 30. Šentjurskega sejma, ki je tudi najmnožičnejša in najbolj pestra prireditev v okviru praznovanja njihovega občinskega praznika. Pestro sejemsko dogajanje se je pričelo že v jutranjih urah s prihodom vseh tistih, ki so se odločili s svojimi proizvodi sodelovati na sejmu, ki je začel delovati od osme ure zjutraj. Tako kot običajno je bila uvod v sejem sveta maša v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Jurija, kjer so si Dvorana doma krajanov je bilo tudi tokrat prostor več razstav in predstavitev obiskovalci lahko ogledali tudi Plečnikovo krstilnico. Sledila je parada, na kateri so predstavili konjeniki KD Mustang Gomilsko s svojo Žovneško konjenico, Turistično društvo s svojo Ojstriško gospodo in njihovimi gosti iz Hrvaške iz Desnića in Jakovlja, hmeljske starešine s svojo hmeljsko princeso, gasilska in ostala društva Občine Tabor, ljubitelji starodobnih motorjev in avtomobilov in številni traktorji znamke Steyr, ki so združeni v Steyr klubu Spodnje Savinjske doline. Po končani paradi so uradno odprli sejem, zbrane pa je nagovoril župan Marko Semprimožnik in vsem zaželel prijetno sejemsko in zabavno druženje na tokratnem tradicionalnem sejmu, ki bi bil že 32. po vrsti, če ne bi bilo epidemije Covida-19. Pod velikim šotorom je nato potekala gasilska slovesnost z blagoslovom novega gasilskega avtomobila GVC-1, ki ga je opravil duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat. Po končanem blagoslovu je sledila prireditev Tabor ima talent. Na odru se je občinstvu predstavilo precej posameznikov, duetov in skupin, ki so peli, igrali ali plesali in dokazovali, da imajo v Taboru res veliko talentov. Poleg tega so si obiskovalci lahko nedaleč stran od šotora, v katerem je svoje delo predstavil tudi Judo klub OBVESTILO CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU Za KME ni učinkovitega zdravila, okužbo pa s hitro odstranitvijo klopa težko preprečimo, saj se virus KME v nas prenese že nekaj minut po vbodu okuženega klopa. Edina učinkovita zaščita proti KME je cepljenje. V ZD ŽALEC POTEKA CEPLJENJE VSAK DELOVNI DAN. Za cepljenje se lahko naročite na telefonsko številko: 051 304 352. Cepilni center Žalec Shido, ogledali sekaško tekmovanje Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Pod kozolcem kmetije Lukman je bila na ogled razstava Savinjskega društva gojiteljev malih živali. V okviru sejma pa se je zvrstilo še več drugih aktivnosti in razstav. Med drugim je v dvorani Doma krajanov prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet, razstava ročnih del in razne obrti Vide Strožič in Jožice Drobež, lesenih izdelkov in nakita Andreje Goropevšek, lesenih miniatur in skulptur Franca Parašuha, razstava družine Cukala iz Ojstrške vasi, foto sekcije KD Ivan Cankar Tabor in sestavljenk Tomaža Močenika. Na ogled je bila tudi likovna razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z gasilci v lepšo prihodnost, katera dela so ustvarjali likovniki iz KUD Polzela in KUD Žalec na željo Gasilske zveze Žalec ob lanskem gasilskem kongresu. Navduševali so tudi starodobni motorji Kluba starodobnih vozil sv. Jurij ob Taboru. Na ogled je bila Medena zgodba s predstavitvijo čebelarstva na Slovenskem in v Taboru, v prostorih občine pa tudi likovna razstava Julijane Juhart, vodje likovne sekcije Mavrica KD Ivan Cankar Tabor. Za družabni del in vesele ritme je poskrbela gasilska veselica, najprej z ansamblom Hmeljbojsi z Laro Pesjak, nato pa so oder zavzeli Modrijani, ki so, da se je veselično vzdušje jubilejne 30. prireditve zavleklo vse do poznih nočnih ur. Na čelu povorke v Taboru je vedno Žovneška konjenica V tokratni povorki so kot gostje TD Tabor in Ojstriške gospode sodelovali tudi kuberaši iz Hrvaške Posebna zahvala botrom V petek, 12. aprila, je Prostovoljno gasilsko društvo Ojstriška vas–Tabor v dvorani Doma krajanov v Taboru pripravilo slavnost v zahvalo vsem botrom za donacije za novo gasilsko vozilo – avtocisterno. Vozilo so uradno predali namenu minulo nedeljo, 21. aprila, na 30. Šentjurskem sejmu. Vozilo je stalo 107.000 evrov, nadgradnja 150.000 evrov, oprema pa 55.000 evrov. Skupna vrednost vozila z opremo je tako 312.000 evrov. Župan Marko Semprimožnik je ob tem izrazil veliko veselje, da je ta projekt uspel, in gasilcem čestital za vsa njihova prizadevanja in požrtvovalnost, ki jo izkazujejo na vsakem koraku. Čestitke in priznanje društvu je na slovesnosti dodala še namestnica predsednika GZ Žalec Lidija Krk. Zahvale botram in botrom sta ob asistenci članic društva podeljevala predsednik in poveljnik PGD Ojstriška vas–Tabor Peter Jezernik in Grega Serdoner. Skupno je bilo podeljenih kar 120 zahval, od tega 53 bronastim botrom, 33 srebrnim, 30 zlatim in 10 diamantnim botrom. Posebna zahvala je bila dana Občini Tabor, ki je prispevala okrog dve tretjini sredstev. Svečanost so s kulturnim programom popestrili mlada pevka Gaja Topovšek, violinistka Lucija Topovšek in harmonikaš Taj Brečko. Velika pridobitev, nov gasilski avto PRODAJALNA Že imate vse za popolno zelenico? Robotske kosilnice, traktorji, riderji in še več! NAKUPUJTE NA SPLETU prodajalna.uniforest.si 03 777 14 00 | Latkova vas | Celje | prodajalna.uniforest.si 7 8 OSREDNJE TEME ŠT. 4 I april 2024 Desetletnica medgeneracijskega delovanja Hiše Sadeži družbe BINA PLAZNIK V avli Doma II. slovenskega tabora je medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe 9. aprila obeležil okroglo obletnico – 10 let delovanja. Hiša je sicer poslovna enota Slovenske filantropije, nacionalnega združenja za promocijo prostovoljstva. Prva delavnica, ki sta jo v Hiši 4. februarja 2014 izvedla gostinca, upokojenca Marjana in Jože Glinšek, je bila kuharska delavnica. Uradna otvoritev Hiše je ob podpori Občine Žalec sledila 20. februarja 2014. V tem času je 243 prostovoljcev izvedlo več kot 8.000 brezplačnih delavnic, dogodkov in aktivnosti za vse generacije in opravilo 27.570 prostovoljskih ur. V Hišo, ki je locirana na Hmeljarski 3 v Žalcu, prihajajo obiskovalci iz celotne Spodnje Savinjske doline in tudi drugih regij. Hiša je kot social- vsem, kar ni lepo.« Kot je že omenila dr. Barbara Lužar, Občina Žalec od vsega začetka podpira prostovoljsko dejavnost in Hišo, kar že osem let potrjuje tudi naziv »prostovoljstvu prijazno mesto«, lansko leto pa je bila Občina Žalec izbrana tudi za gostiteljico nacionalnega dogodka »slovesni dan prostovoljstva«. Janko Kos, župan Občine Žalec, je v svojem nagovoru med drugim povedal, da je pred leti sicer površno poznal delovanje Slovenske filantropije ter da v Žalcu delujejo prostovoljci, dokler ga nista Ustvarjalke Veselih uric pletenja in kvačkanja novarstveni program dobro vpeta v lokalno okolje in prinaša doprinos tako meščanom Občine Žalec kot tudi drugim prebivalcem Slovenije. Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, se je v nagovoru zahvalila vsem prostovoljcem. Spomnila se je začetkov in podpore vseh vpletenih oseb, med katerimi sta bila takrat ključna za obstoj Janko Kos, župan Občine Žalec, in Tereza Novak, bivša izvršna direktorica Slovenske filantropije: »Deseto leto smo že skupaj. Z nami je sodelovalo že več kot 240 prostovoljcev, ki so spletli zelo zanimive, ustvarjalne, srčne zgodbe, nova prijateljstva, pridobili nova znanja in skupaj smo gradili zgodbo o uspehu.« Zaključila je z besedami: »Gremo novim zmagam naproti.« Na dogodku je spregovorila tudi Anica Mikuž Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki je delovanje v Žalcu označila kot »dragulj dejavnosti Slovenske filantropije«, saj da je v desetih letih slišala same dobre stvari o dogajanju v Žalcu. Sodobni čas je označila za vladavino egoizma in individualizma, zato je še toliko bolj vesela takšnih skupnosti, kjer ljudje gradijo skupaj. Pred osemdesetimi leti je imela v Gotovljah babico, ki je bila učiteljica. Večkrat jo je z družino obiskala. Od nje se je naučila, kako dobronamerne so lahko učiteljice in koliko lahko pomagajo otrokom. »S tem želim povedati, da kadar se dogaja dobro, to ni nikoli izgubljeno. Včasih si mislimo, koliko slabega in zla je na svetu, ampak zelo pomembno je, da se spomnimo, da se dogaja tudi veliko dobrega, in to je tisto, kar daje smisel življenju ter nam pomaga, da lahko živimo z sodelavki prepričali, da lahko v Žalcu naredijo nekaj več: »To sta bili Tanja Razboršek Rehar, takratna direktorica občinske uprave, in Danica Jezovšek Korent, ki je bila direktorica Razvojne agencije Žalec. Verjeli sta, da lahko na področju prostovoljstva naredimo veliko več, če se organiziramo. Predlagali sta mi projekt srčnega, čustvenega dekleta, polnega energije, dr. Barbare Lužar, ki nas je odpeljala pogledat medgeneracijski center v Mursko Soboto. Tam sem se navdušil nad njegovim delovanjem. Povezali smo se s takratno izvršno direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak …« Skratka, delo Hiše in njihovo ustvarjanje spremlja že od vsega začetka; izrazil je veselje, da so tako uspešni. Govor je zaključil z obljubo, da bo še naprej podpiral delovanje Hiše. Tudi govornik mag. Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije, je čestital ob obletnici: »Živimo v času individualizma in času, ko se dogajajo družbene spremembe, zato sta solidarnost in povezovanje v takih okoliščinah še bolj pomembna. Omogočanje prostovoljskega delovanja je izjemnega pomena, saj pomaga graditi bolj povezane, solidarne in odporne skupnosti, ki so pripravljene na izzive sodobnega časa. To se je najbolj pokazalo lani v poplavah, ko so tudi prostovoljci iz Hiše pomagali.« Sledila je podelitev priznanj prostovoljcem in društvom, ki sta jih podelila dr. Barbara Lužar in mag. Franci Zlatar. Posebne zahvale so prejele kvačkarice hobotnic za novorojenčke, ki so v Žalcu prostovoljke že od leta 2017 in so jih do sedaj ustvarile že več kot 3000. V avli so pripravili tudi razsta- Dolgoletna prostovoljka Erna Kumperger nje in rožo. Program praznovanja je povezovala moderatorka Lidija Koceli, v programu pa so nastopili Srednjeveška skupina Galiarda iz Celja ter s pevskimi, glasbenimi in plesnimi točkami sorojenca Ajda in Lev Jevšovar, Petra Romih, Maša Jelen, Rok Mlakar in Bogdan Nakov, pevke Društva Most, plesalci s hip-hop točko, Justina na harmoniki in trije mladi mentorji šolske improlige Društva Impro. Praznovanje so sklenili z neformalnim druženjem ob pogostitvi. vo ročnih del ustvarjalk Veselih uric pletenja in kvačkanja ter razstavo likovnih del, med drugim Erne Kumperger, ki že peto leto vodi likovne ustvarjalnice. Erna Kumperger je povedala, da je Hišo Sadeži družbe Žalec spoznala skoraj na njihovem začetku kot uporabnica v likovni delavnici, kasneje je postala prostovoljka: »Delo v Hiši mi pomeni druženje in prenos svojega znanja naprej. S tem tudi sama napredujem v svojem delu, učim se novih spretnosti in spoznavam nove možnosti. Skratka, drug drugemu smo navdih. Kljub temu da delaš zastonj, veliko pridobiš. Hvala zaposlenim in vsem prostovoljcem, da skupaj ustvarjamo prostor druženja, sodelovanja in novih priložnosti.« Fani Robič se je v družbi nekdanjih sošolcev Jožeta in Srečka v imenu vseh prostovoljcev, uporabnikov in zaposlenih zahvalila vodji Hiše Barbari. Med drugim je povedala: »Počaščeni smo, da smo lahko obiskovalci Hiše, hvaležni smo stroju, ki vse to poganja, ter duši in srcu Hiše, naši Barbari.« Podarili so ji lastnoročno izdelano grafiko, prizna- Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuž Kos Prostovoljci, uporabniki in zaposleni so se zahvalili vodji Hiše sadeži družbe dr. Barbari Lužar. Dan za spremembe štirinajstič BINA PLAZNIK Vseslovenska prostovoljska akcija »dan za spremembe« je nastala z namenom spodbujanja ljudi, da aktivno pristopijo k odzivanju na potrebe svoje skupnosti. Ob Ribniku Vrbje so se 6. aprila zbrali prostovoljci Hiše Sadeži družbe Žalec, Koronarnega kluba Žalec, Društva za razvoj civilnih iniciativ Most Žalec, Društva prijateljev mladine Občine Žalec, Ozare Ljubljana – enota Celje, PGD Vrbje in Mladinskega centra Žalec ter skupaj obeležili prostovoljski praznik »dan za spremembe«. Slovenska filantropija že vse od leta 2010 v začetku pomladi vabi ljudi, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci. Na ta dan se lotevajo konkretnih dejanj, s katerimi izboljšujejo življenje v svojem okolju in v širši družbi. Prvi dan za spremembe so organizirali 24. marca 2010. Na ta dan so v različnih krajih po Sloveniji potekale številne prostovoljske akcije, ki so jih pripravili v sodelovanju s prostovoljskimi organizacijami in občinami. Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, je povedala, da so letos v okviru Slovenske filantropije organizirali že 14. dan za spremembe: »Pripravili smo pestro dogajanje, med drugim so nam iz Centra za krepitev zdravja merili krvni tlak in holesterol. Gasilci so predstavili, kako ravnajo v nesrečah in kako jim Nalezljivo veselje udeležencev akcije »dan za spremembe« lahko pri tem pomagamo. S koronarnim klubom smo prehodili srčno pot. Mladi iz mladinskega centra so prikazali akrojogo, iz naše hiše smo spoznali kardio vadbo. Ob dnevu za spremembe pozivamo ljudi, da se za en dan prelevijo v prostovoljce, se pridružijo kateri izmed akcij, ki so na ta dan organizirane v vseh lokalnih in mestnih okoljih, da pomagajo lokalni skupnosti, naredijo kaj dobrega zase in za druge ter preživijo čudovit dan v super družbi. Vedno so z nami tudi predstavniki Občine Žalec in tako je bilo tudi tokrat.« OSREDNJE TEME ŠT. 4 I april 2024 9 Slovensko-albanski večer za razbitje stereotipov BINA PLAZNIK Zoja Lešnik iz Mladinskega centra Žalec: »Slovensko kulturo želimo približati albanski in albansko slovenski.« Mladinski center Žalec je v sodelovanju s Hišo Sadeži družbe Žalec 12. aprila organiziral slovensko-albanski kulinarični večer, ki so ga zaradi primerne infrastrukture pripravili v Hiši Sadeži družbe. Ideja projekta je zasnovana predvsem na skupni prepoznavi problematike lokalnega okolja, ki znatno vpliva na kakovost življenja manjšin, hkrati pa se v okolju pojavlja medkulturna napetost. V mladinskem centru s projektom želijo vsaj delno osmisliti to napetost, se o njej pogovoriti, jo prepoznati in nanjo reagirati. »Kljub vse večjemu porastu albanske skupine prebivalcev v okolju ni prišlo do pozitivnejših sprememb. Nasprotno, nastala so trenja, ki postajajo vse bolj vidna. Zavedamo se, da projekt problematike ne bo razrešil, zagotovo pa bo prvi korak k naslavljanju stereotipov in zavedanja, učenja o priseljencih. Pri širši publiki želimo razširiti dejstvo, da gre za ljudi, ki so sosedi, prijatelji in ne tretjerazredni državljani. Želimo jim prikazati, da so to ljudje, ki imajo za seboj težke zgodbe, hkrati pa v obstoječe okolje prinašajo sveže spremembe in novosti. Zavedamo se, da je strah v začetnih fazah seveda pričakovan, a omenjena skupina je v okolju že več let, zato želimo strah direktno nasloviti in dokazati, da ni utemeljen. Projekt predvideva zabavne dogodke, katerih glavni namen je povezovanje in sproščanje. Z leve: Pranvera, Floriana in Aurora, Pranverina hči Preko tega bomo posameznikom iz okolja pomagali lažje premagati morebitni strah. Končni izdelek, knjižica, bo na voljo v e-obliki, nekaj izvodov pa tudi v papirnati. Predstavljala bo prvi korak pri medkulturnem povezovanju v okolju. Glavni cilj je torej javnost poučiti o skupini, ki ima znatno manj priložnosti. Naprej pa so cilji ti, da se na zabaven, a poučen način kulturo predstavi in omogoči varen prostor za dialog. Projekt sofinancira EU,« so o tem zapisali na družbenem omrežju. Zoja Lešnik, vodja projektov v MC Žalec in koordinatorka omenjenega projekta, je dodala: »Super bi bilo, da bi lahko priseljence vključevali v našo družbo. Slovensko kulturo želimo približati albanski in albansko slovenski. Naš cilj je medkulturno sodelovanje in druženje. Pranvera je trenerka petim dekletom, ki delujejo na projektu, zaposlena je na II. OŠ Žalec, ima veliko dela s prevajanjem in pomaga na vseh dogodkih v sklopu projekta.« Pranvera Lutolli je rojena v Sloveniji in poudarja, da moramo Naj takšna druženja prinesejo boljše sobivanje Slovencev in Albancev. preseči škodljive stereotipe: »Ta večer pomeni, da se želimo približati priseljencem ter pripadnikom tuje kulture pokazati, da so v družbi sprejeti. S tem se nam bodo predali in bo tudi integracija v slovensko kulturo lažja. Drugačnost je nekaj, kar nas bogati. Če bomo tako odprti, da bomo sprejeli to drugačnost, se bodo tudi stereotipna razmišljanja, ki jih imamo do drugačnih kultur, ublažila. Konec koncev smo vsi ljudje in pomembno je, da sobivamo skupaj, ne glede na to, kdo smo in od kod prihajamo. Ljudje prihajajo v novo okolje zaradi želje po boljšem življenju in ne zato, da bi prevzeli tukajšnjo državo in okolje. Ljudi je po navadi strah, da bodo tujci prevzeli državo. Daleč od tega. Pridejo, zaživijo in lažje bi jim bilo, če bi bili sprejeti.« Floriana Bilalli je dijakinja drugega letnika Srednje zdravstvene šole, v Sloveniji živi deset let in aktivno sodeluje v slovensko-albanskem projektu: »Rada se vračam domov, pogrešam dedija in babico, ki živita v Albaniji. Tukaj pa je kvaliteta življenja veliko boljša. S Pranvero se poznava že od prej. Ta program pa naju je povezal, saj je povezan z najino skupno narodnostjo in mentaliteto. Z veseljem sodelujem pri projektu.« Kako se znajti na poti samozdravljenja? BINA PLAZNIK Osebna zgodba Monike Marn, ki je kljub bolezni in ne najlažjim okoliščinam magistrica prava, podjetnica in aktivna nevladnica, ki med drugim vodi medgeneracijski center na Vranskem. Navdih je našla tudi v knjigah. V Medgeneracijskem centru v Preboldu so 16. aprila organizirali predavanje Monike Marn z naslovom Pot samozdravljenja. Zgodbo gostje je predstavila in pogovor z njo vodila Mirica Reberšek. Monika Marn – in z njo njena družina – se je pred malo manj kot 30 leti morala soočiti z diagnozo otroškega revmatizma in posledično s težavami z očmi, kar je privedlo do tega, da danes na eno oko ne vidi, na drugo pa le nekaj odstotkov. Kljub ne najlažjim okoliščinam je magistrica prava, podjetnica in aktivna nevladnica (med drugim vodi medgeneracijski center na Vranskem in tudi gasilstvo ji ni tuje). Lansko poletje jo je zopet doletelo hudo poslabšanje vida; več kot dva meseca je bila še brez tistega, kar je dotlej lahko videla, in nihče ni vedel, kaj pričakovati. Predvsem uradna medicina je bila precej pesimistična. A premagala je tudi to. Na pogovoru v Preboldu je spregovorila o svojih izkušnjah, čustvih in občutkih, ki jih s seboj prinese »drugačnost«. Na vprašanje, kako ji je v življenju zdravstvenim težavam navkljub uspelo zbrati voljo in moč za visoko izobrazbo, da je podjetnica in aktivna nevladnica, je odgovorila, da ji ni bilo treba posebej zbirati volje in moči: »Vse je teklo spontano. Ker sem se šolala v klasični osnovni šoli, je bilo zame povsem samoumevno, da sledim nekemu pričakovanemu toku izobraževanja oziroma življenja, enako kot moji vrstniki. Tako za podjetništvo kot nevladništvo pa sem se odločila, ker mi to daje največ prostora za svobodno, kreativno delo in doprinos družbi skozi projekte, ki jih ustvarjam.« Kako je po lanskoletnem poslabšanju našla moč, da je zaupala vase, in kaj je doživljala ob novici, da se ji je ponovno poslabšal vid? Monika pove: »Najprej seveda nastopijo šok, panika in strah. Menim, da je to normalno in da je prav, da si to dovolimo čutiti. Vendar, kot pravijo, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in tudi težave po nekaj prespanih nočeh niso videti več tako grozne kot prvi trenutek. Seveda sem sprejela vse ponujene terapije uradne medicine, sem se pa zavedala, da vzrok ne tiči zgolj na ravni fizičnega telesa, pač pa, da je treba pogledati in zdraviti celostno. Največji pomen sem vseskozi dajala svojemu 'notranjemu glasu' in se ravnala po tem, kar sem čutila, da je zame najbolje. Zato sem tudi sprejela nekoliko drzno odločitev in zavrnila operacijo. Ko sem odhajala iz bolnišnice, nisem vedela, kako bom to rešila, vedela sem samo, da bom. Oklenila sem se vere, zaupanja, da je to, kar se mi dogaja, del 'božjega načrta' ali 'načrta duše' zame, da On ve, kaj dela, in da se bo na koncu vse dobro izšlo. Vedela sem, da bom nekoč razumela, čemu se je to dogodilo.« Na vprašanje, kako se torej odzvati na slabe napovedi, da s strahom in skrbmi ne povzročimo poslabšanje stanja, kaj bi svetovala nekomu, ki je ob prvem šoku postavljen na realna tla, je odgovorila, da verjame v to, da s svojimi mislimi lahko vplivamo na svoje telo. Pojasnila je, da tako učijo dr. Joe Dispenza, eden njenih najljubših avtorjev, in mnogi drugi znanstveniki. »Meni je bilo dovolj že slišati: 'Vse bo v redu, ne skrbi.' Podpora tistih, ki so mi najbližji, mi je pomenila ogromno. Rekla bi, da je bolje imeti lažno upanje, kot ga ne imeti. Verjeti v to, da ima vse svoj razlog, pa če se to sliši še tako absurdno.« Marsikoga zanima, kako si lahko pomagamo sami in kam se lahko obrnemo po pomoč. Kje je dobila vodstvo in podporo, da ni obupala? Monika pojasni, da je največ moči črpala iz sebe: »Ne vem sicer, na kakšen način, so mi pa vsekakor bili v neizmerno oporo družina in prija- telji. V tistem času, ko sem zaznavala samo svetlobo, sem cele dneve meditirala in poslušala različne podkaste ljudi, ki so prestali hude zdravstvene preizkušnje in dosegli 'čudežne ozdravitve', pri čemer gre po mojem mnenju 'zgolj' za razrešitev primarnega vzroka nastanka bolezni in vzpostavitev pogojev v telesu, da sproži proces samozdravljenja. Izjemen navdih mi je skozi svoja pripovedovanja dajala igralka Mojca Fatur. Poleg kar nekaj ljudi, ki so mi pomagali z različnimi 'alternativnimi' pristopi (samo)zdravljenja (homeopatija, kozmoterapija, kvantna medicina, različne energijske tehnike …), pa je izjemno pomembno vlogo odigral moj psihoterapevt, dr. Dejan Jarič, ob katerem sem se čutila resnično razumljeno, v terapijah pa opažala konkreten napredek pri razreševanju nezavednih vzorcev globoko potlačenih travm.« 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 4 I april 2024 Odprta deveta sezona fontane piv BINA PLAZNIK V novi sezoni bomo lahko okušali odlična piva 23 mikropivovarjev s skupno 30 različnimi pivi, ki se bodo mesečno menjavala na pipah fontane piv. Dišalo je po dobrotah z morja. Lepo vreme in obetaven program sta 5. aprila na žalsko Fontano piv Zeleno zlato privabila ogromno obiskovalcev, ki so nazdravili dobri družbi in pestremu dogajanju ob začetku nove sezone druženja in okušanja piv v središču Spodnje Savinjske doline. Po uspešnih osmih sezonah se je do sedaj predstavilo 55 pivovarn, stočili so več kot 160.000 litrov slovenskega piva, varjenega s slovenskim hmeljem, in prodali več kot 316.000 vrčkov. Glasbeni gostje Klapa Intrade z legendarnim pevcem Tomislavom Bralićem so ponovno navdušili. Fontano so ponovno krasila srca – kot povabilo v pobrateno mesto Biograd, na prireditev Slovenski vikend, ki bo trajala od 30. aprila do 2. maja. Med drugimi bo nastopila slovenska glasbena skupina Modrijani. ob odprtju fontane obiskovalcem Ljubezen brez meja Za uvod v slavnostno odprtje sta se na odru predstavila hmeljarski starešina in hmeljska princesa ter predstavila simboliko svojih likov. Janko Kos, župan Občine Žalec, je pozdravil goste in vse prisotne, še posebej Ivana Kneza, župana Biograda na Moru z ekipo, ki so Eleganten plesni prihod župana in nove ambasadorke Zdravljica županov in ambasadork (z leve proti desni: Ivan Knez, Ani Frece, Lara Jankovič in Janko Kos) kov v Žalcu in povedala, da zelo rada nastopa v Žalcu, kjer je tudi poskusila pivo Kukec in se zaljubila vanj. »Moram priznati, da nisem velika ljubiteljica piva. Do tega Kukca. Všeč mi je bil vrček Kukca, spila sem še enega, rodile so se ideje in rodilo se je sodelovanje.