ZASAVSKI
LETO vn, Smv. 8
L
* **
¥'
F
l
mr.
n.
n
f
Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljndt v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški oubor Odgovorni urednik: Stane Šuitar — Tika Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje I.. uprava rudnika — Telefon št. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 814-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. poletna 200 din. četrtletna 100 din. mesečna 34 din - Poromezna itevilka 10 din Rokorisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo
TRBOVLJE, 24. FEBRUARJA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Več kritike m samokritike w Vrstah komunistov
Z letne konference ZK mesta Trbovlje
Pretekli torek popoldne Je bila v rudniški restavraciji na Vodah redna letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov mesta Trbovlje, ki Je kritično ocenila delo članov v preteklem letu. Udeležili so se je tudi tov. Viktor Kovač, sekretar OK ZK Trbovlje ter tov. Janez Jesenšek, sekretar SZDL okraja Trbovlje in še drugi Sekretar MK ZK Trbovlje tov. Dušan Povše je podrobno analiziral delo komunistov ter se pobliže dotaknil vprašanja delavskega upravljanja v naših podjetjih in dela komunistov v naših društvih.
Tov. Dušan Povše je med drugim deial, da je lanskoletna bilanca dela komunistov mesta Trbovlje na splošno pozitivna. Opozoril je na nekatere pomembne politične uspehe v kraju, med drugim na spontano enodušnost revirskih delovnih množic v tržaškem vprašanju v lanskem oktobru, nadalje na visoko udeležbo volivcev pri zadnjih volitvah v zvezno in republiško skupščino.
Ko je sekretar mestnega komiteja ZK govoril o delu članov ZK. je poudaril, da se posamezniki izmikajo delu v raznih naših društvih ter v Socialistični zvezi. Dotaknil se je nadalje vprašanja posledic Dji-lasovih člankov, ki so prinesli v vrste naših aktivistov zmedo. Na srečo pa je bilo tistih, ki so te članke pozdravljali, zelo malo. misleč seveda da jim odslej ne bo treba ve? delati — večina članov ZK pa z izvajanji tov. Djilasa ni soglašala. Enako je tudi večina ostalega prebivalstva pravilno ocenila sklepe ITI. plenuma CK ZKJ v tej zadevi.
V drugem delu svojega poročila je tov. Povše govoril o delu sindikatov in Rudniškega komiteja ZK. Delo tega komiteja je bilo pomanjkljivo; da je temu tako, je iskati vzrok v tem, da se člani komiteja niso ■Udeleževali sestankov osnovnih organizacij ZK. Delo rudniškega komiteja se je v zadnjih mesecih izboljšalo ter zaznamuje tudi nekaj uspehov. — Ko je referent obravnaval vprašanje delavskega samoupravljanja, je naglasil, da člani naših delavskih svetov vse premalo sodelujejo s svojimi volivci Istotako je tov. Povše podčrtal neaktivnost delavskih svetov v naših manjših podjetjih.
Slaba stran dela mestnega komiteja ZK in osnovnih organizacij je bila vsekakor v tem, da so bili med letom sprejeti v članstvo ZK samo 4 novi člani. O tem vprašanju smo vodili premalo evidence, saj je bilo na drugi strani izključeno iz ZK preko 60 članov.
Sama diskusija, h kateri se je priglasilo precejšnje število navzočih, je pokazala, da leži skoraj vse politično delo na renrenlh posameznih članov JK, medtem ko se drugi zadržujejo več ali manj pasivno, a'i pa se delu, ki bi ga lahko opravili, celo Izogibajo. Konferenca je ostro obsodila vse takšne člane ter bo organiza-°iia vsakega nedelavnega čla-na klicala v prihodnje na zagovor. Tako je tudi tov. Zupan s.terenq Zasavje grajal komuniste, <ja ne delajo v Sociali-““®nl zvezi in v drugih orga-uizacljah in društvih.
