Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
1.
kos.
V LJUBLJANI, dne 5. januarja 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
1. Zakon	o	ustroju civilne hiše Nj. Vel. kralja.
2. Zakon	konzularne konvencije med Jugoslavijo	in	Poljsko.
3. Zakon konvencije med Jugoslavijo in Madžarsko o pravnem postopanju s proizvodnimi in prometnimi podjetji.
4. Zakon konvencije nntidifteričnem serumu.
5. Zakon o izpremen.bah uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
6. Zakon	o	izpremembi štev. 2. in 6. uvozne tarife
7. Zakon	o	dopolnitvi točke 6. občih pripomb	k	XV.	delu
carinske tarife.
8. Pravilnik za uporabo §§ 10., 17., 18. in 19. zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih.
9.	Pravila	o	oznamenovanju	kadi za	tropine.
10.	Pravila	o	oznamenovanju	rimskih	tehtnic.
11.	Pravila	o	oznamenovanju	uteži.
12.	Pravilnik	o kontroli kakovosti konoplje.
13. Odredbe o vinjetah za oznamenovanje konoplje.
14- Naredba o vtovarjanju konoplje na železnicah.
15. Poročilo volilnega odbora za Dravsko banovino 'o izidu volitve senatorjev.
Zakoni in kraljevske uredbe.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notra nje posle
zakon
o ustroju civilne hiše Njegovega Veličanstva kralja.*
§ i.
Civilna hiša Nj. Vel. kralja je poseben in samostoien urad s področjem, označenim v tem zakonu.
§2.
Civilno hišo Nj. Vel. kralja vodi minister dvora, ki Be postavlja s kraljevim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta in ki je neposredno kralju podrejen.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne t decembra 1931., št 281/XC/640.
§3.
Civilna hiša Nj. Vel. kralja se deli na tri oddelke, in to na:
1. pisarno Njegovega Veličanstva kralja;
2. maršalat dvora;
3. upravo dvora.
Pisarna Njegovega Veličanstva kralja.
§ 4.
V posle pisarne Nj. Vel. kralja spadajo: sprejemanje, pripravljanje in vročevanje vseh spisov, ki jih Nj. Vel. kralj izdaje, potrjuje ali proglaša na osnovi ustave in državnih zakonov; odlikovanja, ki jih daje Nj. Vel. kralj po lastni iniciativi.
Pisarni Nj. Vel. kralja načeluje načelnik.
§ 5-
Pisarna se delr na tri odseke:
1. na politični odsek;
2. na administrativni odsek;
3. na dvorno knjižnico in arhiv.
Posle prvega odseka vodi načelnik, posle drugega odseka vodi šef odseka; odsek knjižnice in arhiva vodi knjižničar.
Pristojnost odsekov se določa s pravilnikom, ki ga predpisuje minister dvora.
Poedinim odsekom dodeljuje načelnik predmete X delo.
'	Maršalat dvora.
§ 6.
V posle maršalata dvora spadajo: posli protokola, ceremonijela, avdijence in potovanja.
Temu oddelku načeluje maršal dvora, ki sme biti tudi vojaška oseba.
Uprava dvora.
§ 7.
V posle uprave dvora spadajo: posli dvorovlne (civilne liste) in oddelščine (apanaže); posli uprave kraljevskih in kronskih posestev in posestev ostalih članov kraljevskega doma; vsi posli ekonomskega, finančnega in gradbenega značaja, ki so v zvezi z dvorovino in blagajno Nj. Vel. kralja; poklonila, miloščine in zadužbine. ki jih daje kralj iz svojih sredstev; postavljanje in odpuščanje osebja, ki se plačuje iz blagajne Nj. Vel. kralja.
Minister dvora predpiše potrebne pravilnike za vo-ditev poedinih posebnih poslov dvorne uprave.
Temu oddelku načeluje upravnik dvora, ki sme biti tudi vojaška oseba.
Obče odredbe.
§ 8.
Osebje civilne hiše Nj. Vel. kralja, razen osebja, ki se plačuje iz kraljeve blagajne, spada k civilnim državnim uslužbencem; zanje veljajo povsem predpisi zakona o uradnikih, kolikor s tem zakonom ni odrejeno kaj drugega.
§9.
Število uradnikov in ostalih uslužbencev, za katere veljajo po § 8. tega zakona predpisi zakona o uradnikih, se odredi s sistematizacijo, ko se to odredi tudi za ostale državne uslužbence
§ 10.
Osebju v službi civilne hiše, ki se plačuje iz kraljeve blagajne, gredo kot prejemki plača, osebna in rodbinska draginjska doklada in specialna doklada v denarju in v naravi.
Minister dvora predpiše pravilnik o službenih in disciplinskih razmerjih tega osebja in o velikosti njih prejemkov
§ n.
Vojaške osebe na službi v civilni hiši Nj. Vel. kralja obdrže rang in prejemke po zakonu o ustroju vojske in mornarice in so v disciplinskem pogledu podrejene prvemu adjutantu Nj. Vel. kralja.
§ 12-
Osebje civilne hiše Nj. Vel. kralja je v disciplinskem pogledu podrejeno ministru dvora. Predsednik ministrskega sveta predpiše uredbo o disciplinski odgovornosti uslužbencev civilne hiše Nj. VeL kralja.
§ 13.
Za uradnike civilne hiše Nj. Vel. kralja predpiše pravila za državni strokovni izpit minister dvora (§ 14., odstavek (*) zakona p uradnikih).
Uradnikom, ki se vzemo iz drugih strok za uradnike civilne hiše Nj. Vel. kralja, šteje ob povratku v prejšnjo stroko čas, ki so ga prebili na službi v civilni hiši Nj. Vel. kralja, glede napredovanja kot čas, prebit v njih stroki.
§ 14.
Uslužbenci civilne hiše Nj. Vel. kralja, ki se plačujejo iz kraljeve blagajne, se smatrajo glede osebne in rodbinske pokojnine za državne uslužbence. Vse odredbe zakona o uradnikih glede osebnih in rodbinskih pokojnin državnih uslužbencev veljajo tudi za te uslužbence civilne hiše Nj. Vel. kralja.
Osnova za odmero osebne pokojnine teh uslužbencev kakor tudi osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad je njih plača, določena po § 10. tega zakona; čas, prebit v efektivni službi civilne hiše Nj. Vel. kralja, pa se jim šteje kot efektivna državna služba.
Upokojenim leni uradnikom in njihovim rodbinam pripada osebna draginjska doklada po odredbah, ki veljajo za civilne državne uslužbence in je vzeti pri tem za osnovo osebno draginjsko doklado, ki se jim je odredila s pravilnikom, predpisanim po § 10. tega zakona.
Ob prestopu v državno službo se šteje čas, ki so ga prebili ti uslužbenci v službi civilne hiše Nj. Vel. kralja, za efektivno državno službo; dobiti ne morejo višje položajne skupine od one, ki bi jo mogli imeti po odredbah zakona o uradnikih, da so prebili ves čas v državni službi.
§ 15.
Mojstri raznih obrtov in osebni šoferji v službi pri dvoru brez dovršene obrtne šole, z mojstrskim pismom ali opravljenim mojstrskim izpitom iz dotične stroke, šoferji z opravljenim šoferskim izpitom se smejo razporediti, ko dovrše tri leta nepretrgane in primerne službe in so ocenjeni za strokovno sposobne za posle svoje stroke, kot nižje strokovno osebje skladno s § 45., odstavkom (1), uradniškega zakona, pričenši z X. skupino. Nadalje napredujejo po odredbah tega zakona in zakona o uradnikih od vštete VII. skupine.
Ti mojstri in šoferji so ob prestopu v državno službo za državne mojstre in osebne šoferje oproščeni pripravniške službe in opravljanja državnega strokovnega izpita.
§ 16.
Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev civilne hiše, za katere veljajo predpisi zakona o uradnikih, kolikor spadajo po § 103. zakona o uradnikih v ministrsko pristojnost, izdaja predsednik ministrskega sveta.
§ 17.
Na predlog predsednika ministrskega sveta se postavljajo s kraljevim ukazom uradniki od VII. položajne skupine navzgor; za ostale položajne skupine kakor tudi za sprejem v službo izdaja rešitve minister dvora.
§ 18-
Predsednik ministrskega sveta je naredbodavec prve stopnje po državnem proračunu civilne hiše Nj. Vel. > kralja.
§ 19.
Zvanja civilne hiše Nj. Vel. kralja, za katera veljajo predpisi zakona o uradnikih, se razporejajo tako-le;
I.	skupina:
minister dvora
II.	skupina, 1. stopnja:
maršal dvora, upravnik dvora.
II. skupina, 2. stopnja:
maršal dvora, upravnik dvora.
III. skupina, 1. stopnja:
maršal dvora, upravnik dvora,
načelnik pisarne Nj. Vel. kralja.
III. skupina, 2. stopnja:
maršal dvora, upravnik dvora,
načelnik pisarne Nj. Vel. kralja.
IV. skupina, 1. stopnja: knjižničar,
pomočnik upravnika dvora,
šef odseka pisarne Nj. Vel. kralja,
šef kraljeve blagajne,
upravitelj dvornih kmetijskih posestev.
IV.	skupina, 2- stopnja: knjižničar,
pomočnik upravnika dvora,
šef odseka pisarne Nj. Vel. kralja,
šef kraljeve blagajne,
upravitelj dvornih kmetijskih posestev.
V. skupina:
knjižničar,
upravitelj dvornih kmetijskih posestev (odstavefc (3) § '45. u. z.),
sekretar (odst. (3) § 45. u. z.), agronom uprave dvornih kmetijskih posestev (odst. O § 45. u. z.),
tehnični upravitelj dvora (odst. (2) in (3) § 45. u. z.),
šef kraljeve blagajne (odst. (2) § 45. u. z.),
blagajnik (odst. (2) § 45. u. z.),
intendant (odst. (2) § 45. u. z.),
šef dvorne garaže (odst. (2) § 45. u. z.),
šef dvorne konjušnice (odst. (2) § 45. u. z.),
nadzornik dvora (odst. (2) § 45. u. z.).
VI. skupina:
upravitelj dvornih kmetijskih posestev (odst. (*) § 45. u. z.),
sekretar 'odst- (*) § 45. u. z.),
agronom uprave dvornih kmetijskih posestev (odstavek (*) § 45. u, z.),
. tehnični upravitelj dvora (odst. (2) in (3) § 45. u. z.), blagajnik (odst. (2) § 45. u. z.), intendant (odst. (-’) § 45. u. z.), šef dvorne garaže (odst. (2) § 45. u. z.), šef dvorne konjušnice (odst. (2) § 45. u. z.), nadzornik dvora (odst. (2) § 45. u. z.), knjigovodja kraljeve blagajne (odst. (2) § 45. u. z.), pomočnik intendanta (odst. (2) § 45. u. z.), ekonom (odst. (2) § 45. u. z.).
VII. skupina:
sekretar (odst. (3) § 45. u. z.), blagajnik (odst. (2) § 45. u. z.),
agronom dvornih kmetijskih posestev (odstavek (2) § 45. u. z.),
tehnični upravitelj dvora (odst. (-) in (3) § 45. u. z.), intendant (odst. (2) § 45. u. z.), šef dvorne garaže (odst. (2) § 45. u. z.), šef dvorne konjušnice (odst. (2) § 45. u. z.), knjigovodja kraljeve blagajne (odst. (-) § 45. u. z.), ekonom (odst. (2) § 45. u. z.), nadzornik dvora (odst. (2) in (2) §	45.	u.	z.),
pomočnik intendanta (odst. f1) in	(2)	§	45. u.	z.),
arhivar (odst. (2) § 45. u. z.), ekspeditor (odst. (*) § 45. u. z.), korespondent (odst. (J) § 45. u. z.), osebni šofer Njiju Veličanstev kralja in kraljice in Nj. K. V. prestolonaslednika (odst. (2) § 45. u. z.).
VIII. skupina: pristav (odst. (s) § 45. u. z.),
knjigovodja kraljeve blagajne (odst. (2) § 45. u. z.), pomočnik intendanta (odst. (x) in	(2)	§	4.". u.	z.),
nadzornik dvora (odst. (x) in (2) §	45.	u.	z.),
arhivar (odst. (2) § 45. u. z.), ekspeditor (odst. (x) § 45. u. z.), korespondent (odst. (J) § 45. u. z.), osebni šofer Njiju Veličanstev kralja in kraljice in Nj. K. V. prestolonaslednika (odst. (*) § 45. u. z.), skladiščnik (odst. (2) § 45. u. z.).
IX. skupina:
knjigovodja kraljeve blagajne (odst. (2) § 45. u. z.), nadzornik dvora	(odst. (*)	§	45.	u.	z.),
ekspeditor (odst.	(*) § 45.	u.	z.),
korespondent (odst. (‘) § 45. u. z.), osebni šofer Njiju Veličanstev kralja in kraljice in Nj. K. V. prestolonaslednika (odst. (2) § 45. u. z.l. skladiščnik (odst.	(*) § 45.	u.	z.),
arhivski uradnik	(odst. (*)	§	45.	u.	z.).
X. s k u p i n a :
osebni šofer Njiju Veličanstev kralja in kraljice in Nj. K. V. prestolonaslednika, ekspeditor, korespondent, skladiščnik, arhivski uradnik.
# §20-
Zvaničniško zvanje imajo: dvorni pazniki, daktilo-grafi, strokovni mojstri, strojniki, šoferji in ostali s kva-i lifikacijo iz § 10, u. z.
Služiteljska zvanja imajo: lakaji, sluge, kočijaži, jahači, hlevarji, sobarice in ostali s kvalifikacijo iz § ll.
u.-z.
Razpored po položajnih skupinah zvaničniških in slmžiteljskih z vanj, za katera veljajo predpisi zakona o uradnikih, izvrši z uredbo predsednik ministrskega sveta.
§ 21.
Povračilo potnih stroškov in dnevnic za potovanja v državi in inozemstvu se določi uradnikom in ostalim uslužbencem civilne hiše Nj. Vel. kralja z uredbo, ki jo predpiše predsednik ministrskega sveta po zaslišanju ministra za finance.
Prehodne odredbe.
§ 22.
Za državne uslužbence, omenjene v § 279. zakona o uradnikih, in za ostale državne uslužbence civilne hiše Nj. Vel. kralja veljajo od dne, ko stopi ta zakon v moč, prehodne in končne odredbe XII. poglavja zakona o uradnikih.
§ 23-
Izplačilo prejemkov uradnikov, razporejenih po §§ 19., 20. in 21. tega zakona, se vrši iz skupne vsote kreditov, odobrenih za osebne razhodke v V. poglavju proračuna državnih razhodkov za leto 1931./32.
§ 24.
Uradniki, ki se zateko na dan, ko stopi ta zakon v moč, v službi civilne hiše Nj. Vel. kralja na pripravniškem položaju, opravljajo izpit za pisarja skladno s § 46. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle.
Končne odredbe.
§ 25,
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v »Službenih novinah«.
y Beogradu, dne 28- novembra 1931.
Aleksander s. r.
Videl	Predsednik
in pritisnil državni pečat	ministrskega sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde	za notranje posle
dr. Drag. S. Kojič s. r.	P, R. Živko vic s. r.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle in Našega ministra pravde ter po za-s i>anju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
^ o konzularni konvenciji, ^ sklenjeni in podpisani v Beogradu o. marca 1927 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobiuje se in zakonsko moč dobiva konzularna konvencija, sklenjena in podpisana v Beogradu dne . maica 1927. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko, ki se glasi v izvirniku in prevodu:
Konzularna konvencija
med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in republika Poljska sta se, želeči sporazumeti se glede sprejemanja konzularnih funkcionarjev na njunih ozemljih in določiti vzajemne pravice, privilegije in imunitete generalnih konzulov, konzulov, vicekonzulov in konzularnih agentov kakor tudi definirati njihovo oblast, odločili, skleniti konzularno konvencijo in sta imenovali v ta namen za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slo-
veneev:
gospoda doktorja Ninka Periča, ministra za zunanje
posle kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
predsednik republike Poljske: gospoda Zdzislawa Okeckega, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Poljske v Beogradu, in
gospoda Karola Poznanskega, načelnika v ministrstvu za zunanje posle v Varšavi,
ki so drug drugemu predložili svoja pooblastila, jih našli v dobri in predpisani obliki in se zedinili o sledečih členih:
Člen I.
Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti morejo biti konzularni funkcionarji po poklicu (consules missi) ali pa častni funkcionarji (consules electi).
Vsaka od visokih strank pogodnic more postavljati generalne konzule, konzule, vicekonzule ali konzularne agente po pristaniščih, mestih in drugih krajih druge stranke. Vendar si visoki stranki pogodnici pridržujeta
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	decembra 1931., št. 28a/XCIII./652. — Konvencija je objavljena v; kaaooskeaH izvirniku in srbsko-hrvatakem
I prevodu.
pravico, označiti kraje, v katerih ne želita sprejemati konzularnih funkcionarjev; seveda se ta pridržek ne more primeniti na stranko pogodnico, ne da hi se pri-menil na vse države.
Člen II.	»
•
Konzuli se sprejemajo in priznavajo vzajemno v smislu predpisov in formalnosti, veljavnih v deželah njihovega sedeža, ko predlože svoje provizijske listine.
Pri predlaganju provizijskih listin se obeleži konzularno področje konzulata; vsaka poznejša izprememba glede tega področja se priobči ministrstvu za zunanje posle druge visoke stranke. Eksdkvatura, ki je potrebna za svobodno izvrševanje njihovih funkcij, se jim izdaja brez odloga in brezplačno; po izdaji omenjene eksekva-ture pa ukrene vrhovno oblastvo njihovega konzularnega področja takoj vse potrebno, da morejo izvrševati dolžnosti svojega poklica in da se jim omogoči uživanje imunitet in izjem, ki so spojene z njimi.
Člen III.
Kolikor so poklicni konzuli v to pooblaščeni od svojih vlad, morejo imenovati konzularne agente v pristaniščih, mestih in drugih krajih svojega konzularnega območja, če to predhodno odobri ministrstvo za zunanje posle druge visoke stranke pogodnice. Ti agenti prejmejo dekret, ki ga izda konzul, ki jih je imenoval. Izvršujejo svoje funkcije po odredbah in ob odgovornosti tega konzula in uživajo privilegije in imunitete, dogovorjene s to konvencijo.