« Od fontane piv okrog sveta Na odru so pozdravili svetovnega pohodnika Olija Walkerja s psičko Carlitos. Veselje ambasadorke ob natakanju piva Novost letošnje sezone fontane piv je tudi 36-odstotni popust za trajnost, kar pomeni, da boste lahko celotno sezono uporabljali svoj vrček, menjali pa boste njegov čip. Cena za trajnostno uporabo vrčka priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja bo 7 evrov, dobili pa boste 6×1 deciliter piva. Redna cena vrčka znaša 11 evrov. maj www.beerfountain.eu DELOVNI ČAS TOREK-ČETRTEK, NEDELJA | 10.00-19.00 PETEK-SOBOTA | 10.00-20.00 Minister za zdravje opozarja: "Prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju!" BREZPLAČEN OGLAS PONEDELJEK | 11.00-19.00 podarili koncert glasbenih gostov, Klapo Intrade z legendarnim pevcem Tomislavom Bralićem. Med drugim je povedal, da je nostalgičen in čustven ob uspehu in trajanju odličnih sezon na fontani, izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da so letos uredili nove sanitarije in da se lahko spet brezskrbno družijo. Z morskimi dobrotami so obiskovalce kulinarično razvajali prijatelji pobratenega mesta Biograd na Moru. Gre za vzajemni obisk, saj se fontana piv vsako leto predstavlja na »Slovenskem vikendu« v Biogradu. Ivan Knez je povedal: »Čestitke za fontano, ki ni poznana le v Sloveniji, temveč v celi Evropi. Ta srca napovedujejo dogodek v našem mestu, ki nosi naslov Ljubezen brez meja, in so sporočilo miru in ljubezni.« Vsem obiskovalcem je zaželel lep večer. Nova ambasadorka, rojena pod trto Direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar je pohvalil delo mikropivovarjev, ki se predstavljajo v Žalcu, in dobro sodelovanje z vinskimi fontanami po Sloveniji. Skupaj z županom sta se poslovila od lanske ambasadorke Fontane piv Zeleno zlato, domačinke Ani Frece, ter predstavila novo. Letošnja ambasadorka je postala Lara Jankovič, slovenska pevka, gledališka in filmska igralka, ki je izrazila hvaležnost, da je letos postala ambasadorka: »Ponosna sem na vašo dolino in Žalec kot središče hmeljarstva. Sicer prihajam iz Ajdovščine in sem se rodila pod trto, zato je bilo logično, da bom najprej pila vino in šele potem pivo.« Pohvalila je organizatorje kulturnih dogod- Povezovalka programa Martina Švab je ob koncu uradnega odprtja na oder povabila še posebnega gosta večera, znanega popotnika, ki si je za raziskovanje sveta izbral hojo. To je Oli Walker s svojo psičko Carlitos, ki jo je zapuščeno posvojil v Peruju, na več kot 25.000 kilometrov in 993 dni dolgi poti, ki jo je končal avgusta lani. Tokrat je prvi popotniški dan na novi, štiri leta trajajoči »Poti prijateljstva« okoli sveta zaključil v Žalcu na odprtju fontane piv. Napovedal je enega naslednjih postankov, ki bo 30. aprila v Biogradu na Moru, kjer se bo udeležil Slovenskega vikenda in nato nadaljeval svojo pot proti jugu: »Sledi hoja skozi države bivše Jugoslavije, Grčijo, Turčijo, Iran in Pakistan do Indije, potem se s psičko prestaviva v Vietnam, prehodiva Laos, Kambodžo in Singapur. Dalje se prestaviva na naslednji kontinent, Avstralijo, prehodiva to, potem 14 afriških držav do Egipta in se vrneva v Evropo, v Lizbono in potem nazaj v moje domače Slovenske Konjice. Čaka naju 30.000 kilometrov in 35 držav. Ta moj pohod ima tudi dobrodelno noto. V vsaki državi bom obiskal nekaj Lions klubov, skupaj bomo organizirali prireditve in zbrali denar za tiste, ki ga potrebujejo.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 4 I april 2024 11 Optika Simona: Poskrbite za vaše oci! L.G. B.P. PROMOCIJSKO BESEDILO Dogodek je pritegnil veliko množico obiskovalcev. Žlahtna priznanja za savinjska piva Na mednarodnem tekmovanju piv v Londonu (International Beer Competition London 2024), ki je zelo močno mednarodno ocenjevanje pijač na svetu, so se odlično odrezala tudi piva iz Žalca, trojček Flajsovih piv in dve pivi Kukec, ki ju za ZKŠT Žalec vari IHPS. Zlato, dve srebrni in dve bronasti je skupni izkupiček za piva, ki so jih v to ocenjevanje poslali prvič. Pivo Metulj pivovarne Clef pa je na evropskem pivskem izzivu (European Beer Challenge 2024) prejelo dvojno zlato medaljo. Optika Simona iz Šempetra v Savinjski dolini skrbi za vaš vid že 31 let in, kot pravi njena direktorica Simona Kodrin, je pomembno poudariti, da si za vsako stranko vzamejo čas in se ji individualno posvetijo, strokovno svetujejo ter pomagajo pri pestri izbiri korekcijskih in sončnih očal. Za preglede vida za očala in kontaktne leče skrbita dva specialista – okulista, ki ugotovita morebitne bolezni in napake očesa in z vsako stranko opravita individualni razgovor o težavah z vidom. Pregled vida stane 30 evrov in je samoplačniškI. Vendar pa, kot poudarja Simona Kodrin: »Smo pogodbeni dobavitelj, kar pomeni, da če stranka k nam pride z naročilnico za očala od koncesionar- Zlato priznanje in 90 točk od 100 možnih si je prislužilo pivo Furman Pivovarne Flajs iz Žalca, ki se ponaša še s srebrnim priznanjem za pivo Štangar (82 točk) in bronastim priznanjem za pivo Udarnik (70 točk). Srebrno medaljo si je prislužilo tudi temno savinjsko pivo Kukec (85 točk), bron pa svetlo savinjsko pivo Kukec (69 točk), ki ju za ZKŠT Žalec vari Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Ocenjevanje organizira največja globalna mreža uvoznikov, distributerjev, kupcev … Skratka – res močno ocenjevanje pijač na svetu, kjer sta na veliko veselje tudi oba Kukca prejemnika medalj. Pri ocenjevanju se upoštevajo kriteriji, kot so: okus, »value for money« (razmerje med ceno in kakovostjo), izgled za kupca, kot je steklenica, embalaža itd. Obe pivi sta v kategoriji »okus« prepričali. Na še enem ocenjevanju piv, na European Beer Challenge 2024, pa je dvojno zlato medaljo prejelo pivo Metulj savinjske pivovarne Clef iz Arje vasi. ja, ji vrednost zneska na njej, ki ji pripada, odbijemo. Poleg tega nudimo še 10-odstotni popust na gotovino pri nakupu korekcijskih in sončnih očal.« Preglede vida priporočamo na vsaki dve leti, a če se pojavijo DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN težave, priporočamo strankam, da se naročijo takoj, da ne pride do hujših težav z vidom. »Naročamo vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure osebno v optiki, po telefonu in tudi po e-pošti. Simona Kodrin pa poudari tudi posebno ponudbo, komplet očala z antirefleksnimi stekli po ugodni ceni 90 evrov za določene modele. Pri kompletu korekcijskih ali sončnih očal s progresivnimi stekli drugi par stekel podarijo. »Poskrbite za zaščito vaših oči oči so samo ene!« Vabi vas strokovno osebje prijazne Optike Simona! Do 70 % gotovinskega popusta na starejše modele sončnih očal! V skladu s statutom Občine Žalec, razpisujemo javni natečaj za pridobitev priznanj Mestne skupnosti Žalec za leto 2024. Pisne predloge z utemeljitvami lahko podajo fizične in pravne osebe na naslov: Mestna skupnost Žalec, Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec Rok oddaje je 31. 7. 2024. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji ob prazniku Mestne skupnosti Žalec. PETEK, 24. 5. 9:00 15. MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV ZA POKAL KS PETROVČE Brunarica Ruše 17:00 PETROVČE Športni park Petrovče 19:00 SLAVNOSTNA SEJA KS PETROVČE SOBOTA, 25. 5. 9:00 KOŠNJA NA STAR NAČIN Obrezov kozolec Zaloška Gorica 9:00 TURNIR V TENISU Tenis igrišče Petrovče 10:00 NOGOMETNI MARATON Nogometno igrišče Dobriša vas Dvorec Novo Celje NEDELJA, 26. 5. Vabljeni k sodelovanju v izboru za 9:00 MEDGENERACIJSKI POHOD PO OBELEŽJIH NOB NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA 2024 Zbor ob 9.h na parkirišču pred OŠ Petrovče v Občini Žalec BREZPLAČEN OGLAS Športni park Petrovče ČETRTEK, 30. 5. 17:00 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI 15:00 17:00 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV KS PETROVČE OŠ Petrovče Več v razpisu in izboru na: www.zkst-zalec.si 17:00 TURNIR V KOŠARKI PETROVČE SREDA, 29. 5. Igrišče Mala Pirešica Prijave do 18. 5. 2024 sprejema TIC Žalec na e-naslov: tic@zkst-zalec.si TOREK, 28. 5. Igrišče OŠ Petrovče/telovadnica 16:00 POLETNI VEČERI POD KOZOLCEM 19:00 NAŠI TALENTI Šotor Drešinja vas PETEK, 31. 5. 16:00 POLETNI VEČERI POD KOZOLCEM Kozolec Clef Arja vas SOBOTA, 1. 6. 9:00 TURNIR V NAMIZNEM TENISU Telovadnica OŠ Petrovče 17:00 SREČANJE NA PERIŠČU Perišče Dobriša vas Tako je lepó zdaj, ko spet je pomlad, tako, da bi vriskal in pel preko trat in strastno sesal vse utripe življenja … BREZPLAČEN OGLAS (K. Destovnik Kajuh) Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela! 17:00 ROBIJEV MEMORIAL Nogometno igrišče Dobriša vas 19:00 LETNI KONCERT FOLKLORNA SKUPINA KOBULA KD PETROVČE Gasilski dom Drešinja vas 20:30 NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL DREŠINJE VASI Drešinja vas NEDELJA, 2. 6. 9:00 LEPA NEDELJA S PROCESIJO Bazilika Petrovče 17:00 TURNIR V NOGOMETU Nogometno igrišče Dobriša vas PETEK, 7. 6. 20:00 KONCERT MEPZ A CAPPELLA KD PETROVČE Bazilika Petrovče 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 4 I april 2024 Vodili bodo po zeleni destinaciji BINA PLAZNIK Spodnja Savinjska dolina je bogatejša za 36 lokalnih vodnikov V petek, 5. aprila, so v Žalcu na dan odprtja devete sezone Fontane piv Zeleno zlato po treh mesecih intenzivnega usposabljanja podelili 36 licenc novim lokalnim turističnim vodnikom destinacije Spodnja Savinjska dolina - Dolina zelenega zlata. Usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov (v nadaljevanju LTV) so izvedli pod vodstvom Ilone Stermecki in Nine Buh (TA Pohorje Tours) v okviru LAS projekta Hmeljko pripoveduje zgodbo o hmelju v organizaciji ZKŠT – Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Razvojne agencije Savinja s partnerji, s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). niji, zavode za turizem in turistične agencije, ki imajo ključne ponudnike. Največja promocija je to, da ko bodo pridobili prve skupine, bo informacija o njih stekla od ust do ust. Pomembno je začeti, potem pa stvar steče sama.« Vsi vodniki so prejeli tudi simbolično darilo – ogledalce, ki naj bi jih spomnilo na to, da so oni tisti, ki so pomemben člen zgodbe o turizmu; (z leve) Ilona Strmecki, Janko Kos, Jolanda Ivanuša, Martina Švab (povezovalka), Stojan Praprotnik (RAS). Nove zgodbe v turizmu Jolanda Ivanuša, mag. tur., koordinatorka destinacije in projektov SSD, je o tem med drugim povedala: »Odkriva se edinstvena vsebina, ki diha srčnost, povezanost in precej idej za nova doživetja. Predvsem se zavedamo, da odlične destinacijske zgodbe potrebujejo vsebine, ki pritegnejo. V tem trimesečnem času usposabljanja smo odstrli prenekatero zgodbo, odkrili vrzeli, dali ideje na papir, odšli do ponudnikov in v teku so že odlični zametki edinstvenih doživetij.« Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je med drugim poudaril, da bo ta projekt zaživel le, če bodo tisti, ki bodo to delali, to opravljali s srcem – takrat se ni za bati, da nekaj ne bi uspelo. Zaključil je: »Prepričan sem, da je naši dolini pisana svetla prihodnost.« Doris Urbančič Windish, vodja sektorja za razvoj turizma z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, spremlja različne podobne projekte po Sloveniji in ocenila je, da smo v Spodnji Savinjski dolini pričeli tako, kot je treba, od spodaj navzgor, torej pri izvoru ljudi: »To pomeni pri samih ponudnikih. Za Slovenijo lahko povem, da so znani primer dobre prakse Julijske Alpe in da so se tudi pri njih zavodi za kulturo, šport in turizem s podporo županov odločili, da se bodo povezali okrog Triglavskega narodnega parka in zasnovali destinacijo, katere ključ so najboljši turistični produkti. In ravno to opažam tudi pri vas. Lokalni turistični vodniki so na izobraževanju ugotovili, da vaša dolina ponuja veliko več, kot so si mislili. Tako lahko govorimo o novih zgodbah, ki bodo nastale in bodo vzor tudi ostalim. Dobro je, da vodiči kontaktirajo TIC-e po Slove- Doris Urbančič Windish Ambasadorji destinacijskega turizma V projektu združenega skupnega destinacijskega turizma so združene partnerske občine Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. Med novimi prejemniki LTV SSD so tako že izkušeni turistični entuziasti, vodniki in turistični agenti, pa tudi ljubitelji turizma, naravne in kulturne dediščine, srčni Savinjčani in tujci, ki so se v Spodnjo Savinjsko dolino zaljubili. Med njimi so tudi Poljaka, zakonski par, ki vodita turistično agencijo v Vipavi in prve goste pripeljeta že 28. aprila, Rusinja, ki je svoj dom in ljubezen našla v Sloveniji, podjetni ustvarjalci zgodb SSD, ki želijo turistično doprinesti dolini, pivoljubci, turistični snovalci doživetij, ki želijo vedeti več o specifično hmeljarstvu in pivovarstvu, za nadgradnjo svojega turističnega delovanja ipd. Z vsemi se že pogovarjajo o sodelovanju, povezovanju in skupnem snovanju doživetij, idej, priložnosti in izzivov. Vse to so novi ambasadorji destinacijskega turizma. Udeleženka izobraževanja Vesna Dobrišek s Polzele je povedala, da prihaja z bivše hmeljarske kmetije: »Sam vonj po hmelju in vse, kar je povezano z njim, imam v genih. Rada obiskujem in raziskujem tuje kraje ter se navdihujem nad njihovo kulturo in naravnimi znamenitostmi. Ko potujem naokrog, si rečem, da imamo doma vse. Namesto vina imamo pivo, namesto morja imamo jezera in ribnike. Kot Postojnska jama imamo tudi mi kraške značilnosti, skratka, Savinjska dolina je Slovenija v malem. Seveda sem motivirana, da to predstavim domačim in tujim turistom. Lepo je videti, da so se občine povezale in je nastala nova turistična destinacija – Spodnja Vesna Dobrišek Savinjska dolina. Pri oblikovanju zgodbe o hmelju pa želim tudi sama prispevati svoj delež z vodenji, ustvarjalnicami na temo destinacije ali morda s promocijo. Glede na to da sem o turizmu učila že v šolskih klopeh, sem bila nad izobraževanjem navdušena in so ure izobraževanja minile kot minute. Prejeli smo veliko praktičnih znanj in vsebin. Svojevrstna izkušnja je bila tudi t. i. izpitna tura, še posebej pa bi izpostavila dobro energijo in super sošolce na izobraževanju.« Lea Lesjak iz Ojstriške vasi je zelo vesela, da je usposabljanje uspešno zaključila: »Zame je bil to velik izziv, saj izkušenj iz turizma nimam, Leja Lesjak Mag. Boštjan Štrajhar, predstavniki vključenih občin: vranska županja Nataša Juhart, preboldski župan mag. Marko Repnik, braslovška podžpanja mag. Urška Hozjan in ostali gostje vendar so nas dobro pripravili in nam podali ogromno znanja ter napotkov. Ko sem videla razpis, sem si rekla: 'Ha, to bi pa jaz počela, saj imam rada ljudi, pristnost in seveda našo čudovito dolino.' Vsi bližnji so mi potr- dili odločitev v smislu: 'V tej vlogi te res vidimo, to bi bilo čisto zate!' Nihče pa ne ve, kakšno tremo imam, ko moram govoriti pred množico. Zanimivo, kajne? Delo turističnega vodnika vidim kot nekaj, kar moraš početi s srcem, da lahko na pristen in zanimiv način predstaviš lokalno destinacijo. Ker lahko iz prve roke povem, kakšno je življenje na kmetiji, kjer se vzgaja naše zeleno zlato – hmelj, in ker rada pripovedujem o naši dolini in ljudeh, upam, da bom to lahko počela čim večkrat – za svojo dušo. Sam projekt je odlična odskočna deska za razvoj turizma in ponosna sem, da sem lahko kot lokalna turistična vodnica del te zgodbe tudi sama.« Tadej Tomažin iz Malih Braslovč je član Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Braslovče in že več kot tri leta strastno sodeluje pri restavriranju Grad Žovnek, za katerega je želel postati vodnik in se je zato udeležil izobraževanja. To mu je še okrepilo ljubezen do Spodnje Savinj- Tadej Tomažin ske doline: »Ti prelepi kraji in prijetni ljudje so mi prirasli k srcu, prav tako bogata zgodovina. Zelo naporno je bilo učenje v teh tednih, vendar so bili ljudje, s katerimi sem sodeloval, vredni vsake muke. Tudi projekt ocenjujem izjemno pozitivno. Želim pohvaliti vse predavatelje, ZKŠT Žalec in izvajalce izobraževanja za to nepozabno priložnost. Moja želja je te pridobljene veščine nadgrajevati. Za konkretno delo vodnika že imam načrte. Skupaj s turističnim zavodom 3 jezera in s Kulturno zgodovinskim društvom Žovnek Braslovče bomo vzpostavili srednjeveško skupino, ki bo organizirala turistične oglede Žovneka.« to ljubezen in turizem. Imejte radi našo deželo ter to, kar boste počeli, potem boste znali razdajati navzven. Slovenija in naša dolina sta bisera na sončni strani Alp, Savinjska dolina, povezana skupaj, pa je močnejša kot ena sama občina.« Mag. Marko Repnik, župan Občine Prebold, je poudaril, da so k projektu pristopili zelo resno: »Verjamemo v rek 'Turizem smo ljudje' in močnejši smo, če delujemo enotno in celovito kot Spodnja Savinjska dolina. To je korak v pravo smer. LTV bodo zagotovo takoj začeli z delom in s svojim znanjem in izkušnjami pridobili ljudi, ki nas bodo prišli pogledat. Na nas, županih, in celotni lokalni skupnosti pa je, da poskrbimo, da bomo imeli kaj pokazati. Torej da uredimo stvari, ki so morda z leti postale manj zanimive ali celo pozabljene, da bomo uredili infrastrukturo, tako da bodo stvari, ki jih želimo predstaviti, dosegljive.« Žan Grobler, podžupan Občine Tabor, je poudaril, da so v Taboru zelo ponosni na Fontano piv Zeleno zlato ter da so del te zgodbe: »Verjamemo, da je turizem zelo pomemben za razvoj naše doline zelenega sveta. Trenutno smo bolj znani po prostorih za obrede za poroke, imamo Ojstriško gospodo ter naravne danosti za kolesarski turizem in kmetije, ki ponujajo lastne izdelke. Celotna zgodba nam je zelo všeč in verjamemo, da je lahko fontana nekakšno izhodišče za odkrivanje Savinjske doline.« Licence, potrdila in darilca lokalnim turističnim vodičem so podelili: Janko Kos, Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja, LAS Spodnje Savinjske doline, in Jolanda Ivanuša. »Turizem smo ljudje.« Janko Kos, župan Občine Žalec, je čestital vsem novopečenim vodičem ter jih na novo pot pospremil z besedami: »Če kaj nima meja, potem sta Žan Grobler PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 4 I april 2024 13 Čistili po dolini T. T., L. G. Potem ko so v občinah Žalec in Braslovče s čistilnimi akcijami opravili že marca, so v drugih spodnjesavinjskih občinah čistili v prvi polovici aprila. otroci. Skupno se je odzvalo kar več kot 40 domačih društev in njihovih članov. V Občini Braslovče so s pomladanskim urejanjem okolja začeli že 9. marca, nadaljevali pa so tudi v začetku aprila. Čistilna akcija je potekala pod naslovom »Očistimo bregove Savinje po poplavah«. Poleg nosilcev delovne akcije – Občine Braslovče in Turističnega društva Braslovče – so k akciji pristopili tudi nekatera druga braslovška društva in posamezniki. Med tednom so smeti odstranjevali že varovanci VDC MUC in člani Ribiške družine Šempeter, ki so skupaj pobrali preko Med akcijo gasilcev PGD Kapla–Pondor Občine so povsod poskrbele za vreče, rokavice, dostavo kontejnerjev in sortiranje odpadkov, društva, vrtci in šole ter posamezniki pa so pridno pobirali smeti. Ponekod, denimo v Taboru, so z veseljem ugotavljali, da ni več črnih odlagališč, drugod z žalostjo, tako kot na Vranskem, da še vedno so. V Taboru že vsaj 20 let organizirajo čistilno akcijo. Letos so jo pripravili v soboto, 6. aprila, po celotnem območju Občine Tabor, udeležilo pa se je je sto posameznikov. Sodelovala so tudi društva, najbolj PGD Ojstriška vas–Tabor, PGD Kapla–Pondor in PGD Loke ter posamezniki. Za urejanje okolice PRVI DOM n e p r e m i č n i n e Povabili vse inteligentne BINA PLAZNIK V Kulturnem domu na Polzeli so 17. aprila v polzelskem občinskem odboru stranke SDS organizirali večer z mag. Brankom Grimsom. Mag. Branko Grims je predstavil svojo novo knjigo Zmaga dobrega – vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu. Gregor Grčar, predsednik občinskega odbora stranke SDS Polzela, je povedal, da so na Polzeli sprejeli gosta, poslanca v Državnem zboru, ki je tudi kandidat za evropskega poslanca na evropskih volitvah, ki se bližajo. Vabili so s plakatom, ki je pozival vse »inteligentne ljudi, da se jim pridružijo«. To je komentiral kot vabilo za vse razmišljujoče ljudi, kar bi ljudje v politiki morali biti. Mag. Branko Grims je v sklopu svoje predvolilne kampanje za evropske volitve predstavil svojo novo knjigo Zmaga dobrega – vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu. Komentiral je, da je vsebina knjige tako aktualna, da bolj ne bi mogla biti: »To je tisto, kar dela Evropo danes šibko in zaradi česar je tudi prišlo do vojne v Ukrajini. Če bi bila Evropa močna in bi sprostila svoj razvojni potencial, če ne bi nihče vsiljeval otrokom LGBT+ ideologije, če ne bi odpirala meja za multi-kulti ideologijo in seveda legalnim migrantom, potem bi bila Evropa dežela blagostanja, miru in varnosti, kar si zaslužimo. To je tudi moj cilj, zaradi katerega kandidiram v Evropski parlament.« Ena od skupin na začetku akcije Očistimo bregove Savinje po poplavah v Malih Braslovčah Del udeležencev akcije, gasilcev PGD Prekopa planinske postojanke Zajčeve koče so poskrbeli tudi v Planinskem društvu Tabor. Že dan pred načrtovano čistilno akcijo pa so učenci in učitelji Podružnične osnovne šole Tabor poskrbeli za pobiranje smeti ob pešpoteh in cestah. Največ prostovoljcev, kar 940, je sodelovalo v čistilni akciji v Občini Polzela, kjer so ravno tako čistili prvi aprilski konec tedna. Po ocenah režijskega obrata so v dveh dneh zbrali približno 150 kubičnih metrov. Ravno tako so v okviru akcije v okolici vrtca in šole pod vodstvom vzgojiteljic oziroma učiteljic čistili SDS Grims 31 vreč odpadkov. Opravili so tudi čiščenje desnega brega reke Savinje od Orle vasi do Topovelj, od jezu na reki Savinji pri Letušu preko Preserij proti Parižljam in na obeh bregovih reke Savinje skozi Letuš. Pobrali so za 78 vreč odpadkov. Istočasno je potekalo čiščenje ob reki Bolski in njenih pritokih. Po nekajletnem premoru zaradi slabega vremena in koronskih ukrepov je spomladansko čistilno akcijo v začetku aprila organizirala tudi Občina Vransko. Čistilne akcije se je skupaj z gasilci in predstavniki nekaterih drugih društev ter osnovnošolcev udeležilo prib- PRAVILA VOLILNE KAMPANJE MESEČNIKA UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2024 V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila volilne kampanje Utripa Savinjske doline v času volilne kampanje za volitve poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 9. junija 2024 (začetek uradne volilne kampanje je v skladu z rokovnikom Državne volilne komisije 9. maj 2024). Pravila so v celoti objavljena na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si pod zavihkom Utrip. Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih in aktivnostih, povezanih z volitvami, delovanjem političnih strank in gibanj, ki so z njimi povezani direktno ali posredno, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Uredništvo bo v skladu s pristojnostmi in zakonodajo o vsebini, dolžini in načinu predstavljanja odločalo samostojno. Samostojno bo odločalo o objavah z volilno tematiko in zavrnilo pisma bralcev, popravke in druge objave vsem, ki jih bodo poskušali izkoristiti za prikrito volilno kampanjo. Politične stranke, gibanja in drugi zainteresirani za oglaševanje vsebin, ki so povezane z volilno kampanjo in volitvami, lahko naročijo in plačajo oglasne objave, pri katerih bo naveden naročnik, ki odgovarja za točnost in resničnost navedb v oglasu. V akciji so sodelovali tudi mladi ločiščki gasilci. POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI IN GRADBENI INŽENIRING Vljudno vabljeni v našo novo poslovalnico. Izkoristite možnost brezplačnega posveta pri prodaji ali nakupu vaše nepremičnine. Prvi dom d.o.o., Mestni trg 6, Žalec, 070/577-577, info@prvidom.si ližno 250 občanov. Kljub temu da se v Občini Vransko nahaja zbirni center Vransko–Tabor, je še vedno v naravo odvrženih ogromno odpadkov, saj so v treh urah napolnili dva velika kontejnerja. Po gozdovih in ob potokih se še vedno nahajajo črna odlagališča. Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu uredništva v Žalcu, na Šlandrovem trgu 25, in na spletni strani ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si pod zavihkom Utrip). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani. Plačila za volilne oglase v času trajanja volilne kampanje morajo biti izvedena po predračunu pred izdajo številke časopisa, v kateri so objavljeni. Volilni oglasi na naslovnici in zadnji strani časopisa niso mogoči, o razvrščanju na notranjih straneh pa odloča uredništvo. Pravila so objavljena tudi na spletni strani www.zkst-zalec.si, informacije in naročila na: 03 712 12 80, utrip@zkst-zalec.si. Lucija Grobler, odgovorna urednica Žalec, 24. april 2024 UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZKŠT Žalec I Zavod za kulturo,šport in turizem Žalec I www.zkst-zalec.si Aškerčeva 9a I 3310 Žalec I 03 712 12 80 I utrip@zkst-zalec.si PO DOLINI 14 ŠT. 4 I april 2024 Nove naloge Rdečega križa D. NARAGLAV Udeleženci na letošnji skupščini RKS – OZ Žalec so skupaj ugotovili, da bi zaradi novih nalog na sedežu območnega združenja potrebovali dodatno redno zaposleno osebo. Predstavniki krajevnih organizacij RK in gostje tokratne skupščine Na žalskem območnem združenju Rdečega križa ugotavljajo, da imajo vse več novih nalog, ki jih s prostovoljci redno izpolnjujejo, a je vedno težje. V letu 2015 so v Slovenijo začeli prihajati migranti, pred tremi leti nas je presenetil koronavirus, lani pa ujme. Na sedežu združenja, ki koordinira delo 14 krajevnih organizacij Rdečega križa, bi zato potrebovali vsaj še enega dodatno zaposlenega za nedoločen čas, so ugotovili na letošnji redni skupščini. Poleg predstavnikov krajevnih organizacij RK in članov območnega odbora so se je udeležili tudi podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in podžupan Občine Žalec Roman Virant. Vsem prizadevnim prostovoljcem so se zahvalili za požrtvovalno delo in izpostavili dejstvo, da narava ne prizanaša. Kaj hitro lahko pride do kakšne naravne katastrofe, kakršni smo bili priča v lanskem letu. Se je pa v preteklih poplavah spet pokazalo, da znamo stopiti skupaj in pomagati pomoči potrebnim. To je izpostavila tudi predsednica RKS – OZ Žalec Pavla Artnik pri pregledu poročila o delu za leto 2023 in ob tem še posebej izpostavila delo prostovoljcev, ki še vedno traja. Poleg zbranih in razdeljenih materialnih donacij so poplavljenim v občinah Žalec, Polzela, Prebold in Braslovče dostavili vrednostne bone, s katerimi si lahko zagotovijo hrano in tehnične aparate. Rdeči križ Slovenije je žalskemu združenju RK iz zbranih finančnih donacij nakazal 15.000 evrov, v skupni akciji z Občino Žalec pa je bilo nakazanih 98.628,09 evra. Del sredstev so že nakazali poplavljenim in jim pomagali pri plačilu osnovnih položnic, preostala sredstva pa bodo še prejeli. Tudi v letošnjem letu so redne naloge Območnega združenja RK Žalec zagotavljanje humanitarne in socialne pomoči ranljivim skupinam in vključevanje mladih v njihove aktivnosti. Poleg tega med njihove redne naloge sodijo tudi 13 krvodajalskih akcij ter tečaji prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil in zaposlene ter laično javnost. Za kakovost življenja starejših Utrinek iz trgovinice Ustvarjajo v enoti Maksi Žalec T. T. V Žalcu na Ulici talcev 6 se nahaja Varstveno delovni center Saša (VDC), enota Maksi Žalec. VDC Saša Velenje je regijski javni socialnovarstveni zavod, v katerem izvajajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Pokrivajo območje treh upravnih enot, Velenja, Žalca in Mozirja. V zavod vsak dan prihajajo odrasle osebe s težavami v duševnem in telesnem razvoju. V enoti Maksi Žalec 26 uporabnikov in uporabnic v treh delavnicah pod nadzorom in s pomočjo zaposlenih izdeluje lesene izdelke – gajbice, različne izdelke iz gline – nakit, deko- rativni program, okrasne krožnike in ročno narejene voščilnice za različne priložnosti. Sodelujejo tudi z različnimi podjetji, za katera opravljajo lažja dela. V enoti imajo že nekaj časa tudi trgovinico, v kateri so predstavljeni izdelki, ki so na voljo za nakup. Ponujajo tudi možnost aranžiranja. »Ker pa v enoti preživljamo tudi prosti čas, imamo veliko različnih aktivnosti, delavnic, s katerimi krepimo svoja znanja in si ustvarjamo nove spomine. Radi se udeležujemo razstav, predstav in ostalih dogodkov v bližnji okolici,« je povedala Darja Brglez Bozhinov, vodja enote Maksi Žalec. D. NARAGLAV Društvo Most Žalec je v torek, 26. marca, pripravilo redno letno skupščino. Tokrat so se zbrali v Dvorcu Hofrain, ki spada k Domu Nine Pokorn Grmovje. Predsednica Špela Jovan je v svojem poročilu poudarila pomen medsebojnega povezovanja in podpore. V društvu skupaj prema- gujejo ovire in gradijo boljšo skupnost. Društvo Most je prostor, kjer se vsakdo počuti podprtega in sprejetega. Poleg tega je društvo primer dobre prakse sodelovanja z vladnimi in nevladnimi organizacijami. Skozi ta partnerstva še bolj učinkovito prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja starejših v lokalni skupnosti Predsednica Špela Jovan z gosti, izvajalci programa in dobitnicama priznanj in h krepitvi duševnega zdravja. Člani so vsa poročila soglasno sprejeli in s ponosom ugotovili, da je za njimi še eno zelo uspešno leto. Za dolgoletni prispevek na področju prostovoljnega dela in neformalnega vodenja skupin ter za 25 let predanega delovanja v skupinah sta Jožica Potočnik in Silva Virant prejeli priznanje. Kot običajno je za prijetno druženje poskrbel tudi kulturni program. Olga Markovič je v savinjskem dialektu brala humoristične pesmi pesnika Ervina Fritza z naslovom Savinjčanke, Ema Jernejšek in Nace Križman pa sta prisotne razveseljevala z igranjem na harmoniko in petjem slovenskih pesmi. Na koncu so zapele tudi članice, vsi pa so se z veseljem predali tudi kulinaričnim dobrotam, ki jih je za njih pripravil vodja domske kuhinje Branko Šušterič s svojo ekipo. Med gosti skupščine sta bila tudi Marko Verdev, direktor Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, in dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec. Po novem e-potrdilo o krvodajalstvu T. TAVČAR RKS – Območno združenje Žalec in prostovoljci Krajevne organizacije RK Žalec so v sredo, 27. marca, v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu organizirali že letošnjo tretjo krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. Z udeležbo so bili organizatorji zadovoljni. Naslednja akcija bo v Hotelu Prebold 6. junija. Po novem je potrdilo darovalcem za uveljavitev odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi (potrdilo za službo) izdano direktno v sistem ZZZS (E.PODK), do katerega delodajalci dostopajo sami. E-potrdilo nadomešča obstoječi papirnati obrazec. Krvodajalci morajo na akcijo zaradi izdaje tega potrdila poleg osebnega dokumenta s seboj prinesti tudi kartico zdravstvenega zavarovanja. Ostalim krvodajalcem, ki potrebujejo le potrdilo o udeležbi, npr. dijakom, študentom …, bodo še naprej izdajali papirnata potrdila o udeležbi. Udeleženci srečanja na Ložnici Srečanje najstarejših vaščanov Ložnice D. NARAGLAV V torek, 16. aprila, ko nam jo je narava zagodla s sneženjem in nam vrnila zimo, je kljub temu v srcih najstarejših vaščanov Ložnice pri Žalcu bilo toplo. Za to sta poskrbela novoustanovljena Župnijska Karitas Žalec in PGD Ložnica pri Žalcu, ki sta družno pripravila srečanje vaščanov, starih 80 let in več. Kot je povedala vodja Župnijske Karitas Žalec Marjeta Podlesnik, se ji je že ob ustanovitvi ŽK Žalec porodila zamisel, da v svoji vasi na Ložnici poskusno organizira srečanje starejših vaščanov. Če se bo to obneslo, pa bi to organizirali še v Vrbju in kasneje še v Žalcu. Vse vaščane, stare 80 let in več, so sodelavci ŽK Žalec pred organizacijo dogodka osebno obiska- li in povabili na to druženje, ob tem pa ugotovili, da si tega zelo želijo, saj sta bila odziv in obisk srečanja dobra dokaza za to. Da je vse potekalo, kot so si zamislili, so poleg vodje Karitasa Marjete Podlesnik poskrbele še njeni sodelavki Alenka Rizmal in Božena Pinter ter prijazne vaščanke Anka Delakorda, Nika Golavšek in Vida Plevnik, ki so spekle razno pecivo. Z dobro vinsko kapljico je udeležence počastil vaški vinar Franc Plevnik, za dobro vzdušje pa je s kitaro in petjem poskrbel njihov sokrajan Jože Lešnik, ki je v glasbo vpet že vse življenje, nekoč kot dolgoletni član ansambla Jogi band. Glede na nenadno hladno vreme so svoje pridali tudi gasilci, ki so poskrbeli, da jih ni zeblo. PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 15 »Ustavi misel, povej naglas!« BINA PLAZNIK Na zadnjem debatnem srečanju v II. OŠ Žalec so udeleženci izglasovali, da želijo v tem šolskem letu 2023/24 debatirati o temi mladostništva in odraščanja. Delavnica na temo: alkohol, droge in kazniva dejanja Na 6. državnem debatnem srečanju so se 18. aprila učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, in učenci posebnega programa iz vse Slovenije ponovno srečali v II. osnovni šoli Žalec. Pozdravila jih je ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar. Kaja Kitek, svetovalna delavka II. osnovne šole Žalec, je povedala, da so v II. OŠ Žalec začeli s pripravami na novo srečanje že oktobra: »Pričeli smo se intenzivno ukvarjati z aktualnimi temami mladostništva. Aktivnosti pripravljava dve mentorici. Nina Vouk pripravlja učence posebnega programa in jaz pripravljam učence prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Učence, ki sodelujejo v debati, predlagajo razredniki. To so komunikativni učenci, ki znajo poslušati, se smiselno odzivati na zastavljena vprašanja, kritično razmišljati. Učenci dobro vedo, da je odraščanje sproščeno obdobje, ko jim ni treba skrbeti za resne zadeve, vsakodnevno hoditi v službo, plače- vati položnic. Starši in učitelji jih opozarjamo na pasti odraščanja, a jim je treba o vseh pasteh natančno pojasnjevati posledice, konkretizirati izjave, jih opremiti s slikovnim ali video gradivom. Tako smo se z desetimi učenci v tem šolskem letu pogovarjali, kako skrbeti za svoje duševno zdravje, za svoje spreminjajoče se, odraščajoče telo, o influencerjih, drogah, alkoholu in kaznivih dejanjih. Učenci v sproščenem okolju delijo svoje izkušnje, izkušnje svojih prijateljev in ozaveščajo nevarnosti, ki jih prinaša obdobje mladostništva. Takšne priprave se odvijajo na vseh drugih desetih šolah, ki so letos vključene v dogodek. Mentorice so se trikrat srečale preko videopovezave, da so delile svoje izkušnje, vtise učencev in se pripravljale na skupni dogodek, ki se je odvil letos. Mentorice so namreč tudi moderatorke v posameznih delavnicah. Pripravile so veliko gradiva, da bo delo po skupinah gladko teklo. V debati vedno zasledujemo interes učencev, izhajamo iz njihovih izkušenj. Srečanje je naravnano sproščeno, vsak ima priložnost spregovoriti o temi in prav tako zadržati svojo izkušnjo zase, če se ne počuti dovolj varno, da bi o določeni zadevi spregovoril. Na zaključnem delu dogodka so učenci iz posameznih delavnic poročali o ključnih spoznanjih in sklepih.« Na pohodu ob dnevu zdravja Na 20. pohodu okoli 400 pohodnikov T. T. SAMO SADNIK Dvajsetega pohoda ob dnevu zdravja se je udeležilo okrog 400 pohodnikov. Že vse od leta 2001 ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, JZ Žalske lekarne pripravljajo rekreativni pohod od Žalca do svete Jederti oziroma do lovskega doma na Rinki. Izjema so bila tri koronska leta, ko so bili primorani pohod odpovedati. Letošnji okrogli, že 20. pohod so pripravili v soboto, 6. aprila, ravno na dan pred svetovnim dnevom zdravja Pohodniki od blizu in daleč so se zbrali v Športnem centru Žalec, kjer jih je v spremstvu sodelavcev pozdravila glavna organizatorica in direktorica Žalskih lekarn mag. Nataša Čater. Predstavila je potek letošnjega pohoda, ki je potekal pod geslom Prebudimo pomlad v sebi. Kot vsako leto so na pohodu aktivno sodelovali planinski vodniki planinskih društev Žalec in Galicija, ki so že dan prej pot prehodili in označili. Pot je pohodnike pod njihovim vodstvom vodila do lovskega doma na Rinki. Okoli 200 pohodnikov se je podalo po daljši, 13 kilometrov dolgi poti, druga skupina pa po krajši, dolgi okoli 5 kilometrov in pol. Na startu so vsi pohodniki prejeli plastenke z vodo in bone za topel obrok na cilju. Na stojnicah na cilju so pohodniki poleg domačih dobrot, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, lahko degustirali še razne napitke in prehranske dodatke za boljšo odpornost. Izpolnjevali so že tradicionalne nagradne ankete ter si s tem zagotovili vstopnico za žrebanje devetih praktičnih nagrad. Gibanje, prijetno druženje, zdrav obrok – vse skupaj v naravi in z obilo sončnih žarkov so tudi glavni cilj tradicionalnega pohoda. Organizatorki debatnega srečanja (z leve): Nina Vouk in Kaja Kitek Vozniki za državne naslove T. TAVČAR Prehodni pokal je ekipa ZŠAM Laško osvojila že tretjič zapored, zato jim je pokal prešel v trajno last. Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije in Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina sta na avtopoligonu v Ločici ob Savinji v soboto, 13. aprila, pripravila 7. državno delovno tekmovanje poklicnih voznikov. Največ uspeha posamezno in ekipno so imeli poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. Nastopilo je 38 poklicnih voznikov in voznic, ki so se najprej preko računalnika pomerili v poznavanju cestnoprometnih predpisov, nato pa še v treh kategorijah v spretnostni in varni vožnji na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina. V kategoriji posamezno do 3,5 tone je zmagal Martin Pušnik (ZŠAM Laško), drugi je bil Anton Konec (Nomago) in tretji Ivan Pogladič (ZŠAM Velenje). V kategoriji ekip so slavili člani ZŠAM Laško, drugi so bili člani ZŠAM Savinjska dolina. V kategoriji nad 3,5 tone je zmagal Rado Jeromel (ZŠAM Velenje), drugi je bil Roman Tekavc (ZŠAM Savinjska dolina), tretja je bila Nika Romšak (ZŠAM Laško). Ekipno so se na prvo mesto uvrstili ZŠAM Laško in na drugo ZŠAM Savinjska dolina. V kategoriji avtobusi je zmagal Matej Sevšek (ZŠAM Laško), drugi je bil Aleksander Tilinger, tretja je bila Emanuela Školanja (oba Nomago). Med ekipami je slavila ekipa Nomaga. Tako kot v prejšnjih kategorijah pa sta sledili ekipi ZŠAM Laško in ZŠAM Savinjska dolina. Pri ZD Žalec so posadili pet medovitih dreves. Medovita drevesa T. TAVČAR Med tekmovanjem v kategoriji nad 3,5 tone Tudi letos se je Zveza Rotary klubov Slovenije skupaj s pokrovitelji odločila, da bo širom Slovenije sadila medovite rastline. V četrtek, 4. aprila, se je številnim krajem pridružil tudi Žalec. Predstavniki Rotary kluba Žalec in Občine Žalec, med katerimi sta bili tudi predsednica kluba Blanka Nerat in podžupanja Tanja Basle, so v tokratni akciji pri Zdravstvenem domu Žalec (ZD) posadili pet dreves (lipo, javor in češnjo). Sajenje medovitih rastlin ne predstavlja zgolj estetskega doprinosa k okolju, temveč ima ključno vlogo pri podpori čebel in drugih opraševalcev, ki so temelj našega ekosistema in kmetijstva. V letošnji akciji so v desetih mestih po Sloveniji posadili kar 225 medovitih rastlin. Kot je povedala Marjana Kopitar iz Občine Žalec, bodo na dan Zemlje 22. aprila v mestu posadili 80 dreves, dodatnih dvajset pa še po različnih krajevnih skupnostih. 16 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 Od gumba do harmonike SARA ŠTEFANČIČ Štefan Frece iz Liboj v družinskem podjetju s 40-letno tradicijo izdeluje harmonike visoke kakovosti, kar zahteva veliko natančnosti in potrpežljivosti, a ga to delo zelo veseli. »To je težko vprašanje. Veliko moraš delati ter do strank vedno biti iskren in povedati, kakor je. Ne smeš se pretvarjati, ker na dolgi rok se to pozna, in če nisi pošten, se bo to slej kot prej razvedelo.« Natančno delo v delavnici zahteva mirno roko. BINA PLAZNIK V sklopu kavarniških večerov sta se v Mladinskem centru Žalec 18. aprila predstavila mlada glasbenika Urška Videnšek in Erik Šnajder. Tam so med drugim aktivni tudi s pripravami na teden Zemlje. V Mladinskem centru Žalec nadaljujejo z glasbeno obarvanimi kavarniškimi večeri. Urška in Erik sta ob nastopu 18. aprila povedala, da predstavljata polovico novo nastale glasbene skupine Simple life, ki izvaja »pop folk« glasbo. Urška prihaja iz Celja in je tista, ki je na snemanju v studiu spoznala dva glasbenika. Takoj je preskočila iskrica in nastala je nova glasbena skupina, prek oglasa pa se jim je pridružil še basist. Zaenkrat preigravajo pesmi, ki jih je napisala Urška. Ob vprašanju, kdaj lahko pričakujemo njihov prvi samostojni album, sta se nasmejala in odvrnila, da morda že v enem letu. Glede na to da so polni navdiha in energije, bomo morda njihovo prvo pesem slišali tudi na letošnji, sedmi glasbeni kompilaciji Savinjska muzika 2024. V avli mladinskega centra pa že čaka stalna izmenjevalnica oblačil, ki jo bodo ob tednu Zemlje, ko se odvijajo dogodki osveščanja s področja varovanja okolja, malce osvežili. Udeležite se je lahko še 26. aprila. Prav tako so v ponedeljek, 22. aprila, pripravili projekt z naslovom Tudi mladi smo aktivni! – povabili so predstavnike projektne skupine Young demo, z njihovo pomočjo pa so odgovorili na vprašanja, vezana na Evropski parlament. Poudarek je bil na okoljskih, podnebnih in trajnostnih tematikah. Danes, 24. aprila, ob 17. uri se lahko udeležite delavnice ob tednu Zemlje, na kateri boste izdelovali obeske za ključe iz odpadnega blaga ter peresnice in beležnice iz odpadne plastike. reče, da bo pevka. Pri nas se vedno nekaj poje, moja mami recimo veliko poje. Otroci kar naprej nekaj pojejo, tudi sestrini hčeri imata vsaka svoj mikrofon in veliko pojeta. Ta mali (sin) pa pri pol leta še nič ne pove.« Kakšni so vaši načrti za prihodnost glede razvoja podjetja ali drugih podvigov? »To zdajle težko povem. Delamo hišo in načrt je, da bo čim prej končana in se lahko vselimo. Zdaj imamo v podjetju stvari kar dobro naštudirane. Planov in idej imam veliko, a prej nerad govorim o njih. Ko bodo realizirani, pa lahko. Delamo dobro, tako se tudi kaže. Ljudem so harmonike všeč, dela je čedalje več in to je to.« Urška in Erik na glasbenih kavarniških večerih NAJ PIVA SLOVENIJE 2024 dr. Polona Vidmar NOVO CELJE Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini & IZJEMNA 15. JUNIJ BREZPLAČEN OGLAS Ali harmonike v celoti izdelujete pri vas? Ali gre za zelo drage inštrumente? »Izdelujemo nove diatonične harmonike in servisiramo rabljene. Ves leseni del in mehanika se delajo v delavnici, določeni sestavni kovinski deli pa se kupijo in celotna se potem sestavi tukaj. Cene harmonik se začnejo pri 4.000 evrih, tiste bolj komplicirane z registri pa vse tja do 8.000 evrov.« Diatonične harmonike se med sabo lahko razlikujejo in zvenijo zelo različno, kajne? »Obstajajo različne vrste harmonik, zato se nastavitev in uglasitev razlikujeta glede na regije. Moč tremola je posebej prilagojena določeni regiji v Sloveniji ali Avstriji, kar je težko razložiti. Gre za zelo tehnične zadeve. Harmonika z ožjim tremolom da manj ven iz sebe in te bodo hitro vrgli ven iz slovenske gostilne, če prideš z njo za 'šank'. Naše se delajo večinoma za avstrijski trg.« Vsako harmoniko je treba po izdelavi tudi uglasiti. Je to vaš najljubši del procesa? »Ni najljubši, je pa najbolj nujen in tudi dolgotrajen del. Za uglaševanje porabim veliko časa, zato ker jo testiram tudi po cel teden ali 14 dni. Ko se uglasi, se še nanjo igra, da je čim bolj razpeta in izpiljena, ko gre ven. Zato pa so kvalitetne in to je razlika med Živahno v mladinskem centru PRI FONTANI PIV ZELENO ZLATO Vabljeni na predstavitev knjige, ki bo v četrtek, 30. 5. 2024, ob 19. uri v Dvorcu Novo Celje. Vstop je prost. © ZRC SAZU, UIFS, foto: Andrej Furlan Mnogim prebivalcem Savinjske doline sta znani bogata glasbena tradicija in nadarjenost širšega sorodstva družine Frece. Številni njihovi člani z izjemno strastjo in predanostjo gojijo in spoštujejo glasbeno umetnost. Tokrat smo se pogovarjali z mladim podjetnikom Štefanom Frecetom iz Liboj, ki bo letos dopolnil 29 let in ne dela kot glasbenik, temveč svoj talent izraža skozi izdelavo kompleksnih inštrumentov, ki so ključnega pomena za ohranjanje tradicije slovenske narodne glasbe. Je brat znane pevke, lanskoletne ambasadorke fontane piv Ani Frece, za razliko od staršev in sestre pa ga nastopanje na odru ni nikoli posebej zanimalo, predvsem zaradi delovnega časa in ker si kar naprej zdoma. Zato pa izdeluje harmonike. V vašem sorodstvu je res veliko glasbenikov in pevcev, kar je zelo zanimivo. Jih lahko naštejeva nekaj? »Res je, oče Štefan je igral pri Savinjskih 7, kasneje pa sta bila z mamo Anko, ki je pevka, člana skupine Igor in zlati zvoki. Sestra Ani je bila tudi malo v teh vodah, ampak jo je vedno bolj zanimal šanson in podobna glasba. Bratranci in sestrične, ki so glasbeniki, so tudi Vilko, Alenka in Martin ter njihov oče Vinko in po drugi strani Marina in Mitja, ki sta otroka Mira in Milene Klinc.« Kaj te je pripeljalo do tega, da si se lotil izdelave harmonik? »Z izdelavo harmonik je začel moj oče, sam pa sem podjetje prevzel pred dvema letoma, ker sem se tako odločil. Harmoniko sem po poklicni dolžnosti začel igrati šele pred tremi leti, ker me prej ni niti zanimalo. Učil sem se jo igrati že prej, ampak kot samouk. Sicer sem končal glasbeno šolo iz trobente, kar je trajalo od 2. razreda do srednje šole. Najprej sem delal samo servis harmonik, nato sem začel predelovati stare, zdaj pa lahko rečem, da delamo ene boljših, kar jih lahko dobiš, ker je šlo ogromno časa in dela v inovacije. Modernizirali smo stroje in načine dela.« Kaj ste počeli prej? »Delal sem več stvari, med drugim v orodjarstvu, saj sem po izobrazbi orodjar. Izdeloval sem tudi hiše iz hlodov in delal kot snemalec na RTV Slovenija za oddajo Slovenski pozdrav. Snemali smo tudi videospote, poroke in druge dogodke.« Ste uspešen mlad podjetnik. Kaj menite, da je za uspeh ključnega pomena? Ob dnevu Zemlje bodo v žalskem mladinskem centru osvežili tudi izmenjevalnico oblačil. BREZPLAČEN OGLAS Štefan Frece, obkrožen z razstavljenimi harmonikami, ki so tudi estetsko dovršene. nizkocenovno in resnično kvalitetno harmoniko. Dobrih izdelovalcev je bolj malo, eni imajo dober marketing, a niso tako dovršene.« Približno koliko časa traja izdelava ene harmonike? »Proces izdelave traja nekje 180 ur, če imaš nekaj delov že na zalogi in pripravljenih. Če bi jo delal iz nič, bi lahko trajalo celo leto.« Vaš video o uglaševanju harmonik ima na enem od družbenih omrežij kar več kot milijon ogledov. Se vam zdi, da je med mladimi veliko zanimanja za domačo glasbo? »Čedalje več. Otroci bi zdaj vsi igrali, včasih pa v mojem razredu niti en ni špilal. Včasih je bila to sramotna zadeva in ti je bilo nerodno, če je Avsenik 'laufal', ko so te pripeljali v šolo. Zdaj si pa najboljši in je to čisto nekaj drugega.