Tov. Herman Pečnik je obravnaval vprašanje vzgoje nase mladine, kjer je posebno P°dčrtal, da bi morali biti rav-
dini zgled. — Tovariš Slavko Borštnar je govoril o delavskem samoupravljanju ter o perečem revirskem vprašanju, kje in kako zaposliti mlada dekleta in jim poskrbeti delo. Ko je govoril o prvem vprašanju, je poudaril, da je v naših manjših podjetjih opaziti precejšnjo brezbrižnost do družbene lastnine in da celo komunisti čestokrat takšne nepravilnosti zakrivajo. Opozoril je na-
tizan« ki mu je potrebna pomoč. Tov. Franc Skrjanc je podčrtal važnost naše mladinske organizacije ter pomoči ki naj ji jo nudijo člani ZK.
K diskusiji se je priglasil tudi sekretar Okrajnega komiteja ZK Trbovlje, tov. Viktor Kovač. Le-ta je govoril o vlogi mladine v našem družbenem življenju. Z njo delamo vse premalo na terenu. Tudi sindikati po podjetjih bi morali voditi o mladini več računa. Tov. Kovač je poudaril uspehe komunistov v Trbovljah, vendar se je v vrste naših osnovnih organizacij utihotapila napaka, da smo prezrli potrebo kritike in samokritike, sicer bi marsikateri naših nedelavnih članov drugače gledal na svoje pasivno zadržanje. — V naslednjem
dalje na razne probleme v naši j je tov. Kovač govoril o sistemu
4aR	_ t J _ 1 _       f l.	-- *	* « * -
komunalni dejavnosti ter pozval člane ZK, da na zborih volivcev sodelujejo v večji meri pri raznih razpravah.
Tov. Mirko Skalin je govoril o vzgoji delavske mladine; leta se v premajhni meri posveča študiju na naših visokih šolah. Tov. Skalin je nadalje naglasil. da moramo do okrajne partijske konference utrditi osnovne organizacije ZK. — Tudi tov. Vili Škrinjar je govoril c važnosti delavskega sa-
dela v osnovnih organizacijah ZK ter o delu njenih članov v naših društvih; ob tej priložnosti je podčrtal, da imamo v naših društvih sicer dosti članov ZK, vendar samo na papirju. Tudi osnovne organizacije sprejemajo na svojih sestankih dosti sklepov, toda ti sklepi so največkrat samo načelni ter premalo konkretni, zaradi česar ne pride do iz-
skle-!
munisti, bodo to tudi ostali, vsi drugi pa bodo odpadli.
Tov. Jože Piki je govoril v naslednjem o važnosti higien-sko-tehniške zaščite v naših podjetjih ter opozoril, da smo zaradi nesreč pri delu in bolnikov izgubili 45°/» plačnega sklada.
V novi Mestni komite ZK Trbovlje so nato izvolili v tajnih volitvah 17 članov, za okrajno partijsko konferenco pa IN delegatov. — Ob zaključku je konferenca sprejela skle-pe za nadaljnje delo ter poslala oozdravne resolucije CK ZKJ in CK ZKS. Tov. Dušan Povše se je ob kongu zahvalil za izkazano zaupanje ter poudaril, da bomo sklepe, ki smo jih sprejeli, izvršili lahko v celoti le ob pomoči vseh.
Po konferenci so se delegati udeležili uprizoritve Klabun-dove igre »Krog s kredo« v Delavskem domu.
Nekaj misli s skupščine zagorskih rudarjev
Z12. šele okrajnega zbora in zbora proizvajalcev
Prejšnji torek sta se sešla okrajni zbor ii) zbor proizvajalcev v našem okraju k 12. skupni seji. Odprl jo je predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, ki je predlagal dnevni red, katerega so vsi odborniki soglasno sprejeli. Za tem je tajnik OLO tov. Šom prebral odbornikom izvleček sklepov zadnjih skupnih sej. V prvi točki dnevnega reda je podal predsednik Okrajnega sodišča Trbovljah tov. Štefan Lebar poročilo o delu okrajnega sodišča, nato pa je sledilo poročilo tov. Janeza Narada za Svet za notranje zadeve ter poročilo sodnika za prekrške tov. Keržana.