Člen IV.
Če so starešine konzularnih uradov (generalnih kou-zulatov, konzulatov, vicekonzulatov in konzularnih agencij) zadržani, odsotni ali če umrejo, je funkcionarjem konzularne službe dovoljeno, da izvršujejo z vsemi pravicami po redu, ki je predpisan po pravilih obeh držav pogodnic, začasno konzularne funkcije.
Krajevna oblastva so dolžna, dajati jim pomoč in zaščito in jim zagotoviti v času njihovega začasnega poslovanja uživanje izjem, prerogativ, imunitet in privilegijev, ki se s to konvencijo priznavajo starešinam, ki jih nadomeščajo
Člen V.
Konzuli in konzularni agenti sinejo pritrditi nad zunanjimi vrati hiše, v kateri so nastanjeni njihovi uradi, grb svoje države s sledečim napisom: »Konzulat, ali Konzularna agencija ..................«	in izobešati na konzu-
larni hiši ob dneh javnih slavnosti in ob drugih običajnih prilikah zastavo svoje države; seveda se ti zunanji znaki nikakor ne morejo tolmačiti tako, kakor bi dajali azilno pravico.
S pridržkom glede pravice azila, izraženem v tem členu, smejo pritrjevati grb svoje države in izobešati zastavo svoje države na ladjah in vozilih, s katerimi se uri izvrševanju svojih funkcij prevažajo.
Člen VI.
Poklicni starešine konzularnih uradov (generalnih konzulatov, konzulatov, vicekonzulatov in konzularnih agencij) in poklicni fukncionarji konzularne službe, (nadomestujoči in prideljeni konzuli, vicekonzuli, konzularni atašeji in tajniki in registratorji), ki so državljani državfij katera jih je imenovala, uživajo v drugi dr-
žavi oprostitve rekvizicij, vojnih dajatev in nastanjevanj, prav tako pa tudi vseh neposrednih davkov z značajem osebnega davka. Če pa omenjeni funkcionarji posedujejo nepremično imovino, se bavijo s trgovino, vodijo kakšno industrijo ali izvršujejo kakšen poklic ali pa imajo vložen svoj kapital v industrijskih ali trgovskih podjetjih, ne morejo glede teji razmerij zahtevati nikakršnih oprostitev ampak so podvrženi istim taksam, javnim dajatvam in davkom kakor ostali privatniki v istih razmerijh.
Privilegiji in oprostitve, ki so ustanovljeni v prvem odstavku tega člena, se priznavajo prav tako tudi ostalim konzularnim funkcionarjem, v kolikor imajo značaj poklicnih funkcionarjev in so državljani one države, ki jih je imenovala.
Starešine častnih konzularnih uradov so oproščeni rekvizicij in sprejemanja vojske na stanovanje glede prostorov, ki so namenjeni za nastanitev njihove pisarne in njihovih arhivov in uživajo to imuniteto tudi tedaj, če so državljani one države, v kateri imajo svoj uradni sedež.
V šestih mesecih od dne, ko so nastopili svojo službo, so starešine konzularnih uradov, in funkcionarji konzularne službe kakor tudi drugi funkcionarji, omenjeni v drugem odstavku tega člena, upravičeni uvoziti pri selitvi na ozemlje druge visoke stranke prosto carine ali katerekoli druge takse, uvedene na uvoz, svoje pohištvo in hišni pribor, ki ga uporabljajo. Ta določba seveda ne velja za potrošne predmete.
Starešine konzularnih uradov in funkcionarji konzularne službe, ki so našteti v prvem odstavku tega člena, se morejo pripreti ali dati v preiskovalni zapor samo za kazniva dejanja, ki se kaznujejo po• krajevnem zakonodajstvu katerekoli pokrajine v državi, v kateri imajo svoj sedež, z ječo preko enega leta ali s še težjo kaznijo.
Če se starešina konzularnega urada ali funkcionar konzularne službe, omenjen v prvem odstavku tega člena, v sodnem pregonu pripre ali postavi pod obtožbo, obvesti vlada države, na koje ozemlju bi bili priprti ali postavljeni pod obtožbo, nemudoma diplomatskega predstavnika one države, kateri pripada omenjeni uradnik.
Starešin konzularnih uradov in funkcionarjev konzularne službe, ki so našteti v prvem odstavku tega člena, ne morejo soditi sodišča države, v kateri imajo svoj sedež, zaradi nuhovih uradnih činov, ki so jih izvršili v mejah pristojnosti, priznane po tej konvenciji.
Člen VII.
Starešine konzularnih uradov in funkcionarji konzularne službe, ki so našteti v prvem odstavku čiena VI., so dolžni odzvati se pozivom, ki jih jim pošljejo v obliki uradnih dopisov in brez zapretitve s kazensko sankcijo, ako ne bi prišli, sodišča države, v kateri imajo svoj sedež, da naj se javijo radi pričevanja; morejo pa v takih primerih navesti kot zakoniti vzrok, radi katerega naj se zaslišanje odloži na poznejši čas, vendar ne predolgo, ovire, izvirajoče iz bolezni ali iž nujnih služb'.-ih potreb.
Prav tako morejo, sklicujoč se na uradno tajnost, odkloniti izjavo o vseh dejstvih, ki so v zvezi z izvrševanjem njihovih funkcij, predložitev papirjev, listin in registrov, ki jih posedujejo ali izročitev takih papirjev, listin in registrov. Ako sodno oblastvo ne prizma, da je to opravičilo ali ta izjema osnovana, je dolžno vzdržati se vsakega prisilnega ukrepa glede konzularnega uradnika, ker se morajo težave te vrste vedno reševati diplomatskim potem.
S pridržkom privilegijev in imunitet, ki so spredaj omenjene, so starešine konzularnih uradov in funkcio- j narji konzularne službe z istimi pogoji kakor domačini ] tako v civilnih kakor v kazenskih stvareh podrejeni pristojnosti sodišč one države, v kateri imajo svoj sedež.
Clen VIII.
Konzularni arhivi so vedno nedotakljivi in krajevna oblastva ne smejo z nikakršnim izgovorom preiskovati ali zasezati knjig, papirjev in drugih predmetov, ki tvorijo njihov sestavni del. Te knjige, papirji in drugi predmeti morajo biti vedno ločeni od knjig in papirjev, ki se nanašajo na trgovino ali na industrijo, katero morda opravljajo dotični funkcionarji kakor tudi od njihovih privatnih listin.
Uradni prostori poklicnih konzularnih uradov so vedno nedotakljivi. Krajevna oblastva ne smejo z nikakršnim izgovorom — razen kadar gre za pregon kakšnega kaznivega dejanja, ki se po krajevnem zakonodajstvu katerekoli pokrajine države, v kateri imajo svoj sedež, kaznujejo z ječo preko enega leta ali z še težjo kaznijo — vstopiti v konzularne prostore in v nobenem primeru ne smejo pregledati ali zaseči uradnih papirjev, ki so tam. Seveda konzularni prostori ne morejo v nobenem primeru služiti za kraj azila.
Clen IX.
Konzuli in konzularni agenti obeh držav pogodnic so upravičeni, ščititi svoje državljane in braniti v smislu mednarodnega prava in mednarodnih običajev vse pravice in koristi pripadnikov svoje države.
V ta namen se morejo obračati na vsa oblastva svojega konzularnega območja, da dobijo potrebna obvestila in pojasnila; prav tako se morejo obračati na vsa upravna oblastva svojega konzularnega območja in se pritožiti zoper vsako prekršitev konvencij ali pogodb, ki obstoje med obema državama in zoper vse zlorabe, zoper katere bi se mogli pritoževati državljani države, ki jih je imenovala.
Ako krajevna oblastva njihovega konzularnega območja ne ugode njihovim pritožbam, se ne morejo pritožiti neposredno na vlado države, v kateri imajo svoj sedež, razen ako ni v državi nobenega diplomatskega predstavnika njihove države.
Clen X.
Kolikor so konzuli in konzularni agenti vsake visoke stranke pogodnice pooblaščeni po oblastvih države, ki jih je imenovala, imajo pravico:
1. sprejemati bodisi v svoji pisarni ali na ladjah svoje države vse izjave, ki bi jih utegnili podati kapitani ladij, osebe posadke, potniki, trgovci in vsi drugi državljani one države, ki jih je imenovala;
2. sprejemati kot notarji enostranska ali dvostranska pravna opravila, kakor tudi oporočne odredbe državljanov države, ki jih je imenovala;
3. sprejemati kot notarji vsa pravna opravila, ki se nanašajo na ležečo imovino ali na posle, ki ee morajo opraviti, ali na kakršnokoli pravico, ki se mora uveljavljati na ozemlju države, ki jih je imenovala, pa naj bodo pogodbene stranke katerekoli pripadnosti^
4.	overavljati podpise državljanov one države ki jih je imenovala;
o- overavljati ali prevajati vse vrste spisov in listin, izdanih od oblastev ali uradnikov njihove države ali države, v kateri imajo svoj sedež.
Prej*omenjeni spisi in listine kakor tudi prevodi, prepisi ail izpisi, napravljeni ali overovljeni od konzulov ali konzularnih agentov v obliki, ki jo predpisujejo predpisi one države, ki ji omenjeni konzularni funkcionarji, pripadajo, in opremljeni s konzularnim pečatom, se v državi, v kateri ima konzul in konzularni agent svoj sedež, priznavajo kakor avtentične listine, prepisi, izpisi ali prevodi in imajo isto pravno veljavo in isto dokazno moč, kakor če bi jih bili napravili, overovili ali prevedli notarji ali drugi pristojni javni organi one države, v kateri imajo prej omenjeni funkcionarji svoj sedež.
Ako se ti spisi ali druge listine nanašajo na posle, ki se morajo izvršiti v državi, v kateri ima dotični konzul ali konzularni agent svoj sedež, so zavezani kolko-vini in drugim taksam, predpisanim z zakoni omenjene države, prav tako pa tudi vsem ostalim formalnostim, ki veljajo v tej državi za dotično tvarino.
Ob sebi je umevno, da prednje določbe ne veljajo za dvostranska pravna opravila o prenosu lastninske pravice ali za ona, s katerimi se obremenjujejo nepremičnine, ležeče na ozemlju države, v kateri ima dotični konzul ali konzularni agent svoj sedež,
Clen XI.
Kolikor so konzuli in konzularni agenti obeh visokih strank pop	pooblaščeni po zakonih in predpisih
svoje države, n..	sestavljati spise o rojstvu (krstne
liste) in o smrti (smrtovnice) državljanov one države, ki jih je imenovala.
Razume se samo ob sebi, da ta določba nikakor ne more posegati v obveznost, naloženo po pokrajinskih zakonih prizadetim osebam, da morajo predlagati krajevnim oblastvom poročila o rojstvih in smrtnih primerih.
Clen XII.
Konzuli in konzularni zastopniki obeh visokih strank pogodnic imajo skladno s konzularnimi predpisi one države, ki jih je imenovala, pravico izdajati svojim domorodcem potne in druge listine in prav tako vidirati potne liste in potrdila, s katerimi se potrjuje poreklo ali izvor blaga in druge slične spise.
Slen XIII.
Visoki stranki pogodnici se vzajemno obvezujeta, da bosta druga drugi na zahtevo izdajali predpisno overovljene izpiske spisov o rojstvih, spisov o priznavanju in pozakonitvi nezakonskih otrok kakor tudi spisov o posinovljenju, o ženitvi in o smrti, ki se nanašajo na državljane druge stranke.
Naprava in priobčenje omenjenih izpiskov se izvrši v obliki, ki je običajna v obeh državah in proti plačilu taks, predpisanih po tam veljavnih zakonih in predpisih s posredovanjem konzulatov in konzularnih agencij one visoke stranke, ki jih zahteva. Vendar se naprava in priobčitev izvrši brezplačno, kadar se zahtevajo izpiski, o | katerih je tu govor, diplomatskim potem za službeno po-I rabo visokih strank pogodnic za siromašne osebe.
Pristojnost konzulov in konzularnih agentov visokih strank pogodnic v zapuščinskih zadevah je določena po določilih konvencije, s katero se urejajo pravni odnošaji odnosnih državljanov v civilnih in kazenskih zadevah in ki je bila sklenjena med visokima strankama pogodni-cama 4. maja 1923.
Člen XV.
Konzuli in konzularni agenti visokih strank pogodnic imajo pravico dajati sleherno pomoč in sleherno podporo trgovinskim in vojnim ladjam njihove države, ki so v pristaniščih njihovega konzularnega območja.
V ta namen smejo oditi osebno ali poslati svoje delegate na trgovinske in vojne ladje svoje države, čim se tem ladjam podeli dopustilo svobodnega prometa s kopnim. Kar se tiče trgovinskih ladij, smejo tudi izpraševati kapetane in posadko, pregledati ladijske papirje, sprejemati — skladno z odredbami člena X. te konvencije — izjave glede njihovega potovanja, njihovega namembnega kraja in glede incidentov med vožnjo, sestavljati manifeste in olajševati odpremljanje njihovih trgovinskih ladij-
Pravosodni in upravni organi ter carinski uradniki in agenti ne morejo — v lukah, v katerih ima svoj sedež konzul ali konzularni agent ene države pogodnic — izvrševati na trgovinskih ladjah druge stranke nobenih preiskav niti pregledov razen rednih carinskih in zdravstvenih pregledov niti ne morejo nikogar pritvoriti (razen v primeru zasačenja na zločinu samem) ali zapreti v ječo niti izvršiti katero drugo uradno dejanje, ki zahteva prisilna sredstva, ne da bi predhodno ali v nujni sili ob času preiskave same obvestili konzula ali konzularnega agenta one države, kateri pripada ladja, da more prisostvovati pregledu. Prav tako so dolžni pravočasno obvestiti konzula ali konzularnega agenta, da more ta prisostvovati izjavam, ki bi jih morali podati kapetani in posadke ladij pred državnimi sodišči ali upravnim oblastveni.
V pozivu, ki se pošilja v prej navedenih primerih konzulom in konzularnim agentom, je treba točno označiti čas, ako pa konzuli in konzularni agenti ne pridejo osebno ali ne pošljejo delegata, se izvrši posel v njihovi odsotnosti. Vendar pa so pristojna krajevna oblastva dolžna, nemudoma obvestiti konzula ali konzularnega agenta o vsakem pregledu in drugem uradnem opravilu, o katerem govori predhodni odstavek in ki je bil izvršen v njihovi odsotnosti in sočasno navesti utemeljene nujnost-ne razloge;,prav tako morajo postopati, če konzul ali konzularni agent nima sedeža v dotičnejn pristanišču.
Clen XVI.
V vsem, kar se nanaša na pristaniško policijo, na natovarjanje in raztovarjanje trgovinskih ladij in na varnost blaga, imovine in drugih stvari, se postopa po zakonih, uredbah in pravilnikih države, v kateri se ladja nahaja, z izrečnim pogojem, da se vsak privilegij in vsaka ugodnost, ki bi jo v določenem pristanišču priznala ena visokih strank pogodnic svojim lastnim trgovinskim ladjam ali trgovinskim ladjam tretje države, priznavajo v tem pristanišču prav tako tudi trgovinskim ladjam druge stranke.	•
Konzuli in konzularni agenti so v mejah, predvidenih po zakonodajstvu države, ki jih je imenovala, upravičeni, samo vzdrževati notranji red na trgovinskih ladjah nji-
hove države; sami rešujejo skladno z zakoni države, ki jih je imenovala, spore vsakega značaja med kapetani, častniki in mornarji teh ladij, zlasti pa spore, ki se na-, našajo na plačilo in na izvrševanje medsebojno dogovorjenih obveznosti.
Krajevna oblastva smejo intervenirati samo, če so nemiri, nastali na ladji, takega značaja, da bi motili mir in javni red na kopnem ali v pristanišča ali če bi bila zapletena vanje oseba, ki ne spada k posadki. Pa tudi v tem primeru obveste krajevna oblastva, ako je mogoče, predhodno pristojnega konzula ali konzularnega agenta.
V vseh drugih primerih se omejujejo prej navedena oblastva na to, da dado konzulom in konzularnim agentom svojo pomoč, če jo ti od njih zahtevajo, da jim oflai-šajo izvrševanje njihovih funkcij.
Clen XVII,
Konzuli in konzularni agenti morejo odrediti, da se oficirji, mornarji in vsaka druga oseba, ki pod kakršnimkoli imenom pripada posadki trgovinskih ladij njihove države in ki dezertirajo na ozemlju ene držav pogodnic, pripro, kakor tudi da se vrnejo bodisi na ladjo ali v svojo domovino.
V ta namen so dolžni obrniti se pismeno na pristojna krajevna oblastva in s predložitvijo ladijskih registrov ali seznama posadke, ali ako teh ni, avtentičnega izpiska dokazati, da so zahtevane osebe bile v resnici člani posadke. V krajih, kjer ni konzula niti konzularnega agenta, more krajevnim oblastvom predložiti zahtevo po izročitvi kapetan ladje ali ona oseba, ki ladji poveljuje, ravnaje se v vsem po formalnostih, predpisanih v tem odstavku.
Na tako zahtevo, ki je na omenjeni način utemeljena, se ne more odreči izročitev dezerterja, razen v primerih, ko se dokaže, da je zahtevana oseba državljan države, v v kateri se nahaja, ali da je dezerter izvršil na kopnem kaznivo dejanje; v slednjem primeru more krajevno ob-lastvo odložiti izročitev vse dotlej, dokler sodišče ne izda svoje odločbe in dokler se ta v vsem popolnoma ne izvrši. Razen tega se daje omenjenim konzularnim uradnikom sleherna pomoč in podpora, da se poiščejo in pripro omenjeni dezerterji, ki se prepeljejo v državne zapore in se v njih pridrže na pismeno zahtevo in na stroške konzulata ali konzularne agencije vse do trenutka, ko se vrnejo na ladjo svoje države ali vse, dokler ne nastopi primerna prilika za njihovo repatriiranje. Vendar se, ako ta prilika ne nastopi v roku dveh mesecev od dneva, ko so bili omenjeni dezerterji priprti ali če se stroški za njihov pripor redno ne poravnavajo, ti dezerterji izpuste na svobodo potem, ko se je tri dni prej o tem obvestil konzul ali konzularni agent in se ne morejo iz istega razloga vnovič pripreti-
Visoki stranki pogodnici soglašata v tem, da so Izvzeti od določil tega člena častniki in mornarji ali druge osebe ladijsko posadke, ki so državljani države, v katero so dezertirali (za Poljsko razen tega tudi državljani svobodnega mesta Gdansk).