« Ali se tudi vaša žena ukvarja z glasbo? Otroci? »Ne, ni v glasbenih vodah, a ima posluh, po poklicu pa je vzgojiteljica. Hči, ki je stara tri leta, bi pela, in vsakič, ko jo vprašaš, kaj bo igrala, NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 4 I april 2024 OBČINA ŽALEC Vsak ponedeljek Vesele urice pletenja in kvačkanja, Kvačkanje hobotnic – 9.00–11.00 Marija Vidmajer, HSD Telovadba za otroke – Vsako nedeljo 9.00–10.00 10.00–12.00 16.30–17.30 8.00–12.00 8.30–9.30 18.00 18.30–19.30 Sreda, 1. 5. 05.30–12.00 Sobota, 4. 5. 10.00–17.00 Kumperger, HSD Zumba – Nataliia Vashakidze, HSD Seniorski debatni klub, HSD Koronarni klub – vadba za člane, HSD Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec Joga – Jasna Mikola, HSD Razgibanica, MC Žalec Joga – Jasna Mikola, HSD Tradicionalna budnica godbe Zabukovica po zaselkih KS Griže, KS Griže in godba Zabukovica Dan za individualne oglede Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (muzej je drugače odprt samo za napovedane skupine), ZKŠT Žalec Računalniška delavnica – Rok Soderžnik, Martin Puhek, HSD Ponedeljek, 12.00–14.00 6. 5. Torek, Bobnarska delavnica, MC 7. 5., 21. 5. 18.00 Žalec in Društvo MUC in 28. 5. Utrip domoznanstva: predstavitev Sreda, knjige Za dušo in srce Vite Vybihal, 19.00 8. 5. Četrtek, 9. 5. Petek, 10. 5., in sobota, 11. 5. Sobota, 11. 5. Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Ekspresija in impresija – čutim, torej ustvarjam, odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol 11.00 Spodnje Savinjske doline, Savinov likovni salon Žalec, ZKŠT Žalec Gledališka delavnica za otroke in 16.00–17.00 družino – Medeja Mahnič, HSD Druženje študijsko-bralnega kluba v sodelovanju Medobčinske splošne 16.30 knjižnice Žalec in UPI – Ljudske univerze Žalec, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Meditativni trenutek Tukaj 18.00 in zdaj, MC Žalec Kanalizirana meditacija – Andreja 19.30–21.00 Sentočnik Shrestha, HSD Dnevi odprtih vrat v Vrtu 8.00–18.00 zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS Žalec (www.ihps.si) Alma, otroška lutkovna predstava, Škratovo lutkovno gledališča Celje, 10.00 Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Predstavitev programa AuPair, MC Žalec 10.00 Pesem v maju, Zadružni dom Ponikva 20.00–21.00 pri Žalcu, KD Ponikva pri Žalcu Trio Pupe, komedija, Gledališče Koper, Nedelja, 20.00 Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec 12. 5. Pravljično druženje knjižnice s Ponedeljek, Sožitjem, društvom za pomoč osebam 13. 5. 17.00 z motnjami v duševnem razvoju, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Žalec Fešn Week: delavnica izdelave 18.00 nakita z vzorci mandal, MC Žalec Zaključek projekta Savinjčani beremo, 19.00 Dom II. slov. tabora Žalec, MSKŽ Medobčinsko prvenstvo v atletiki, Torek, 14.30–17.30 Športni center Žalec, ZKŠT Žalec 14. 5. 16.00, 17.00, Zaključek projekta Mali Savinjčani beremo, Dom II. slov. tabora Žalec, MSKŽ 18.00 Žalec Fešn Week, MC Žalec 18.00 Sreda, 15. 5. Četrtek, 16. 5. 18.00 Žalec Fešn Week, MC Žalec 18.00 Žalec Fešn Week: razstava Sara Wired, MC Žalec Meditacija, MC Žalec (info@mc–zalec.si) Koraki za jutri 2, odprtje razstave ob 20-letnici programa Umetniške gimnazije – likovna smer GCC, Dvorec Novo Celje, GCC Žalec Fešn Week: frizerski šov, MC Žalec Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec Dan za šport, Športni center Žalec, ZKŠT Žalec Pivopis: Pirčki & Sirčki, MC Žalec Koncert: Kronika, MC Žalec Razstava fotografij fotografskega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ 18.00 19.00 Petek, 17. 5. Sobota, 18. 5. Ponedeljek, 20. 5. Četrtek, 23. 5. 9.00–11.00 Hiša Sadeži družbe Žalec (HSD) 16.00–17.00 Sabina Persolja, HSD 17.00–18.00 Nemščina – Marija Šuster, HSD 18.00–19.00 Zumba – Nataliia Vashakidze, HSD Akrojoga, MC Žalec 18.00 19.00–20.30 Plesni tečaj v parih, HSD Vsak 10.30–11.30 Fit vadba – Sabina Persolja, HSD torek 15.00–16.30 Glasbena delavnica – Rok Mlakar, HSD 17.30–18.30 Angleščina – Natalja Štefančič, HSD Brezplačna vadba, MC Žalec 18.00 Vsako sredo 8.30–9.30 Okrepimo hrbtenico – Laura Banko, HSD (razen 1. 5.) 16.30–17.30 Koronarni klub – vadba za člane, HSD Jezikovni tečaj francoščine, MC Žalec 18.00 Vsak četrtek 10.00–11.00 Fit vadba – Sabina Persolja, HSD (razen 2. 5.) 18.30–19.30 Joga – Jasna Mikola, HSD Likovna delavnica – Erna Vsak petek 9.00–11.00 Vsako soboto 19.00 16.00 21.00 8.30–12.30 16.00 20.00 … 17.00 18.00 19.30–21.00 Petek, 24. 5. 19.00 19.00 Sobota, 25. 5. 9.00 10.00–14.00 19.00 20.00 Nedelja, 26. 5. Ponedeljek, 27. 5. 19.00 Torek, 28. 5. Sreda, 29. 5. Četrtek, 30. 5. 18.00 19.00 17.00–18.00 16.00–17.00 18.00 19.00 19.00 Petek, 31. 5. 17.00 19.00 20.00 Vpliv načina govora na naše zdravje in blaginjo – debatni večer z Glorjano Veber, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Praznik vina, dvorana KUD Svoboda Griže, Društvo savinjskih vinogradnikov Spoznaj sebe in prepoznaj druge, MC Žalec Kanalizirana meditacija – Andreja Sentočnik Shrestha, HSD Odprtje razstave ob 130-letnici MoPZ Gotovlje in zborovskega petja v Gotovljah, avla Doma II. slov. tabora Žalec, KD Gotovlje Slavnostna seja KS Petrovče s podelitvijo priznanj, Dvorec Novo Celje, KS Petrovče Košnja po starem, Zaloška Gorica, TD Petrovče Maraton koncertov pevskih zborov: MePZ APZ Risto Savin Žalec, MePZ Planinski pevski zbor Žalec, MoPZ Društva obrtnikov Šmarje, MePZ A Cappella Petrovče, tržnica pri fontani piv, KD Gotovlje Koncert ob 130-letnici MoPZ Gotovlje z gosti, Dom II. slov. tabora Žalec, KD Gotovlje 7. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Darja Švajger (vokal), Jaka Pucihar (klavirska spremljava), Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju, Akademija Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec Letni koncert ŽePZ Gotovlje, Dvorec Novo Celje, KD Gotovlje Združenje multiple skleroze Slovenije – podružnica Celje se predstavi, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Po pravljici diši: pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Ciciolimpijada vrtci, ŠC Žalec, ZKŠT Žalec, Vrtci Občine Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino – Medeja Mahnič, HSD Zvočna kopel z gongi, MC Žalec Predstavitev knjige dr. Polone Vidmar Novo Celje: lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec Diplomati v novih oblačilih – predstavitev knjige Milana Jazbeca, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Srečanje na perišču, Dobriša vas, TD Petrovče Letni koncert Folklorne skupine Kobula KD Petrovče, Gasilski dom Drešinja vas Letni koncert APZ Risto Savin Žalec, Dvorec Novo Celje, KD Risto Savin Žalec OBČINA PREBOLD Orientalski ples, DC Marof, Vsak 16.30–18.00 MCP – Darja Vita ponedeljek Telovadba SK Prebold, DC 19.00–20.00 Marof, MCP – SK Prebold Vsak torek 16.00–17.30 Dekleta z Marofa – Pevske vaje, DC Marof, MCP – Dekleta z Marofa Vsako 9.00–13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MCP sredo Pogovorna angleščina, DC 17.00–18.00 Marof, MCP – Goga Pečnik Vsak četrtek Vsako soboto Sreda, 1. 5. Petek, 3. 5. Sobota, 4. 5.–30.5. Nedelja, 5. 5. Torek, 7. 5. Sreda, 8. 5. Četrtek, 9. 5. Petek, 10. 5. Torek, 14. 5. Petek, 17. 5. 7.00–16.00 19.00–21.00 Sobota, 18. 5. 8.00 13.00 19.30 Nedelja, 19. 5. Ponedeljek, 20. 5. Torek, 21. 5. 7.00 11.00 18.00–19.00 18.00–19.00 Sreda, 22. 5. Četrtek, 23. 5. 19.00–20.00 19.00 18.00 Petek, 24. 5. 16.00–22.00 20.00–21.00 Sobota, 25. 5. 9.00 Nedelja, 26. 5. 9.00 Torek, 28. 5. Četrtek, 30. 5. Petek, 31. 5. 9.00–10.00 18.00 19.00 Srbija od vzhoda do zahoda – potopisno predavanje, Občinska knjižnica Prebold, Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica Izlet na Ptuj, MCP, Prostovoljke MCP Kanaliziranje, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Pohod po grajskih poteh, Graščina Prebold, ZND Prebold Mednarodni dan muzejev, Muzejska zbirka Prebold, ZND Prebold Iznenada Salome, stand-up predstava, Dvorana Prebold 4. Adijev pohod na Travnik, Planinsko društvo Prebold Prihod olimpijske bakle v Prebold, Igrišče OŠ Prebold Meritve krvnih vrednosti, KORK Prebold Predstavitev knjige – Kako se naučimo voziti kolo, DC Marof, MCP – Doris Polak Kuder Nastop, Pevski zbor Štore in Dekleta z Marofa, DC Marof, MCP Slovenska Jakobova pot – potopisno predavanje, Valerija Jakop, Občinska knjižnica Prebold Letni koncert zborov, OŠ Prebold, Katja Feguš in Breda Kočevar Obred ljubezni s kakavom, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Letni koncert PO Prebold, DC Marof, PO Prebold Medgeneracijski pohod na Adijev bivak na Reško planino, Planinsko društvo Prebold Slovestnost prvega svetega obhajila, župnijska cerkev sv. Pavla, Župnija Prebold Srečanje društva Zimzelen, DC Marof, MCP – Društvo Zimzelen Pravljična ura s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Prebold Športnik leta, Športna dvorana Prebold, ŠZ Prebold OBČINA TABOR Sreda, 8. 5. 18.00 Sobota, 11. 5. Sreda, 15. 5. 9.00 Ponedeljek, 20. 5. 9.00 13.00 Torek, 21. 5. Sreda, 22. 5. 18.00 Sobota, 25. 5. 8.00 17.00 20.00 Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman 5. Šentjurski vzpon na Krvavico, Loke– Krvavica–zajčeva koča, ŠD Tabor Slavnostna otvoritev učnega čebelnjaka pri POŠ Tabor, Čebelarsko društvo Tabor, Čebelarska zveza Slovenije, Prva osebna zavarovalnica Slovenska bakla, igrišče pri POŠ Tabor, OKS, Občina Tabor, POŠ Tabor Preventivna obravnava, brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, svetovanje, Dom krajanov, ZD Žalec Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor, MSKŽ Sprejem novorojenčkov in bodočih prvošolčkov pri županu, Dom krajanov Tabor Kmečka tržnica, Jurijev trg, TD Gušt Letni koncert Mešanega pevskega zbora Tabor, Dom krajanov Tabor, Pevsko društvo Tabor Druženje mladih mamic z dojenčki MCP – Doris Polak Kuder Kmečka tržnica, DC Marof, Občina 8.00–10.30 Prebold in TD Prebold Budnice po Občini Prebold, od 6.00 Pihalni orkester Prebold dalje Zdravljenje z izvorno energijo, 19.00–21.00 DC Marof, MCP, Amalija Rojc … 9.00 9.00–10.00 18.00–19.30 18.10–20.00 19.00 18.00 6.00 8.00–10.30 10.00 Nedelja, 12. 5. 19.00 9.00–10.30 in bodočih mamic, DC Marof, 19.00–21.00 Sobota, 11. 5. Četrtek, 16. 5. 17.00 18.00–19.30 Barvni altruizem združenih časov – razstava Kaje Golavšek, Občinska knjižnica Prebold Florijanova maša, cerkev sv. Pavla v Preboldu, PGD Prebold Srečanje društva Zimzelen, DC Marof, MCP Za boljše razumevanje zavarovalnih polic, DC Marof, MCP, Katja Vogelsang Pospravimo omaro in reciklirajmo oblačila, DC Marof, MCP – Marija Medved Življenje s severnoameriškimi Indijanci – potopisno predavanje, David Stegu, Občinska knjižnica Prebold Noč branja, OŠ Prebold, Simona Žvikart Repnik, Sergeja Kulovec, Katja Vidmar Lazar, Tina Vidali Kanalizirana meditacija, DC Marof, MCP – Amalija Rojc Pohod na Ermanovec, Planinsko društvo Prebold Garažna razprodaja, DC Marof, MCP Izdelovanje rož iz krep papirja – ustvarjalna delavnica, Občinska knjižnica Prebold, Simona Guček Šmarnice z blagoslovom obnovljene Škorjančeve kapele, Dolenja vas, Župnija sv. Pavel Prebold Pet naravnih zdravnikov, DC Marof, MCP – Dušan Portatis Kovač Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Upravni odbor Zveze kulturnih društev Savinja Žalec objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV SAVINJA ŽALEC ZA LETO 2023 Priznanja so: 1. imenovanje častnega člana zveze ter 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj ZKD Savinja Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze. Rok za prijavo je 22. maj 2024. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev Savinja Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec ali po e-pošti na naslov: uros.govek@zkst-zalec.si. Celoten razpis je objavljen na: www.zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS Maj Ponedeljek, 13.00–14.00 Slovenska bakla, Športni park Šempeter, ZKŠT Žalec 20. 5. Parada učenja, Podeželska tržnica Žalec, Sreda, 11.00–13.00 Ljudska univerza Žalec, HSD Žalec 22. 5. 17 18 KULTURA ŠT. 4 I april 2024 Pozdrav pomladi s 15 zbori in 636 pevci D. NARAGLAV Na območni reviji v Taboru so nastopili otroški in mladinski pevski sestavi iz vseh osnovnih šol v Spodnji Savinjski dolini V dvorani Doma krajanov Tabor je v torek, 9., in v sredo, 10. aprila, potekalo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Dvodnevno revijo vsako leto v aprilu organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Žalec z vodjem mag. Markom Repnikom na čelu. Na letošnji reviji je nastopilo petnajst otroških in mladinskih pevskih zborov iz sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Prvi dan je nastopilo skupaj devet zborov s 380 pevkami in pevci, ki so se predstavili na dveh koncertih z začetkom ob 17. in 19. uri. Na prvem koncertu so se predstavili: Mlajši OPZ Vransko–Tabor z zborovodkinjo Danijelo Jeršič, Združeni otroški PZ POŠ Trje in OŠ Petrovče z zborovodkinjo Anito Žolnir, Otroški PZ OŠ Vransko–Tabor z zborovodkinjo Vanjo Govek, Mladinski PZ OŠ Petrovče z zborovodkinjo Anito Žolnir in Mladinski PZ OŠ Vransko– Tabor z zborovodkinjo Vanjo Govek. Vse zbore je na klavirju spremljala Melita Estigarribia Villasanti, pri združenem otroškem PZ Trje pa je na flavto zaigrala še Taja Strojin. Drugi koncert je pričel Otroški PZ OŠ Griže z zborovodkinjo Zalo Golob, ki se je nato predstavila še z Mladinskim PZ OŠ Griže. Oba zbora je na klavirju spremljala Hana Goršek. Torkov koncertni dan je zaključil Mladinski PZ OŠ Braslovče, še prej pa je zapel tudi njihov otroški zbor. Oba zbora sta nastopila pod vodstvom zborovodkinje Anje Jezernik in ob klavirski spremljavi Janeza Vošnerja. Na sredinem delu revije je nastopilo šest zborov z 256 pevkami in pevci. Najprej se je polnoštevilnemu občinstvu predstavil Mlajši OPZ Polžki OŠ Polzela z zborovodkinjama Mojco Rodič in Angeliko Urbanc. Na klavirju je zbor spremljala Mija Novak. Za njimi je nastopil Mlajši OPZ Sončki OŠ Prebold z zborovodkinjo Bredo Kočevar, na klavirju pa jih je pospremila Melita Estigarribia Villasanti. V nadaljevanju je občin- stvo prisluhnilo Otroškemu PZ OŠ Šempeter z zborovodkinjo Katjo Florjančič ob klavirski spremljavi Fie Selič. Pod taktirko obeh je kasneje nastopil še Mladinski PZ OŠ Šempeter, ki je 6. aprila letos na državnem tekmovanju osvojil zlato priznanje in še tri posebna priznanja. V Taboru je nastopil potem še Otroški PZ Sončki OŠ Polzela in ob koncu revije še njihov Mladinski PZ OŠ Polzela. Oba zbora sta nastopila z zborovodkinjo Mijo Novak, na klavirju pa jih je spremljala Meta Podbregar. Koncerte je povezovala Simona Žvikart Repnik, strokovno pa jih je spremljala Anka Jazbec, ki je po nastopih opravila razgovore z zborovodji in o nastopih podala tudi pisno recenzijo. Kot je povedal mag. Marko Repnik, je zborovstvo na šolah v Spodnji Savinjski dolini kakovostno in številčno, kar navdaja z upanjem, da se bodo z leti krepili tudi odrasli pevski sestavi. Revija teh zborov pa bo 11. in 12. maja, in to prav tako v dvorani Doma krajanov v Taboru. Eden od prizorov, ko so prevarantski glasbeniki zaigrali stari gospe in njenim prijateljicam. Premiera v Vrbju D. NARAGLAV Amatersko gledališče Vrba KD Vrbje je minulo soboto na oder postavilo novo gledališko predstavo Morilci stare gospe (The lady killers) irskega pisca komedij Grahama Linehana. Adaptacija teksta in režija sta delo Gojmira Lešnjaka - Gojca, ki je je v Sloveniji zaigrana prvič. Morilci stare gospe je filmska komedija iz leta 2004 in predelava istoimenskega filma iz leta 1955. Staro gospo se odločijo ubiti, ker jih namerava prijaviti policiji. Ugotovi namreč, da so njeni gosti, ki so se izdajali za glasbenike, v resnici roparji … Nikakor se ne morejo zmeniti, kdo naj jo umori, drug za drugim to poskušajo, na koncu pa po nesrečnih naključjih vsi umrejo, stari gospe pa ostane ves denar … Duhovita zgodba je nadvse nasmejala nabito polno dvorano kulturnega doma v Vrbju. Igralsko zasedbo tokrat sestavljajo naslednji igralci (po vlogah): David Novak je prof. Marcus, Bojan Domjan je Louis Harvey, Andrej Čehovin je major Courtney, Milan Vogrinc je Harry Robinson, Aljaž Hrašar je policaj Macdonald, Ingrid Smrkolj je gospa Tromleyton, prijateljice gospe Louise (stare gospe) so Breda Šip, Irena Sanda in Anita Križanec, staro gospo Louiso Wilberforce pa igra Leonora Meh, ki je tudi uspela prepričati Gojmira Lešnjaka - Gojca, da je ponovno sprejel vlogo režiserja. Poleg igralcev so svoj delež pridali Ana Rahela Klopčič kot scenaristka, Bojan Jurjevič Jurki z glasbenimi posnetki, Dragica Kranjec in igralci s kostumi, Mladen Melanšek z oblikovanjem plakata, Srečko Štorman, Andrej Čehovin in igralci z izdelavo scene, Igor Grabnar in Aleksander Gisinger Korber kot tehnična ekipa in Žiga Meh s prevodom. KORAKI ... za jutri 2 četrtek, 16. 5. 2024 20 let umetniške gimnazije – likovna smer na GCC Dvorec Novo Celje Galerija sodobne umetnosti Celje Osrednja knjižnica Celje Galerija AQ GCC Nastop mlajšega otroškega PZ OŠ Prebold BREZPLAČEN OGLAS Razstava umetniških del strokovnih (so)delavcev in nekdanjih dijakov umetniške gimnazije – likovna smer na Gimnaziji Celje – Center Mama in hči z razstavo in pesniško zbirko D. NARAGLAV Prvi aprilski četrtek sta se v preboldski knjižnici predstavili ljubiteljska slikarka Erna Kumperger in njena hči Ana Kumperger iz Šempetra. Ana Kumperger je v pogovoru s knjižničarko Leo Felicijan predstavila svoj knjižni pesniški prvenec Naročje zvezd, njena mama pa je poskrbela za postavitev in odprtje svoje slikarske razstave Odsev svetlobe. Večer je z glasbo obogatila še akademska pianistka Tamara Goličnik Ana Kumperger je srednješolka Gimnazije Celje – Center in velika ljubiteljica umetnosti. Obožuje slikanje z akvarelnimi barvami, igra klarinet in klavir, nič pa je ne prevzema tako kot pisanje poezije. Pri pesnjenju je vedno bolj uspešna, med drugim je lani postala zmagovalka festivala mlade literature Urška 2023. »Nekaj v meni išče svetlobo, pot iz globokih čeri. Grize kosti in tkiva, da bi prišlo do srca, izdolblo vanj majhno zarezo. A kako ve, da je tam luč?« To je le eden izmed verzov mlade nadarjene pesnice. »Rada posegam po nekoliko temačnejših temah, kot so minljivost, smrt, pozabljanje in spomini, saj se mi zdi, da s pisanjem o tem spoznavam samo sebe, kopljem po skritih kamricah. Blizu mi je tudi impresionistična poezija. Poezija je moj pobeg v vzporedni svet, način soočanja s čustvi in občutenji sveta okrog mene,« je med drugim povedala mlada pesnica. Njena mama Erna Kumperger je žena in mama treh skoraj odraslih otrok, po izobrazbi ekonomistka z nekaj delovne dobe v komerciali in s pedagoško-andragoško izobrazbo. Ob tem je tudi organizatorica socialne mreže. Na svojo ustvarjalno likovno pot je stopila precej pozno. S svojo potjo vzpodbuja druge, da sledijo svojim sanjam in se lotijo stvari, ki jih veselijo. Nikoli ni prepozno, da uresničiš svoje mladostne sanje. Svoje znanje in svojo pot predaja mladim in tudi manj mladim v likovnih delavnicah v Žalcu. »Pri delu me vodi misel, da nam nove veščine odpirajo nove poti in možnosti ter bogatijo naše odnose. Slikam v več tehnikah. Začela sem z barvnimi svinčniki, ki me tudi danes navdihujejo, potem z akrilom in akvarelom, ki je moja najljubša tehnika, ker gre za nežno prelivanje barve in vode. Vedno bolj pa tehnike tudi združujem. Motive iščem po spletu, galerijah, fotografijah. Pravi motiv pa je tisti, ki ga najdeš skozi svoj objektiv ali svoje občutenje sveta,« pravi avtorica razstave ter na vprašanje, kaj ji pomeni slikanje, Glavni akterki večera v pogovoru s knjižničarko. dodaja: »To je veselje, izražanje sebe, čas zase, razvijanje novih pogledov, način dojemanja. Skozi barve in podobe želim prinašati v svet svetlobo in optimizem.« O skupni predstaviti s svojo hčerjo pa je povedala: »To, da imava s hčerko Ano skupaj razstavo in prestavitev pesniške zbirke, je nekaj čudovitega. Dogodek povezuje najino ustvarjanje na različnih področjih in naju predstavlja vsako skozi svoj medij. Večkrat sem razmišljala, da bi bilo lepo ob mojih slikah napisati kakšne verze ali slikati po verzih. In to se je s to razstavo zgodilo na najlepši način, da se skupaj predstaviva, mama in hči. Tudi sicer si večkrat deliva svoja razmišljanja in opazovanje sveta. Velikokrat ostanem brez besed ob Anini razlagi kakšnih dogodkov in ponosna sem na njen zrel in bogat notranji svet, katerega del izraža skozi poezijo. Mislim pa, da se tudi Ana uči skozi mojo umetniško pot in ustvarjanje ter predvsem s predstavljanjem svojega dela širši javnosti, ko ne ustvarjaš zgolj zase, ampak želiš, da tvoje znanje in ustvarjanje prideta do src ljudi.« KULTURA ŠT. 4 I april 2024 19 Glasbene razglednice z vsega sveta BINA PLAZNIK Uvod v bogato pomladansko glasbeno-plesno bero glasbene šole Nastop Folklorne skupine Galicija Še bolj na poskok T. TAVČAR V dvorani kulturnega doma Galicija je potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin z naslovom Še bolj na poskok. Na reviji so se predstavile folklorne skupine iz Spodnje Savinjske doline, ki spadajo pod okrilje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec. Zaplesali so članice in člani folklornih skupin Galicija, Ponikva, Vransko, Grifon Šempeter in Kobula Petrovče. Polno dvorano v Galiciji Harmonikarji in pihalci na skupni glasbeni razglednici V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so 29. marca učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec s koncertom pihalnega in harmonikarskega orkestra uprizorili glasbeno popotovanje po svetu. Nataliia Ermakova, dirigentka harmonikarskega orkestra, je povedala: »Za razliko od lanskega projekta Potovanje v vesolje, ko sva namensko izbirala skladbe s programsko vsebino že od samega začetka, je bilo letos popolnoma drugače. Na začetku šolskega leta nisva imela ideje – rdeče niti –, kaj bo tema najinega koncerta, vsak dirigent je izbral nekaj skladb po svojem okusu. In nato je prišel čas, ko je bilo treba vse te skladbe povezati v eno celoto. Težka naloga! Popila sva veliko kave in skoraj vsak dan bila na vezi, da se je končno rodila ideja, ki je bila obema všeč, da lahko te različne skladbe povežemo z deželami, od koder bi lahko prihajale, in da lahko pošiljamo od tam razglednice. In ko se je ideja rodila, sva jo začela pestovati in razvijati ... Nato so nastajale zgodbice 'otrok', risbe razglednic. Z Janom se lepo dopolnjujeva in se dobro razumeva. Vsak prispeva v ta mozaik nekaj svojega in nato nastane tako odličen projekt kot ta. Seznam dežel je Jan zelo lepo sestavil.« Mag. Jan Grčar, dirigent pihalnega orkestra, je dodal in potrdil, da je bila pot do rojstva prave ideje tokrat kar težka: »Kot vsako leto sva dirigenta obeh orkestrov najprej izbrala vsak svojemu orkestru optimalen program. Po nekaj sestankih sva neuspešno poskušala povezati skladbe med seboj, saj so si bile med seboj zelo različne. Nekatere so bile zelo programske, z 'logičnimi' naslovi (npr. Irish dream), nekatere z bolj čudnimi naslovi (npr. Shakespeare meets Godzilla ali Mava). Skratka, zdelo se je, da bo nemogoče med njimi najti neko 'rdečo nit'. Za ideje sva spraševala tudi učence orkestra, vendar kljub otroški domišljiji niso uspeti ustvariti nič oprijemljivega. Nakar sva se dirigenta med naključnim telefonskim pogovorom o programu koncerta domislila, da pravzaprav vsaki skladbi lahko določita nek 'kraj dogajanja'. Ideja je dala idejo in tako sva se odločila za razglednice, ki jih bodo učenci pošiljali svojim učiteljem iz različnih delov sveta.