Odborniki so v naslednjem poročila podrobneje predisku-tirali. Direktor steklarne v Hrastniku tov. Klanjšek je dal nekaj pojasnil v zvezi s kriminalom v steklarni. Prav tako so odborniki razpravljali o kraji starega železa, ki ga posamezniki odnašajo s trboveljskega rudnika
podjetju »Odpad«. To podjetje bi vsekakor ^lahko vedelo od kod Izvira to* železo in še dni-ge drage kovine ter bi tega materiala ne smelo kupovati. V diskusiji se je oglasil tudi javni tožilec, ki je navedel nekaj problemov, s katerimi se bori pri svojem delu.
Ko je prišel na dnevni red obratovalni čas naših gostišč, so se vsi odborniki strinjali, da je zapiralni čas teh obratov ob
.	--------- 10. uri zvečer prezgoden ker
n° komunisti tisti, ki bodo ml a-1 prihajajo na primer rudarji iz
vedbe raznih koristnih skle-| Pred kratkim je bil na Izla-pov. Ob zaključku je okrajni kah občni zbor sindikata zagor-moupravljanja. tov. Tone Ku— ; sekretar ZK naglasil, da je bi-. skih rudarjev. Zastopanih je bi-kavica o potrebi sodelovanja stveno vprašanje nas vseh i JD 17 »indikainih podružnic s mladine v raznih društvih tov. vzgajanje komunistov; vsi, ki; 120 delegati Navzoči so bili tu-Alojz Korimšek pa o TVD »Par- 1 imajo pogoje, da ostanejo ko- «jj številni gostje, med njimi zastopnik Zveze sindikatov Slovenije tov. Jože Piki, predsednik Republiškega odbora sindikatov rudarjev Slovenije tov. Filip Zibret, zastopnik OK ZKS tov. Jesenšek, predsednik LOMO Zagorje in republiški poslanec Alojz Lukač in še drugi gostje.
Poročila predsednika in tajnika so bila preračunano skopa, zato pa je bila diskusija tembolj živahna, saj je občni zbor trajal celih 7 ur. Občni zbor je bil po svoji vsebini v glavnem ploden, vendar je bilo iz nekega dela poročil in razpravljanja delegatov razvidno, da so na skupščini določena vprašanja obravnavali ozko, da so se držali po večini okvira svojih sindikalnih podružnic in niso dovolj upoštevali ostalih problemov svojega kraja. Držali so se namreč ozkega. okvira svojega rudnika ter pokazali malo smisla za interese naše ljudske skupnosti Razgovor je zašel včasih na raz-
pravljanje o čisto osebnih vpra- samoupravljanju je organiziral šanjih, ki bi se lahko obravna- sam delavski svet, čeprav je to vala drugje. Prav tako so pre- naloga sindikata. Povezava s več poudarjali vlogo jamskih de- krajevnim sindikalnim svetom
svoje službe v 2. delovni tretjini šele ob pol enajstih.
Na seji so sprejeli odborniki sledeče odločbe: 1. odlok o finansiranju stroškov OLO Trbovlje v I. tromesečju 1954; 2. odlok o olajšavah pri zdravljenju; 3. odlok o ustanovitvi komisije za pripravo predloga o uporabi zemljišč za gradbena dela; 4. odlok o vzpostavitvi komisije za korekture hektarskega donosa in za odmero dohodnine; 5. odlok o dodelitvi reševalnega avtomobila Mestnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu.	-t-
Iavcev, niso pa upoštevali težav zunanjih delavcev. Podcenjevali so nadalje podružnice izven rudnika ter krajevni sindikalni svet. Seveda so na nepravdna pojmovanja nekaterih delegatov reagirali ostali delegati in gostje.
Iz obravnave na skupščini bomo omenili najbolj pereča vprašanja in mnenja delegatov.