Clen XVIH.
Ce se ladja, ki pripada vladi ali državljanom ene držav pogodnic, razbije ali če nasede na obalo druge države, so krajevna oblastva dolžna o tem nemudoma obvestiti konzula ali konzularnega agenta, v čigar območju se je pripetila nesreča.
Vsa reševalna dela, ki se nanašajo na reševanje oj-nih ali trgovinskih ladij katere držav pogodnic, ki so se razbile ali nasedle v vodah, ki pripadajo drugi državi, vodijo konzuli ali konzularni agenti.
Intervencija krajevnih oblastev v obeh državah ob-seza samo pomoč konzularnemu uradniku, da se vzdiv.i red in se zaščitijo koristi reševalcev, ki ne spadajo ’ posadki in se zavaruje izvršitev odredb, ki se jih je držati ob dovažanju in odvažanju rešenega blaga, kakor tudi, da se zavarujejo obče koristi plovitve.
V odsotnosti ali do prihoda konzulov ali konzularnih agentov ali njihovih odposlancev, so krajevna oblastva dolžna ukreniti vse, kar je treba, da se zaščitijo osebe in očuvajo stvari, ki so bile rešene z razbite ladje.
Intervencija krajevnih oblastev v teh raznih primerih ne daje pravice do povračila stroškov kakršnekoli vrste; isto velja tudi glede taks, predvidenih po krajevnem zakonodajstvu, v primeru javne dražbe ostankov ladje in rešenega blaga, izvzemši one stroške, ki jih zahtevajo reševalna dela kakor tudi čuvanje rešenih predmetov in ondi, ki bi jim bile zavezane v podobnih primerih tudi domače ladje ali ladje države z največjimi ugodnostmi.
Ce nastane dvom o državljanstvu razbitih ladij, spadajo ukrepi, omenjeni v tem členu, v izključno pristojnost ikrajevnega oblastva.
Rešeno blago in druge stvari niso zavezane plačilu 'nikakšne carine, razen če so namenjene notranji potrošnji.
Člen XIX.
V vseh primerih, kadar niso med lastniki ladij, na-tovarjalci in zavarovalci, dogovorjena nasprotna določila, rešujejo havarije, ki zadenejo na morju vojne ali trgovinske ladje obeh držav, bodisi da prihajajo v njiju :rista-mišča prostovoljno, bodisi da so prisiljene pristati, konzuli ali konzularni agenti njihove države, razen če niso prizadeti pri teh havarijah državljani države, v kateri imajo omenjeni konzuli ali konzularni agenti svoj sedež, ali pa državljani kakšne druge države; v tem primeru in če ni prijateljske poravnave med vsemi prizadetimi strankami, mora urediti te havarije pristojno krajevno oblastvo.
Člen XX.
Vsaka visokih strank pogodnic se obvezuje, da bo razen tega v stvareh konzularnega poslovanja kakor tudi v vsem, kar se nanaša na izvrševanje konzularnih funkcij prav tako, kakor pri uživanju izjem, pravic, privilegijev, imunitet in časti, priznavala nasprotni stranki isto ravnanje kakor državi z največjimi ugodnostmi. Vendar je dogovorjeno, da se nobena visokih strank pogodnic ne more sklicevati na korist, ki izhaja iz klavzule največje ugodnosti in zahtevati za svoje konzularne funkcionarje druge ali širše izjeme, pravice, privilegije, imunitete in časti nego so one, ki jih ona sama nriznava konzularnim funkcionarjem druge stranke.
Člen XXI.
Povsod, kjer se v tej konvenciji omenja »konzul« — ee s tem razumejo generalni konzuli, konzuli in vicekonzuli; prav tako se z besedo »konzulat« razumejo generalni konzulati, konzulati in vicekonzulati.
Člen XXII.
Vsa določila te konvencije o pristojnosti konzulov se primenjajo tudi na diplomatske funkcionarje visokih strank pogodnic, kolikor so slednji upravičeni za izvrševanje konzularnih funkcij.
Člen XXIII.
Ta konvencija se ratificira in ratifikaciji se izmenjata-v Varšavi, čim bo to mogoče. V veljavo stopi mesec dni po dnevu izmenjave ratifikacij.
Ta konvencija ostane v veljavi vse dotlej, dokler je katera visokih strank pogodnic ne odpove. Odpoved postane učinkovita šele po preteku šestmesečnega roka.
V potrditev tega so odnosni pooblaščenci podpisali to konvencijo in pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh francoskih izvodih šestega marca tisoč devet sto dvajset sedmega.
Za kraljevino
Srbov, Hrvatov in Slovencev Za republiko Poljsko:
(M. P.) Ninko Perič. s. r. (M. P.) Okecki, s. r.
(M. P.) Karol Poznanski, s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobij ko se razglasi v »Službenih novinah« in trn se predhodno izvrši izmenjava ratifikacijskih instrumentov.
Našemu ministru pravde priporočamo, da ta zakon razglasi, našemu ministru za zunanje posle, naj skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Han-Pjc-uk, dne 31. julija 1931.
Aleksander s. r.
Videl	Predsednik ministrskega
in pritisnil državni pečat sveta in minister za notranje čuvar državnega pečata,	posle,
minister pravde	častni	adjutant Nj. Vel.
Dimitrije V. Ljotič s.	r.	kralja,	armijski general
P. R. Živkovič s. r.
(M- P-)	Minister	za zunanje posle
Dr. V. Marinkovič s- r.
Minister prayde Dimitrije V. Ljotič s. r.
Pripomba: Izmenjava ratifikacijskih instrumentov se je izvršila v Varšavi dne 2. decembra 1931.
Po% br. 24340.
Iz ministrstva za zunanje posle.
-9-
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde in Našega ministra za finance ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o pravnem postopanju s proizvodnimi ali prometnimi podjetji, sklenjeni in podpisani v Beogradu 22. februarja 1928.,*
ki se glasi:
§ 1. ■
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o pravnem postopanju s proizvodnimi in prometnimi podjetji, sklenjena in podpisana v Beogradu dne 22. februarja 1928., ki se glasi v izvirniku in prevodu:
Konvencija, sklenjena med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o pravnem postopanju s proizvodnimi ali prometnimi podjetji.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
in
Njegovo presvetlo Visočanstvo regent kraljevine Madžarske
sta se, želeča urediti vsa vprašanja, ki se nanašajo na prenos sedeža proizvodnih ali prometnih podjetij, ki raztezajo svoje delovanje na razdeljena ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, odločila skleniti v ta namen konvencijo ter sta imenovala za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: g. dr. Vojislava Marinkoviča, svojega ministra za zunanje posle;
Njegovo presvetlo Visočanstvo regent kraljevine Madžarske:
g. barona Pavla Forstera, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Beogradu in g. Alfreda de Nickla, poslaniškega svetnika, ravnatelja ekonomskega odseka v kraljevskem madžarskem ministrstvu za zunanje posle;
ki so drug drugemu priobčili svoja pooblastila, ki so jih spoznali, da so v dobri in predpisani obliki in so se sporazumeli o sledečem:
Ker se more po zakonitih določilih, ki so sedaj v veljavi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, pro-
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	decembra 1931., št. 285A/XCIV/691. — Konvencija je priobčena v francoskem izvirniku in srbskohrvatskem prevodn,
izvodnim ali prometnim podjetjem, ki raztezajo svoje delovanje na ozemlja, pripadajoča nekdaj avstro-ogrski monarhiji, sedaj pa pripadajo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera pa imajo sedaj svoje sedeže na ozemlju kraljevine Madžarske, naložiti s posebnim, na združbo naslovljenim pozivom obveznost, da prenesejo svoj sedež ali pa se razdelijo, sta se stranki pogodnici zedinili v sledečih členih:
Clen 1.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da zahteva prenos sedeža samo pri takšnih proizvodnih ali prometnih podjetjih, ki omejujejo svoje delovanje na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ga ne razširjajo na madžarsko ozemlje. Vendar se razume, da dejstvo, ako ima kako proizvodno ali prometno podjetje, čigar centrala je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, postranske naprave pa ima v Madžarski (n. pr. skladišča za pivo ali pivovarne), ne ovira vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ne bi mogla zahtevati, naj se sedež celokupnega podjetja prenese v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, dočim dejstvo, da ima kako madžarsko podjetje svoje pomožne naprave iste vrste v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne more biti razlog, da se zahteva prenos sedeža podjetja.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da zahteva prenos sedeža samo pri onih proizvodnih ali prometnih podjetjih, ki so obstojala dne 1. novembra 1918. na današnjem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in imela svoj sedež na današnjem madžarskem ozemlju. Te pravice ne bo izvajala pred potekom leta dni od dneva, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Člen 2.
Če je proizvodno ali prometno podjetje, ki ima svoj sedež v Madžarski, poslovalo že od 1. novembra 1918., na ozemlju obeh držav, more vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zahtevati, da se razdeli. Dejstvo, da obstoje samo postranske naprave (člen 1.), ne more biti razlog, da se zahteva delitev. Vsak ukrep, naj bo že kakršnekoli vrste, ki ga priznata za potrebnega in koristnega za izvršitev delitve, bosta obe državi podprli in ne bosta vladi delali delitvi nikakršnih ovir z nobenim svojim činom zlasti ne v pogledu finančnega prava. Ob tej priliki se razdelijo imetje in rezerve podjetja na novo osnovana podjetja. Delitev podjetja se izvrši načeloma po dejanski vrednosti, eventualno po vrednosti vnešeni v bilanco. Pokojninski skladi se razdelijo v razmerju pripadajočih plač in mezd za zadnja tri leta pred delitvijo; v tem primeru se ukrene vse potrebno, da se zavarujejo pravice madžarskih državljanov kakor tudi oseb, stanujočih na ozemlju madžarske države, ki imajo pravico do podpore, in sicer tako glede njihovih sedanjih plač in podpor kakor tudi onih, ki bodo plačljive v bodočnosti.
Delitev se more izvršiti zlasti s tem, da se osnujejo samostojna podjetja ali da se spoji odcepljeni del podjetja z drugim samostojnim podjetjem, ki že obstoji.
Člen 8.
Združbe, ki imajo svoj sedež v Madžarski, pa so dne
1.	novembra 1918. imele proizvodna ali prometna podjetja tako na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi na ozemlju tretje države, so dolžne
na zahtevo vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev preosnovati proizvodno ali prometno podjetje, ki je na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v samostojno podjetje. V tem primeru se glede njih primenijo določbe te konvencije, ki se nanašajo na delitev podjetij, vendar se pri tem ne sme posegati v pravice in zakonite zahteve tretje prizadete države in njenih državljanov.
Člen 4.
Če bi kako podjetje, ki se mora njegov sedež prenesti, imelo v svoji upravi sklad, ki je bil osnovan bodisi s skupnimi prispevki gospodarja in uslužbencev ali izključno s prispevki uslužbencev in ki je namenjen vzdrževanju uradnikov, uslužbencev in delavcev dotič-nega podjetja kakor tudi njihovih družinskih članov in preživelih (razni pokojninski, podporni in drugi skladi), ali če bi za iste namene določeni sklad tvoril del imo-vine, vnesene v bilanco podjetja, se ukrene potrebno, da se zadosti pravicam uslužbencev, njihovih družinskih članov in preživelih bodisi pridobljenim ali zapadlim iz dotične imovine, kolikor zadošča. Razume se, da se postopa s pripadniki obeh držav enako.
Člen 5.
Pri prenosu sedeža ali pri delitvi se ne zahteva tudi prenos pravic iz udeležbe pri podjetju.
Člen 6.
•
Stranki pogodnici si bosta priobčevali, čim bo to mogoče, svoje eventualne pritožbe proti postopanju vlade one stranke, koje postopanje po mnenju druge stranke ne bi bilo skladno z načeli te konvencije, da se te pritožbe sporazumno urede. Radi teh pritožb se ne odloži izvršitev prenosa ali razdelitve.
Člen 7.
Če vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pozove kakšno podjetje, naj skladno s predpisi te konvencije prenese svoj sedež, obvesti srbsko-hrvatsko-sloven-ska vlada v tem pozivu kraljevsko madžarsko ministrstvo za zunanje posle, da bosta pravočasno obveščena madžarsko s.odišče, ki je pristojno za voditev trgovinskega registra po dotedanjem sedežu podjetja in pristojni madžarski davčni oddelek ali v Budimpešti davčni inšpektor.
Če se je poziv za prenos že izdal, se izvrši ta obvestitev naknadno. Ta določba ne velja za one primere, v katerih so dotične združbe že prenesle svoje sedeže v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ako se podjetje razdeli, ukrene vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vse potrebno, da se obvesti o pravem času tudi kraljevsko madžarsko ministrstvo za trgovino.
Da se namerava sedež podjetja prenesti, se zabeleži v trgovinskem registru. Preden se v madžarskem trgovinskem registru firma izbriše, se skličejo upniki. Za to sklicanje upnikov veljajo določbe paragrafov 202. in 205. madžarskega zakona štev. XXXVII. iz leta 1875. v svojem splošnem pomenu, pri čemeF pa se mora dati upnikom rok dveh mesecev za njihove prijave.
Sklicanje upnikov sme izostati, ako pristojno sodišče izjavi, da se more izvršiti izbris brez njega ali, če podjetje mesto dotedanje madžarske centrale ustanovi podružnico skladno z zakonitimi predpisi.
V teh primerih ima podjetje pravico do dovoljenja za poslovanje,
Ko se vse to izvrši, se mora firma izbrisati v madžarskem trgovinskem registru.
Člen 8.
Vprašanja obdavčenja, ki nastajajo pri prenosu sedeža ali iz delitve proizvodnih ali prometnih podjetij, se urede kakor sledi:
A.	Neposredni davki.
Glede teh davkov se primenijo določbe konvencije, sklenjene med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko v namenu, da se prepreči dvakratno obdavčenje in da se urede druga vprašanja glede neposrednih davkov.
Ako pa so naprave podjetja povsem na ozemlju ene države, sedež podjetja pa na ozemlju druge države, predpiše davek na industrijske dobičke, družbeni davek, rudniški davek in vojni davek (na prekomerne dobičke) za čas od leta 1919. do dneva prenosa sedeža država, v kateri so dotične naprave. Od davčne osnove, ugotovljene po zakonskih predpisih one države, ki predpiše davek, se 10% prepusti v predpis drugi državi kot kvota, ki odpada na sedež podjetja. Ta prepustitev se izvrši tako, da se ji pošljejo prepisi listinskih, dokazil davčne osnove. Podjetjem, ki skladno s predpisi te konvencije prenesejo svoj sedež, ali ki se razdele in ki posedujejo na dan prenosa sedeža ali delitve obveznice vojnega posojila, čigar vrednost je izkazana v bilanci, na podlagi katere se izvrši prenos sedeža ali delitev podjetja, se dovoli, da amortizirajo v bilanco vneseno vrednost obveznic tega posojila, davka prosto v desetih letih, računajoč od računskega leta po onem letu, v katerem se je izvršil prenos sedeža ali delitev.
Ako se podjetje razdeli, se kvota obveznic vojnega posojila, ki naj se amortizira davka. prosto, oceni skladno z določbami člena 2.
B. Oprostitev od javnih dajatev ob prenosu ali delitvi podjetja.
I. — Podjetja, ki prenesejo svoj sedež, skladno z določbami te konvencije, zbog tega niso podvržena plačilu nobenega davka (pristojbin in taks) kakršnekoli vrste. Ako se podjetje razdeli, se primeni isto pravilo.
Na dobiček, ki izvira iz transakcij kapitala, izvršenih zaradi prenosa sedeža ali delitve, se ne naloži nikakršen davek, ako se deponira v izredni rezervni fond, ki se mora izkazati v bilanci kot posebna pasivna postavka in ako se podjetje odreče dobroti predpisov o oprostitvi, če bi se ta rezerva uporabila za kako drugo transakcijo, ki je podvržena davku.
II. Ob prenosu sedeža ali delitve v smislu predpisov te konvencije, so podjetja, o katerih je tu govora, oproščena:
stalnih pristojbin in odstotnine na vpis in izbris v trgovinskem registru;
vseh vrst prenosnih pristojbin;
pristojbin na vpis v zemljiško knjigo;
pristojbin na izdajo delnic, vendar samo za oni del delniške glavnice, ki odgovarja vrednosti, izkazani v posebni bilanci o imovini, ležeči na ozemlju države, ki nalaga davek;
razen tega vsake samoupravne dopolnilne takse na prej omenjene dajatve kakor tudi vseh samoupravnih dajatev, ki se izterjavajo ob prenosu imovine;
končno obrtnega davka in takse na ljikana.
Člen 9.
Določbe te konvencije veljajo analogno za proizvod-dna ali prometna podjetja, ki raztezajo svoje delovanje na ozemlje kraljevine Madžarske, dočim je njihov sedež in njihovo trgovinsko ravnateljstvo na ozemlju kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev-
Člen 10.
Proizvodna ali prometna podjetja, ki se ne pozovejo, naj prenesejo svoj sedež ali prično z delitvijo, skladno z določbami te konvencije, smejo obdržati svoje podružnice, ki obstoje na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s pogojem, da se ravnajo po veljavnih zakonskih določilih, ki se morajo primenjati na podjetja vseh ostalih držav, ne da bi bilo potrebno za izvrševanje njihove trgovine ali industrije posebno dovoljenje.
Člen 11.
Vsa ostala vprašanja, ki se pojavijo ob prenosu ali delitvi podjetij, se urede s posebnimi sporazumi.
Člen lt.