« V tokratnem programu smo lahko slišali izvedbo skladb in razglednic, ki so pripotovale z vseh vetrov. Te so bile: Irish dream z Irske, Groovy Softly iz čateških toplic, Celtic air and dance s Škotske, Barocco iz Francije, Shut up and dance iz Konga, Mava iz Grčije, Libertango iz Argentine, Menuet prav tako iz Francije, Shakespeare meets Godzilla iz Šri Lanke, Moon river s Finske, Fantom iz opere iz Benetk, Mamma Mia s Švedske, Laura iz Avstrije ter Rocking rondo z Otočca. Vse skupaj je duhovito povezoval voditelj Franci Podbrežnik v vlogi poštarja. Orkestra sta požela stoječe ovacije občinstva in veliko navdušenje. Kot po navadi je koncert tudi tokrat budno spremljal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus, ki je napovedal dogajanje do konca šolskega leta: »Pred nami je še osem baletnih predstav, letni koncert simfoničnega in godalnega orkestra s solisti, koncert kitaristov Pop rock – klasika, koncert pevcev ter množica zaključnih recitalov, absolventskih večerov in ostalih nastopov.« Izdelki domače in umetnostne obrti T. TAVČAR V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila do 11. aprila odprta razstava Gine Bevc z izdelki domače in umetnostne obrti. Ob odprtju razstave je izdelke avtorice predstavila Simona Brajer, v kulturnem programu pa je nastopila Folklorna skupina Kobula Kulturnega društva Petrovče. Gina Bevc, doma iz Grč v KS Šempeter, je vsestranska ustvarjalka, ki se ukvarja s filcanjem, z izdelovanjem »rišeljejev«, z vezenjem, klekljanjem, pletenjem, kvačkanjem, šivanjem in risanjem. Poleg tega izdeluje keramične izdelke, mozaike, gobeline, panjske končnice, sveče, velikonočne pirhe in naravno kozmetiko, riše na svilo in žge v les. Zelo rada ustvarja tudi cvetlične aranžmaje. Je nosilka certifikata Rokodelstvo Art & Craft Slovenija. so nastopajoči preželi s štajerskimi in gorenjskimi plesi ter dodobra ogreli občinstvo. Revijo je strokovno spremljala Tanja Drašler, ki je po koncu nastopov vsem mentoricam in mentorju podala strokovno mnenje. Vodja JSKD Žalec mag. Marko Repnik se je zbranim skupinam zahvalil za nastop in udeležencem podelil priznanja. Prireditev je skozi slovenske šege in navade vodila Neža Zagoričnik. Glasba, ples in poezija T. TAVČAR 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige. Slovenija je ena redkih držav, ki praznovanju nameni en teden. Medobčinska splošna knjižnica Žalec ga je s koncertom »ob soju sveč in s ščepcem poezije« obeležila v sredo, 17. aprila. Inga Ulokina (violina), Olga Ulokina (klavir), Marina Igritskaja (sopran) in Maša Kolšek (flamenko) so zbrane v čast svetovnega dneva knjige popeljale po svetu, ob tem pa niso pozabile na domače Rista Savina, Benjamina Ipavca in Stanka Preka. Knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec so dodali ščepec poezije. Glasbo in ples so povezali z rimami, ki opisujejo ljubezen. Recitirali so Andreja Hutinski, Valerija Jerman, Karmen Kreže, Andrej Perger in Jolanda Železnik. Svetovni dan knjige je tesno povezan s književnostjo, saj sta tega dne leta 1616 umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare. Povezan je tudi s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, kjer so si na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo in si ob tem rekli: »Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!« Med nastopom: Inga Ulokina (violina), Olga Ulokina (klavir) in Maša Kolšek (flamenko) Letos je s starši bralo 721 otrok T. TAVČAR Razstava domače in umetne obrti je bila na ogled do 11. aprila. Od ponedeljka, 15. aprila, do petka, 19. aprila, so v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko slavnostno zaključili bralno sezono projekta Mali Savinjčani beremo 2023/24. S prireditvijo v Žalcu, ki bo 14. maja, pa bodo sklenili 11. sezono branja za najmlajše. V bralnem projektu, ki ga koordinira Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je letos sodelovalo 721 otrok iz vseh vrtcev Spodnje Savinjske doline. V pozdravnih in zahvalnih nagovo- rih sredi aprila so županja, župani in podžupan, ravnateljice in ravnatelj ter direktorica knjižnice izpostavili pomen branja v najzgodnejšem obdobju otroka. Programi, ki so jih vrtci različno zasnovali, so bili vsebinsko bogati in raznoliki – vsi pa z namenom, da otroci kulturno rastejo in razvijajo občutek za lepo. Na dogodkih so podelili tudi medalje za vse otroke, ki so doma s starši prebrali vsaj pet knjig in o njihovih vsebinah pripovedovali v vrtcu. ŠPORT 20 ŠT. 4 I april 2024 Četrti Savinjski K6 trail v vročini BINA PLAZNIK Trasa se ponaša s 27 kilometri dolžine, šestimi vrhovi – Bukovica, Gozdnik, Kal, Mrzlica, Kamnik in Hom – in 2000 metri višinske razlike. Renato Hojnik iz okolice Žalca, ki se je že tretjič udeležila tega dogodka: »Ne udeležujem se tega dogodka, da bi dosegala dobre rezultate, temveč se bolj rekreativno ukvarjam s tem. Po navadi sem prišla skupaj z možem, letos pa sem žal kar sama. Nazadnje sem premagala progo v približno petih urah, vse je odvisno od vremenskih razmer in razpoloženja (smeh).« Iz ATD Savinjčan so sporočili, da so poznavanje domačega okolja najbolje izkoristili člani domačega ATD Savinjčan – 1. mesto je s časom 2:50:58 zasedel Nejc Blatnik (ATD Savinjčan), 2. mesto je z 2:55:47 osvojil Dimitri Chapelle (ATD Savinjčan), 3. mesto pa dolgoletni ambasador Aleš Žontar (ATD Savinjčan), 2:56:18. V ženski konkurenci je zmago slavila Barbara Jolič (TK Šmarnogorska naveza), 3:16:12, pred Katarino Pišotek iz Slovenskih Konjic s časom 3:22:17 ter tretjeuvrščeno Natašo Šušteršič (AK Brežice), 3:45:08. Dejan Babič V Letnem gledališču Limberk v Grižah so člani Atletskega tekaškega društva Savinjčan 13. aprila organizirali startno in ciljno točko proge, poimenovane Savinjski K6 trail. Dejan Babič, podpredsednik ATD Savinjčan Žalec, je povedal, da so veseli odlične udeležbe pohodnikov in tekačev na letošnjem tekmovanju. Dve uri pred uradnim startom tekačev, ki jih je letos bilo 150, se je na pot odpravilo že 350 pohodnikov. »Veseli smo lepega vremena, saj smo doživeli že vse letne čase v minulih letih. Letos bo to poletje ter veliko število prijav, ki je od lanskih 350 poskočilo kar na 500.« Med ogrevanjem pred startom smo zmotili eno izmed udeleženk, Dobitniki priznanj, Arijana Kufner in Ivi Kapitler Priznanja za športne dosežke T. TAVČAR Renata Hojnik Start 4. Savinjskega K6 traila Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta na Gradu Komenda v sredo, 27. marca, pripravili kulturno-športno prireditev, na kateri so zaslužnim športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih za leto 2023. Zbrane je najprej v imenu Občine Polzela pozdravila v. d. direktorica občinske uprave Arijana Kufner. Športnikom in športnim delavcem se je zahvalila za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gost prireditve je bil Rajmond Debevec, legenda športnega strelstva, ki je s svojim izjemnim talentom in vztrajnostjo osvojil tri olimpijske medalje. Z njim se je pogovarjala Živa Avžner. V nadaljevanju sta Arijana Kufner in predsednik športne zveze Ivi Kapitler podelila priznanja. Bronaste plakete zveze za športne dosežke v letu 2023 so prejeli: Filip Abraham, Lina Golihleb, Domen Hohnjec, Davor Ribič, Brina Vogrin Cingesar; srebrne plakete: Katja Banko, Laura Bergant, Marko Božiček, Jaka Cestnik, Taja Ferlež, Ažbe Mlačnik, Nina Mlakar, Nika Šenica, Julija Rožič, Nuša Železnik; zlato plaketo: Tim Jevšnik. Priznanja zveze za pomemben prispevek pri razvoju športa v Občini Polzela so prejeli: Drago Jamnikar, Damjan Ožir in Leon Pižorn. Glasbena gosta prireditve sta bila kitarist Arjan Krašnja in vokalistka Nastja Vodenik. Tri ekipe v končnici mednarodnega turnirja L. GROBLER ARHIV KLUBA Mlade rokometašice RK Zelene Doline Žalec so se med velikonočnimi prazniki udeležile turnirja PHC 2024 (Prague Handball Cup), ki velja za največji dvoranski rokometni turnir na svetu. Na njem je letos merilo moči 685 ekip iz 23 držav v desetih kategorijah (pet ženskih in pet moških), med njimi tudi tri ekipe iz žalskega rokometnega kluba. Največ ekip je bilo domačih, čeških, po številu pa so sledile ekipe iz Nemčije, Slovaške, Danske, Madžarske in celo iz Hongkonga. Ekipe so se merile v več kot 40 dvoranah po celotni Pragi. Na turnir se je RK Zelene Doline Žalec podal s tremi ekipami deklic: ekipa letnik 2011 in 2012, ekipa letnik 2009 in 2010 ter ekipa letnik 2007 in 2008, skupno 40 deklet s trenerji Anito Seles Držan, Tano Sutaj, Milanom Ramšakom in Iztokom Rozmanom. Najmlajša skupina D, ki je tekmovala v konkurenci 76 ekip, je turnir oddelala z neodločenim izidom, porazom in štirimi zmagami ter pristala na 2. mestu v svoji skupini. Deklice iz skupine C, ki je imela v konkurenci kar 87 ekip, so zabeležile uvodni poraz, potem pa pet zmag in končno 1. mesto v svoji skupini. Najstarejša dekleta iz skupine B so zabeležila dva poraza in štiri zmage Prvi so že preizkusili novo pridobitev. Zgradili pumptrack T. TAVČAR Premiera na močnem turnirju je bila za tri ekipe žalskega rokometnega kluba zelo bogata izkušnja. ter prvi del tekmovanja končala na 3. mestu. Potem se je tekmovanje razdelilo na A in B končnico. V A končnico so se uvrstile prve tri najboljše ekipe iz vsake skupine, kamor so se uvrstile tudi vse tri žalske ekipe. V osmini finala so vse tri žalske ekipe dosegle po en poraz in eno zmago, pri čemer sta bili obe najmlajši ekipi drugi, starejša pa tretja v skupini. »Iz osmine finala je napredovala le prva ekipa v vsaki skupini. A dejstvo, da smo se z vsemi tremi ekipami uspeli uvrstiti med polovico najboljših ekip, torej v A končnico, je na tako močnem turnirju že lep uspeh sam po sebi,« je povedala Anita Seles Držan iz RK Zelene Doline Žalec in dodala: »Naše deklice so prikazale izredno dobro igro in borbeni duh. Treba pa je omeniti še, da so se morale naše najmlajše deklice prilagoditi igri z večjo žogo, kot je sicer v uporabi v Sloveniji za to starostno skupino. Deklice iz skupine C so se enakovredno kosale z nasprotnicami, kljub temu da so bile prav vse najmanj eno leto mlajše od nosilnega letnika. Najstarejših je bilo le 11, pa še tukaj je prišlo do poškodbe in je bila ekipa tekom tekmovanja prikrajšana za eno tekmovalko. Pogledujemo že v prihodnje leto, saj bi z veseljem ponovili to izkušnjo še močnejši.« Anita Seles Držan je povedala še, da so na turnirju prejeli tudi povabila za udeležbo na turnirju s strani nemške in francoske ekipe, s katerima so se najbolj povezali in stkali lepa prijateljstva. Občina Polzela je s projektom Športni center Polzela uspešno kandidirala na enem izmed javnih razpisov za sofinanciranje investicij v obnovo športnih površin. Prejela je 43.220 evrov. Namenila jih je za sanacijo obstoječe tekalne/atletske steze in podlage košarkarskega igrišča pri OŠ Polzela ter za izgradnjo pumptracka. Celotna investicija bo sicer stala 91.576 evrov. Izvajalec del je bilo podjetje Planapark iz Ljubljane. Pumptrack je utrjena krožna pot, ki je sestavljena iz grbin in ovinkov. Za vožnjo po njej potrebujemo običajno kolo, kjer vrtenje pedal ni potrebno. ŠPORT ŠT. 4 I april 2024 21 Sedeča odbojka na olimpijske igre T. TAVČAR Slovenska reprezentanca odbojke sede, ki jo v večini sestavljajo odbojkarice OK SIP Šempeter, njihov selektor pa je Šempetran Simon Božič, se je uvrstila na paraolimpijske igre. Udeleženci EP, z vodstvom in gosti so takole nazdravili k velikemu uspehu. Uroš evropski prvak T. TAVČAR Tekmovalci iz kluba Fudoshin Gotovlje so z evropskega prvenstva skupaj prinesli pet medalj, med njimi zlato, srebrno in tri bronaste. Igralke, vodstvo in gostje Slovenske odbojkarice bodo četrtič igrale na paraolimpijskih igrah, prvič po letu 2012. Paraolimpijske igre v Parizu bodo med 28. avgustom in 8. septembrom. Turnir na Kitajskem je bil sestavljen iz dveh delov. Slovenija in Iran sta bila najboljša v rednem delu, za vozovnico za Pariz pa sta se pomerila v velikem finalu, ki je ponudil kvalitetno odbojko. Pred finalom so Slovenke premagale Nemčijo, Ukrajino, Iran, Japonsko in Tajsko ter v finalu še enkrat Iran s 3 : 2. Slovenija je na Kitajskem nastopila v postavi Jana Ferjan, Saša Kotnik, Mira Jakin, Suzana Ocepek, Klara Vrabič, Vesna Pogačar, Tija Vrhovnik, Barbara Kocmur, Valentyna OK SIP Šempeter Boštjan Prašnikar. Udeleženkam reprezentance, vodstvu in selektorju Simonu Božiču so čestitali za tako velik uspeh. »Bil je zelo čustven turnir. Na začetku je bilo videti, da bo šlo gladko, a smo vedele, da ne bo enostavno. S to mislijo smo šli na turnir. Res naporno, fizično in čustveno je bilo. Vedeli smo, da lahko zdržimo. Dejstvo je, da je priti na paraolimpijske igre kar majhna misija nemogoče za državo, kot je Slovenija. Kapo dol vsem nam, ki smo vztrajali. Čeprav imamo majhno ekipo v primerjavi z drugimi državami, se nas je zbralo deset pravih, na igrišču smo pokazale, da smo prava ekipa,« se je na dogajanje na turnirju v kitajskem mestu Dali ozrla kapetanka Lena Gabršček, ki je ena od treh v odpravi, ki je na igrah že igrala. »Prvič sem bila na igrah pri 18 letih in sem bila nepripravljena, neizkušena. Vedela sem le to, da je to največje tekmovanje. Zdaj vem, kam se podajam, grem v vlogi kapetanke in to bo velika čast,« se Lena veseli iger v Parizu. Tja bodo igralke odpotovale z visokimi cilji. »Rezultati v zadnjem času kažejo, da smo super ekipa. Imamo prostor za napredek, v vsaki tekmi bomo šli na zmago in lahko pridemo daleč,« je še dodala kapetanka. Tako kot Lena Gabršček bo drugič na igrah tudi selektor Simon Božič, ki je bil leta 2012 pomočnik glavnega trenerja Adija Urnauta. »Tudi na zadnji tekmi smo dokazali, da smo bili najboljša ekipa na tem turnirju. Lahko rečem le to: 'Slovenija prihaja na paraolimpijske igre!' Še enkrat čestitke dekletom, ker so verjela v to, kar delamo, in naše zamisli udejanjila na igrišču. Srečen sem, srečna je vsa ekipa. Upamo, da bomo dostojno zastopali Slovenijo v Parizu,« je po zmagi in na sprejemu povedal selektor Simon Božič. Na svojih četrtih paraolimpijskih igrah bo zaigrala povratnica v reprezentanco Saša Kotnik Hren, četrtič bo na igrah tudi Danica Gošnak, prvič v vlogi trenerke, prej trikrat kot igralka. Med 5. in 7. aprilom je v Pitesti v Romuniji potekalo evropsko prvenstvo v ju-jitsu za leto 2024 za mladince, kadete in mlajše kadete. Na prvenstvu se je zbralo preko 1100 tekmovalcev in tekmovalk iz 29 držav. V okviru reprezentance Slovenije so v borbah nastopili štirje tekmovalci in pet tekmovalk iz kluba Fudoshin iz Gotovelj. Domov so prinesli pet medalj. Bronaste medalje so si priborile Špela Cizej v kategoriji U21 do 70 kg, Zala Kostanjšek v kategoriji U21 do 63 kg in Zala Miklavc v kategoriji U18 nad 70 kg. Julijan Zakonjšek je nastopil v kategoriji U21 do 85 kg in dosegel drugo mesto in s tem srebrno medaljo, Uroš Cizej pa je Sedemkrat žlahtni T. TAVČAR Drugi vikend v aprilu so se tekmovalci Karate kluba Polzela udeležili svetovnega pokala v tradicionalnem karateju na Portugalskem, na katerem se je merilo 390 tekmovalcev. V borbah so osvojili sedem medalj. Polzelski karateisti so osvojili štiri bronaste in dve srebrni medalji, Nika Šenica pa je osvojila zlato. Pokazala je odlično formo in po štirih zmagah kljub poškodbi očesa pokazala svojo borbenost in osvojila 1. mesto in naziv svetovne prvakinje. Odlično sta nastopila tudi Julija Rožič in Maks Vidmajer, ki sta nanizala po tri zmage in osvojila naziv podprvakinje/podprvaka svetovnega pokala na Portugalskem. Predsednik za nov mandat ŠPORT NA KRATKO L. G. Mag. Boštjana Pražnikarja so na redni letni skupščini OK Spodnja Savinjska in Odbojkarskega društva Šempeter potrdili za predsednika za nova štiri leta. Mag. Boštjan Pražnikar je diplomiran inženir strojništva in mag. znanosti državnih in evropskih študij. Ob tem je izvršni direktor skupine Iskra ESV, Iskre AMS in izvršni direktor družbe Imgrad. Kot so sporočili iz šempetrskega kluba, je z dosedanjim delom tako moški kot ženski odbojkarski klub dvignil stopničko višje. Utrinka s sprejema Brik in kapetanka Lena Gabršček. V ekipi slovenske ženske reprezentance je večina odbojkaric članic šempetrskega kluba, ki so tudi aktualne državne prvakinje in dvakratne evropske prvakinje, njihov selektor pa je Simon Božič, prav tako doma v Šempetru. Ob vrnitvi domov so jim v Šempetru pri osnovni šoli v petek, 12. aprila, pripravili sprejem, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev odbojke, učencev OŠ Šempeter in drugih. Za presenečenje so poskrbeli šempetrski in žalski gasilci, ki so jih pričakali z vodnim curkometom. Uvodoma so jih nagovorili predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, predsednik ZSIS-POK Damjan Lazar, žalski župan Janko Kos in predsednik K velikemu uspehu so tudi nazdravili ... nastopil v kategoriji U16 nad 77 kg in postal evropski prvak ter osvojil zlato medaljo. Na tekmovanju sta jih vodila trener Žan Artelj in selektor slovenske reprezentance v ju-jitsuju – borbe Tilen Hadolin. Vodstvo kluba Fudoshin na čelu s predsednikom Davidom Štrausom je v nedeljo, 14. aprila, pripravilo sprejem in manjšo pogostitev v klubski telovadnici v Gotovljah. Na sprejemu sta bila poleg tekmovalcev, trenerjev, staršev, ostalih članov kluba in veliko mladih tekmovalcev prisotna tudi podžupan Občine Žalec Roman Virant in podžupanja Občine Vransko Kristina Reberšek, ki sta nagovorila in čestitala vsem tekmovalcem in klubu. ODBOJKA V boju za 3. mesto so odbojkarice SIP Šempeter v I. odbojkarski ligi za ženske v 1. tekmi v Novi Gorici s 3 : 1 (20, 18, –18, 20) premagale domači Gen-I Volley in povedle v seriji na dve zmagi. KOŠARKA Zadnja tekma 25. kola Lige Nova KBM je bila odigrana v Šenčurju. Domači GGD Šenčur je gostil Hopse s Polzele, ki so slavili z 82 : 94. Pri Hopsih je Fifolt dosegel 28 točk, Grušovnik pa 23. Članska košarkarska ekipa Vrani Vransko se je po res izjemni sezoni uvrstila v 3. SKL. V letošnji sezoni je ekipa nastopala v 4. SKL vzhod in po rednem delu zasedla 2. mesto v skupini s 15 zmagami in le enim porazom. Sledili sta tekmi za uvrstitev v 3. SKL z ekipo Krvavca iz Cerkelj na Gorenjskem. Tekmi sta bili zelo izenačeni, več uspeha pa je imela ekipa Vrani Vransko. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI ŠT. 4 I april 2024 UTRIPOV HOROSKOP ZA MAJ 2024 BIK Vaša vladarica Venera bo v prvih treh tednih potovala po vašem znaku, kar je več kot odlična novica. Za nameček boste od sredine maja gostili tudi Merkur, ki je zadolžen za delo. Zgrabite priložnost, ki se vam obeta, z obema rokama, saj se vam ponuja odlična možnost za dodaten zaslužek. Imeli boste občutek, da se vam znani film ponovno vrti pred očmi, zadeve pa so povezane z vplivom polne lune 23. 5. DVOJČKA Najpomembnejša novica za vse dvojčke je vstop dobrotnika Jupitra v vaše znamenje, kar se zgodi 26. maja. Kar nekaj lepih priložnosti vam bo nanizal v roku prihodnjih dni, od vas pa je odvisno, kako jih boste izkoristili! Vaš vladar Merkur je ponovno direkten in z vsem žarom ter navdušenjem se boste lotevali svojih nalog. Zelo uspešni boste v prvi polovici maja, v drugi polovici pa se nasmiha sreča v ljubezni in denarju! RAK Nekdo se bo hotel vmešati v vaše življenje, vendar bo po temeljitem premisleku ustavil prodorno energijo. Ponovno boste gospodar nad dogodki vi sami, zato se vam na poslovnem področju obeta velika sprememba. Lahko se je samo veselite. Poslušajte svoje srce in popeljalo vas bo tja, kjer lahko doživite popolno srečo. Za spremembo se tokrat prepustite toku dogodkov. V ospredje morate dati svoje lastne interese in pozabiti na druge ljudi. LEV Pred vami je eden izmed najbolj aktivnih mesecev v letu 2024. Odlično se boste odrezali, energije vam nikakor ne bo zmanjkalo, saj vas bo Mars v sorodnem znamenju temeljito spodbujal. Te dni v mesecu maju boste zelo prepričljivo branili svoje interese. Izkoristite svojo prodorno moč prav na vseh področjih. Obeta se vam razrešitev kar nekaj izpostavljenih problemov, zato resnično delujte preventivno in skrbno preučite dane situacije. TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI V prvi polovici meseca boste ujeli dober ritem in končno po daljšem času lažje in bolj sproščeno zadihali. Pogumno boste izrazili svoje mnenje in s tem preobrnili tok dogodkov, zato vas bodo v okolici vsi samo nemo opazovali. Neko odločitev boste potisnili na stranski tir, počakali boste na ugodnejši trenutek. To se bo kasneje izkazalo za zelo modro dejanje in s svojim ravnanjem boste zelo zadovoljni. Družina je ključ sreče D. NARAGLAV V športni dvorani OŠ Prebold je pred dnevi potekala prireditev v počastitev žena in mater, ki jo je organiziral Vrtec Prebold. Glavni organizatorici sta bili vzgojiteljici Ksenija Doler in Valentina Vogrinc, ki sta ob pomoči vseh zaposlenih, z otroki ustvarili dogodek ob družinskem prazniku z naslovom Družina je ključ sreče. Zbrane so pozdravile nova ravnateljica OŠ Prebold Vesna Halužan (Kumer), njena pomočnica in vodja vrtca Mateja Matko in predstavnica Vrtčevskega sklada Nia Jakob. Slednja je poudarila, da upravni odbor sklada zelo veseli, da občani že dobrih 20 let prepoznavajo njegov dober namen in s pomočjo prostovoljnih prispev- Več planetov vam bo v tem času nasprotovalo, zato bo potrebnega bistveno več prilagajanja kot v preteklem obdobju. Ključ bo v boljšem sodelovanju z okolico, ki vam bo pripravljena stopiti nasproti. Le vi se morate odzvati, pa bo vse v najlepšem redu! Čas je, da začnete konkretno ukrepati, sicer boste začutili težave z zdravjem. Ideala ni, in tudi če se vam za trenutek približa, ga v kali uničite, tako da ste na koncu vedno sami s svojimi mislimi, v svojem svetu. Imeli boste izredno veliko energije, ki jo boste znali tudi pravilno usmerjati. Zagotovo bo na prvem mestu delo, na drugem pa večja skrb za vaše počutje in zdravje. Delali boste tudi na preventivi, kar je modra odločitev. Vaš čut za pravičnost bo v tem obdobju močno povečan, zato preprosto ne boste mogli dopustiti, da se nekomu dogaja krivica. Skušali boste skleniti kompromis, kar pa bo v danih trenutkih težko uresničiti. Prva polovica maja vam bo zelo naklonjena, planeti v sorodnem znaku obetajo lep napredek na delovnem in finančnem področju. Obstajala bo tudi rahla negotovost. Prav zaradi tega boste v tem obdobju iskali mnenja drugih ljudi. Komunikacija bo izjemnega pomena, zato se prepustite toku dogodkov in druženju z ljudmi. Zelo uspešni pri tem boste v drugi polovici meseca, ko boste neverjetno zgovorni. Čaka vas prav posebno presenečenje. Skušajte se izogibati ljudem, ki vam niso najbolj pri srcu, le tako boste ohranili svojo energijo. In nasprotno, še bolj intenzivno se povežite s tistimi, ki vam prinašajo dobre vibracije. V tem pogledu je maj kot naročen! Po 20. 5. se pričenja romantično obdobje, v katerem se boste počutili naravnost čudovito. Naredili boste načrte, kako naprej na poslovnem področju. Marsikaj morate spreminjati, da ne izgubljate energijo v prazno. Nekoliko bolj umirjen mesec je pred vami, v katerem lahko lepo napredujete. Marsikateri od vaših načrtov lahko postane uresničljiv prav v teh dneh. Za večjo stopnjo koncentracije se boste morali kar pošteno potruditi. Misli vam bodo uhajale na vse strani, še posebno na osebo, ki se je nedavno pojavila v vašem življenju. Maj je kot naročen za napredek na čustvenem področju. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES, KI JE DOSEGLJIVA NA 041 519 265 IN NA FB ASTRO DOLORES. kov omogočajo izvedbo različnih projektov. V minulem šolskem letu so tako uresničili kar štiri projekte: nakup poganjalcev za 1. starostno obdobje, asfaltirano stezo za poganjalce v D-traktu, zasaditev dreves za dodatno senco in delavnico Lego robotike za tri najstarejše skupine. Tudi v letošnjem letu bodo petim oddelkom financirali delavnico Lego robotike. Že v minulem mesecu so v sprejemni in oddajni oddelek vrtca namestili tudi lokalni prezračevalni sistem. V programu prireditve so se predstavile vse skupine otrok s svojimi vzgojiteljicami. Predstavljeni so bili plesne točke, gibalne dramatizacije, deklamacije in petje pesmi. Najmlajši otroci so se na prireditvi predstavili preko videoposnetka. Gledališče Koper Trio Pupe Nedelja, 12. 