Delo sindikalnih podružnic je bilo precej razgibano. Nekatere podružnice so delale boljše, druge spet slabše, kakor so se pač zalagal; za delo člani sindikalnih odborov. V delu podružnice se je namreč odražalo tudi delo komunistov; kjer so bile osnovne organizacij ZK slabe, tam tudi sindikalno delo ni bilo dobro oziroma bi lahko bilo boljše. Sam rudniški cdbor ni v zadostni meri pomagal sindikalnim organizacijam. Posvečal je nadalje premalo pažnje delavskemu svetu in upravnemu odboru rudnika. Tečaj za izpopolnjevanje članov v delavskem
V ZADN1IH DNEH V REVIR) H
Kuhinjska oprava: Darilo za vse naročnike Zasavskega vestnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 30. aprila.
TRBOVLJE
Pretekli četrtek in petek so igralci iz centra Trbovelj pono-»	i vil'- v Zg. Trbovljah v tamkajš-
irt procmai njem Domu »Svobode« spevoigro »Pri belem konjičku«. Gledališka dvorana je bila obakrat polna.
Zadnji petek so se zbrali člani Planinskega društva Trbovlje v restavraciji na Vodah k rednemu letnemu občnemu zboru. Za predsednika je bil izvoljen tov. Grčar. — O delu društva in njegovih letošnjih načrtih bomo še poročali *
Prav tako Je bil minuli petek občni zbor agilne »Svobode-Za-savje« v Trbovljah. Obisk občnega zbora je bil odličen, saj je bila dvorana do zadnjega kotička zasedena. Podrobnosti o tej skupščini bomo še prinesli *
Gledališka skupina »Svobode-Zasavje« je uprizorila v soboto Jn nedeljo v režiji tov. Igorja Merviča igro »Matura«. Obisk predstav je bdi dober.
*
Preteklo soboto zvečer je bil v Zg. Trbovljah v Domu »Svobode« mesarski ples. Kakor smo čuli, Je prireditev potekla v veselem predpustnem rajanju, h katerem eo pripomogle godba in razne druge dobrote. — V enako veselem razpoloženju je potekla v soboto zvečer v dvorani restavracije na Vodah maškarada Društva rejcev malih živali v Trbovljah. — To zabavo so obiskali tudi Hrastničani
V	Trbovljah so pa imeli v soboto tudi seriozno prireditev: v Delavskem domu je bila proslava 150-letnice prve Srbske vstaje. Spominski govor je imel tov. prof. Simončič, sodelovali šopa na tej jubilejni slavnosti tudi pevci »Svobode II.« in »Svobode-Center« ter godba na pihala. Ta spominska slovesnost je bila dobro obiskana.
*
Gledališka družina »Svobode-Center« je v nedeljo popoldne uprizorila četrtič Klabundov »Krog s kredo«. Obisk igre je bil zadovoljiv. O inscenaciji te eksotične igre bomo še pisali.
ZAGORJE
V	Zagorju so preteklo soboto in nedeljo tekmovale na dvo-steznem kegljišču SD »Proletarca« kegljačice iz vse Slove nije za republiško prvenstvo. Rezultati tekmovanja nam ob zaključku lista še niso bili znani. Poročali bomo o njih v prihodnji številki.
*
V	nedeljo je bila v Zagorju letna konferenca mestne ZK. Podrobnejše poročilo o tej konferenci sledi.
HRASTNIK IN DOL
Preteklo soboto zvečer je imela Prostovoljna gasilska četa (matično društvo) svoj letni občni zbor. To 67 let staro društvo se je letos regeneriralo z 20 novimi mladimi člani. — Za predsednika so izvolili dolskega častnega in hrastniškega
rednega gasilskega Jakoba Klemena.
člana tov.