Ta konvencija se nanaša na družbe, ki do dneva njenega stopanja v moč ne bi bile prenesle svojega sedeža in ki ne bi bile že izbrisane v trgovinskem registru.
Člen 13.
Ta konvencija se ne nanaša na železniške družbe, glede katerih so predvideni posebni sporazumi v členu 304. trianonske pogodbe. Ne primenja se na družbo >Francis Canal Company«, ki je predmet posebne konvencije med obema vladama.
Člen 14.
Ta konvencija se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Budimpešti, čim bo to mogoče storiti, v veljavo pa stopi 15 dni po izmenjavi ratifikacij.
V potrdilo tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo in pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljenov dveh izvirnih izvodih v Beogradu dne 22. februarja tisoč devet sto dvajset osmega.
(M. P.) dr. V. Marinkovič s. r.
(M. P.) Forster s. r.
(M. P.) Nicki s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo določbe člena 14. te konvencije.
Našemu ministru pravde priporočamo, da ta zakon razglasi, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za finance, da skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, 30. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
dr. M. Djordjevič s. r.	ministrskega	sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat za notranje posle čnvar državnega pečata P. R. Živkovič s. r. minister pravde	Minister	za zunanje posle
dr. Drag. S. Kojič s. r. dr. V. Marinkovič s. r.
(M. P.)	Minister	pravde
dr. Drag. S. Kojič s. r.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
#
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in Našega ministra pravde ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o konvenciji o antidifteričnem serumu,
sklenjeni in podpisani v Parizu 1. avgusta 1930,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija o antidifteričnem serumu, sklenjena in podpisana v Parizu, 1. avgusta 1930., ki se glasi v izvirniku in prevodu:
Konvencija o antidifteričnem serumu.
Nj. Veličanstvo kralj Belgijcev; Nj. Veličanstvo kralj Bolgarov; Nj. Veličanstvo kralj Danske; predsednik republike Francije; Nj. Veličanstvo kralj Velike Britanije, Irske in britanskih prekomorskih teritorijev, cesar indijski; predsednik republike Grčije; Nj. Veličanstvo kralj Italije; Nj. Veličanstvo cesar japonski; Nj. Veličanstvo sultan maroški; predsednik republike mehiške; Nj. Presvetlo Visočanstvo knez Monaka; Nj. Visočanstvo bej tuniški; predsednik republike Turčije; predsednik centralnega izvrševalnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik; predsednik republike Uruguaj; Nj. Veličanstvo kralj Jugoslavije
so uvideli koristnost skupne akcije za odobritev prometa in uporabljanja antidifteričnih serumov, pripravljenih na njihovih ozemljih in so se odločili skleniti v ta namen konvencijo ter so bili imenovani od njih kot njihovi pooblaščenci kakor slede:
od N j. Veličanstva kralja Belgijcev:
Nj. ekscelenca baron de Gaiffier d Hestroy, njegov izredni in pooblaščeni veleposlanik pri predsedniku francoske republike;
od Nj. Veličanstva kralja Bolgarov:
g. Bogdan Morfov, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske republike;
od Nj. Veličanstva kralja Danske:
g. H. A. Bernhoft, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske republike;
* od predsednika francoske republike:
g. Aristide Briand, narodni poslanec, minister za zunanje posle;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. decembra 1931., št. 285 A/XCIV/689. — Konvencija je priobčena v francoskem izvirniku in srbskohrvatskem prevodu.
od Nj. Veličanstva kralja Velike Britanije, Irske in britanskih prekomorskih teritorijev, cesarja indijskega,
za Veliko Britanijo in Severno Irsko:
Nj. ekscelenca lord Tyrrell of Avon, njegov izredni in pooblaščeni veleposlanik pri predsedniku francoske republike;
od predsednika republike Grčije: g. Politis, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske republike;
od Nj. Veličanstva kralja Italije:
Nj. ekscelenca conte Gaetano Manzoni, njegov izredni in pooblaščeni veleposlanik pri predsedniku francoske republike;
od Nj. Veličanstva cesarja japonskega: g. Hiroyuki Kawai, odpravnik poslov v Parizu:
od Nj. Veličanstva sultana maroškega: g. Doynel de Saint-Quentin, pooblaščeni minister;
od predsednika republike mehiške: g. Alberto J. Pani, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske republike;
od Nj. Presvetlega Visočanstva kneza Monaka: g. grof H. de Maleville, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske repub-
like;
od Nj. Visočanstva beja tuniškega: g. de Navailles, podravnatelj v ministrstvu za zunanje posle;
od predsednika republike Turčije: g. Djelal Hazim Bej, odpravnik poslov v Parizu;
od predsednika republike Uruguaj: g. Guani, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske republike;
od predsednika centralnega izvrševalnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik:
Nj. ekscelenca g. Dovgalewski, izredni in pooblaščeni veleposlanik Zveze sovjetskih socialističnih republik pri predsedniku francoske republike;
od Nj. Veličanstva kralja Jugoslavije; g. Miroslav Spalajkovič, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske repub-like,
ki so drug drugemu priobčili svoja pooblastila, jih spoznali v dobri in predpisani obliki ter se sporazumeli o sledečih določbah:
Clen 1
Brez prejudica za popolnoma svobodno delovanje visokih strank pogodnic, kar se tiče carinske uprave in trgovinskih pogodb, so si visoke stranke pogodnice edine, da dovolijo na svojem ozemlju promet in uporabljanje antidifteričnih serumov pripravljenih na ozemlju katerekoli njih, ako je v državi, kjer so bili pripravljeni, ukrenjeno vse potrebno, da se zavaruje primena predpisov, formuliranih v naslednjih členih.
Clen 2.
Odredbe prvega člena veljajo samo za antidifterične serume, pripravljene v zavodih, ki so piedhodno dobili
dovoljenje od pristojnega državnega oblastva in ki ostanejo podvrženi stalnemu nadzoru po omenjenem obla-stvu, ki se razteza zlasti na inštalacije, na stanje živali, od katerih se pridobiva serum, na tehnično stran operacij, na vsebinsko navedbo (titriranje) in kontrolo pripravljenih proizvodov.
Clen 3.
Antitoksična aktivnost serumov se ocenja po anti-toksičnih enotah.
Za antitoksično enoto se jemlje ona, ki je sedaj sprejeta od Ameriških Združenih držav (Ehrlichova enota) in koje definicija je objavljena v Hyg. Lab. Buli. No. 21 Washington, 1905.
Laboratoriju, določenem po mednarodnem uradu za splošno higijeno je poverjeno, da hrani normalno mero enote, da ima njene izvode na razpolago za javno upravo in da slednje po potrebi dobavlja tovarnarjem, ki imajo dovoljenje od držav podpisnic.
Clep 4.
Neodvisno od garancij, predvidenih v členu 2., morajo vsebovati (titrirati) serumi, da se morejo nanje uporabljati določbe člena prvega, najmanj 200 enot na kubični centimeter ali 2000 enot na gram pri suhih proizvodih; vsekakor pa si visoke stranke pogodnice pridržujejo pravico, dovoljevati samo serume, ki vsebujejo večje število enot kakor tudi predpisati pogoje, s katerimi se morejo dopuščati koncentrirani serumi.
Serumi (tekoči proizvodi dekantacije zasirjene krvi brez kakršnegakoli odvzema ali dodatka) ne sme dati več nego 10 odstotkov skupnega suhega ekstrakta. Biti morajo sterilni. Morejo pa se jim dodajati antiseptična sredstva s pridržki po odredbah člena 5, točka 6.
Suhi proizvodi morajo biti prosti patogenih mikrobov.
Člen 5.
Vsaka stekleničica, ki vsebuje preparat antidifte-ričnega seruma, mora biti opremljena z etiketo, ki ima sledeče podatke:
1. Ime in naslov tovarnarja;
2. zaporedno številko skupno za vse vzorce, ki izvirajo iz ene in iste tovarniške serije;
3. vrsto proizvoda (pri tekočih proizvodih označbo, ali gre za serum ali za koncentrirani serum) in količino v kubičnih centimetrih pri tekočih ali v gramih pri suhih proizvodih;
4. dan proizvodnje, ki naj bo dan, ko je bil preparat titriran;
5. titražo v antitoksičnih enotah na kubični centimeter tekočine ali na gram suhega proizvoda;
6. vrsto in dozo antiseptičnih proizvodov, dodanih na 100 kubičnih centimetrov, ako so se taki dodali.
Clen 6.
Visoke stranke pogodnice si pridržujejo pravico, Izvrševati nad uvoženimi proizvodi kontrolo radi prime-ne pravil, določenih v členih 4 in 5. Ako kateri proizvodi ne bi odgovarjali predpisanim pogojem, se more prepovedati uvoz vseh serij, katerih del tvorijo.
Pridržujejo si prav tako pravico, določiti pogoje, s katerimi se antidifterični serumi ne smejo več uporabljati v zdravstvene namene in morajo biti izločeni iz
prometa, kakor tudi zahtevati, da se na etiketah vpišejo podatki, ki naj dopolnijo one, ki so predvideni v členu 5.
Clen 7.
Visoke stranke pogodnice priobčijo mednarodnemu uradu za splošno higieno vse, kar ukrenejo izvrševaje ta sporazum, zlasti tehnične metode, ki so jih sprejele za preiskovanje in za nadzor, ki sta predvidena v .členih 2., 4. in 5.
Mednarodni urad bo redno priobčeval na ta način dobljena obvestila vladam visokih strank pogodnic.
Člen 8.
Vsaka visokih strank pogodnic more v trenutku podpisa ratifikacije ali pristopa izjaviti, da namerava primenjati to konvencijo v vseh ali le v nekaterih svojih kolonijah, protektoratih ali ozemljih, ki so v njenem fevdu ali mandatu. V tem slednjem primeru se konvencija primenja na ozemlja, omenjena v dotični izjavi, ako pa take izjave ni, konvencija ne more veljati za prej omenjena ozemlja.
Vsaka visokih strank pogodnic more v vsakem času izjaviti, da se ne namerava več držati predpisov te konvencije v vseh ali samo nekaterih svojih kolonijah, protektoratih ali ozemljih, omenjenih v izjavi predvideni v predhodnem odstavku. V tem primeru prestane veljavnost konvencije v ozemljih, ki so predmet take notifikacije v letu dni potem, ko francoska vlada prejme to notifikacijo.
Člen 9.
Izjava o pristopu k tej konvenciji se more dati v imenu vsake države, ki ni podpisnica. Taka izjava se notificira francoski vladi, od te pa vladam vseh visokih strank pogodnic.
Člen 10.
Ta konvencija se more vsak čas odpovedati, tako da se notificira obvestilo eno leto vnaprej francoski vladi in se priobči po tej visokim strankam pogodni-cam. Taka odpoved učinkuje samo glede one stranke, ki odpove.
Člen 11.
Visoke stranke pogodnice si pridržujejo možnost, menjati po vzajemnem sporazumu določbe tega dogovora vedno, kadar bo to potrebno, da se vzdrže v skladu z napredkom znanosti.
Člen 12.
Ta konvencija se ratificira. Spisi o ratifikaciji se deponirajo v arhivih francoske vlade. Ta obvesti o vsakem deponiranju ratifikacijskih spisov vlade visokih strank pogodnic.
Člen 13.
Konvencija stopi v veljavo za vsako visokih strank pogodnic po preteku roka polnih štirih mesecev od konca onega meseca, v katerem se deponira njen ratifikacijski spis.
V potrdilo tega so pooblaščenci podpisali ta dogovor in pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Parizu 1. avgusta 1930. v enem samem izvodu, ki ostane deponiran v arhivih francoske
vlade in od katerega se po en overovljen prepis dostavi vladi vsake visokih strank pogodnic.
E. de Gaiffier, s. r.
B.	Morfoff, s. r.
H.	A. Bernboft, s. r.
A. Briand, s. r.
Tyrrell of Avon, s. r.
Politis, s. r.
G. Manzoni, s. r.
H. Kawai, s. r.
R. de Saint-Quentin, s. r.
A.	J. Pani, s. r.
Henri de Maleville, s. r.
Navailles, s. r.
D. Hazim, s. r.
Guani, s. r.
V.	Dovgalewski, s. r.
M. Spalaikovitch, s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi po izvršenem deponiranju ratifikacijskega instrumenta in ko bo razglašen v »Službenih no-vinahc.
Našemu ministru pravde priporočamo, da ta zakon razglasi, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za socialno politiko in narodno zdravje pa, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, 30. maja 1931.
Aleksander s. r. Minister za socialno poli-	Predsednik
tiko in narodno zdravje	ministrskega sveta,
Nikola Preka s. r.	minister
Minister pravde	za notranje posle,
Dimitrije V. Ljotic s. r.	častni adjutant
Videl	Nj.	Vel. kralja,
in pritisnil državni pečat	armijski general
čuvar državnega pečata,	P. R. živkovic s. r.
minister pravde	Minister
Dimitrije V. Ljotic s. r.	za zunanje posle
(M. P.)	dr. V. Marinkovič s. r.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembah uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Številka 546., točka 1., številka 554. in številka 584., točka 2 č) uvozne tarife k predlogu zakona o obči carin-ki tarifi se izpremene ter se i e:
* »Službene novirr ' raljevine Jugoslavije* z dne
12.	novembra 1931., št, 265/LXXXIII/579,
/ >546. Lopate, motike, sekire, cepini, grablje in vile, tudi v zvezi z lesom:
1.	Neobdelani:
a) grablje in vile....................70	so
b) drugo............................. 65	30.
554. Vijaki in matice vijakov vsake
vrste, zakovice in železni deli za pritrjevanje izolatorjev s premerom ali s širino odprtine od:
1. nad 14 mm.........................	.	45	30
2.	nad 7 do	vključno 14 mm ... 55	40
3.	7 mm ali	manj.................... 100	70.
584 Izdelki iz kovanega železa, ki niso
omenjeni na drugem mestu, in sicer tudi v zvezi z lesom ali z litim železom:
2, Obdelani:
6) v kosu, težkem do vključno 5 kg......................s	t	.	.	90	70.«
§ 2.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
Dj. Djurič s. r.	ministrskega sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat	za	notranje	posle
čuvar državnega pečata,	P. R. Živkovič s. r.
minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
6.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi številke 2. in 6. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Številki 2. in 6. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpremenita in se glasita:
>2 Tečmen in oves:
1. ječmen .i.iiigsisiiS	6
2. oves ..iii«,ss.s. -.4	3
6.	Slad vseh vrst žita izvzemši praženo
in zmleto................... 20	14.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	novembra 1931., št, 265/LXXXIII/580s
§ 2-
Ta zakon .dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
Oj. Djurič s. r.	ministrskega sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat	za notranje posle
čuvar državnega pečata,	P. R. Živkovič s. r.
minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
7.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o dopolnitvi točke 6. občih pripomb k XV. delu uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi.*
§ i-
Točka 6. občih pripomb k XV. delu uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi se izpremeni in se glasi:	«
»Predmeti in material za sestavljanje in popravljanje strojev, parnih kotlov, aparatov, instrumentov, priprav, orodja, strelnega orožja, železnih konstrukcij, vagonov, vagončkov in dresin, avtomobilov, motociklov, velocipedov, aeroplanov, aerostatov, ladij, vlačilcev, tankov in pontonov so prosti carine, če se ne izdelujejo v zadostni količini v državi, kadar jih uvažajo osebe in podjetja, ki izdelujejo ali popravljajo omenjene predmete, in sicer s pogoji, ki jih predpiše minister za finance.«
§2.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance	Predsednik
Dj- Djurič s. r.	ministrskega sveta,
Videl	minister
in pritisnil državni pečat za notranje posle čuvar državnega pečata,	P. R. živkovič s. r.
minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	novembra 1931, št. 265/LXXXIII/581.
Uredbe osrednje vlade.
8.
Na podstavi § 26. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za trgovino in industrijo
pravilnik
za uporabo §§ 10., 17., 18. in 19. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930.*
Člen 1.
Osebe, ki so dobile do dne, ko je stopil v veljavo zakon o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in o zobnih tehnikih,** dentistično diplomo, niso pa še pridobile pravice do dentistične prakse, zadobe to pravico, če se prijavijo v šestih mesecih k izpitu in ga opravijo v nadaljnjih šestih mesecih pred komisijo, označeno v § 19. zakona. Dokazati morajo, da so bili pred-pisno vpisani v dentistično šolo, da so poslušali predavanja najmanj tri semestre, da so v tem času praktično delali in po opravljenem izpitu dobili diplomo; razen tega morajo z uradnimi listinami našega predstavnika v dotični državi ali njenih oblasteh dokazati, da so zgoraj označeni čas dejanski prebili v dotični državi.'Priznajo se samo one diplome, ki so jih izdale dentistične šole, ki imajo značaj javne šole, in sicer v državi, kjer obstoji stan dentistov.
Člen 2.
Naziv tehnika dentista in pravico do dentistične prakse morejo pridobiti:
1. Zobni tehniki, ki so po prej veljavnih zakonih do dne 1. oktobra 1930. pridobili posebno zobno-tehnično koncesijo za snemanje odtiskov in prirejanje protez, kron in mostičkov v ustih pacijentov.
Za koncesijo se smatra tudi vsak drug oblastveni akt (obrtnica, odobritev), ki daje po zakonskih predpisih na dotičnem področju pravico do take zobnotehnične prakse.
2. Zobni tehniki, ki so se bavili, preden je stopil ta zakon v veljavo, 15 let z zobno tehniko bodisi kot pomočniki ali samostojno in so od teh 15 let vsaj 10 let opravljali delo v ustih bodisi samostojno bodisi v ordinaciji zobnih zdravnikov, dentistov ali zobno-zdravniških ustanov. Po tej zakonski odredbi se kandidatu v to število let ne morejo šteti tudi 3 leta dela, ko se je učil. Število let, določenih s to odredbo, se mora dokazati:
1. s potrdilom stanovske organizacije;
2. s potrdilom krajevnega občega upravnega obla-etva prve stopnje o delu, ki se zahteva po tem členu;
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. marca 1931., št. 62/XVIII/112. — Upoštevan je popravek »Službene novine« z dne 21. marca 1931-, štev. 64/XIX/129.