5. 2024, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec VOŽkovo gledališče Vaša vladarica Venera bo v znamenju bika zelo spodbudno vplivala na vas. Strastno se boste lotili vsega, kar je pred vami, in s tem marsikoga presenetili. Izkažite se tudi na čustvenem področju, saj vam strasti in privlačnosti ne bo primanjkovalo. Zaradi nenehnega hitenja lahko povzročite škodo svojemu zdravstvenemu stanju. Bodite nekoliko previdnejši in si privoščite nekaj več počitka in sprostitve. Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje LUTKOVNA PREDSTAVA alma Sobota, 11. maja 2024, ob 10. uri BREZPLAČEN OGLAS DEVICA Otroci so z nastopi ustvarili izjemno vzdušje. Dom II. slovenskega tabora Žalec Primerno za otroke, starejše od 4 let. Vstopnina: 4 EUR Vstopnice v TIC-u Žalec, po spletu na zkst-zalec.kupikarto.si ali uro pred dogodkom na blagajni dvorane. Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kje v Dolini zelenega zlata se dogaja zgodba tisočerih gumbov s slike? Namig: »Dotakni se gumba in prinesel ti bo srečo.« Več kot le srečo prinaša tudi ustvarjalni, kreativni nosilki družinske tradicije, ki to redko obrt izdelave gumbov, uspešno ustvarja še danes. Izdeluje gumbe v več kot 5000 modelih.Vodi tudi kreativne delavnice, na katerih si lahko vsak sam izdela lasten gumb. Vaš odgovor nam pošljite do 19. maja na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI«. Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel zanimivo nagrado in gumb sreče. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je Turistična kmetija Izgoršek. Srečna nagrajenka je Tea Benedikt, Zabukovica 7, 3302 Griže (glede prevzema nagrade nagrajenca obvestimo po e-pošti). BREZPLAČEN OGLAS Mars, vaš vladar, bo ves maj potoval po vašem znamenju in vas bo oskrboval z energijo in fizično močjo. V prvi polovici meseca boste blesteli, saj boste gostili Merkur, ki bo poskrbel, da boste vedno v vsakem trenutku našli pravo besedo! Naredili boste sijajen vtis pri ljudeh in to vas bo prav navdalo s srečo, kaj vse zmorete. Zaradi vseh sprememb, ki se vam dogajajo, vam bo zaigralo srce. Še posebno takrat, ko boste pomislili na nekoga. BREZPLAČEN OGLAS OVEN MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 4 I april 2024 Zlati na mladinskem pevskem festivalu Priplesala si je zlato priznanje T. T. DARKO NARAGLAV Mladinski pevski zbor OŠ Šempeter v Savinjski dolini je pod vodstvom dirigentke Katje Florjančič na Mladinskem pevskem festivalu v Celju v soboto, 6. aprila, osvojil zlato priznanje. Mladinski pevski zbor OŠ Šempeter z umetniško vodjo Katjo Florjančič se je predstavil tudi 10. aprila na letošnji območni reviji otroški in mladinskih in otroških pevskih zborov v Taboru. Šempetrski mladinski pevski zbor je ob tem prejel še priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne umetne pesmi z naslovom Ptice. Priznanje za najboljšega korepetitorja mladinskega zbora je prejela njihova korepetitorka pianistka Fia Selič. Zborovodkinja in učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Šempeter Katja Florjančič je prejela posebno priznanje in denarno nagrado za strokovno izpopolnjevanje na festivalu v Belgiji ali Švici. Državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov je potekalo v okviru Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je priznan mednarodni mladinski pevski dogodek že od leta 1946. V Celju je 6. aprila prepevalo 35 pevskih sestavov in več kot 1.100 pevcev vseh generacij. Tekmovanje se je zaključilo s koncertom nagrajencev ter razglasitvijo rezultatov na Glavnem trgu v Celju, MPZ OŠ Šempeter pa je pevski zbor iz doline, ki se je udeležil tekmovanja. Na državnem tekmovanju mladinskih zborov so se na koncertu v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pomerili mladinski zbori iz glasbenih šol Rogaška Slatina, Fran Korun Koželjski Velenje, osnovnih šol n. h. Maksa Pečarja Ljubljana Črnuče, Šempeter v Savinjski dolini, Tržišče, Križevci, Alojzija Šuštarja Ljubljana, Primoža Trubarja Laško in Dramlje, gimnazij Kranj, Škofja Loka in Celje – Center ter vokalna skupina Emil Komel iz italijanske Gorice. Strokovno žirijo, ki so jo letos sestavljali skladateljica, zborovodkinja in pedagoginja Tadeja Vulc, pedagoginja in zborovodkinja Katja SOLIDARNI NAČELA SVETA Udobno zleknjen v fotelju v svoji sobi, na Snapchatu, kjer so vsi prijatelji moji. Sproščeno, nasmejano, brezskrbno klepetam, nimam skrbi, vse slabo je takoooo daleč stran. Bes Zemlje potrese povzroči, njene solze naredijo, da nas poplavi. Naenkrat oglas, strašen, nezlagan, pritegne mojo pozornost, me v razmišljanju odnese daleč stran. V slogi je moč, z majhnimi koraki, v dobrih delih, vsi smo lahko junaki. Pomoč ne meri se le materialno, tudi v prijazni besedi, objemu, povezovanju. Vsak kontinent premore ljudi, kjer življenje je trdo, se veliko trpi. Odkar človeško življenje teče, ga spremlja trpljenje in različne nesreče. Se zdi mi, da v zadnjem stoletju vse bolj se stopnjuje, naravne nesreče, neznanska moč vodilnih, človeštvo vse bolj zaznamuje. Zaboli me lačen afriški otrok, pretrese migracijski val, ki pognal ljudi je na neskončno pot. Ne razumem nesmiselnega vojskovanja, kjer se kri preliva, kot da nas zgodovina ni ničesar naučila. Gruber, zborovodkinja in pedagoginja Helena Fojkar Zupančič, skladatelj, zborovodja in pedagog Damijan Močnik ter zborovodkinja in pedagoginja Barbara Kovačič, je, kot so sporočili, »prepričalo ubrano petje in visok nivo preciznega petja tekmovalnih skladb MPZ OŠ Šempeter v Savinjski dolini«. Po prireditvi je umetniška vodja šempetrskega zbora Katja Florjančič povedala, da vsem 35 pevcem namenja svoj poklon za profesionalen odnos in da je izjemno počaščena, saj so z nastopom šempetrsko šolo, kraj Šempeter in Občino Žalec popeljali na zavidanja vredno mesto v zborovski kulturi. Pevcem in prejemnicama priznanja je tudi v imenu vseh zaposlenih in učencev šole čestital ravnatelj Uroš Vidmajer. Stiske ljudi so velike, njihove rane niso skrite. Solidarnost ljudi povezuje, piše lepe zgodbe, nas povzdiguje, trpeče osrečuje. Bodimo sočutni, pomagajmo, kot je v naši moči, kajti danes se nam dobro godi, a že jutri smo lahko potrebni pomoči. Žiga Debevc, 8. a OŠ Šempeter v Savinjski dolini Tornadi v Ameriki, potresi v Siriji, cunami v Indoneziji, požari v Alžiriji. Tajfun na Filipinih, poplave v Sloveniji, toča v Italiji, suše v Keniji. OSEBNI ARHIV Z lastno solo plesno točko ICARUS si je Polzelanka Lina Golihleb 30. marca na mednarodnem tekmovanju Opus 1 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje priplesala nagrado generacijske žirije za najboljšo plesno miniaturo. Plesna miniatura Line Golihleb bo avgusta predstavljena tudi na umetniškem mednarodnem festivalu sodobnega plesa Front@ v Murski Soboti. Lina si je pot do mednarodnega tekmovanja utrla skozi regijske izbore in državno tekmovanje, ki je potekalo 19. februarja v Španskih borcih v Ljubljani, na katerem je osvojila zlato priznanje. Tekmovanje Opus 1 je sicer namenjeno spodbujanju mladih plesalk in plesalcev k samostojnemu ustvarjanju avtorskih solo plesov ali kompozicij. Prireditev opozarja na mlade plesne talente, ki ustvarjajo izvirne koreografije in navdušujejo občinstvo z neposrednostjo in bogastvom svojih plesnih izpovedi. Letos so se na njej zbrali plesni ustvarjalci iz Švedske, Hrvaške, Belgije, Združenih držav Amerike, Francije, Ukrajine, Tanzanije, Španije in Slovenije. Lina Golihleb med plesom Terapije s psi L. G. ARHIV OŠ ŠEMPETER Na Osnovni šoli Griže so januarja začeli s projektom Branje s tačkami, pri katerem sodelujejo s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Kot so sporočili iz OŠ Griže, prihod terapevtskega psa otrokom v šoli omogoči prijetno in varno doživetje, spodbuja razvoj govora, medsebojne stike in spoštovanje dogovorjenih pravil, telesni stik s šolanim psom pa čustveno oporo. Ob tem spodbuja pomen odgovornega skrbništva za žival. Društvo Tačke pomagačke je prostovoljno društvo, ki terapevtsko delo s pomočjo psov opravlja v več kot 130 ustanovah po vsej Sloveniji. Labradorka Lava in njena lastnica Mojca sta OŠ Griže prvič obiskali že 16. novembra lani v okviru kulturne- ga dneva Unesco z naslovom Pletemo niti mreže s srcem in glavo. Takrat so na eni izmed delavnic spoznavali delo terapevtskega psa, poklice s pomočjo psov, rokovanje s psi idr. Od januarja, ko so uradno začeli s projektom, pa vsak mesec prideta v knjižnico terapevtski kuža Archie, mehkodlaki pšenični irski terier, in njegova lastnica Maja. Učenci berejo s kužkom, ta pa jih pri njihovi dejavnosti skrbno posluša, saj ima za to dejavnost opravljeno tudi licenco R.E.A.D. Marca so se s terapevtskim psom srečali tudi drugošolci POŠ Liboje, ki so med drugim s pomočjo knjige 'Oskar ali Kaj bi vaš kuža rad, da bi vedeli o njem' spoznali, kako skrbeti za psa in kako prepoznati pasjo govorico. »Kaj je zdaj to?« se sprašujemo ljudje, ali sploh lahko ljudje še v miru žive? Milijoni ljudi so zapustili domove, milijoni le molijo, da se jim to ne zgode. Poglejte Ukrajince, so se ujeli v vojne vrtince, so nekateri dobili pomoč, so jih nekje lepo sprejeli, nekje pa hladno prekleli. Občasno prisotnost kužkov so otroci lepo sprejeli. vabilo Uprimo se, uprimo, ljudje, naj se pogum in moč v nas zbude! Pomagajmo drug drugemu, zaupajmo si, ne bodimo sebični, prijaznost naj iz nas žari. Na takih načelih naj naš svet stoji! Lucija Veber, 8. b OŠ Šempeter v Savinjski dolini Odprtje razstave likovnih del učenk in učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline EKSPRESIJA IN IMPRESIJA – ČUTIM, TOREJ USTVARJAM 9. maja 2024 ob 11. uri BREZPLAČEN OGLAS L. G. 23 Savinov likovni salon Žalec Razstava bo na ogled do 8. junija 2024. Čudež narave, mešana tehnika, Jan Jamšek, 7. c, OŠ Vransko-Tabor 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 4 I april 2024 Zaveda se, da uspeha ne bi bilo brez drugih LUCIJA GROBLER T. TAVČAR, OSEBNI ARHIV LŽS IN HYONG Larisa Žagar Slemenšek je postala športnica leta 2023 v Občini Žalec, potem ko je novembra postala svetovna prvakinja v kickboxingu, še pred tem evropska prvakinja v taekwondoju posamezno in v borbah. Nanizala pa je tudi pet zmag na svetovnih pokalih in še nekaj drugih žlahtnih uvrstitev. Pri svojih 21 letih ima za sabo 16 let treningov. Potem ko se je predlani zaradi poškodb od športa poslovila ravno tako uspešna sestra dvojčica Alisa, se sama bori naprej. Že v mladinskih in kadetskih kategorijah sta nizali uspehe, a Larisa pravi, da se je v članski kategoriji njena športna kariera pravzaprav šele začela. Kljub temu da oba njena športa nista olimpijski disciplini, da sponzorjev zaradi tega ni ravno na pretek in da so pogoji slabši, Larisa športa ne bi menjala: »Ne moreš pogrešati nečesa, česar nikoli nisi imel, in mi smo navajeni, smo sprejeli stanje, kot je.« Ampak rezultati so prišli, in to na evropski in svetovni ravni … »Leta 2018 sva bili z Aliso svetovni kadetski prvakinji v taekwondoju, vsaka v svoji kategoriji. Leta 2019 sem bila sama dvakrat evropska mladinska prvakinja (v kickboxingu in v taekwondoju). To je bilo najino prvo mladinsko leto.« Sestra dvojčica se je takrat poškodovala, imela je malo manj športne sreče … »Leta 2019, ko sem postala evropska prvakinja, se je Alisa ravno na tej tekmi poškodovala in od takrat naprej je imela velike težave z izpahi rame. Zato je šla tik pred korono leta Larisina zmagovalna borba za naslov svetovne prvakinje (Larisa v modrem dresu) Mnogi ne poznajo razlike med kickboxingom in taekwondojem. Prosim, pojasnite … »Obe s sestro sva začeli trenirati taekwondo, pa sva potem priključili kickboxing, zato da sva imeli več tekem. Za laika lahko rečem, da ni neke velike razlike. Tudi jaz jih nisem videla, ko sem začela trenirati. A bolj ko treniraš, bolj so pomembne podrobnosti in vidiš razliko. Največja razlika je, da imamo v taekwondoju veliko večji tatami, na katerem se borimo. Tako je tudi način borbe drugačen, ker je na večji razdalji. Kickbox je bolj podoben boksu, poteka na veliko krajši razdalji. Ima tri runde, v taekwondoju pa sta dve rundi. Pri obeh pa se boriš z rokami in nogami, s tem da bi rekla, da je v kickboxu večji poudarek na rokah, pri taekwondoju pa na nogah, kar je logično, ker je med borci večja razdalja.« Trenirati ste začeli pri petih letih. Zakaj ravno kickbox in zakaj tako zgodaj? »Ko sva bili s sestro stari tri ali štiri leta, sva trenirali ples in najine trenerke so ugotovile, da imava malo preveč energije. Pestro je bilo – včasih cel kaos –, sploh ko sva bili skupaj. Vedno sva kaj ušpičili. Staršem so tako priporočale, da bi bilo morda dobro, da bi poskusili kakšen drug šport, ki zahteva malo več energije. Ob tem pa so starši razmišljali, da bi bilo prav, da bi se kot dekleti znali braniti, zato so naju vključili v borilne veščine. Seveda takrat nihče ni pričakoval, da bova prišli do tekmovalne stopnje, kaj šele, da bova postali svetovni in evropski prvakinji. Za naju je bil torej ta zgodnji tekmovalen začetek normalen, usmerjen v rekreativnost, v to, da se znava gibati, da potrošiva energijo in da se naučiva lastne obrambe.« 2020 na operacijo in se med epidemijo z rehabilitacijo dovolj pozdravila, da je lahko trenirala. Leta 2021 pa se je na evropskih prvenstvih, še zadnjih mladinskih, spet poškodovala in je ramo kar nekajkrat spet izpahnila. Takrat smo videli, da ne bo šlo več, da bo morala zaključiti. Imela je še eno operacijo, in če bi še naprej trenirala, pa bi se ji spet zgodil izpah, bi ji morali narediti rekonstrukcijo rame, kar pa ni preveč dober poseg v anatomijo telesa …« Kako je to z dvojčicama? Sta celo enojajčni dvojčici in sta zelo povezani … »Zmeraj sva bili skupaj, tako rekoč od rojstva. Skupaj sva hodili v vrtec, na vse treninge, v Osnovno šolo Petrovče, na I. gimnazijo v Celju v športni oddelek, vedno sva bili skupaj in zelo povezani. Potem je prišlo eno obdobje, da sva bili tudi v isti kategoriji borilnih veščin – prej sva bili v različnih kategorijah (recimo v kadetski konkurenci jaz do 55 kg, ona do 60 kg), in to z namenom. Ker smo vedeli, da sva obe zelo konkurenčni in je bolje imeti dve svetovni prvakinji (smeh) kot eno prvo in eno drugo … Od leta 2019 sva bili v isti kategoriji in je bila med nama neka zdrava tekmovalnost, ker sva obe tekmovalni tip človeka. Leta 2021, ko je bilo najino zadnje mladinsko evropsko prvenstvo v kickboxu in se je zgodilo, da sva ravno v finalu prišli skupaj, sem zmagala jaz. Čez 14 dni pa smo imeli mladinsko evropsko prvenstvo v taekwondoju in sva bili v polfinalu skupaj, zmagala je Alisa.« Ali sta si to kdaj namenoma razdelili, si morda v borbah popuščali? »Ne. Pri naju je bilo vedno cilj, da se boriva tako, kot bi se borili proti katerikoli drugi tekmovalki. Nikoli ni bilo popuščanja. Pozabiš, da je pred tabo tvoja sestra, se odboriš, saj treniraš za to, da bi bila evropska prvakinja.« Najbrž je značilnost vrhunskih športnikov, da znate čustva nekoliko potisniti v ozadje. Kaj pravzaprav razmišljate, ko se borite? »Kot prvo se ti adrenalin nabije na polno in komaj čakaš, da se greš borit, saj zato treniraš. Med borbo pa pozabiš na čisto vse. Jaz iskreno, ko opazujem nasprotnico, razmišljam samo o tem, kaj lahko naredim. Istočasno poslušam trenerja in se osredotočim na to, kar sem trenirala, kar sem naštudirala o nasprotnici dan pred borbo. Vse ostalo pozabim. S pritiskom se ne obremenjujem, ker se mi zdi, da je vsaka borba borba zase.« Se pravi, da ni razlike, ali greš na svetovno prvenstvo ali na kako manj pomembno tekmo … »Načeloma, ko gremo na svetovno prvenstvo, je za nami veliko tekem in smo zelo notri, zato je že tako drugače, kot če bi šel na prvo tekmo v sezoni. Bolje si pripravljen tako fizično kot psihično. Pri meni se je lani, ko smo se skozi vse leto pred svetovnim prvenstvom med sabo borile iste punce, osem nasprotnic, nekako že vedelo, kakšen bo rezultat tudi na svetovnem prvenstvu, zato ker je bil rezultat tudi na vseh svetovnih pokalih pred svetovnim prvenstvom enak. Španka, ki je bila druga (za mano), je bila z mano na vseh svetovnih pokalih v finalu in vedno izgubila. Ampak vseeno – zmagati je vedno zelo dober občutek!« Kaj je potem tista razlika, ki prinese zmago? Larisa Žagar Slemenšek na podelitvi priznanja za športnico leta v Občini Žalec konec marca. rije do kategorije, tipi treningov in tekmovanja. Glavni cilj so bili rezultati v članski kategoriji. S trenerjem se strinjava, da se je moja kariera pravzaprav šele začela s člansko kate- »Med borbo pa pozabiš na čisto vse. Jaz iskreno, ko opazujem nasprotnico, razmišljam samo o tem, kaj lahko naredim. Istočasno poslušam trenerja in se osredotočim na to, kar sem trenira la, kar sem naštudirala o nasprotnici dan pred borbo. Vse ostalo pozabim. S pritiskom se ne obremenjujem ...« »Jaz bi rekla, da v članskih kategorijah veliko pomenijo tudi izkušnje. Velika razlika je, ali nekdo začne trenirati tako zgodaj, kot sem jaz, pri petih letih, ali pa kasneje. S trenerjem smo naredili tak plan, da popravljamo vedno manj napak. Vse je bilo načrtovano z namenom, od katego- gorijo. Je pa zelo pomembno tudi sedaj, koliko vlagaš v treninge.« Kako torej izgleda tvoj dan? »Sicer sem vmes tudi na fakulteti v Kopru, kjer študiram kineziologijo. Ko pa ne grem na fakulteto, imam ob 7. uri trening v klubu v Celju. Ob 9. uri grem v Decathlon, kjer delam Lani novembra je Larisa postala na Portugalskem svetovna prvakinja v kickboxu v disciplini light contact do 65 kg; na fotografiji je s svojim trenerjem Urošem Bernardom in klubsko kolegico Mašo Kenjalo, ki je bila v disciplini light contact do 60 kg druga. preko študentskega servisa, da si lahko plačujem fakulteto. Delam do 15.00, grem domov, pojem kosilo, naredim še kaj za šolo in grem ob 18. uri spet na trening. To je vsak dan bolj ali manj enako. Treningi so po navadi dolgi od ure do ure in pol, odvisno od dela sezone. Ko je sezona, se odpeljem na faks v Koper in se potem vračam takoj nazaj, maja, ko je več aktivnosti v šoli, se dogovorim za treninge v Kopru, ki mi jih napiše moj trener v Celju.« Kako usklajuješ šport in fakulteto, je težko? »S trenerjem pač veliko načrtujeva in usklajujeva. Se mi pa zdi bolje, da sem na izrednem študiju, ki si ga plačujem. Zato mi med tednom ni treba biti ves čas v Kopru, ampak bolj ob petkih in sobotah, manj je tudi obveznosti, kot če bi bila na rednem študiju. Zato lahko vseeno več časa posvetim treningu.« TK Hyong je ves čas tvoj klub? »Da, začela sem v tem klubu in ves čas je isti. Pa tudi od takrat, ko sem se podala v tekmovalne vode, je Uroš Bernard moj trener, kar je super, ker me res dobro pozna. Včasih se mi zdi, da bolje, kot poznam sama sebe. On je naredil plan prehajanja iz kadetske, mladinske v člansko kategorijo in je brez dvoma bolj optimalen, kot če bi menjala trenerja.« Kaj je Larisa izven taekwondoja, kickboxa? »Redko se zgodi, da bi imela ves teden prosto. Velik del mene so šport, kickbox in taenkwondo, ampak se trudim, da sem aktivna tudi na ostalih področjih. Preko študentskega dela v trgovini spoznavam druge ljudi, sem v stiku s širšo okolico. Hkrati mi ustreza, da študiram na obali, ker je tam spet drug krog ljudi, in vse to ponuja neke nove priložnosti za prihodnost.« Ali sta kickbox in taekwondo groba športa ali je tako v resnici videti le tehnika? SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 4 I april 2024 tudi pomembno, da se že v zgodnjem otroštvu navadimo, da preživljamo čas na svežem zraku, da se ukvarjajo s športom, ker to res pomembno vpliva na razvoj. Zelo sem vesela, da imamo v Levcu športno igrišče, in velikokrat, ko se peljem mimo, se otroci dejansko igrajo, ne le držijo telefone v rokah in se niti ne pogovarjajo.« Kaj pa je s pretiranim ukvarjanjem s svojo podobo? Ali je tebi pomembno? »V našem športu je zelo pomembna teža, saj imamo težnostne kategorije in se okrog tega veliko vrti, okoli prehrane. Se pa ne ukvarjam pretirano s svojo postavo. Sprejela sem, da imam športno postavo. Nikoli si »Bolj je pomembno, da telo dobro deluje, kot to, kaj si o njem mislijo drugi.« dobro pripravljeni, mirni in imamo samokontrolo. Ko je treba, smo zelo tekmovalni, ne bi pa rekla, da je to kaj bolj grob šport, kot je denimo rokomet.« Koliko je rizika v tem športu? »Imamo veliko pravil, ki se nanašajo na varnost. Vsako leto obnavljamo zdravniška spričevala, torej moramo iti na zdravniške preglede, da preverijo naše splošno zdravstveno stanje. Imamo zelo stroga pravila glede knock-outov, ki so v ringu zelo pogosti. Če ga tekmovalec dobi, trideset dni sploh ne sme tekmovati. Nismo bolj podvrženi poškodbam kot drugi športniki, smo pa bolj podvrženi poškodbam, kot so izpahi ram, poškodbe kolen. Sama hvala bogu nisem imela nobenih večjih poškodb. Sem dobila več udarcev v nos, ampak zlomljenega pa nisem imela – je pa, kot je rekel zdravnik, malo postrani (smeh).« Je podpora družine zelo pomembna? »Podpora moje družine je vedno bila. Pri nas imamo táko razširjeno družino, vsi podpirajo športnike. Sicer so se morali prilagoditi, da nisem vedno prisotna na kakih družinskih srečanjih, ampak so navajeni in vedno razumejo, da so mi prioriteta treningi. Brez dvoma ne bi bila tam, kjer v športu sem, če ne bi imela take podpore. Ati in mami sta v naju s sestro vložila veliko pred tem, preden sva postali svetovni prvakinji: denarja, časa, prevozov.« Ali bi ti ležal še kak šport? »Trenutno si sebe ne predstavljam v katerem koli drugem športu. Sem vedno za to, da se ljudje čim več ukvarjajo s športom, sploh v rekreativnem smislu, da bi začela tekmovalno v katerem drugem športu, kot je taekwondo, tega si pa ne predstavljam. Če bi rekreativno, pa bi poskusila kakšen šport, ki ni povezan z žogo. To mi ni nikoli ležalo. Mi je pa všeč, ker sem na športni fakulteti in v sklopu študija poskušam tudi druge športe. Lahko rečem, da mi je zelo zanimivo biti začetnik v nekem drugem športu, saj tega občutka že dolgo nimam v kickboxu in teakwondoju, kjer sem že 16 let.« Ali ti priznanje v lokalnem okolju, kot je športnica leta, pomeni kaj posebnega? »Zelo veliko priznanje se mi zdi, da od občine, ki ima res veliko vrhunskih športnikov, dobiš takšen naziv, še sploh v neolimpijskem športu, v katerem smo večkrat zapostavljeni. Ker takšen šport tudi ni medijsko tako podprt, je to še toliko bolj pomembno, ne le zame, tudi za vse tiste, ki so v teh športih.« Kako se tebe dotika čedalje bolj dominanten virtualni svet? Koliko stika imaš z družbenimi omrežji? »Iskreno povedano imam tako zaposlene dneve, da resnično nimam časa, da bi veliko časa preživljala na družbenih omrežjih. Se mi zdi pa nisem mislila, da bi imela manj mišic, da bi izgledala bolj ženstveno. Vem, da imam tako telo z razlogom, saj mi pomaga na treningih in tekmah. Nasploh pa menim, da se sploh dekleta preveč ukvarjajo s tem, kako izgledajo, in se premalo ukvarjajo s kakovostno prehrano, da morajo jesti, saj to potrebuje telo, da deluje. Bolj je pomembno, da telo dobro deluje, kot to, kaj si o njem mislijo drugi.« Kakšni so tvoji cilji, ko ne boš več v tekmovalnih vodah? »Cilj mi je sicer biti čim dlje v tekmovalnih vodah, ampak se zavedam, da ne bom mogla biti do 40. leta. Članska kategorija je do 36 let, potem lahko greš sicer med veterane, ampak s takim tempom, kot delamo zdaj, se ne vidim. Vsekakor pa bom ostala v športu. Ne le zaradi tega, ker to študiram, ampak ker želim šport čim bolj približati ljudem. Zdi se mi namreč zelo pomembno, da se z rekreativnim športom ukvarja čim več ljudi.