Na rudniku je bil prav tako v soboto odlični koncert orkestra JLA iz Ljubljane pod vodstvom hrastniškega rojaka, kapelnika tov Jožeta Bruna. — Za to glasbeno prireditev je vladalo v Hrastniku veliko zanimanje, saj so bile že 5 dni pred koncertom vse vstopnice razprodane. Na koncertu so nastopili nadalje znani slovenski operni pevci iz Ljubljane, kakor n. pr. Hrastničanka Sonja Draks-lerjeva ter Sonja Hočevarjeva, nadalje Vlado Korošec, zagorski rojak.
*
V	gostilni Roš so pa imeli v soboto zvečer zabavni večer nameščenci Kemične tovarne v Hrastniku.
*
Na Dolu pri Hrastniku je bila prav prisrčna proslava, na katero so bivši učenci in učenke povabili pet svojih nekdanjih učiteljev. V prvi vrsti so pa proslavljali jubilej učenci, ki so pred 30 leti zapustili dolsko šolo, ki jo je odlično vodil zadnjih 6 let bivši učitelj tov. Davorin Čander, sedaj živeč v Ljubljani.
*
V	Sp. Hrastniku je uprizorila dramska družina tamkajšnje »Svobode II« veseloigro »Za stanovanje gre« Gledališka dvorana je bila nabito polna.
Na vseh prireditvah ni manjkalo predpustnega rajanja in veselega razpoloženja.
je bila slaba. — Tudi kulturno-prosvetno delo bi moralo biti boljše. Za splošno in strokovno izobrazbo rudarjev odgovarja sindikalna organizacija. Na tem področju ni bilo dovolj storjeno; res je, da so rudarjem tolmačili vsebino in pomen raznih osnutkov, gospodarskih nredb in same uredbe, niso pa propagirali med članstvom obiska raznih predavanj, tečajev itd. Tako so na nedavno predavanje v okviru Ljudske univerze, kjer je bilo na dnevnem redu delavsko samoupravljanje, prišli samo rudarji, čeprav vemo, da je na rudniku zaposleno okrog 2000 delavcev in uslužbencev. Tečaj za pridobivanje kvalifikacije so obiskovali večinoma mladi ljudje, medtem ko starejših ni bilo blizu. Posledica tega je, da starejši ne sledijo tehničnemu napredka v rudarstvu, in ker še vedno vedijo delo na delovišču, povzročajo s svojo strokovno zaostalostjo številne nezgode v rudniku. — Ideološka in politična izobrazba članov sindikalne or-j ganizacijc je še vedno na nizki ravni in je naloga sindikalne organizacije, da se za ta problem bo'j zanima.
Več pažnje je treba posvečati j vprašanju dviga življenjskega 1 standarda delovnega človeka. Tu je predvsem pereče stanovanjsko vprašanje. Rudnik je sicer dal preteklo leto okrog 87 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš, vendar je to še vse premalo. Več brige je treba posvetiti nadalje higiensko-tchnični zaščiti delavcev. Na skupščini so sklenili, da je res treba namestiti delovnega inšpektorja, ki bo plačan od zavoda za soc. zavarovanje, s čimer bi bil neodvisen od pedjetja.
Sindikati merajo skrbeti tudi za pravilno izvajanje socialnega zavarovanja. Letos so v Zagorju ustanovili podružnico soc. zavarovanja in bo sedaj mogoče kontrolirati izrabljanje tega zavarovanja, po dragi strani pa spet mogoče deti bolnikom to, kar jim pripada.
| Na občnem zboru so ostro kritiziral: vFje gospodarske forume, ki niso pravilno planirali porabo premaza in niso skrbeli, da bi bila pedjetja pripravila zadostne zalege premoga za kri-tične mesece. Kato morajo sedaj radarji delat? tudi ob nedeljah. Seveda se radarji ne upirajo, če morale tu in tam delati tudi ob nedeljah, vendar morajo imeti neka? prostih nedelj za razvedrijo.
Sindikalna podružnica ni skrbela v zadostni meri za vzgojo radarske .mladine. Lc-ta je prennččena sama sebi.