** »Službeni bati št. k k 1931.
3.	s potrdilom davčnega oblastva, da je prijavil zk to dobo svoje delo zaradi davčne odmere in da je davek za omenjeni čas plačal.
Če je pa delal v ordinaciji zobnih zdravnikov, dentistov ali zobnozdravniških ustanov, mora predložiti tudi njih izvirno potrdilo, izdano pri krajevnem občem upravnem oblastvu prve stopnje. Če je zobni zdravnik ali den-tist, pri katerem je delal, umrl, izda to potrdilo krajevno obče upravno oblastvo prve stopnje na podstavi izpovedbe dveh verodostojnih državljanov. Čas, prebit na delu v drugih državah, se ne s medite vati v zahtevano število let, razen osebam, omenjenim v § 23. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930.
3.	Zobni tehniki, ki so se bavili, preden je stopil ta zakon v veljajo, 10 let z zobno tehniko bodisi samostojno bodisi 7 ..elom v ordinaciji zobnih zdravnikov ali dentistov ali zobnozdravniških ustanov in so od tega časa najmanj 5 let opravljali delo v ustih, pa opravijo v enem letu, ko stopi ta zakon v veljavo, dentistični izpit. Po tem roku se sme izpit samo enkrat v nadailjnjih petih mesecih ponoviti; med tem časom pa ne smejo vršiti samostojne dentistične-tehnične prakse. V ta rok desetih let se ne smejo šteti triletni rok učenja, niti ona leta, ki jih je prebil pri drugih zobnih tehnikih. Način dokazovanja časa, prebitega na delu bodisi z zobno tehniko bodisi v ustih, je isti kakor pri drugih zobnih tehnikih. Po opravljenem izpitu smejo dobiti krajevno pravico za j dentistično prakso samč v krajih, kjer ni zdravnikov specialistov za ustne in zobne bolezni ali zobnih zdravnikov, niti jih ni v neposredni okolici teh krajev. Obseg okolice za poedina mesta določi ban po zaslišanju njemu dodeljenega sanitetnega sveta.
Kandidati pod točkamj 1., 2. in 3. tega člena morajo predložiti razen že zgoraj omenjenih potrdil tudi še te-le dokaze:
a) da so podaniki kraljevine Jugoslavije;
b) da so zadostili svoji vojni obveznosti;
c) da niso kaznovani zaradi nobenega onečaščujo-čega ali kaznivega dejanja;
č) da so telesno in duševno zdravi, zlasti da ne bo-lujejo za nobeno kronično nalezljivo boleznijo.
Kar se tiče stanovskega reda in pritožb dentistov, se smejo tudi dentisti-tehniki pritoževati samo v obsegu, ki velja tudi za zdravnike.
Člen 3.
Ko mine rok. določen v § 25. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930., pošljejo kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda prijave z vsemi listinami ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Ministrstvo določi komisijo 4 članov, in sicer enega upravnega uradnika iz ministrstva in tri zobne zdravnike, predstavnike zdravniških zbornic v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.
Ta komisija pregleda vse listine in ugotovi, ali ustrezajo predpisom zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930., in poda o tem ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje poročilo.
Rešitev izda minister o vsakem predmetu posebej in so rešitve izvršne.
Člen 4.
Kandidati, ki jim je dovoljeno opravljanje dentistl-čnega izpita, opravljajo ta izpit pred komisijo, ki jo določi
minister za socialno politiko in narodno zdravje. Komisijo sestavljajo predstavnik ministrstva kot predsednik in dva člana izpraševatelja, in sicer en profesor stomatv logije na medicinski fakulteti in en zdravnik specialist za ustne in zobne bolezni.
Kraj, kjer se opravljajo izpiti, odreja minister.
Člen 5.
Dentistični izpit sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela.
Če pade Kandidat iz enega dela izpita, opravlja drugič oba dela.
A. Praktični del izpita obseza:
a) Operativni del ohranjanja zob, namreč:
Zdravljenje korenine, polnjenje koreninskih kanalov, plombiranje zob s silikatnimi zmesmi, z amalgamom, zlatom (kovane plombe) in s porcelanom.
b) Izdiranje zob s krajevno in regionalno anestezijo.
c) Priprava zob in korenin za krone in mostičke. Izdelava krone, treh četrtin krone, Tankejeve polukrone, zob z vijakom, Richemondove krone in Jakettove krone, izdelava mostičkov, fiksacija pioroičnih zob, izdelava cele čeljusti (protez) iz kavčuka in kovine, izdelava podprte proteze.
B. Teoretični del izpita obseza:
a) Obči del:
Anatomija glave, srce in glavne krvne žile, krvni obtok. Obči pojmi iz histologije, fiziologije, patologije, bakteriologije.
b) Posebni del:
Anatomija in histologija zob, postanek, razvoj in poganjanje zob- Topografija zob, artikulacija, fiziologija žvečenja, slina, slinavke, jezik, žrelo, bezgavki.
Patologija: Obči pojem hiperemije in vnetja in vzrok njih nastanka, atrofija in hipertrofija, nekroza-gangrena, bolezni ust, obolelost žlez, zobna gniloba (ca-ries): vrste, faze in nastanek.
Obolelost zobovine, pokostnice in paradentalne tkanine, sepsa. Higiena ust in zob, aseptika in antiseptika. Uporaba protetike, indikacija in kontraindikacija. Šok in anemija, razlikovanje te od onega, kakor tudi prva pomoč.
V Beogradu; S. št. 3820/31
Minister za sociaflno politiko in narodno zdravje Nikola Preka sl ri
♦
9.
Na podstavi členov 13. do 21. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* predpisujem
pravila
o obliki, sestavi in o načinu, po katerem se oznamenujejo kadi za tropine in o mejah njih točnosti.**
Člen 1.
Za rabo v javnem prometu se smejo sprejeti v pregled in žigosanje samo take kadi za tropine, ki so izdelane \ smislu teh pravil.
Dovoljena velikost.
Člen 2.
Prostornina kadi za tropine mora obsegati cele hektolitre.
Gradivo, oblika in sestava.
Člen 3.
•
1. Kadi za tropine se izdelujejo iz lesa z okroglim ali eliptičnim premerom. Največji premer, merjen na dnu kadi, ne sme imeti več kot eno in pol višine dotične kadi.
2. Meja največje prostornine kadi se oznamenuje na štirih točkah, ki leže krajem dveh medsebojnih približno navpičnih premerov. Na vsaki teh štirih točk se zabijeta po dva žeblja, drug poleg drugega, z okroglimi, malo vzbočenimi glavami iz medi tako, da leži meja mere v višini, kjer deli gladina tekočine glave žebljev v dva enaka dela (dve polovici).
3. Največja prostornina kadi se sme na prošnjo stranke razdeliti tudi na manjše dele, in sicer:
a) kadi, večjih od 10 hektolitrov, v stopnje od enega hektolitra ali v množine celih hektolitrov;
b) kadi do vključno 10 hektolitrov, v stcfpnje od 0-5 hektolitrov, vendar samo v gornji polovici kadi.
Tudi ta razdelitev se mora oznamenovati z žeblji na štirih točkah, ki leže navpično pod žeblji, ki označujejo na j večjo prostornino. Pri razdelitvi v cele hektolitre se oznamenuje razdelitev s po dvema zabitima žebljema, drugim poleg drugega, pri razdelitvi na polovice hektolitrov pa se oznamenujejo dotične točke samo z enim žebljem. Glede meje mere velja tudi tukaj opredelitev po gornji točki 2.
4. Oznamenovanje največje prostornine z žeblji in razdelitve opravljajo organi kontrole mer pri pregledu in žigosanju kadi.
Oznamenovanje.
Člen 4.
Največja prostornina kadi se vžge na zunanji strani v višini meje mere in na notranji strani dna. Prostornina se označi v celih hektolitrih s kratico »hi«. Oznamenujejo jo pa organi kontrole mer pri pregledu in žigosanja kadi
• Zakon gl. »Uradni list« št- 252/70. iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	oktobra 193L, št, 250/LXXVII/534,
Dovoljeni odstopki.
Člen 5
1. Prostornina kadi za tropine se ugotovi pri prvem ln občasnem pregledu s točnostjo od 1/150 dela prostornine.
2. Pri kadeh za tropine, ki se rabijo v javnem prometu, ne sme biti med dejansko in z žigom določeno prostornino večji odstopek kot 1/75 del prostornine.
3. Če je odstopek večji od odstopka, določenega v prednji točki 2., se mora kad vzeti iz javnega prometa in pred uporabo vnovič pregledati in žigosati.
Žigosanje.
Člen 6.
Ob prvem in občasnem pregledu se vžge na kadi za tropine kronski žig poleg označb največje prostornine, ki so na zunanji strani kadi in na notranji strani dna. Pri kadeh z razdelitvijo se vžge kronski žig v višini prvega razdelilnega znaka od zgora].
Člen 7.
Ta pravila dobe moč dne 1. januarja 1932. po objavi v »Službenih novinah«.
S tem dnem nehajo veljati odredbe členoV 28. — 30. reda o merah za Bosno in Hercegovino-
V Beogradu, dne 22. oktobra 1931., štev. 6713/1931.
Minister za trgovino in industrijo dr. Kosta Kumanudi s. r.
10.
Na podstavi čl. 20. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* predpisujem
pravila
o obliki, sestavi in načinu, po katerem se označujejo rimske tehtnice.**
Člen 1.
Rimske tehtnice se smejo izdelovati v teh-le stopnjah nosilnosti:
10 kilogramov,
20 kilogramov,
50 kilogramov,
100 kilogramov in 200 kilogramov.
2.	Material, iz katerega se izdeluje vzvod, sme biti jeklo ali kovano železo- Vzvod je raznokrak. Krajši krak vzvoda (krak za breme) ima dva noža za obešanje bremen. Radi tega sme imeti daljši krak vzvbda (krak za tehtanje) dve razdelitvi. Razdelitev za manjšo obremeni-
* Zakon gl. »Uradni liste št. 252/70 iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18- julija 1931, št. 161/LIII/359,
tev se prične pri ničli in seza največ do ene četrtine cele obremenitve (nosilnosti) tehtnice; razdelitev za večjo obremenitev (popolna nosilnost tehtnice) pa se mora pričeti vsaj pri tisti teži, s katero se konča razdelitev za manjše obremenitve.
3.	Krak za tehtanje sme imeti na vsaki strani samo eno razdelitev, čije dolžina mora biti
	pri 10 kg jakosti	najmanj 300 kilogramov	
	» 20 „ ,,	400	W
	,, 50 „ „	„ 500	M
	„ 100 „ „	„ 700	»
	„ 200 „	„ 900	V
	Najmanjša razdalja	črt na razdelitvi	mora biti
		pri razdelitvi	pri razdelitvi
		za popolno	za manjšo
		nosilnost	obremenitev
pri	10 kg nosilnosti	največ 10 dkg	največ 5 dkg
	20 „	» 10 „	» 5 ,,
	50 ,, „	»> 20 „	j> io »
	100 „	5» 50 ,,	»» 20 ,,
	200 ,, ,,	1 kg	,, 50 ,,
	Pri rimskih tehtnicah, katerih krak		za breme ima
samo en nož, krak za tehtanje pa samo eno razdelitev, mora biti najmanjša razda’ja črt te razdelitve iste velikosti, kakršna je razdalja pri razdelitvi, ki pri tehtnici prav take nosilnosti z dvema razdelitvama ustreza manjši obremenitvi.
Razdelitev mora biti enakomerna,
4. Jeziček mora biti z vzvodom tehtnice čvrsto združen; mora biti tako uravnan, da se more položaj ravnotežja zanesljivo ugotoviti; dolžina jezička mora biti 1/6 daljšega kraka vzvoda.
5. Tehtnica se sme opremiti samo z e.to premakljivo . utežjo v obliki jajca tako, da se na katerikoli točki razdelitve prileže vselej na tisti način gornjemu robu kraka za tehtanje. Zbog tega je potrebno, da se v premakljivo utež namesti vzmet tako, da se ne more izvleči brez poškodbe žiga.
Premakljiva utež ne sme imeti noža za upadanje, krak za tehtanje pa ne zarez. V premakljivo utež se ne smejo vtikati paličice za tehtanje; opremljena mora biti z vdolbino za tariranje, ki se zapre s čepom iz bakra ali medi. Na čep «e udari uradni žig.
6. Če ima tehtnica dva noža za breme, je treba poskrbeti s pripravno konstrukcijo, da se breme v ravnotežnem položaju tehtnice ne more obesiti hkratu na oba noža.
Rimske tehtnice se ne smejo opremiti s pripravami za tariranje.
7. Za položitev bremena služi skodelica ali kavelj ki visi na nožih za breme. Skodelica visi na štirih železnih verižicah.
8. Na tehtnici se napiše in označi sledeče:
a) na krak za breme ime in priimek in bivališče proizvajalca; nosilnost tehtnice (10 kg, 20 kg, 50 kg itd.) in teža skodelice (kavlja) z verižicami in drugimi deli, ki se hkratu odstranjajo s skodelico.
b) Na skodelici ali kavlju za obešanje bremen se označi s številkami njena teža z verižicami in z ostalimi deli, ki se hkratu z njo odstranjajo.
9. Ob prvem pregledu se udari žig:
a) poleg začetne in končne točke razdelitve za manjše in za večje obremenitve;
b) na glavo zakovice ali r. jh.uolo kapljico, s katero se zavaruje nastavek na kmen vzvoda;
c)	na Sep, ki zapira duplino za tarnanje v premagljivi uteži ali v uteži na kavlju za obešanje bremen, So imajo te uteži duplino za tariranje.
Pri občasnem pregledu in žigosanju se udari žig po leg začatne in končne črte razdelitve za manjše in večje obremenitve.
Člen 2.
Natančnejši konstruktivni opis in načrte za v Sl 1. opisane rimske tehtnice izda osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Člen 3.
Ko dobe ta pravila moč, se sprejmejo v pregled in žigosanje rimske tehtnice, izdelane po prejšnjih prespi sih (odstavek 2., čl. 4.), ki so v rabi v javnem prometu, samo tedaj, če imajo uradni žig 1931. ali kakega prejšnjega leta.
Člen 4.
Ta pravila dobe moč na dan 1. januarja 1932. po objavi v »Službenih novinahc.
S tem dnem izgube veljavo odredbe čl. 84. reda o merah za Bosno in Hercegovino, čl. 65- reda o merah za Hrvatsko in Slavonijo in naredba madžarskega ministrstva za trgovino z dne 2. decembra 1911., štev. 84572.
V Beogradu, dne 14. julija., štev. 4748/1931.
Minister za trgovino in industrijo Dr. K. Kumanudi s. r.
11.
Na podstavi člena 20. zakona o mlrah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* predpisujem
pravila
o obliki, sestavi in načinu, po katerih se oznamenujejo uteži, in o mejah njih točnosti.**
Člen 1.
Za rabo v javnem prometu se smejo sprejeti v pregled in žigosanje samo uteži, ki so izdelane po predpisih teh pravil.
A.	Trgovinske in precizne uteži. Dopustne velikosti.
Člen 2. N *
Uteži se smejo izdelovati v sledečih velikostih:
a)	Trgovinske:
50, 20, 10, 5, 2 in 1 kilogram,
50, 20, 10, 5, 2 in 1 dekagram,
5, 2 in 1 gram.
* Zakon gl. »Uradni list« It. 252/70 iz leta 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. julija 1931-, štev. 170/LV/367,
b)	Precizne:
20, 10, 5, 2 in 1 kilogram,
50, 20, 10, 5, 2 in 1 dekagram,
500, 200. 100, 50, 20, 10, 5, 2 in l gram,
50, 20, 10, 5, 2 in 1 centigram,
500, 200, 100, 50, 20, 10, 5, 2 in 1 miligram.
Snov.
Člen 3.
1. Za izdelovanje uteži od 50 kilogramov vse do 1 grama se dovoljujejo: med, bron, pakfong in vse kovine ter kovinaste zlitine, ki so glede trdote in odpornosti napram vremenskim vplivom enake spredaj navedenim kovinam; lito železo se sme uporabljati samo pri utežih od 50 kilogramov pa vse do 50 dekagramov.
2. Uteži, manjše od grama do vključno 10 miligramov, se izdelujejo iz platine, srebra, niklja, novega srebra, aluminija in aluminijevega brona; uteži od 5, 2 in 1 miligrama pa iz aluminija ali iz kovine ali kovinaste zlitine, ki imajo gostoto ali odpornost napram zunanjim vplivom kakor aluminij.
Oblika.
Člen 4.
a)	Precizne uteži.
1.	.Precizne uteži od 20 kilogramov do 1 grama morajo imeti obliko odsekanega stožca z zaokroženimi robovi na zgornji in spodnji strani. Spodnja osnovna ploskev stožca mora biti manjša od gornje površine. Uteži 20, 10 in 5 kilogramov imajo glavo ali čvrst obroč, manjše od 2 kilogramov vse do 1 grama pa samo glavo. Njih razmerja so po priliki ta-le: pri utežih od 20 kilogramov do 50 dekagramov znaša premer osnovne ploskve 0-85-ti del premera gornje površine; višina je enaka srednjemu premeru; pri utežih od 20 dekagramov do 1 grama je premer osnovne ploskve 0-8 del premera gornje površine; višina je enaka polovici srednjega premera.
_ 2. Precizne uteži od 50 centigramov do 1 miligrama se izdelujejo v obliki četverokotne ploščice z robom, ki je navzgor zavit. Dovoljeno je izdelovati uteži 50 in 5 centigramov v obliki pravilnega peterokotnika, uteži 10 m 1 centigrama pa v obliki pravilnega trikotnika.