« Ali te v prihodnje mika trenersko delo? »Že zdaj trenerju veliko pomagam pri mlajših, bi pa z veseljem ostala v teh krogih. Če trenerja ni, odvodim treninge. Preko olimpijskega komiteja sem naredila trenersko licenco. Prav tako bom lahko tudi z diplomo s fakultete marsikaj naredila. Tako da ja, če mi bo ponujena možnost v trenerskih vodah, jo bom po zaključeni tekmovalni karieri z veseljem sprejela.« Kako bi torej opisala sebe? »Redkokdaj sem zadovoljna s svojimi borbami in rečem, da je bilo vse super. Tudi v zmagi svetovnega prvenstva so bile napake in se jih zavedam. S trenerjem sva jih predebatirala in jih popravljava skozi to sezono. Torej sem perfekcionistka. Sem pa tudi tekmovalna, nekateri bi rekli, da celo preveč. Hkrati nikoli ne bom pozabila, kje sem začela. Zmeraj, ko kaj dosežem, se zavedam, da to ni samo moj dosežek, ampak je tudi dosežek mojega trenerja in vseh, ki so stali za mano. Če bi bila sama, ne bi nikoli dosegla tega, kar sem. Hvaležna sem vsem.« Se pravi, da držimo pesti za evropsko prvenstvo? »Sem aktualna evropska prvakinja v taekwondoju, ampak jeseni sem na svetovnem prvenstvu ostala brez medalje. Sicer je bilo to prvič v moji karieri, ampak se je že moralo zgoditi. Priznam, poraz je bil zelo boleč za nekoga, ki visoko cilja, ampak sva s trenerjem preanalizirala in ugotovila, da se je najbrž moralo zgoditi. Čez dva meseca sem potem postala svetovna prvakinja v kickboxu. Zdaj grem na evropsko prvenstvo v taekwondoju, sicer z jasnim ciljem, ampak vseeno ponižno, z jasno glavo, z nogami na tleh. Se veselim.« Evropski mladi up D. NARAGLAV OSEBNI ARHIV Brin Vovk Petrovski spada med najboljših 100 mladih namiznoteniških igralcev na svetu in je član slovenske mladinske, mlajše članske in članske reprezentance. Med obetavnimi športniki naše doline je tudi Brin Vovk Petrovski iz Zabukovice, ki je lani pri svojih 17 letih že postal član namiznoteniške članske reprezentance Slovenije. Letos je šel kot četrti igralec Slovenije na svetovno ekipno člansko prvenstvo, ki je potekalo v Busanu v Južni Koreji. Slovenija se je tam uvrstila na letošnje olimpijske igre v Parizu, za kar je Brin dobil že predvabilo. Olimpijske igre mu lahko uidejo samo, če bo Olimpijski komite Slovenije varčeval s sredstvi in na igre ne bo poslal četrtega igralca. Trenutno je v Sloveniji v absolutni kategoriji članov Brin na drugem mestu, ob tem pa ne smemo pozabiti, da bo šele junija postal polnoleten. Zaradi tega in vseh dosežkov je Brin eden izmed največjih evropskih mladih upov namiznega tenisa. Slovenija že dolgo (po Jorgiču) ni imela tako perspektivnega igralca, kar dokazujejo tudi njegovi rezultati in osvojeni pokali za osvojene naslove državnih prvakov, podprvakov in tretjih mest, ekipnih in individualnih. Brin Vovk Petrovski med serviranjem VB (88. na svetovni WTT lestvici U19). Julija 2023 se je Brin izkazal tudi na evropskem prvenstvu U19, ki je potekalo v Gliwicah na Polj- Brin v svojem elementu Začel že pri osmih letih Brin se je z namiznim tenisom začel ukvarjati, ko mu je bilo vsega osem let. Vse od začetka svoje namiznoteniške kariere igra za slovenski klub NTK Savinja iz Luč pod trenerskim okriljem Jake Golavška. Z vsako sezono Brin vidno napreduje v svoji igri, kar se seveda pozna na vse večjih uspehih, ki jih dosega na mednarodnih WTT turnirjih, kakor tudi na WTT svetovni lestvici, na kateri trenutno v kategoriji U19 zaseda 69. mesto na svetu. Na zadnjih treh WTT Youth Contender turnirjih, ki se jih je Brin udeležil (v italijanskem Lignanu, v češkem Havirovem ter v avstrijskem Linzu), je Brin igral zares odlično. V Havirovem ter v Lignanu je Brin dosegel 5.–8. mesto, v Linzu pa se je uvrstil v 1/8 finala. O njegovi odlični igri na omenjenih treh turnirjih pa ne pričajo samo njegove končne uvrstitve, temveč tudi zveneča imena nasprotnikov, ki jih je Brin na WTT Youth Contender turnirjih tudi premagal. Med temi so Antoine Razafinarivo, Madagaskar (120. na svetovni lestvici med člani), Nandan Naresh, ZDA (33. na svetovni WTT lestvici U19), Samuel Palusek, Slovaška (46. na svetovni WTT lestvici U19), Wim Verdonschot, Nemčija (53. na svetovni WTT lestvici U19), Stepan Brhel, Češka (65. na svetovni WTT lestvici U19), in Connor Green, skem. Tam je ob zmagi Slovenije nad Španijo s 3 : 1 prispeval dve zmagi proti zelo zvenečima nasprotnikoma. Premagal je Daniela Berzosa, Španija (30. na svetovni WTT lestvici U19), in Miguela Pantoja, Španija (379. na svetovni WTT članski lestvici). Brinovi največji uspehi Brin je član kar treh slovenskih NT reprezentanc, mladinske, mlajše članske in članske, v kateri je skupaj z Darkom Jorgičem. Slednji je tudi njegov vzornik – poleg Kitajca Ma Longa, ki je po njegovem mnenju najboljši igralec NT vseh časov. »Pri njem me najbolj fascinira dejstvo, da se pri svojih 36 letih še vedno bori za prvo mesto na svetovni lestvici. Hkrati me ta podatek veseli, BREZPLAČEN OGLAS »Predvsem kickbox je kar grob šport. Veliko ljudi mi je reklo, da delujem prenežna za tak šport. Po svoje jih razumem, še sploh, ker sem dekle. Na prvo žogo to res ni dekliški šport, ampak trenutno imamo mi v klubu več deklet kot fantov, sploh v tekmovalni skupini. Ampak če bolje poznaš ta šport, veš, da ne gre, da si pri njem grob, saj zelo bazira na samokontroli. Že od malega nas učijo, da se te veščine uporabljajo samo v klubu, na treningih in tekmah in nič izven. To je tudi prepovedano. Če bi jaz kot nosilka črnega pasu v civilu napadla nekoga, se tretira, kot da bi ga napadla z orožjem. Drugače je v samoobrambi. Ampak ne glede na to – gre za to, da smo psihično 25 saj vidim v svoji karieri dolgo in radostno športno pot, na kateri bom lahko še vrsto let igral in užival,« pravi Brin, ki je dijak tretjega letnika Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo na Šolskem centru Celje. K temu dodaja: »Šport je zame prvi smisel in radost življenja. Treningi in tekme me navajajo na disciplino, redno delo in vztrajnost, kar pa je najboljša popotnica za življenje mladega človeka. Čeravno smo z bratom in sestrama v različnih življenjskih situacijah, brat Val namreč dela magisterij na Ekonomski fakulteti na Dunaju, sestra Lava pa študira na Pedagoški fakulteti v Ljubljani likovno smer, pa moja sedemletna sestrica Lilija že tretje leto obiskuje namiznoteniške treninge dvakrat tedensko. Gre ji odlično in res sem vesel, da sem ji pokazal pot v svet športa.« Na svoji dosedanji športni poti se lahko Brin pohvali, da je petkratni državni podprvak posamezno v kategorijah do 15, do 19 in do 21 let. Poleg tega je štirikratni državni ekipni prvak do 15 in do 19 let ter državni prvak v dvojicah do 19 let. Velik uspeh na mednarodnem nivoju je bil letos na WTT Contenderju na Češkem, kjer je premagal 26. in 29. igralca v Evropi do 19 let in se uvrstil vse do četrtfinala, kjer je moral premoč priznati Francozu. Na evropskem prvenstvu do 19 let na Poljskem je na ekipni tekmi Sloveniji zagotovil zmago in uvrstitev na 13. mesto najboljših ekip v Evropi. V odločilni tekmi proti Španiji je namreč premagal 13. in 19. igralca v Evropi. Vsi ti uspehi so ga uvrstili tudi med najboljših 100 mladih namiznoteniških igralcev na svetu. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 4 I april 2024 Izgnanci iz 2. svetovne vojne še vedno brez odškodnin D. NARAGLAV V Društvu izgnancev Slovenije je aktivnih še 7.200 članov, med njimi tudi 60 rednih in 38 pridruženih članov območne organizacije Žalec. V Šempetru so se predzadnjo marčevsko soboto na svojem 31. rednem občnem zboru zbrali članice in člani Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Območne organizacije Žalec, ki vključuje člane iz celotne Spodnje Savinjske doline. Za novo predsednico so na zboru imenovali Marjeto Mihovec. Podpredsednik društva OO Žalec Joško Novak je na zboru podal poročilo o delu v minulem letu. Njihova območna organizacija trenutno šteje 60 rednih in 38 pridruženih članov, v to pa niso zajeti tisti, ki so v institucionalnih ustanovah. V letu 2023 se je poslovilo šest njihovih članov, med njimi tudi njihov dolgoletni predsednik Franc Hriberšek iz Griž. Na skupščini so opravili nadomestne volitve za predsednika in enega člana upravnega odbora. Pavlina Glušič je za predsednico predlagala Marjeto Mihovec iz Prebolda, za člana UO društva pa je namesto Antona Blagotinška, ki zaradi bolezni ne more več opravljati svoje naloge, predlagala Angelo Rebernik. Tako predsednica kot članica UO sta bili soglasno potrjeni. Nova predsednica je nato tudi podala program dela za letošnje leto, predviden finančni plan pa Lea Meh. Oboje je bilo soglasno sprejeto. Karmen Bailant iz DIS Ljubljana je na zboru povedala, da vseskozi potekajo aktivnosti v zvezi s povrnitvijo gmotne škode izgnancem in beguncem, vendar se to, kar je bilo v času Cerarjeve vlade že dogovorjeno, ne udejanja. deset let. Leta 1942 so Madžari s slovenskega ozemlja, ki so ga okupirali, izgnali 2.500 Slovencev iz Prekmurja, Nemci pa 1.000 slovenskih družin iz avstrijske Koroške. Po kapitulaciji Italije je nemški okupator požgal veliko primorskih vasi, prebivalce pa izgnal v nemška taborišča. Izgnani so bili prebivalci mest in vasi celotnega območja Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske ter iz stokilometrskega pasu po dolžini in petindvajset kilometrov po širini ob tedanji nemško-italijanski okupacijski meji. Slovenske izgnance so nasilno odpeljali na tuje kot živino z več kot 140 transporti. Izgnani Slovenci so bili ob vse premično premoženje, uničeno ali poškodovano pa jim je bilo tudi nepremično premoženje. Nemški, italijanski in madžarski okupatorji so nasilno zaprli veliko Slovencev tudi v koncentracijska taborišča in zapore v Nemčiji, Italiji, na Madžarskem in Neodvisni državi Hrvaški (NDH). Otroke so staršem nasilno jemali, mnogi so bili zaprti, internirani, konfinirani, poslani na prisilno delo … Slovenski izgnanci so bili prisilno izgnani s ciljem, da bi kot narod izginili z zemljevida Evrope. V Nemčiji so živeli v več kot 400 izgnanskih taboriščih v vseh nemških pokrajinah. Nacisti so slovenske izgnance izkoriščali kot ceneno delovno silo za najtežja dela. Prisilno so delali v rudnikih, kamnolomih, tovarnah, pri graditvi cest in železnic ter na kmetih. Dekleta so iz taborišč poši- Grad Rajhenburg iz obdobja izseljevanja Slovencev Pogled v zgodovino medvojnega izseljevanja Kot je v svojem zapisu v internem glasilu Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 med drugim zapisala predsednica društva prof. Ivica Žnidaršič, je bil v okviru nacistične raznarodovalne politike eden najbolj krutih ukrepov nemškega okupatorja množičen izgon Slovencev in naseljevanje Nemcev. Nemški okupator je v letih 1941–1945 samo iz Spodnje Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline izgnal 63.000 Slovencev. Od tega največ v Nemčijo, kar 45.000, na Hrvaško 10.000 in v Srbijo okrog 7.500. Okoli 17.000 Slovencev je pobegnilo pred izgonom. Med izgnanimi Slovenci je bilo tudi več kot 20.000 slovenskih otrok, starih do ljali za dekle k nemškim družinam. Prisilno so delali tudi otroci. Sicer pa slovenski izgnanci niso bili izpostavljeni le težkim vojnim dogodkom in prisilnemu delu, ampak so še dodatno občutili surovo nasilje in doživljali mučno psihično in fizično trpljenje. Slabo se je godilo izgnanim v razne kraje nekdanje Jugoslavije, trpeli pa so tudi pobegli pred izgonom. Največ pove podatek, da je Državna komisija za vojne zločine, ustanovljena leta 1943, ugotovila, da je nasilje nad Slovenci izvajalo 4.017 nemških in 2.518 italijanskih vojnih zločincev. Vrnitev v domovino Zavezniki v drugi svetovni vojni in evropske države so se znašli pred vprašanjem, kako organizirati vrača- nje več sto tisoč žrtev vojne v njihove države oziroma domov. Da bi si države med seboj pomagale pri tem obsežnem humanitarnem delu, so že 9. novembra 1943 ustanovili centralno mednarodno telo UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration) za koordiniranje repatriacije izgnanih in razseljenih oseb v Evropi in za pomoč članicam Društva narodov. Vsem izgnancem so priskrbeli začasna zatočišča in zbirne baze, v katerih so čakali na vrnitev v domovino. Taka zbirna taborišča, v katerih je bilo veliko Slovencev, so bila organizirana v več nemških mestih. Ko je bil sistem zbirnih taborišč vzpostavljen, sta odgovornost za razseljene milijone ljudi prevzeli Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo in UNRRA. Proti koncu vojne je UNRRA vodila 227 taborišč in centrov za pomoč razseljenim osebam. Vlaki brez voznega reda so vozili po razdejani Nemčiji in preko drugih držav ter pobirali izmučene, sestradane, bolne in onemogle slovenske in druge izgnance, internirance iz koncentracijskih taborišč, vojne ujetnike, prisilno mobilizirane in druge, ki so imeli eno samo željo – čim prej priti domov. Težje je bilo tistim, ki so se vračali z ruskimi vlaki, ker so potovali domov tudi po mesec dni in bili po več dni prepuščeni sami sebi. Delovno predsedstvo in nova predsednica Marjeta Mihovec med nagovorom Od sedanje vlade pričakujejo, da se zadeva premakne in da se opredeli do tega vprašanja. Za boljše razumevanje pa vsem, ki ne vedo kaj dosti o tej težki usodi izgnancev, priporočajo ogled gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem, ki je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi, skozenj pa je šlo na trnovo pot okoli 45.000 Slovencev. O vsem tem priča v gradu tudi Muzej slovenskih izgnancev. Tu je bilo 9. junija 1991 v prisotnosti okrog 8.000 izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev tudi ustanovno zborovanje Društva izgnancev Slovenije. Repatriacijske baze v Sloveniji V Sloveniji je slovensko ministrstvo za socialno politiko ustanovilo štab za repatriacijo, ki je že 12. maja 1945 izdal odlok, s katerim je odrejal, kako je treba poskrbeti za vojne ujetnike, internirance in prisilno odpeljane delavce. Ta štab je v ta namen organiziral okrog 40 repatriacijskih baz. Po vojni niso delali posebnih analiz, koliko otrok je umrlo v izgnanstvu, koncentracijskih taboriščih in zaporih ter koliko otrok, ki so preživeli, je potem hitro omagalo. Dejstvo je, da so prav otroci zaradi izgona in begunstva veliko trpeli. Veliko jih je zato umrlo že v izgnanstvu, še več pa kmalu po vojni. Le malo se jih je lahko šolalo, ne le zaradi slabega gmotnega položaja, ampak tudi zato, ker zaradi psihofizičnih posledic vojne preprosto niso zmogli vseh naporov. Starši še živečih internirancev so se večkrat obrnili na državne organe nekdanje države Jugoslavije in na Republiko Slovenijo ter neposredno na Nemčijo z zahtevami po izplačilu vojne odškodnine. V nekdanji državi so se izgovarjali, da posameznikom odškodnine ne bodo izplačevali. Še tisto malo dobljene vojne odškodnine in ugodna posojila iz tega naslova so vložili v slovensko gospodarstvo, za devizno likvidnost, za Litostroj, Tovarno avtomobilov v Mariboru ter še nekatere druge objekte. Sicer pa je ZR Nemčija za vojno škodo plačala le dva odstotka zahtevane vsote. Da bi 27 let po sprejemu Zakona o žrtvah vojnega nasilja vsaj na simbolni ravni zaprli vprašanje odškodnine, je DIS sam pripravil zakon. Ta je bil v času Cerarjeve vlade sicer v prvem branju sprejet, a zaradi Cerarjevega odstopa nato v državnem zboru pozabljen. Osrednji gostje večera dr. Jože Hribar, dr. Emil Eberle in mag. Marjan Manfreda s knjižničarko Leo Felicijan Montanistične strune Etnološkega društva Srečno D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Prebold so na prvi pomladni dan v okviru Utripa domoznanstva predstavili 11. zvezek zbirke Izviri naše dediščine, katerega založnik je Etnološko društvo Srečno in nosi naslov Montanistične strune. Glavni akterji tokratnega glasbeno-pogovornega večera so bili: dr. Jože Hribar iz Etnološkega društva Srečno iz Griž, dr. Emil Eberle, avtor knjižice Montanistične strune, in mag. Marjan Manfreda, pisec uvodnega besedila. Z njimi se je pogovarjala knjižničarka mag. Lea Felicijan, ki je uvodoma tudi povedala, da rudarske pesmi dr. Emila Eberla prihajajo iz srca ter kažejo pečat rudarstva zasavskih ljudi in širše. Izpoved v verzih je začutil že v gimnazijskih letih, vsestranskost pa ga je spremljala tudi na poklicni poti. V njegovih raziskovalno-razvojnih delih in aplikacijah obstaja 160 elaboratov in poročil, strokovno se je usmeril predvsem v bogatenje mineralnih surovin in na mehansko procesno tehniko. Za svoje znanstvenoraziskovalno delo je prejel več priznanj, izmed teh tudi najvišje – nagrado sklada Borisa Kidriča. V svojem prostem času je gojil tudi različne hobije, pravzaprav talente, s področja glasbe, pisanja, slikanja. Zapeta ali zaigrana pesem je duhovna luč, daje polet skozi težke čase. Pesem je skozi vse čase spremljala boj za svobodo, ustanavljale so se rudarske godbe, godbenik je bil tudi dr. Emil Eberl. Večer so glasbeno obogatile zasedbe Ubrane strune z Zabukovčani in Rudarska bratovščina. Pri Ubranih strunah in vokalni skupini Zabukovčani s kitaro in petjem sodeluje Ivan Grobelnik, ki je od letošnjega februarja tudi novi predsednik Etnološkega društva Srečno. Večer so sklenili z mislijo, da novoizdani zvezek rudarske kulturne dediščine daje pomemben prispevek k opisovanju knapovskega stanu, ki se izraža tudi skozi njihov pozdrav SREČNO. Če črkujemo, je S – srčnost, R – resnicoljubnost, E – enotnost, Č – človečnost, N– načelnost, O – odločnost. To so vrednote, ki bi jih morali vsi vzeti za svoje. KRIŽANKA / PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 27 30. dirka Po Sloveniji 13. 6. 2024 Žalec Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v aprilu je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitve križanke (GESLO) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 17. 5. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. 180,7 km 2 etapa Nagrajenci marčevske križanke (gesli: KAVARNA PLATINUM, BREZ GLUTENA) pa so: Marjan Pinter, Rimska cesta 87, 3311 Šempeter; Leonida Basle, Šešče 53. 3312 Prebold; Sonja Hribernik, Šlandrov trg 33, 3310 Žalec. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. Viki Grošelj in njegovih 33 odprav D. NARAGLAV Opravil je 11 vzponov na osemtisočake v Himalaji, prvi slovenski smučarski spust z vrha osemtisočaka Čo Oju brez uporabe kisika in se kot prvi Slovenec povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov. Minuli mesec je bil gost v Občinski knjižnici Žalec Viki Grošelj, izjemen človek svetovnega alpinizma in gorništva. Za njim je kar 33 odprav, ki jih je kronološko opisal v svoji zadnji knjigi, že dvajseti po vrsti, z naslovom Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta. Viki Grošelj bo letos 16. junija dopolnil 72 let, s plezanjem pa se je začel ukvarjati že leta 1966. Po številnih težkih vzponih v Sloveniji in Centralnih Alpah se je kot član ali vodja udeležil 33 odprav. Začelo se je z odpravo na Makalu leta 1975, ki ga je osvojil skupaj s prijatelji po prvenstveni smeri preko južne stene. Tej odpravi je sledilo še 32 odprav na osemtisočake. V najvišjem gorstvu sveta v Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Poleg Makaluja (8463 m) še na Manaslu (8163 m), Broad Peak (8047 m), Gašerbrum II (8035 m), Čo Oju (8201 m), Lotse (8516 m), Mont Everest (8848 m), Šišapangmo (8046 m), Kangčendzengo (8586 m), K2 (8611 m) in še enkrat na Čo Oju po klasični smeri, kjer je opravil tudi prvi slovenski smučarski spust z vrha, ki je tudi najvišji slovenski osemtisočak, presmučan brez uporabe kisika. Grošelj je brez kisika, razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo, osvojil tudi vse ostale vrhove. Poleg teh dosežkov je Viki Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. V Evropi sta to Mont Blanc (4807 m) in Elbrus (5642 m), ki leži v osrednjem Kavkazu na meji med Azijo in Evropo. S te gore se je spustil s smučmi. Na afriškem kontinentu je najvišja gora Kilimandžaro (5895 m), v Južni Ameriki Aconcagua (6959 m), v Severni Ameriki McKinley (6194 m), od koder se je spustil s smučmi, v Avstraliji Kosciusko (2226 m), v Aziji je to Mont Everest, na Antarktiki pa Vinson (4893 m), od koder se je prav tako spustil s smučmi. Julija 2002 se je s smučami spustil s 7134 m visokega Pik Lenina v Pamirju. Poleg načrtov »8000+« in »Najvišji vrhovi celin« pa je dokončal tudi svoj alpinistični projekt »Na smučeh od preko 0 do 8000 m«, s katerim se je ukvarjal trideset let. V letih od 2005 do 2013 je v sodelovanju s TV Slovenija pripravil dokumentarno TV serijo Velikani Himalaje, v kateri je predstavil štirinajst najvišjih vrhov našega planeta in zgodovino plezanja nanje. Od leta 2015, ko je doživel in preživel katastrofalni potres v Nepalu, vodi humanitarno akcijo za pomoč Nepalcem, prizadetim v tej naravni nesreči. Leta 2021 je 46 let po prvem obisku Nepala dokončal svojo zamisel: prečenje te himalajske dežele v smereh sever-jug in vzhod-zahod. Od lanskega leta je tudi prvi Slovenec na seznamu Rock & Ice Stars, ki ga je leta 2006 ob odprtju največjega gorniškega muzeja Firmian v Bolzanu dal v steno vgravirati sloviti alpinist Reinhold Messner. Na njem je trideset pomembnih imen svetovne zgodovine tradicionalnega alpinizma. Messner je tudi avtor predgovora te zadnje Grošljeve knjige o 33 odpravah. To pa še zdaleč ni vse, kar bi lahko povedali o Vikiju Grošlju, saj je še gorski vodnik, pooblaščen za vodenje ljudi po zahtevnih gorskih terenih, gorski reševalec, mentor, športni pedagog in človek, ki je poleg svojih dvajsetih knjig tudi soavtor pri številnih drugih knjigah. Po predavanju so obiskovalci poleg njegove najnovejše lahko kupili še nekaj njegovih drugih knjig. Ves izkupiček od prodaje je namenjen njegovim humanitarnim projektom v Nepalu. Ob zaključku predavanja je še povedal: »V bistvu sem imel srečo, da sem že tako kmalu našel neko dejavnost (alpinizem), ki me je v življenje postavila, naredila in oblikovala. Zato sem goram na nek način zelo hvaležen in vesel, saj ne bi nič kaj menjal v svojem življenju. Zdi se mi, da so gore ena taka lepa prispodoba življenja samega. Doživljaš velika zmagoslavja in uspehe, po drugi strani pa žal tudi velike tragedije. Meni so gore ogromno dale, ogromno sem se od njih naučil. Po drugi strani pa povem, da sem tudi vesel, da lahko te stvari predstavim še komu drugemu. Veliko mojih prijateljev tega žal ne more več. Zdaj se vse manj ukvarjam s težkimi plezarijami, ampak predvsem hočem pomagati tem ljudem, Nepalcem in tej celotni deželi, v kateri sem doživel največja zmagoslavja svoje športno-alpinistične poti, žal pa tudi tragedije. […] Gore in potovanja po svetu so me tudi naučili, prepričali, da Slovenci zanesljivo živimo v najlepši deželi na svetu, čeravno nekateri morda preveč kritično gledajo na vse skupaj. Zase lahko rečem in vem – čeprav sem videl veliko čudovitih dežel –, da ne bi živel nikjer drugje kot pri nas.« Viki Grošelj je dobitnik številnih priznanj in nagrad. Med drugim Bloudkove plakete in dvakratne ekipne Bloudkove nagrade, priznanja PZS za najuspešnejšega alpinističnega smučarja za leto 2001. Odlikovan je bil tudi s častnim znakom svobode RS za izjemne alpinistične dosežke, pomembne tudi za promocijo Slovenije v svetu, in posebej za delo z mladimi ter prispevek h gorskemu reševanju … Leta 2001 je bil tudi pobudnik ustanovitve slovenske sekcije Mountain Wilderness International, mednarodnega združenja, ki se bori za zaščito neokrnjenega gorskega sveta doma in v svetu, za varovanje in ohranitev naravne dediščine, predvsem pa zadnjih ostankov Viki Grošelj med svojim predavanjem nedotaknjene gorske divjine. V letih 2001 do 2004 je bil tudi njen generalni sekretar. 