Te ?n še drage probleme bo moral novoizvoljeni rudniški sindikalni cdb~r npošievati, na-k-r s- bo de’0 sind'kalnc organizacije vidno izboljšalo.
ZA NASE KMETOVALCE
Reja telet
Zadnjič smo pisali o prehrani j in oskrbi brejih krav in telic, danes pa o reji telet. Odločilen vpliv na kasnejšo mlečnost kzav je pravilna vzreja telet, pri kateri pogosto iz nevednosti grešimo.
Prvo vprašanje, ki se nam vsiljuje, je, kateri nai&n napajanja telet, naravni ali umetni, je priporočljiv? Na splošno lahko trdim, da ima sesanje teleta pri materah na kmetijah, ki nimajo najzanesljivejših molznikov in potrebnih naprav, ki so nam porok za brezpogojno snago napajanja, vsekakor prednost pred umetnim sesanjem. Škoda, ki lahko nastane pri napajanju z nečistim, pogosto okuženim mlekom, je tako velika, da je ne morejo odtehtati njegove prednosti, ki obstajajo v tem, da se držimo natančnega hranilnega načrta.
Umetno napajanje — morda se ne strinjajo z njim vsi — ima tudi to prednost, da krava ne trpi toliko pri. dojenju teleta, da ima več miru in da je lažja od-stava teleta.
Pomenimo se torej o umetnem napajanju telet. To delamo z napajalniki. Ko je krava tele osušila, ga takoj odstranimo od krave in mu damo piti toplo pomolzeno mleko od matere iz čiste pogrete steklenice, ki ima na koncu pritrjeno »žulo« (sesalnik) iz kavčuka, malo večjo, kakor jo rabimo za otroke, še priporočljivejše je, če vlijemo toplo mleko v pregreto posodo in ponudimo teletu prst iz mleka, nakar začne tele samo piti. V vseh primerih je treba v začetku potrpljenja in obzirnosti.
Ker so v začetku prvi trije želodci še nepopolno razviti, ne smemo novorojenemu teletu prve čase nuditi več mleka kot po en liter! Ce dobi tele več kot en do en in pol litra, izteče mleko v tanka črevesa, ki ne morejo mleka tako prebaviti kot siriš črnk; v č revah se mleko začne kisati in razkrajati z usodnimi posledicami.
V 10 do 14 dneh se siričnik že toliko razvije, da prenese dva Htra mleka naenkrat, po štirih tednih pa tri litre na obrok.
Od tretjega oz. četrtega tedna lahko napajamo mleko v eni sedmini telesne teže teleta dnevno.
Prvih osem dni napajamo pet do šestkrat dnevno, kasneje trikrat na dan.
Od šestega do sedmega tedna dalje lahko polagoma primešamo materinemu mleku posnetega toplega mleka ali tople vode, tako da končno nadomestimo materino mleko s sladkim posnetim mlekom ali svežim pinjencem ali z zmetki (Buttermilch). Zmetke ali pinjenec dobimo pri pripravljanju surovega masla, vsebuje mnogo potrebnih mineralnih soli, tolšče in sladkorja ter je odličen dodatek k hrani mlade živine.
Mleko, ki ga rabimo za napoj, ne sme nikdar smetaniti, ker telečji žolodec smetano slabo prenaša; mleko (napoj) mora imeti približno 37 stopinj toplote.
Teleta za rejo napajamo približno 15 tednov, bikce tudi do
enega leta. S prikrajšanjem polnovrednega mleka in z izpadom tolšče moramo Pa skrbeti za nadomestilo, ki nam ga nudijo lanene tropine m ovsen zdrob. V šestem ali sedmem tednu pa že lahko pričnemo s krmljenjem zelene krme, sena, še bolj z otavo, da. se telečji želodec privadi na voluminozne] šo (prostornejšo), tršo hrano, kar Ima za posledico boljše izkoriščanje hrane in večjo dajavno zmožnost in sposobnost v poznejši starosti.