3. Glavna razmerja preciznih uteži iz medi in podobnih kovin v velikosti od 20 kilogramov do 1 grama so za predpisane oblike, pri srednji gostoti medi 8'4, ta-le:
Naziv razmerja	20	10	5	2	1	50	20	10	5	2	1	5	2	1
	kilogramov						dekagramov					gramov		
						milimetrov								
Višina . Premer gornje ploskve . Premer osnovne	143	113	90	65	52	41	20	15	12	9	7	6	3	2
	155	123	98	71	57	45	44	34	27	20	16	18	11	9
ploskve .	|132i	104	83	60	48	38	35	27	22	16	13	|10	9	7
4.	Glavna razmerja preciznih uteži iz litega železa v velikosti od 20 kilogramov do 50 dekagramov so za predpisane oblike, pri srednji gostoti železa 7'15, ta-le:
Naziv razmerja	20	10	5	2	1 |	50 1 delca- | gramcv
		kilogramov				
	milimetrov					
Višina		152	120	94	70.	55	44
Premer gornje ploskve	165	130	102	75	60	^47
Premer osnovne ploskve	140	111	87	64	51	40
b)	Trgovinske uteži.
5. Neponikljane trgovinske uteži iz litega železa 50, 20, 10 in 5 kilogramov imajo v glavnem obliko odsekanega stožca, čigar višina je približno enaka premeru osnovne ploskve; premer zgornje ploskve mora biti približno 0-95 del premera osnovne ploskve. Te uteži imajo kovane železne obroče okrogle oblike za prijemanje. Nastavek, v katerega je napeljan ta obroč, mora biti vlit s snovjo, iz katere je utež. Zgornja ploskev uteži ima tako obliko, da se more obroček položiti v vdolbino, ki je napravljena v ta namen.
6. Glavna razmerja v prednji točki 5. navedenih uteži so pri srednji gostoti železa 7-15 — ta-le:
Naziv razmerja	50	20	10	5
	kilogramov			
	milimetrov			
Višina		235	161	128	100
Premer gornje ploskve		199	152	121	96
Premer osnovne ploskve 		209 1 ■	160	127	101
7. Trgovinske uteži 50, 20, 10 in 5 kilogramov iz medi in drugih kovin, kakor tudi vse ponikljane uteži iste velikosti imajo obliko valja z glavo ali z močnim obročem; višina valja je približno 11/10 njegovega premera.
8. Trgovinske uteži 2 in 1 kilograma in 50 dekagramov imajo, neglede na svojo snov, obliko valja z glavo; višina valja je enaka premeru.
9. Uteži od 20 dekagramov do 1 grama imajo obliko okrogle ploščice z glavo s temi-le razmerji:
	20	10	5	2	1	5	2	1
Naziv razmerja	dekagramov					gramov		
	milimetrov							
Premer ploščice . .	39	31 i	25	20	16	14	11	9
Višina ploščice zavisi od gostote snovi, iz katere se izdelujejo te uteži.
10.	Od prej določenih razmerij se dovoljujejo od-stopki ki ne vplivajo znatno na predpisano obliko in ne znašam več kot +2 milimetra pri razmerjih, večjih od 40 mi ' ietrov, in +1 milimeter pri razmerjih do 40 milimetrov.
Sestava.
Clen 5.
1.	Uteži se morajo izdelovati iz enega komada in iz ene in iste enakovrstne in masivne snovi. Samo pri vli-
tih železnih utežih se dovoljuje izdelava obroča ali ušesca iz kovanega železa. Nastavek za obroč in ušesce uteži se morata zliti s snovjo samo, iz katere je utež; nastavek ne sme segati preko gornje ploskve uteži.
2. Vse uteži v velikosti od 50 kilogramov do 50 dekagramov morajo imeti v svoji notranjosti sorazmerno duplino za uravnavanje (justiranje) z okroglim žlebom, ki vodi na površino uteži in ki se zapira s kovinastim čepom. Žleb dupline za uravnavanje mora voditi pri vseh preciznih utežih ter pri trgovinskih utežih od 50 do 5 kilogramov na gornjo ploskev uteži, pri trgovinskih utežih od 2 kilogramov do 50 dekagramov pa na spodnjo ploskev uteži.
Žleb se zožuje od površine v notranjost uteži v obliki stožca, in sicer za vsakih 10 milimetrov globine za 3 milimetre v premeru. Duplina za uravnavanje mora biti dovolj velika, da sprejme potrebne snovi za uravnavanje in da se lahko izenačijo manjše izpremembe v uteži, ko se pojavijo pri rabi. Zgornji premer žleba (kanala) za uravnavanje znaša pri trgovinskih utežih od 50 kilogramov do 50 dekagramov in pri preciznih utežih od 20 do 5 kilogramov najmanj 12 in največ 18 milimetrov, pri preciznih utežih od 2 kilogramov do 50 dekagramov pa najmanj 7, toda največ 10 milimetrov. Cep, s katerim se ta žleb zapira, mora biti meden ali bakren. Zgornja ploskev čepa mora biti enaka s površino uteži, tako da se čep ne more odpreti in da se žig ne pokvari. Zgornja ploskev čepa je lahko največ 1 milimeter izpod ploskve uteži, nikakor pa ne iznad nje.
3. Duplina za uravnavanje se sme namesto s čepom v obliki stožca zapirati z vijakom, ki se mora zavarovati z vtisnjeno okroglo svinčeno ploščico, na katero se pritisne žig. Svinčena ploščica se da v duplino v obliki stožca, ki je vrezana deloma v glavo vijaka, deloma pa v samo utež. Zunanja ploskev uteži in vijaka s svinčevo ploščico morata biti v isti ravnini. Notranji premer vijaka v žlebu je pri utežih od 50 do 5 kilogramov najmanj 8, toda največ 13 milimetrov, pri utežih od 2 kilogramov do 50 dekagramov pa najmanj 4-5, toda najvvč 10 milimetrov. Premer glave vijaka mora biti dvakrat večji od zunanjega premera vijaka.
4. Uteži iz litega železa se morajo prevleči z zaščitno plastjo, da ne rjave. Ta plast mora biti črne barve, tanka in vžgana v površino uteži. Pri takih utežih se sme njih površina, preden se prevleče s spredaj omon;e'o plastjo, deloma ostružiti, vendar tako. da pri tem obdelovanju ne zgube predpisane oblike, določene z litjem. Uteži iz litega železa, kojih vsa površina se ostruži rli zgladi, se sprejmejo v pregled in žigosanje, samo ted j. kadar imajo trajno kovinsko prevlako.
5. Uteži, ki niso izdelane iz litega železa, se mora o v celoti ostružiti ali zgladiti, tako da je vsa njihova j >-vršina, izvzemši napisa, povsem gladka in ravna. Ta gladka površina se sme obdati s kovinsko prevlako. Prevleka mora biti cela, brez presledkov, odporna zoper vremenske vplive, čvrsto pritrjena na površino uteži, t. j. no sme se odkrhniti, počiti ali luščiti, niti izrabiti pri rabi uteži. Biti mora čvrsta, površina pa gladka kakor ogledalo. To velja zlasti za precizne uteži.
Uteži, na kojih površini bi se zapazili sledovi pile ali ki bi imele večje luknjice, vdolbine ali ki bi bile od-krhane, pa bodisi da je vse to izpolnjeno s čimerkoli, se ne smejo sprejeti v pregled in žigosanje. Prav to velja tudi za uteži, kojih deli bi se nadomestili, če bi jih ne bilo, s topljenjem.
V pregled in žigosanje se ne sprejmejo niti uteži, kojih spodnja ploskev ima izbočene robove, bodisi da so zliti ali izdelani s struženjem.
Oznamenovanje.
Člen 6.
1. Masa se mora na utežih oznamenovati v kilogramih, dekagramih, gramih, centigramih in v miligramih š kratico, in sicer: pri litih železnih utežih 2 in 1 kilograma in 50 dekagramov z izbočenimi, pri vseh drugih z vdol-benimi črkami. Pri drobnih utežih 5, 2 in 1 miligrama zadoščajo številke kot označba.
2. Uteži do 1 kilograma se oznamenujejo v kilogramih, uteži od 50 do 1 dekagrama v dekagramih, 5, 2 in 1 grama v gramih, 50, 20, 10, 5, 2 in 1 centigrama v centigramih, 5, 2 in 1 miligrama pa v miligramih. Precizne uteži od 50 do 1 dekagrama se lahko oznamenujejo v gramih, od 50 do 1 centigrama pa v miligramih.
3. Označbe se smejo napraviti na plašču, na zgornji ploskvi ali na glavi. Napraviti se morajo na vseh utežih tako, da ostane dovolj prostora za žigosanje. Drugih označb uteži ne smejo imeti.
Dovoljeni oilstopki glede teže uteži.
Člen 7,
1.	Ob prvem pregledu se ne dopuščajo večji odstop-ki. kakor ti-le:
a) Pri trgovinskih utežih:
od 50 kg 10 g	od 50 dkg 200 mg
„ 20 „ 4 g	„ 20 „ 100 „
„ 10 „ 2 g	„ 10 , 50 „
» 5 „ 1 2	„ 5 „ 40 „ .
„ 2 , 500 mg	» 2 „ 20 „
n 1 n 300 „	n 1 n 15 •
	„ 5 gr 10 „
	„ 2 „ 6 „
	n 4 n 4 „
	b) Pri		preciznih		utežih:				
od	20 kg	2	gr		od	5	gr	5	mg
99	10 .	1			99	2	n	3	79
99	5 „	500	mg		99	1	99	2	99
n	2 „	250	99		99	50	cg	2	99
m	1 „	150	n		99	20	99	1	99
79	50 dkg	100	99		n	10	99	1	99
»	20 „	50	99		99	5	99	0*5	99
99	10 „	25	99		99	2	99	0*5	n
99	5 »	20	n		99	1	99	0*5	99
	2 „	10	99		79	5	mg 0*3		99
n	1 »	8	79		79 79	2 1	79 79	0*2 0‘1	79 V
2.	Pri občasnem pregledu se smejo dovoliti pri trgovinskih utežih z odprtino za tariranje trikrat večji, pri manjših trgovinskih štirikrat večji, pri preciznih utežih vse do 1 centigrama pa dvakrat večji odstopki od tistih, ki so predpisani za prvi pregled.
Torej:
Utež
Meja odstopka pri
trgovinskih
preciznih
50 kg	30 g
20 „	12 „
10 „	6 „
5 »i	3."
2 - v	1 0 ,,
1 „	900 mg
50 dkg	600 „
20 „	400 „
10 „	200 „
5 „	160 „
9 u »i	80 „
i *	60 „
5 g	40 „
2 79	24 „
1	16 „
50 cg	—
20 „	—
10 „	—
5 „	—
2 „	—
1 77	
4 g 2 1
500 mg 300 „ 200 „ 100 „ 50 „ 40 „ 20 „ 15 n 10 „
6 .,
4 „
4 *
2 „
2 »
1 -A 77
1 «
Glede uteži, ki so lažje kot 1 centigram, veljajo odstopki za prvi pregled.
3.	Raba uteži v javnem prometu se kaznuje, če' je odstopek dvakrat večji od odstopkov, ki so predpisani za občasen pregled.
Žigosanje.
Člen 8.
1. Uteži z duplino za uravnavanje se opremijo z žigom na kovinastem čepu, uteži brez čepa pa se žigosajo na zgornji ploskvi, uteži v obliki ploščice se žigosajo na tisti strani, kjer je znak.
Uteži s čepom v obliki vijaka (čl. 5., točka 3.) se žigosajo na okrogli svinčeni ploščici, ki zavaruje vijak zoper navijanje.
2.v Pri občasnem pregledu se opremijo z žigom uteži z duplino za uravnavanje na železnem obroču, odnosno na glavici uteži, uteži brez dupline za tariranje pa na zgornji ploskvi; če bi tam ne bilo prostora, pa na spodnji ploskvi. Pri utežih pod 50 centigramov odpade žigosanje pri občasnem pregledu.
B.	Uteži za posebne namene.
a)	Uteži za ferbenksove tehtnice.
Čl«n 9
Uteži v obliki škripca (kolesc), ki pripadajo sistemu lerbenksovih tehtnic, se prejemajo v prvi, kakor tudi v vnovični pregled tudi same zase brez tehtnice, dočim se prejemajo ob občasnem pregledu samo s tehtnico, na kateri se uporabljajo.
Clen 10.
Za prvi pregled in žigosanje se sprejmejo samo tiste uteži tehtnic ferbenksovega sistema, ki imajo lastno težo 2 kg, 1 kg, 50 dkg, 20 dkg ali 10 dkg. Te uteži se izdelujejo: 2 kg, 1 kg in 50 dkg iz litega železa, 20 in 10 dkg iz medi. Oblika uteži je valj (pri utežih iz litega železa z majhno kapaciteto) s pripravno vsekano odprtino za obešanja
(Jteži iz litega železa imajo na zgornji in na spodnji ploskvi duplino za tariranje. Take dupline smejo imeti tudi uteži te vrste iz medi.
Te dupline za tariranje se zapirajo s cepi iz medi, kojih površina mora biti v isti ravnini s površino uteži
Člen 11.
Uteži, ki spadajo k tehtnicam ferbenksovega sistema morajo imeti napise iz vdolbenih izlitih črk, ki ozna- j čujejo:
1. težo, ki jo tehtajo v kilogramih;
2. razmerje odnosa, t. j. prenos tiste tehtnice, na kateri meri dotična utež težo, označeno pod 1. in
3. nazadnje v oklepaju v skrajšani pbliki (kratici) lastno težo uteži.
Člen 12.
Konstruktivne načrte ferbenksovih tehtnic, njihova razmerja in mesta, na katera se pritisne uradni žig, predpiše v svojih navodilih osrednja uprava za mere.
Glede sestave in izdelave veljajo oredpisi člena 5., točk 1., 4. in 5. teh pravil.
Člen 13.
Osrednja uprava za mere in dragocene kovine izda odredbe o prehodnem žigosanju uteži ferbenksovih tehtnic, ki ne ustrezajo predpisom teh pravil in so v prometu,
Člen 14.
Glede odstopkov, dovoljenih v teži ferbenksovih uteži, veljajo predpisi točk l.a, 2. in 3. čl. 7. teh pravil.
b)	Karatne uteži.
Člen 15,
Za tehtanje dragocenih kamenov in pravih biserov se smejo sprejeti v pregled in žigosanje karatne uteži meterskega sistema: skrajšana označba jim je: mk.
Člen 16.
'Karatne uteži se smejo izdelovati samo v teh-le velikostih:
500	karatov	rz	100 gramov
200	karatov	=	40 gramov
100	karatov	=	20 gramov
50	karatov	—	10 gramov
20	karatov	=	4 grame
10	karatov	=	2 grama
5	karatov	=	1 gram
2	karata	=	4 decigrami
1	karat	=	2 decigrama
0'5	karata	=	1 decigram
02	karata		4 eentigrami
0-1	karata	—	2 centigrama
0-05	karata	=	1 centigrain
0'02	karata	=	4 miligrami
o-oi	karata		2 miligrama
Skrajšana označba »mk« se napravi na zgornji ploskvi uteži z vzdolbenimi črkami po načrtih, ki jih izda osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Pri utežih 0-05, 0-02 in 0.01 karata označba »mk« lahko odpade; zadoščajo samo številke: 0*05, 0 02 in 0 01.
Člen 17.
Karatne uteži se izdelujejo počenši od 500 mk do vključno 5 mk iz niklja ali ponikljane ali pozlačene medi; od 2 mk do 001 mk iz aluminija. Karatne uteži od 500 mk do vključno 5 mk se izdelujejo v obliki odsekanega stožca z zaokroženimi robovi na zgornji in spodnji strani. Njih razmerja in podrobnejša oblika in mesto, kamor naj se pritisne uradni žig, določi z načrti in tabelami dimenzij osrednja uprava za mere.
Uteži od 2 mk do 0-01 mk imajo obliko šesterokotne ploščice z navzgor zavitim robom. Glede drugih pogojev veljajo tudi za karatne uteži obči predpisi za uteži
Člen 18.
1.	Pri prvem pregledu karatnih uteži se ne dopuščajo večji odstopki od teh-le:
pri	500	mk	=±	25	miligramov,
pri	200	mk	=	20	miligramov,
pri	100	mk	=	10	miligramov,
pri	50	mk	=	8	miligramov,
pri	20	mk	=	4	miligrami,
pri	10	mk	=	3	miligrami,
pri	5	mk	=	2	miligrama,
pri	2, 1	in	0-5 mk	•= 1 miligram,
pri	0’2,	0-l	in 0'05	mk = 0'5 miligramov.
Pri 002 in 0’01 mk se zahteva, da nimata dve uteži 002 mk in ena utež 001 mk skupaj večjega odstopka kot 0'05 miligramov; dalje, da se dve skupini uteži en^ke teže, sestavljene iz teh uteži, medsebojno ne razlikujeta vidno.
Pri občasnem pregledu se dopuščajo ti le največji odstopki:
pri	50	mk	=	50	miligramov,
pri	20	mk	=	40	miligramov,
pri	100	mk	=z	20	miligramov,
pri	50	mk	=	16	miligramov,
pri	20	mk	=	8	miligramov,
pri	10	mk	=	6	miligramov,
pri	5	mk	=	4	miligrami,
pri	2, 1	in	0'5 mk	= 2 miligrama,
pri	0‘2,	0'1	in 0’05	mk = 1 miligram.
Za karatne uteži 002 in 0-01 mk veljajo odstopki za prvi pregled.
3.	Raba karatnih uteži v javnem prometu se kaznuje, če so odstopki dvakrat večji kakor odstopki. ki predpisani za občasni pregled.
Člen 19.
Ko dobe ta pravila moč, se sprejmejo v pregled in žigosanje uteži, ki so izdelane po prejšnjih predpisih (odstavek 2., čl. 20.) in ki so v rabi v javnem prometu, samo tedaj, če so opremljene z uradnim žigom leta 1931. ali kakega prejšnjega leta.
Člen 20
Ta pravila dobijo moč dne 1. januarja 1932. po razglasitvi v »Službenih novinah«.
S tem dnem nehajo veljati odredbe čl. 71. do 76. reda o merah za Bosno in Hercegovino in čl. 43. do 56. reda o merah za Hrvatsko in Slavonijo.
V Beogradu, dne 22. julija 1931., št. 4939/31.
Minister za trgovino in .
industrijo dr. K. Kumanudi s. r,
12.
/
Na podstavi § 1. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov in sporazumno z ministrom za poljedelstvo predpisujem ta-le
pravilnik
o kontroli kakovosti konoplje.*
I. Konopna področja.
Člen 1.