33 odprav Vikija Grošlja: Makalu (1975), Hindukuš (1977), Everest (1979), Lotse (1981), Manaslu (1983 in 1984), Kilimanjaro (1985), Aconcagua (1986), Karokurm (1986), Denali (1987), Avstralija (1988), Čo Oju (1988), Everest, Lotse (1989), Šiša Pangma (1989), Elbrus (1990), Kangčendtzenga (1991), Anapurna (1992), K2 (1993), Anapurna (1995), Everest (1996), Antarktika (1996/97), Daluagiri (1998), severni tečaj (1999), Čo Oju (2001), Pik Lenin (2002), Parilapča (2003), Pik Lenin (2003), Ama Dablam (2005), Pumori (2009), Nanga Parbat (2011), Manang (2015), Mera Peak (2017) in Himlung (2022). 28 ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 Zeleni bazar v Preboldu D. NARAGLAV Najbolj pestro je bilo v soboto, ko so potekale tradicionalna kmečka tržnica, garažna razprodaja in cvetlična tržnica. Zeleni bazar so obiskali tudi otroci. V Občini Prebold je od četrtka, 18., do sobote, 20. aprila, na prostoru kmečke tržnice ter medgeneracijskega in družbenega centra Marof v Dolenji vasi potekal II. Zeleni bazar. Prvega so organizirali lani, želja pa je, da postane tradicionalen. Vsak dan je potekal pester program. V četrtek so za Vrtec Prebold pripravili razne ustvarjalne delavnice, otroci pa so se seznanili z raznimi zelišči in rastlinami ter jih nekaj tudi posadili v korita in odslužene otroške škornje. Poleg tega sta ta dan bili še dve predavanji, in sicer Semenarjenje po biodinamiki Jerneje Florjanc, ki je tudi ena od organizatorjev tega dogajanja, in predavanje društva Zimzelen Padci v starosti, ki je predstavilo tudi svoj program in literaturo. Na stojnicah so svojo ponudbo imeli MGC Prebold, Zeliščnica, Ajda Štajerska, društvo Zimzelen in Razvojna agencija Savinja. Za svojstveno vzdušje je poskrbela tudi klovnesa Darja Vita, ki je igrala na lajno. Vsi ti (razen društva Zimzelen) so s svojo ponudbo bili prisotni tudi naslednji dan, ko so svoje delavnice imeli še drugi vrtčevski otroki, poleg njih pa tudi učenci OŠ Prebold, ki imajo svojo semensko banko za izmenjevanje semen, pred medgeneracijskim centrom pa so uredili in posadili tudi visoke grede. Ta dan sta se predstavila še društvo Ekoci z izdelavo semenskih kroglic in UPI Žalec s predstavitvijo dobrih praks s področja trajnosti. Za nameček je potekala še delavnica z indijsko glasbo Andreja Pešca. Najbolj pestro je bilo v soboto, ko so potekale tradicionalna kmečka tržnica in garažna razprodaja ter cvetlična tržnica. S ponudbo na stojnicah in za obogatitev programa so se pridružili še Šola za hortikulturno in vizualne umetnosti Celje, Doris Polak Kuder z delavnico, prodajalna Lučka s predavanjem in prikazom, kako do trajnosti z oblačili, ter Vedunchi s prikazom izdelave humusa z zeliščno soljo. Svoje je dodal tudi Boris Mraz s prikazom izdelave preje iz volne na tradicionalen način, za posebno vzdušje pa je s kavbojskimi plesi poskrbela Goga Pečnik. Ves dan so potekale tudi ustvarjalne delavnice za otroke pod vodstvom Marije Medved. Prav tako je svoj program izpeljalo tudi društvo Zimzelen. Napeljujejo vrvice D. NARAGLAV Kar topel, vendar malo muhast april je hmeljarjem, ki hmelj pridelujejo na 1625 hektarjih hmeljišč, omogočil, da so na njih začeli z deli. Tisti, ki so hmelj že odorali in obrezali, so začeli z napeljavo vrvic, po katerih se bo hmelj vzpenjal proti vrhu žičnic. Če bo vreme ugodno za pridelavo te grenke rože, bo do začetka julija hmelj dosegel višino šestih metrov. Če so pogoji dobri (vlaga, temperatura), hmelj na dan zraste tudi do 10 centimetrov. So pa hmeljarji lani jeseni in spomladi letos obnovili tudi okrog 150 hektarjev hmeljskih nasadov. Ocenili 45 salam T. TAVČAR Najboljših pet suhih salam gre na državno ocenjevanje. Tradicionalno ocenjevanje domačih suhih salam so tudi letos pripravili v petek, 12. aprila, na brunarici Turističnega društva Braslovče. Strokovna komisija šestih ocenjevalcev (med njimi tudi aktualni hmeljski starešina Ciril Terglav) pod vodstvom predsednika komisije Janeza Šumaka je ocenila 45 prinesenih vzorcev salam po pravilniku o ocenjevanju Zveze salamarjev Slovenije, katere član je tudi TD Braslovče. Komisija je ocenjevala salame po kriteriju zunanjega izgleda, vonja, prereza – teksture ter barve in okusa. Organizator TD Braslovče je naslednji dan, v soboto, pripravil še osrednjo prireditev v Domu kulture v Braslovčah. V programu, ki ga je povezoval Janez Šumak, je za glasbo poskrbel ansambel Slovenski pjebi. Občinstvo sta uvodoma pozdravila predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in podžupan Občine Braslovče Primož Brinovec. Vsi obiskovalci so bili deležni brezplačne pokušine salam. Ob razglasitvi rezultatov so vsi sodelujoči prejeli priznanja, prvih 10 najbolje ocenjenih salam praktične nagrade, prvi trije pa lesene pokale (prvi še prehodni pokal) ter bogate nagrade sponzorjev. Najboljše ocenjena salama je bila iz Kmetije Laznik, Miklavž pri Taboru, ocena 53,0 točk, druga od Martine Završnik iz Letuša (52,5 točke), tretja od Antona Brunška iz Andraža (51,5 točke), četrta od Vida Gubenška s Polzele (50,6 točke), peta od Mateja Mandelca z Gomilskega (50,0 točk) ... Komisija pri ocenjevanju salam Prvih pet vzorcev salam se je uvrstilo v finale slovenske salamijade, ki bo 11. maja na Dvorcu Ivana Tavčarja na Visokem pri Poljanah. V programu prireditve so obiskovalci ugibali tudi težo salame velikanke, ki so ji rekli »debelinka«. Tehtala je 3.784 gramov in najbližje je težo uganila Marjana Završnik iz Letuša. PO DOLINI ŠT. 4 I april 2024 29 Požar uničil vso lokostrelsko opremo D. NARAGLAV Ponedeljek, 15. aprila, je bil za družino Izgoršek iz Pongraca v KS Griže v Spodnji Savinjski dolini zelo žalosten. Sredi lepega, toplega, a hkrati vetrovnega dne je iz še neznanega vzroka zagorelo njihovo gospodarsko poslopje. Ognjeni zublji so v veliki meri uničili tudi precejšen del stanovanjskega objekta te turistične kmetije, ki jo predvsem dobro poznajo ljubitelji lokostrelstva tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Zakonca Andreja in Marjan Izgoršek sta namreč uspešna lokostrelca, ki sta ta šport v veliki meri prenesla tudi v delovanje svoje turistične dejavnosti. Poleg tega sta zakonca Izgoršek z vsemi močmi vpeta tudi v delovanje Lokostrelskega kluba Hmeljček, ki ga vodita, poleg treniranja mladih pa sama tudi tekmujeta in dosegata izjemne rezultate. Le dva dni prej so imeli na lokostrelskem poligonu na njihovi turistični kmetiji mednarodno tekmovanje, ki se ga je udeležilo okrog 120 tekmovalcev iz štirih držav (Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije). Sedaj jim je ogenj uničil vso društveno lokostrelsko opremo in bogato zastavljen program, ki so ga imeli za letošnjo nadaljnjo lokostrelsko in turistično sezono. Odpovedati bodo morali številne že prijavljene turiste in druge načrtovane aktivnosti. S tem pa ne bo niti prihodka, ki bi zagotavljal uspešno delovanje njihove dejavnosti. Težko bo tudi za delovanje samega kluba, saj je zgorela vsa lokostrelska oprema. »Zgoreli so vsi trije objekti gospodarskega dela kmetije. Spodaj je bila delavnica, kjer smo imeli razne ročne stroje, lopa za traktor in prikolico ter drva, ki so bila pripravljena za krušno peč. Zgoraj smo imeli vso klubsko lokostrelsko opremo, stojala, tarče z maketami živali v naravni velikosti, podloge za tekmo in vse ostalo, kar se potrebuje za organizacijo treningov oziroma tekmovanj,« je nekaj ur po začetku požara povedal Marjan Izgoršek in nadaljeval: »Od tu se je ogenj razširil še na drugi del gospodarskega poslopja, kjer smo imeli kokoši, in nato še na naslednji objekt, kjer smo imeli stroj za mulčenje, motorno kosilnico, dve vrtni kosilnici in razno drugo orodje … Sedaj ni več ničesar, saj je vse uničeno. Od tu se je ogenj razširil še na stanovanjski del, kjer se je levi del fasade stopil, ogenj pa je nato zajel še ostrešje in dva apartmaja. Eden je popolnoma uničen, drugi pa je brez stropa. Spodaj in zgoraj objekta so popokale vse šipe, hkrati se je ogenj razširil še na nov del, kjer imamo tudi recepcijo, še en apartma in večnamenski prostor. Na srečo je gasilcem uspelo požar zaustaviti in s tem tudi ohraniti te prostore. Sta pa delno poškodovana fasada in vhodni del recepcije.« Požar prvi opazil upokojeni policist Zakonca Andreja in Marjan Izgoršek sta težko garala za to, kar sta naredila, ogenj pa je veliko tega povsem uničil. Kdaj in zakaj je začelo goreti, se lahko le ugiba. Prvi, ki je opazil dim in ogenj, je bil upokojeni policist, ki je bil na sprehodu. Hitro je odreagiral in odhitel povedat v hišo Andreji in njenemu očetu, da gori, hkrati pa tudi poklical na številko 112 in sporočil lokacijo požara. Marjan je bil takrat v službi v Tehnosu v Žalcu. »Bilo je okrog pol dvanajstih, ko me je poklicala Andreja in mi povedala, kaj se doma dogaja in da bo vse zgorelo. Hitro sem odhitel domov. V času, ko je klicala, so bili pri nas tudi že domači gasilci iz PGD Griže, ki so hitro začeli gasiti in reševati, kar se je še rešiti dalo. Predvsem preostale dele domačije, ki jih je ogenj že začel Pri stotih maša po radiu T. TAVČAR Na Gomilskem v Občini Braslovče je pred dnevi stoti rojstni dan praznovala Jožefa Kovačič, prijateljem in sosedom znana kot Joži. Joži se je rodila na Gomilskem očetu Jožetu in mami Jožefi. Oče je bil po poklicu kolar, imel je tudi učence, ki so se pri njem izučili kolar- Ob visokem jubileju so Jožefo Kovačič obiskali podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan, predsednik KO Gomilsko Sašo Laznik in članica RK Braslovče–Gomilsko Božena Kosu. skega dela. Mati je poleg gospodinjskega dela tudi šivala. Ko je mati hudo zbolela, je na pomoč prišla teta, mamina sestra, ki je pazila na deklico in gospodinjila. Joži je odraščala in mami si je počasi opomogla. Ko je bila stara šest let, je začela obiskovati šolo na Gomilskem. Minevala so leta in prišla je vojna. Joži je ostala doma na kmetiji, saj je imela dela na polju zelo rada. Leta 1953 je spoznala Tončeta Kovačiča, s katerim se je dve leti kasneje poročila in povila sina Borisa in hči Mijo. Uredila sta si hiško in srečno preživljala svoje življenje. Doma sta imela kmetijo in nekaj živine. Joži je bila gospodinja, Tonče pa je delal v bližnjem podjetju v mizarski delavnici. Leta so minevala in otroka sta si blizu doma zgradila vsak svojo hišo. Družina se je povečala za štiri vnuke in šest pravnukov. Joži in Tonči sta dočakala 50 let zakona – zlato poroko, ki sta jo lepo proslavila z obiskom v Franciji, kjer je Tonče preživel svojo mladost. Žal je Tonče leta 2016 preminil in Joži zdaj živi s spomini v svoji hiški sama. Zanjo skrbijo hčerka Mija in sin Boris, pa tudi vnuki in pravnuki. Joži je ženska, ki ima kljub visokim letom še sedaj izreden spomin. Velik »prijatelj« ji je radio, saj redno spremlja novice iz sveta in Slovenije, posluša pa tudi prenos maše, ko so na sporedu, saj v cerkev več ne zmore. Zgorela je vsa lokostrelska oprema, pa tudi traktor in veliko drugih strojev in orodij. uničevati. Bilo je grozno gledati, kako ognjeni zublji uničujejo najin dolgoletni trud, hkrati pa sem neizmerno hvaležen gasilcem, ki so se maksimalno trudili požar omejiti. Kolikšna bo škoda, bi ta trenutek težko rekel, vsekakor pa bo zelo velika, lahko tudi do pol milijona evrov,« skruše- Robert Vasle no pove Marjan. Andreja pa doda, da nekako bodo že preživeli, čeravno ne bo lahko, saj je zadaj še neodplačani kredit, ki sta ga najela za ureditev turistične kmetije. Dohodka vsaj nekaj časa iz te dejavnosti ne bo, saj je letošnja sezona, ki je obetala veliko gostov in dogodkov, za njih najverjetneje končana. Potrebna bo obsežna sanacija, še prej pa bodo morali odpovedati tudi vse rezervacije. Na intervenciji šest gasilskih društev Žiga Šalej je bil s svojo ekipo iz domačega društva prvi na prizorišču požara in nam o tem povedal: » Ob MALI OGLASI 11. uri in 13 minut nam je bilo sporočeno o požaru. Dobre tri minute za tem smo se že odpeljali na prizorišče in takoj pristopili h gašenju. Ko smo prišli, je bil ta del gospodarskega poslopja že v popolnoma razvitem požaru, širil se je že na stanovanjski del, tako da smo pričeli s pasivno obrambo hiše, hkrati pa izvajali tudi aktivno gašenje, da smo lahko prišli bliže požaru. Tudi po prihodu ostalih gasilskih enot smo nadaljevali s pasivnim gašenjem, da bi čim bolj obvarovali stanovanjski del domačije.« Poveljnik Civilne zaščite Občine Žalec Robert Vasle je na prizorišču požara povedal, da je na intervenciji sodelovalo šest gasilskih društev, poleg domačega iz Griž še PGD iz Zabukovice, Žalca, Vrbja, Šempetra v SD in Ložnice pri Žalcu, ki je v akcijo stopilo po končanem gašenju s pokrivanjem strehe s ponjavo. »Skupno je v intervenciji gašenja sodelovalo 39 gasilcev s 15 gasilskimi vozili. Pri gašenju je bil lažje poškodovan en gasilec. Glede na vremensko napoved smo se pri pokrivanju maksimalno potrudili, da zaradi uničenega dela strehe ne bi prišlo še do dodatne škode na stanovanjskem delu objekta, ki ni primeren za bivanje zaradi odstranjevanja posledic požara in požarne vode,« je še dejal poveljnik CZ Robert Vasle ter dodal, da vzrok za požar zaenkrat še ni znan. Najbrž bodo to lahko odkrili in povedali izvedenci, ki so naslednji dan (v torek, 16. aprila) že začeli s preiskavo. utrip@zkst-zalec.si I 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Če ste opazili ROJ ČEBEL, pokličite, da roj odstranim, čebele pa bodo našle nov dom. Pomagajte, da skupaj rešimo čebele. Info.: 041 455 176 (Franjo Pasarič) BUKOVA DRVA na 33, dostavim na dom. Niso še suha, klaftra 380 EUR. Info.: 041 522 560 30 KRONIKA ŠT. 4 I april 2024 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti za vedno živiš. Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, babice, prababice in tašče Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, babice in prababice ANE KLJUČARIĆ ANICE GREBOVŠEK iz Arje vasi 20. 11. 1936–1. 4. 2024 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe ob slovesu. Zahvaljujemo se za darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskim sestram infekcijskega oddelka Bolnišnice Celje za nesebično pomoč in nego. Hvala patru Vanču in patru Dragu za obred. Hvala pevkam skupine Chicas za prelepo petje. Zahvala gospodu Pungartniku za lepe besede slovesa. Hvala tudi trobentaču ob koncu slovesa. Prav tako pa tudi zahvala pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki jo imate radi in se je boste spominjali, njene neskončne ljubezni, poguma in topline. Žalujoči mož Jože, hčerka Lilijana, vnuk Luka, vnukinja Urška, zet Stane, pravnuka Gašper in Jakob iz Pernovega (9. 6. 1942–22. 3. 2024) Pomlad se je prebudila, travnike s cvetjem je prekrila, vse cveti in vse dehti, le tebe zdaj med nami več ni ... Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedek in pradedek VILI VIDALI iz Šempetra, Šolska ulica Pol življenja si posvetil delu z lesom. To ti je dalo moč in energijo. Prišla je pomlad, narava se prebuja, zastal je dih, ostala je tišina, ni več bolečine in trpljenja. Za sabo si pustil sledi, tvoje delo pridnih rok, spomin nate večen bo. ZAHVALA STANKO KUDER Rimska cesta 85, Šempeter (26. 11. 1934–4. 4. 2024) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Društvu upokojencev Andraž nad Polzelo za izrečena sožalja, darove, darovano cvetje in svete maše. Zahvala gospodu župniku Mirku Škofleku, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec in skupini Chicas. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za izkazano pomoč. Iskrena zahvala Domu Nine Pokorn, g. župniku Janku Cigali, pogrebni službi Ropotar, Veri Šolinc za lepe besede slovesa in lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, izkazovali pozornosti in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Močno ga bomo pogrešali. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas … V SPOMIN Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija JOŽETA HERODEŽA iz Sv. Lovrenca (16. 11. 1946–21. 3. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sorodnikom, sosedom, gasilcem, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja ter izkazano pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar za lepo opravljeno storitev, g. župniku, govorniku g. Borisu Kupcu za lepe besede slovesa. Hvala pevcem in trobentaču. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. 26. aprila bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila IDA VOLK (28. 9. 1946–26. 4. 2022) 9. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil IVAN VOLK (18. 2. 1941–9. 4. 2023) Hvala vsem, ki se kadarkoli spomnite nanju, tako bosta skupaj z nami v naših srcih večno živela. Vanja in Vojko ter vsi, ki ju pogrešajo P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA 3. aprila so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat ROPOTAR Ivan, s. p. FRANCI TOMAN Starovaška 12, 3311 Šempeter s Podloga 17 Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 20. maja oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si, osebno na uredništvu in po telefonu 03/712 12 80. UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka (razen srede) od 10. do 12. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V SPOMIN Zahvaljujemo se vsem, ki postojijo ob grobu in prižigajo svečko. ZAHVALA LEOPOLD JANEŽIČ Vsi njegovi iz Dobriše vasi (1935-2024) Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. Dušanu Banku in g. Filipu Lesjaku za izrečene lepe besede slovesa, gasilcem PGD Dobriša vas – Petrovče in osebju doma upokojencev Franc Salamon iz Prebolda. Vsi njegovi Pomlad se bo zbudila, s cvetjem trate in polja okrasila, ptički že tako lepo pojo, a tebe, dragi, z nami več ne bo ... ZAHVALA V 76. letu me je za vedno zapustil ljubljeni mož RAJKO VELER iz Matk pri Preboldu 15 % gotovinskega popusta Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, sv. maše ter nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala dekanu g. Srečku Hrenu, pevcem, govorniku, predstavnikom društev, družini Cestnik, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Zelo ga pogrešam. Žalujoči: žena Ida in ostalo sorodstvo ŠT. 4 I april 2024 postanite del uspešneGa podJetJa kronoterm spreJeti Želimo (m/Ž) Skrbnika tujih trgov Prodajnega inženirja Prodajnega specialista Razvojnega inženirja – razvoj električnih sistemov Aplikativnega/projektnega inženirja s področja avtomatizacije HVAC sistemov Tehnično podporo v oddelku komercialno-industrijskih projektov in rešitev omoGoČamo Karierno in osebnostno rast Izobraževanja in usposabljanja Druženja in teambuildinge Naročnik oglasa: Kronoterm, d.o.o., Trnava 5 e, 3303 Gomilsko Prijetno in zdravo okolje Za več informacij obiščite našo spletno stran ali skenirajte QR kodo in se pridružite odlični ekipi ter s svojim delom prispevajte k ohranitvi našega okolja. KRONIKA 31 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 4 I april 2024 Magnifico – najhitreje razprodan koncert BINA PLAZNIK Magnifico: »Jaz in bend obožujemo strukturo kulturnih domov. Blazno se mi dopadejo take dvorane.« Ples z naslovom Deževen dan na glasbo G. Zaychikova Otroci dišijo po smehu, sreči in čokoladi BINA PLAZNIK Pripovedovale so Ema Vedenik, Katja Bagari Krajnc, Blažka Končina in Ula Hudovernik. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so v mesecu aprilu kar šestkrat uprizorili letno predstavo baletnega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec. Predstavo so si med drugim ogledali tudi otroci okoliških šol in vrtec. Idejo in scenarij si je zamislila Ines Mandelj, vezni tekst je sestavil Ambrož Kvartič, koreografijo pa sta sestavila Ines Mandelj in Stefan Ion Banica. Ines Mandelj je povedala: »Idejo za predstavo sem dobila na sončen junijski dan, ko mi je takrat petletna nečakinja Evita zrecitirala prelepo pesem Nine Jelen, ki nosi naslov Otroci dišijo. V trenutku sem vedela, da bo to moja naslednja predstava! Hvala zlatim učenkam za ideje, hvala Nini Jelen za dovoljenje uporabe njene pesmi in hvala vodstvu za vso podporo!« Pesem pripoveduje o tem, kako otroci dišijo v posameznih letnih časih, in se zaključi: »V vseh letnih časih otroci dišijo po smehu, sreči in čokoladi, a najbolj otroci dišijo po tem, kako iz srca znajo imeti te radi.« Plesno presenečenje sredi Žalca vrhunski glasbeniki. Nizal je hit za hitom, ob vsem tem je občinstvo večkrat nasmejal, na koncu pa so ga nagradili s stoječimi ovacijami in pravim žurom v dvorani.« Po neuradnih podatkih je najstarejša obiskovalka štela 84 let, še doda Nastija. Za bralce Utripa Savinjske doline je Magnifico povedal, da je že bil v Žalcu, vendar se ne spomni, kdaj nazadnje. »Jaz in bend obožujemo strukturo kulturnih domov. Blazno se mi dopadejo take dvorane. Imamo malo težav s tem, ker veliko stanemo, saj smo velika produkcija, ampak nekako se na koncu že zmenimo. Skratka, takšni nastopi so mi v največje veselje.« Na vprašanje, ali sodeluje z neznanimi glasbeniki, je odgovoril, da niti slučajno: »Nimam moči. Vidim en kup briljantnih in talentiranih glasbenikov. Ne vem, ali bi jim lahko kaj pripomogel na njihovi poti. Rekel bi, da je osamljena glasbeniška in umetniška pot.« Magnifico: »Gospod, težko sem ponižen.« S. Š., V. Z. Prijetno presenečenje v ritmih latino glasbe Pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu so dan po odprtju sezone, 6. aprila, točno ob 16.00 plesalci nepričakovano izvedli plesni nastop, ki ga imenujemo flashmob. Gre za naključni ples, ki istočasno že 10. leto poteka po vsem svetu. Plesalci so se tudi v Žalcu zavrteli v ritmih salse, imenovane Rueda de Casino, ki je širše bolj znana pod imenom kubanska salsa. Gre za zabaven slog salse, kjer se pleše v krogu, plesalci pa si izmenjujejo partnerje. Figure kliče vodja plesa, ki se imenuje »cantante«. Pri flashmobu gre za krajši plesni nastop, katerega namen je presenetiti in zabavati naključne mimoidoče, zato je točna lokacija vedno skrivnost. Tako kot so se plesalci nepričakovano zbrali, so se po desetih minutah nenadoma razšli v različne smeri. Slovenski ustanovitelji mednarodnega dogodka Rueda de Casino Flashmoba so ga prvič organizirali leta 2014 in sedaj v njem sodelujejo plesalci iz 39 držav po vsem svetu. Po besedah vodje plesa Katarine Gregorič (na fotografiji desno) ta dogodek predstavlja tudi dragoceno in redko priložnost za sodelovanje in povezovanje različnih plesnih šol. Na ta dan se udeleženci lahko tudi prijetno družijo in obujajo spomine, saj k dogodku povabijo nekdanje plesalce. Sobota, 18. 5. 8.30–12.30 OBČINA ŽALEC BREZPLAČEN OGLAS SARA ŠTEFANČIČ V žalskem Domu II. slovenskega tabora je 4. aprila nastopil Magnifico s svojim bendom. In kot je v navadi za priljubljenega slovenskega avtorja tudi tokrat ni razočaral. Magnifico je postregel z odlično izvedbo na vseh nivojih, od ozvočenja in lučk do vzdušja v dvorani. Nastija Močnik, pomočnica direktorja za področje kulture na ZKŠT Žalec, je o organizaciji med drugim povedala, da je bil to najhitreje razprodan koncert v času njenega delovanja na ZKŠT – in sicer v dvanajstih dneh: »Od prvega klica z njegovim menedžerjem je bil ta posel en sam užitek. Čeprav gre za enega najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov, ki ima oboževalce na vseh koncih Slovenije – za seboj ima več kot tisoč koncertov, štirikrat je razprodal Areno Stožice, na glasbeni sceni pa je prisoten že 30 let –, je v Žalcu nastopil, kot da nastopa prvič. Občinstvu je od prve minute predajal vso svojo energijo, karizmo, ljubezen, v čemer so ga podkrepili njegovi