Odredbe tega pravilnika veljajo samo za konopna področja, označena v členu 2. tega pravilnika.
Člen 2.
Za konopna področja po tem pravilniku se smatrajo:
1. dunavsko področje, ki obseza, valpovski, osješki, vukovarski, šidski, rumski, batinski, apatinski, sombor-ski, bačko-topolski, kulski, odžaški, bačko-palanški, ilo-ški, novosadski, žabaljski, titelski in veliko-bečkerelki srez; in
2. moravsko področje, ki obseza niški, dobriški, pro-kupški, leskovški, vlasotinški, jablanski, poljanski, pčinjski, preševski in masuriški srez.
Minister za trgovino in industrijo sme sporazumno z ministrom za poljedelstvo razširiti po predlogu pristojnih banov konopna področja tudi na druge sreze.
II.	Spravilo in prirejanje konopljine-
Člen 3.
Čas za pospravo konopljine določi za vsak srez pristojno upravno oblastvo po zaslišanju kmetijskega referenta in predstavnikov prizadetih trgovskih in proizvod niških ali zadružnih organizacij.
Dan, ko se sme pričeti spravljanje konopljine, objavijo vsi opštinski sudovi v dotičnem srezu.
Prepovedano je spravljati konopljino pred dnem, določenim za spravilo.
Kdor spravlja konopljino pred tem dnem, se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
Člen 4.
Spravilo konopljine se vrši tako, da se kosi (žanje).
Prepovedano je pukati konopljino s korenino.
Kdor ravna zoper to, se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
Člen 5,
Pobrana konopljina se ne sme goditi (močiti) pred pretekom dveh tednov od dne spravila.
Goditev (namakanje) konopljine se ppravlja po krajevnih razmerah v tekoči vodi, čistih lokvah ali posebej prirejenih godilnicah (namakalnicah) tako, kakor predpiše pristojna banska uprava po zaslišanju predstavnikov prizadetih trgovskih in proizvodniških organizacij.
Te predpise objavi v obliki naredbe vsak opštinski sud v konopnem področju.
Kdor ravna zoper te predpise, se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	aprila 1931., št. 81/XXV/184. — Upoštevan je popravek >Službene novine« z dne 10. julija 193L, št. 154/LI/341,
Člen 6.
V času od dne 1. aprila do dne 31. oktobra se prepoveduje umetno sušenje konopljine v sušilnicah.
Umetno sušenje izven tega časa se vrši na način, ki ga predpiše pristojna banska uprava.
Kdor ravna zoper to, se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.
Člen 7.
Trenje konopljine zaradi dobivanja vlakna (konoplje) se sme opraviti tako po goditvi (namakanju) kakor tudi pred goditvijo (namakanjem), če je konoplja dobro posušena.
Člen 8.
Preden se začne konoplja spravljati, izdajo pristojne banske uprave za sreze konopnega področja po tem pravilniku navodila o spravilu in prirejanju konopljine.
Ta navodila mora objaviti vsak ODštinski sud, v čigar področju se konoplja prideluje.
Člen 8.
Sreski kmetijski referenti v konopnih področjih morajo skrbeti za izvrševanje predpisov tega pravilnika in navodil banske uprave (člen 8.).
V ta namen morajo obiskovati zlasti v času, ko se konopljina spravlja, godi (namaka), suši in tare. vse proizvodniške kraje, prirejati praktična predavanja in proizvodnike osebno navajati na pravila in umno delo.
III.	Sortiranje, vkladanje in oznamenovanje
konoplje.
Člen 10
Konoplja, ki se izvaža na trg ali naklada v vagone in ladje, mora biti v povesmih, povezanih v šope ali zloženih v bale.
Konoplja v povesmih kakor tudi v balah ne sme biti mešana, črna z belo, pisana z enobarvno svetlo, zdrava s plesnivo, kratka z dolgo.
Povesma morajo biti enostavna, z malimi, toda ne zloženimi glavami. Konci povesem morajo biti ne povezani, ampak porezani in dobro očiščeni pazderja in odpadkov (potirkov).
Bale ne smejo imeti tujih stvari in morajo biti tako zložene, da se lahko natovarjajo.
Motvoz za povezovanje bal in ambalaže vobče morajo biti iz materiala, enakega blagu.
Kdor sortira in vklada (zlaga) konopljo zoper te predpise, se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 Din.
Člen 11
Ne sme se nositi na trg niti nakladati v vagone in ladje konoplja, ki ima v sebi ličje (vlakna) korenin ali več nego 10°/o pazderja ali ki je nalašč povlažena.
Kdor prinaša na trg konopljo, ki ne ustreza temu predpisu, se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 Din.
Kdor vtovarja konopljo v vagone in ladje zoper te predpise, se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 Din.
Člen 12.
Premočena, plesniva, nagnita, črna ali pegasta (po toči obtolčena) konoplja kakor tudi konoplja, ki ima v sebi več nego 8°/o do največ 10°/o pazderja, se sme vto-varjati v vagone, če je označena kot >merkantilnac.
Kdor vtovarja tako konopljo brez označbe >merkan-tilna«, se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
%
Člen 13.
Vsaka bala konoplje, ki se vtovarja v vagone in ladje, mora biti opremljena z vinjeto.
Velikost, obliko in barvo vinjete in način, kako jo je pritrjati na bale, predpiše minister za trgovino in industrijo.
Na vinjeti morajo biti izpisane besede: »Jugoslo-vanska konoplja — chanvre yougoslave — Jugoslawi-scher Hanf«.
Ce se vtovarja konoplja po členu 12. tega pravilnika se mora poleg teh besedi zapisati z enako velikimi črkami tudi še beseda »merkantilno«.
Kdor vtovarja konopljo brez vinjete, se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 Din.
Kdor označi ob vtovarjanju blago z vinjeto netočno, se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 dinarjev.
Clen 14.
Da se preceni, koliko je v konoplji pazderja, se mora izvleči iz bale pet povesem z raznih strani in se vse skupaj pretehta na tehtnici; na to je treba ta po-vesma zrahljati in na redkem grebenu razčesati tako, da izpada pazderje na enem kraju, kjer se pobere in pretehta.
Vlakna korenin se spoznajo po nerazvitem ličju razne širine na oni strani povesem, na kateri so bile korenine konoplje.
Konoplja, pegasta zbog toče, se spozna po pegah, ki se vidijo na vlaknih, ki so Često tudi deloma pretrgana.
Premočena konoplja se spozna po tem, da se konec odtrga, če se zanj naglo potegne.
Plesniva konoplja se razpozna na prosto oko tudi z duhom po plesni.
Za »nalašč povlaženo« se smatra konoplja, ki ima v sebi nad 12%> vlage.
IV.	Kontrolni organi.
Clen 15.
Kontrolo nad predelovanjem konopljine in nad pri-rejevanjem konoplje v proizvajalnih krajih, v skladiščih in nakladališčih, kakor tudi kontrolo nad dovozom na tržišča, po potrebi tudi nad vtovarjanjem konoplje v vagone in ladje vrše komisije ali komisarji za pregled konoplje.
Komisije in komisarje postavljajo v poedinili krajih pristojni bani glede na kraj, kjer je po tem potreba. V rešitvi o postavitvi komisije in komisarja se določi le-tem delovno področje.
Člen 16.
Komisije in komisarji se postavljajo v poedinih krajih izmed državnih in samoupravnih kmetijskih in tekstilnih strokovnakov, aktivnih ali upokojenih.
V vsako komisijo stopi po en predstavnik prizadetih trgovskih in proizvodniških ali zadružnih organizacij.
Člani teh komisij in komisarji dobivajo za svoje poslovanje nagrado, ki jim jo določi pristojni ban ob njih imenovanju iz kredita, določenega s proračunom za ta namen.
Clen 17.
Komisije in komisarji za pregled konoplje so dolžni obiskovati kraje svojega področja, kjer se konoplja predeluje in za prodajo pripravlja, vršiti pregled dovoza na tržišče in stanja blaga v skladiščih in nakladaUščih
in po potrebi nadzorovati vtovarjanje konoplje v vagone in ladje.
Komisije, odnosno komisarji morajo prijaviti upravnemu oblastvu vse primere nepravilnosti in nevpošteva-nja tega pravilnika, da se uporabijo kazenske odredbe.
Komisije in komisarji morajo poročati vsakih 15 dni pristojni banski upravi o svojem poslovanju in kretanju.
Clen 18.
Zoper odločbe (ocene) komisij in komisarjev se sme vložiti pritožba v treh dneh po priobčitvi na kmetijski oddelek pristojne banske uprave, ki o njih končnove-ljavno odloči.
Člen 19.
Obče upravno oblastvo prve stopnje, ki mu komisija za pregled konoplje, odnosno komisar prijavi nepravilnost in nevpc"Ivanje predpisov tega pravilnika, mora postopati po členu 6. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz,* in kaznovati krivca po teži storjenega kaznivega dejanja z ustreznimi kaznimi po tem pravilniku. Rešitev o denarni kazni se mora izdati v 10 dneh po vloženi ovadbi.
Zoper rešitev upravnega oblastva prve stopnje se sme vložiti pritožba v treh dneh po priobčitvi na pristojno bansko upravo, ki izda dokončno odločbo.
V.	Končne odredbe.
Člen 20.
Minister za trgovino in industrijo sme, če se pokaže potreba, odrediti, da se na določenih železniških in ladjeplovnih postajah konoplja ne sme vtovarjati brez potrdila o kakovosti, ki ga izda komisija ali komisar za pregled konoplje.
V tem primeru morajo železniška oblastva in ladje-plovna podjetja pred vtovoritvijo konoplje na dotični postaji zahtevati, da se jim predloži predpisano potrdilo o kakovosti.
Člen 21.
Ta pravilnik morajo vsi opštinski sudovi dunavskega in moravskega konopnega področja razglasiti.
Člen 22.
Ta pravilnik stopi v veljavo 3 mesece po raznlasitvl v »Službenih novinahc
V Beogradu, dne 11. marca 1931.; II. št. 7.635/S.
Minister za poljedelstvo Minister za trgovino in
Stanko Šibenik s. r.	industrijo
Juraj Demetrovič s. r.
13.
Odredbe o vinjetah
za oznamenjevanje konoplje.**
Na podstavi člena 13. pravilnika o kontroli kakovosti konoplje z dne 11. marca 1931. predpisujem te-le
ODREDBE • vinjetah za oznamenjevanje konoplje.
1.	Vsaka bala konoplje, ki se vtovori v vagon ali ladjo, mora biti opremljena z vinjeto.
. * »Uradni lisk št. 56/15 iz 1. 1929./1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 29, julija 1931* št._ 170/LV/368,
2. Vinjete so izdelane iz lepenke v obliki pravokotnika velikosti 10 cm X 7 cm.
3. Vinjeta je modre barve za normalno konopljo, za »merkantilnoc (člen 12. pravilnika) pa črne.
4. Na vinjeti morajo biti izpisane besede: »Jugoslovanska konoplja, chanvre yougoslave, Jugoslawischer Hanf«. Pod temi besedami se mora pristaviti za normalno konopljo »dunavska«, če se vtovarja v dunavskem področju, a »moravska«, če se vtovarja v moravskem področju.
Če se vtovarja merkantilna konoplja, se mora dostaviti samo beseda »merkantilna«, brez označbe »dunav-ska« ali »moravska«.
5. Vinjeta se priveže na balo z motvozom.
Te odredbe veljajo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. julija 1931.; II. št. 24.502/c.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r.
14.
Naredba
o vtovarjanju konoplje na železniških postajah.*
Na podstavi člena 20. pravilnika o kontroli kakovosti konoplje** z dne 11. marca 1931.
odrejam:
(') Da se na železniških postajah: Niš, Medjurovo, Belotince, Doljevac, Pusta Reka, Pukovac, Brestovac, Pe-čenjevce, Leskovac, Djordjevo, Grdelica, Pal. Rosulja, Predejane, Džep, Momin Kamen, Vladičin Han, Lepe-nički Most, Priboj, Vranjska Banja, Vranje, Pavlovac, Ristovac, Bujanovac, Letovica, Biikorevac in Preševo — konoplja ne sme vtovarjati brez potrdila o kakovosti, ki ga izdajajo komisije in komisarji za pregled konoplje. Te železniške postaje morajo pri vtovarjanju zahtevati, da se jim predloži potrdilo o kakovosti.
(2) Potrdila o kakovosti, ki jih izdajajo komisije in komisarji, morajo navajati ime odpošiljatelja ali lastnika blaga, označbo količine pregledane konoplje in pripombo »dobra« (člen 10. pravilnika) ali »merkantilna« (člen 12. pravilnika). Za blago, ki ne ustreza predpisom pravilnika o kontroli kakovosti konoplje, se ne smejo izdajati potrdila o kakovosti.
.V Beogradu, dne 18. julija 1931.; II. št. 24.053/c.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	julija 1931., št. 170/LV/369.
** »Službeni list« št. 12/1 iz leta 1932.
Razne obče veljavne odredbe
15.
Poročilo
volilnega odbora za Dravsko banovino o izidu volitev senatorjev, ki so se vršile dne 3. januarja 1932.
i.
Vseh volilnih upravičencev za volitve senatorjev je bilo v Dravski banovini po stalnem volilnem imeniku 1113 (entisočenstotrinajst).
II.
Pri volitvah je glasovalo 1051 (entisočpetdeseteden) volilcev.
III.
Postavljena je bila za Dravsko banovino samo ena kandidatna lista dr. Ravniharja Vladimirja, in ta je dobila 1051 (entisočpetdeseteden) glasov,
IV.
Za senatorje so proglašeni za Dravsko banovino:
1. dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik v Ljubljani, Knafljeva ul. 10;
2. dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani, Valvazorjev trg 7;
3. dr. Rajar Janko, veterinarski delegat v p. na Dunaju in
4. dr. Ploj Miroslav, veliki župan v p. v Mariboru.
Volilni odbor za Dravsko banovino v Ljubljani,
dne 3. januarja 1932.
Predsednik:
Škarja Ivan, član državnega'sveta.
Člani:
Dr. Anton Rogina,
predsednik višjega deželnega sodišča.
Dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča.
Dr. Dinko Puc, predsednik občine Ljubljana
Peter Keršič, predsednik deželnega sodišča
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mih&lek v Ljubljani.
št. 1.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 1. kosu letnika III. z dne 5. januarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 7163/1.	235
Razglas.
\ registru pomožnih blagajn se je pri Obrtniški samopomoči, reg. pomožni bla-gajni v Ljubljani, vpisala izprememba K1 v §§ 1., 2, 7., 9., 13., 14, 15, 16, i®-, 20. in 23.
Izpremembe pravil se nanašajo zlasti na članske pristojbine, sprejemanje čla-fl°v, na rok plačevanja, na izplačila blagajne, na volitev delegatov za posamezne okoliše, na število in volitev članov upravnega odbora, glede volitve načelnika nadzorstvenega odbora, na sklepčnost občnega zbora in glede sklicanja rednega ali izrednega občnega zbora. Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 23. decembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
L 16/31—4	239
V imenu Njega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dne 22. decembra 1931, da je Zim-s®k Franc, 50 let star, po poklicu posest-a'k v Bistrici-Zagorje 22, kriv prekrška Po členu 9. zakona o pobijanju draginje Zlvljenskih potrebščine in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da je dne o- decembra 1931 na sejmu na Planini kupil par volov o<i župnika Vurkeljca in Ph še istega dne na istem sejmu prodal j* a'.ie Josipu Križancu, torej kupoval živinske potrebščine na sejmu radi preprodaje v istem kraju in času, dokler traja ta semanji dan.
Zato je obsojen po § 3. zakona z dne "L decembra 1929. na 24 ur zapora in 113 300 Din denarne kazni, ki se izpre-JUeni ob neizterljivosti v nadaljnjo ka-Z6n 5 dni zapora.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II, dne 22. decembra 1931.
* *
E V a 675/31—8	267
Oklic.
. Zavezanki Žic Luciji, soprogi hotelir-ja> Aleksandrovo, Hotel Lucija, sedaj ne-zaanega bivališča, je vročiti v izvršilni jkuari zahtevajoče stranke: Turn&r Ivanji zasebnica, Ljubljana, ki jo zastopa r- Tavčar Ivan, odvetnik v Ljubljani, &klep z dne 19. II. 1931. in 3. 11. 1931, °Pr. št. E V a 675/31—1 in 4, s katerima je dovolila izvršba z rubežem, hram-,}° in prodajo premičnin in z rubežem 111 preodkazom terjatve.
Ker je bivališče zavezanke neznano, Seji postavlja za skrbnika Ivan Rakovec,
sodni uradnik v pok. v Ljubljani, ki jo ■bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V, dne 16. decembra 1931.
E 1177/31—3.	242
Oklic.
Hajdinjaku Josipu, posestniku v Čren-sovcih, je vročiti v izvršilni stvari Zver Katarine, polj. v Odrancih, sklep z dne
7.	novembra 1931, E 1177/31—1, s katerim se je dovolila prisilna osnova zastavne pravice na zavezančeve nepremičnine, vi. št. 194 in 195, k. o. Odranci.
Ker je bivališče Hajdinjaka Josipa neznano, se postavlja za skrbnika Kolenko Ivan, pos. in župan v Črensovcih, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II, dne 16. decembra 1931.
T 77/31—3.	247
Amortizacija.
Na prošnjo Janeza Plos-a, posestnika v Ravnah, občina Bloke, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši od dneva objave, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica št. 155 Kmetske hranilnice in posojilnice v Novivasi na Blokah, reg. zadr. z n. z, glaseča se na Din 11.101-50.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V..
dne-22. decembra 1931.
T 81/31—3.	246
Amortizacija.
Na prošnjo Pregelja Ivana iz Kanalskega Loma se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, in se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši od dneva objave tega razglasa, svoje pravice. Po poteku tega roka se bo proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 43545 z vlogo K 4.000-— na ime Pregelj Ivan, vinkulirana na geslo. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V, dne 22. decembra 1931.
•j.
T 84/31—4.	245
Amortizacija.
Na prošnjo Šušteršič Slavka in Milke, tovarne nogavic v Lescah, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih
vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dne tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Po-vučnica št. 189 državnih železnic kraljevine Jugoslavije, izdane od železniške postaje Lesce—Bled za znesek Din 6.219-—.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V,
dne 28. decembra 1931.
P 91/31-8.	241
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 3. novembra 1931. opr. št. L 4/31-8 je bila Maček Ana, posestnica, stanujoča v Krivici št. 27, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Maček Mihael, posestnik v Krivici štev. 27.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I.,
dne 5- decembra 1931.
*
P 91/31—9.	240
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem
dne 3. novembra 1931. opr. št. L 4/31-9 je bila Maček Urša, posestnica, stanujoča v Krivici št. 27 zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Maček Mihael, posestnik v Krivici štev. 27.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I.,
dne 5- decembra 1931.
A I 1016/31/7	266
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Mencej Marija, posestniška hči na Ilovici št. 56, je umrla dne 1. decembra 1931.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zanu-ščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču.
dne 16- februarja 1932, predpoldne ob 9. uri v sobi 34. ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 29. decembra 193(1.
*
E 334/31-7	251
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin, in sicer hiše s škodljami krite, hleva in kleti, 1 stavbne, 2 gozdnih, 7 njivskih, 7 travniških in pašniški parcel, zemlj. knjiga Gradišče, vi. št. 28.
Cenilna vrednost: 45.850 Din 67 p
Vrednost pritikline: 3030 Din.
Najmanjši ponudek, s pritiklino: Din 32.600.
Pravice,' ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti soaišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, dne 10. decembra 1931.
E 684/31-8	252
Dražbeni oklic.
Dne 21. januarja 1932 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zabljek, vi. ot. 113.
Cenilna vrednost: 5807 Din 70 p.
Najmanjši ponudek: 3871 Din 80 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasin soaišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, dne 9. decembra 1931.
$
E V 2399/31-10.	236
Dražbeni oklic.
Dne 22. januarja 1932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša z vrtom in parcela, zemljiška knjiga k. o: Trnovsko predmestje, vi. št. 1561.
Cenilna vrednost: Din 250.000.
Najmanjši ponudek: 125.000’— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 10. decembra 1931.
♦
E 589/31—11	253
Dražbeni oklic.
Dne 28. januarja 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba 14 nepremičnine: zemlj. knjiga Brezje, vi. št. 239, obstoječe iz gozdnih parcel in cela nepremičnina: zemljiška knjiga Stanosko, vi. št. 206, obstoječa iz hiše in gospodarskega poslopja ter zemljiških parcel.
Cenilna vrednost vi. št. 239, k. o. Brezje, znaša 1700 Din, cenilna vrednost vi. št. 206, k. o. Stanosko pa 86.732 Din.
Najmanjši ponudek za vi. št. 239, k. o. Brezje, znaša 1035 Din; najmanjši ponudek za vi. št. 206, k. o. Stanosko pa 57.821 Din 32 p.
Prodajalo se bode po skupinah. Oo-veljala bode dražba, katera bode najugodnejša.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, uiie 10. decembra 1931.
$
E 383/31—7	254
Dražbeni oklic.
Dne m januarja 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 oražba nepremičnin: zidana, z opeko krita hiša s 3 sobami, 2 kletmi, prostornim podstrešjem, 1 gozdna, 1 pašniška, 3 vrtne, 6 njivskih in 1 travniška parcela, nadalje še 1 gozdna, 1 pašniška, po ena travniška parcela, pašniška parcela, zemljiška knjiga Otiški vrh, vi. št. 8, 121 in 12.
Cenilna vrednost: 124.664 Din.
Najmanjši ponudek: 83.110 Din.
Pravice, ki lii ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, dne 22. decembra 1931.
H*
E 344/31-9	255
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1932. dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do njiv in gozdov: zemlj. knjiga Sebe-borci, 1/40 vi. št. 63, 1/10 inka 126 in 1/20 inka vi. št. 195.
Cenilna vrednost: 2904 Din 20 p.
Najmanjši ponudek: 1937 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 23. decembra 1931.
*
E IX 3896/30—65.	237
Dražbeni oklic.
Dne 6. f eb r u a r j a 19 3 2. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v 9obi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh., vi. št. 9 in 243; zemljiška knjiga Recenjak, vi. št. 10.
Cenilna vrednost: 682.734 Din 30 p.
'Vrednost pritikline: 16.315’— Din.
Najmanjši ponudek: 360.885 Din 97 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni okjic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 7. decembra 1931.
H*
E 121/31—9	356
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1932 dopoldne
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi šev. 18 dražba nepremičninskih deležev do mlina, njive in gozda, zemljiška knji; ga Stanjevci 1/72 vi. št. 54, Otovci 48/1440 vi. št. 160.
Cenilna vrednost: 7213 Din 20 p-
Najmanjši ponudek: 4810 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale draži)©, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja ua dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 23. decembra 1931.
E IX 2625/31—14	257
Dražbeni oklic.
Dne 10. februarja 1932. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št- H dražba nepremičnin: zemljiška knji$a Ciglence, vi. št. 28.
Cenilna vrednost: 94.332 Din.
Vrednost pritikline: 2595 Din.
Najmanjši ponudek: 62.888 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb©, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz" benem naroku pred začetkom dražb©, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja u dražbeni oklic, ki je nabit na uradu deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. decembra 1931.
E IX 3825/31—7	**
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1932. ob 10. uri b° pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 • dražba nepremičnin: zemljiška knjin Bohova, vi. št. 41.
Cenilna vrednost: 111.342’50 Din-
Vrednost pritikline: 7055 Din.
Najmanjši ponudek: 74.228’40 Din-
Pravice, ki bi ne pripuščale draz©/ je priglasiti sodišču najpozneje pri dr< -benem naroku pred začetkom 4raf-ati sicer bi se ne mogle več uveljavi] glede nepremičnine v škodo zdražiteJ > ki je ravnal v dobri veri.	_	a
Glede podrobnosti se opozarja	.
dražbeni oklic, ki je nabit na ura deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. decembra 1931.
Nc iv 558/31—1.	Proglasitev	mrtvih.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešaiiei za mrtve, ker se mora 0 njih po § 1. oes. naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase Pn njem, ako še žive, ali naj dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, slan in zadnje bivališče pogrešanca	‘Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Proglasitev za mrtvega predlaga	'Dan in opr. št. oklica	Okli eni rok poteče dne
Smeh Franc, roj. št. Peter-Medved. selo leta 1888, nazadnje Gaber je št. 36	Odšel začetkom vojne k vojakom v Celje ter se pogreša od bitke pri Werbyszowu v Galiciji od dne 22. novembra 1914.	Zena Jožefa Smeh Kos. Mitroviča Zetovska br. 10.	16. 12. 1931. T IV 22/31-4.	1. 1. 1933.
Gluk Janez, roj. 30. maja 1892 v Homcu, obč. Kokarje, srez Gornji-grad, usnjarski pomočnik, nazadnje v Gomjemgradu.	Odrinil avgusta 1914. k vojakom k bivš. 87. pešpolku v Celje, odšel 8. decembra 1914. na gailiško fronto. Od tega časa ni več glasu o 'njem.	Oče Gluk Jakob, zidar na Homcu, p. Radmirje.	11. 12. 1931. T IV 46/31-2.	1. 1. 1933.
Volavšek Janez, roj. decembra 1899, pristojen v Verače.	Leta 1917 poklican v vojsko ter zadnjič pisal z albanskega bojišča leta 1918.	Mati Volašek Marija, najemnica Vrenskagoroa 24.	11. 12. 1931. T IV 45/31-2.	1. 1. 1933.
Sorčan Alojz, roj. 3. junija 1883. v lokah pri Trbovljah, pristojen v Braslovče, tovarn, delavec v Cre-	teldu (Rheinland).	Odrinil 1. 1915. z enim bataljonom 87. pešpolka iz Celja na rusko Bojišče in zadnjič pisal od tam maja ,1915.	Hči Sorčan Hedvika, tovarn, delavka v Št. Pavlu pri Preb.	16. 12. 1931. T IV 47/31-1.	1. 1. 1933.
Steiner Jožef, roj. 2. februarja 1881 v Gorici, pristojen v Petrovče, Posest, sin v Gorici.	Odrinil ob splošni mobilizaciji 27. julija 1914. na rusko bojišče v Galiciji in baje padel tamkaj tega leta pri Grodaku.	Mati Marija Steiner, posestnica v Drešinjivasi	7. 12. 1931. T IV 44/31-2.	1. 1. 1933.
Božiček Jožef, roj. 23. januarja 1886. v Vrenskigorci, pristojen v Buče, srez Šmarje pri Jelšah, pos. sin v Vrenskigorci.	Odšel avgusta ,1914. k 87. pešpolku in odrinil meseca septembra na rusko bojišče ter se od tedaj pogreša.	Oče Božiček Jurij, pos. v Vrfenski-goroi št. 27.	23. 11. 1931. T IV 42/31-2	1. 1. 1933.
Habjan Ignac, rojen 8. julija 1875. 'v Markačici, obč. Oplotnica, tja pristojen.	Odšel 1. 1914. v svetovno vojno, odkoder je zadnjič pisal iz Romunije 1. 1918.	Brat Habjan Josip, posestnik v Marhačici 1-.	30. 10. 1931. T IV 38/31-2.	1. 12. 1932.
Tiršek Jožef roj. 28. februarja 1882. v Prihovi, obč. Rečica ob Savinjo, In tja pristojen.	Odšel v 17. letu starosti v Ameriko, odkoder je zadnjič pisal več let pred vojno. Med vojno je bil baje vojaški zdravnik armade Združenih držav ameriških in je kot tak padel na francoski fronti.	Sestra Tominšek Ana roj. Tiršek, posestnica, Prihova št. 21.	26. 10. 1931. T IV 37/31-2.	1. 11. 1932.
Pogalšek Janez, roj. 16. maja 1880. v Sv. Vidu pri Grobelnem, pred voj.no rudar v 'Nemčiji.	Odšel 2. avgusta 1914 k 87. pešpolku v Celje, odkoder je odrinil na srbsko fronto. Zadnjič je pisal iz Beograda 27. junija 1915.	Žena Pogelšek Marija, stanovnica v Skorbi 49, p. Ptuj.	16. IX. 1931. T IV 34/31-3.	1. 5. 1932.
Bilpajier Anton, roj. 22. maja 1893., pristojen v obč. Ponikva ob j. ž.	Odšel 27. julija 1914. v vojno službo k pešpolku št. 87. v Celje, prišel v rusko ujetništvo in od 29. marca 1918. ni več glasu o njem.	Brat Pilpaher Mihael, gostilničar na Ponikvi ob j. ž. št. 24.	1. 9. 1931. T IV 31/31-2.	1. 3. 1932.
Trbovšešk Josip, roj. 18. februarja 1881. v Št. Lenartu, pristojen v Bočno, tesar, nazadnje v Št. Lenartu.	Odrinil 1. 1914. k maršbatalj. št. 29 v vojno in zadnjič pisal 1. 1915. iz srbskega ujetništva.	Žena Trbovšek Marija, stanovnica Št. Lenart 46 p. Gornjigrad.	28. 11. 1931. T IV 43/31-2.	1. 1. 1933.
Boltek Vincenc, rojen 17. januarja 1877. v Rumeču M. 22, pristojen v Veliko Nedeljo, okraj Ljutomerski, posest, v Potnem vrhu občina Kočiče nazadnje bivajoč.	Odšel meseca januarja 1914. v tujino iskat delo, bil je najbrž mobiliziran v svetovni vojni in ni od tega časa nobenega glasu o njem.	Žena Boltek Antonija, posest, v Potnemvrhu št. 53 obč. Kočice	21. 12. 1931. T IV 51/31-2.	15. 1. 1933.
Salober Anton, roj. 7. januarja 1878. v Turnem, pristojen v občino Slivnico pri Celju, srez Šmarje Pri Jelšah.	Odšel 27. julija 1914. v vojno službo v Celju, bil prideljen črnovoj. pehotnemu batalj. 1. komp. 2. voj., vojna pošta 486 in zadnjikrat pisal 20. septembra 1918.	Žena Salober Rozalija, posestnica v Grobljah (Šmarje).	21. 12. 1931. T IV 49/31-2.	15. 1. 1933. \
Hojnik Ferdinand, rojen 16. aprila 1878. v Braslovčah, tja pristojen.	Odšel pred 31 leti 'kot čevljarski učenec z nekim Gratom Francem iz Vildona v Ameriko ter ni od tega časa glasu o njeni.	Sestra Hojnik Marija, posestnica v Rakovljah.	21. 12. 1931. T IV 48/31-2.	15. 7. 1938.
				
Okrožno sodišče v Celju, odd. IV., dne 19. decembra 1931.
Konkurzni razglasi
S 12/31—1 1.
260
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Han-zela Antona, posestnika in koncesioni-ranega avtoizvošoka v Metliki. Konkurzni komisar: dr. Sirko Ivan, starešina okrajnega sodišča v Metliki. Upravnik mase: Pretnar Slavko, odvetnik v Metliki.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Metliki ne 9. januarja 1932. ob
9.	uri.
Oglasitveni rok do 15. februarja 1932. pri okrajnem sodišču v Metliki.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Metliki dne 27. februarja 1932 ob
9.	uri.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd II. dne 29. decembra 1931.
*
S 8/31-66	262
2.
Odprava konkurza.
Prezadolžene«: Smolej Rudolf, trgovec s papirjem v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom štev. S 8/31—2 o imovini prezadol-ženca, se odpra.- po sklepu prisilne poravnave v smislu § 169. konk. zakona. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. decembra 1931.
*
Sa 18/31—4	261
3.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Malenška Josipa, trgovca v Semiču.
Poravnalni sodnik: dr. Širko Ivan, starešina okrajnega sodišča v Metliki.
Poravnalni upravitelj: Rant France, javni notar v Metliki.
Narok za sklepanje poravnave p i okrajnem sodišču v Metliki dne 6. februarja 1932 ob 9. uri.
Terjatve je oglasiti pri okrajnem sodišču v Metliki do 1. februarja 1932.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II,
dne 29. decembra 1931.
*
Sa 36/31—57	263
4.
Določitev poravnalnega naroka.
Poravnalno postopanje First Asta roj. Tančič, trg. v Ivanjkovcih.
Dolžnica je pri poravnalnem naroku z dne 21. XII. 1931. predrugačila svojo ponudbo v toliko, da ponuja upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila 50% kvoto njihovih terjatev mesto dosedanje 40% kvote.
Za razpravo in sklepanje o tej novi ponudbi se določi poravnalni narok na 23. januarja 1932. ob 9. pri tem sodišču soba št. 4.
Dolžnica mora priti k naroku osebno. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. *!., dne 22. decembra 1931.
*
243
Sa 28/31—6
5.
Oglas.
V poravnalni zadevi Kolarja Franca in Ivane, posestnikov v Gradišču št. 52 pri Slovenjgradcu, se poravnalni upravitelj dr. Bratkovič Alojz, odvetnik v Slovenjgradcu, razreši svoje dolžnosti in se postavlja poravnalnim upraviteljem dr. Schreiner Hinko, odvetnik v Slovenjgradcu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 30. decembra 1931.
6.
Sa 5/31—16
*
265
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Hla-stana Slavkota, trgovca v Trbovljah, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. decembra 1931.
Sa 19/31	264
7.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Tep-peya Josipa, trgovca v Vitanju, je končano s poravnavo.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. decembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 677.	249
Razglas.
Občina Polica obvešča vsa županstva v litijskem srezu, da ne bo plačevala dolgov, ki bi jih napravila družina Klobčič, ki je dodeljena v občino Polico, radi tega, ker dobi dovolj podpore že v naši občini.
Županstvo na Polici,
dne 28. decembra 1931.
Štev. 1499/31.
Objava.
248
Gospod Farkaš Franjo, advokat iz Novega Sada, je izvršil napovedano preselitev svoje pisarne v Maribor s
30.	decembrom 1931. ter je bil z istim
dnem vpisan v imenik Advokatske komore v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1931-Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. r-
Štev. 12772.	*	275
Razpis.
Direkcija državnega rudnika V razpisuje za na dan 15. januarja 193— ob 11. nabavo:	.	„
20.000 kg pšenične moke št. OOg, 0g m 600 kg dodatka za kavo,
1000 kg kave surove Santos Ia->
1.000 kg koruznega zdroba,
3.000 kg drobne koruze.
Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
Razne obiave
180-3-3
Poziv upnikom.
Stan in dom, občekoristna stavbna m kreditna registrovana zadruga za Gorenjsko z omejeno zavezo na Savi-Jes®* nicah, je stopila na svojem občnem zboru z dne 10. maja 1931. v likvidacij in vabi vse svoje upnike, da prijavi] tekom 6 mesecev likvidatorjem zadrug svoje terjatve.
Za likvidatorje: Anton Zugvitz s. r-
❖
181-3-3
Poziv upnikom.
Klavnica za Gorenjsko, registrovana zadruga z omejeno zavezo na Savi-Je® nicah, je stopila na svojem občnem zb' ru z dne 18. junija 1931. v likvidacij^ in vabi vse svoje upnike, da priiaV1' tekom 6 mesecev likvidatorjem zadrug svoje terjatve.	.	.
Za likvidatorje-Jeram Jurij s.
*
Objava.
Društvo >Javna ljudskp knjižnica z* šolska okoliša Rog. Slatina in Sv. je na svojem občnem zboru dne 28. o -cpmbra 1931. sklenilo likvidacijo. imetek društva pripada glasom s ' društvenih pravil v enakih delih J* nim knjižnicam osnovnih šol v Roga Slatini in Sv. Križu.
Rog. Slatina, dne 28. decembra
1931-
Glinšek s. r., t. č. predsednik-
*
250
Objava.
Ukradena mi je bila šoferska macija, izdana dne 19. avgusta 1929- ^ sreskega načelstva v Kranju pod sina ime: Okorn Rado.
Proglaša se za neveljavno.
Okorn Rado s. r., šofer v Kranj
_____________t--------------------------------------------------------------------------------------------
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljuoljani; njen predstavnik: O. Michalek v Ljubljani