Če nastopi driska telet, prenehamo z mlečnim napojem in ga nadomestimo z ovsenim sokom, ali bolj mehko kuhano, še toplo ovseno kašo. — Poleg tega ponudimo četrt litra kamiličnega čaja z enim gramom salicilne kisline in dva grama t anina, kar ponovimo v dveh urah. Tele pa dobro odenimo.
Ko je tele odstavljeno, je priporočljivo, da mu h krmi po-kladamo apneno klajo, najboljša in najcenejša je krednica (Schlemmkreide) in po možnosti močna krmila.
Ce bi se vime vnelo in zateklo, ga nikdar ne mažimo z zdravilom, ki vsebuje kafro, ker nam v tem primeru mleko izgine. Pokličite takoj izkušenega veterinarja za nasvet in zdravljenje. Dotlej pa namažimo vse vime z milom tako, kakor se namaže moški pred britjem. — Varujmo pa kravo pred prepihom!
Spredaj opisano krmljenje je seveda zamišljeno za plemenska teleta. Klavna napajamo samo štiri do pet tednov In jih nato izročimo mesarju.
Naj več ja napaka pri izreji telet je prezgodnje krmljenje osnovne hrane, ki ima preveč staničnine, ki je nežna prebavila ne zmorejo prebaviti. Semkaj štejemo: slabo seno, slamo in ustavitev mlečnega napoja. Posledica take krme je, da teleta popijejo neprimerno veliko vode. Nadaljnje zle posledice so v slabih telesnih oblikah, predvsem je usedlan križ, prostor za lopaticama je prazen. Teleta zgube prvo meso in postanejo vampasta.
Teleta ne bi smeli nikoli, kakor njihove matere, po poljubnosti napiti, temveč je ravno
zaradi zabramtve prevelikega vamp« priporočljivo, da jim pitje vode prav pičlo odmerimo. Seveda je tudi tukaj srednja pot najboljša pot. Važno je tudi, da pridejo teleta od 10. do 15. tedna pri primernem vremenu dnevno za nekaj ur na telečjo pašo, v vsakem primeru Pa v kakšno iztekališče.
Tudi za teleta, zlasti za bikce, velja isto glede občevanja kakor za žrebeta, t. j. da Jih ne dražimo in jim ne nagajamo. Bikec pri takem draženju sicer ne grize, pač pa se brani z glavo. Ko pa doraste, postane agresiven in napade celo svojega strežnika ali gospodarja; ravno takšno nespametno ln nesmiselno nagajanje je bik- vzrok že čestim nesrečam.
Tudi pri telicah moramo skrbeti za čim večje gibanje; važno Je, da pridejo na prosto pašo aU planino. Gibanje nam je porok za odpornost pri boleznih kakor tudi za pravilen razvoj telesa (prsi, pljuča, noge).
Telice naj se, plemenu primemo, v starosti 17—21 mesecev pripuščalo in zaradi tega naj se jim skupna paša z biki pred pripustom zabrani.
Kakšne sorte krompirja bomo letošnjo
soomiad sadili?
Skoraj gotovo bi vsi najraje sadili »krompir stare domače bele sorte«, kj ima strokovno ime »Oneida« — če bi ne imeli semenski krompir te vrste in če bi smeli upati, da bo dai kaj pridelka. Tako slišimo govoriti. Toda saj vemo: krompirja te sorte je vsako leto manj, tako da ga še Za seme n; dobiti. In ie tisti, ki ga morda dobi za seme kje v hribih, je navadno jeseni slabe volje, ker Oneida Čestokrat še semena ne vrne. Zato na veliko te vrste pač ne bomo mogli več saditi. Kdor pa hoče še z njim poskusiti, ga lahko tudi dobi preko svoje domače KZ pri OZZ.
Namesto starega domačega sadimo sedaj vse mogoče vrste »nemškega« krompirja, kot mta pravimo, čeprav večina teh vrst ne izvira iz Nemčije, temveč iz Holandije. Lansko leto je komisija za priznavanje semen Izbrala za seme najlepše nasade sledečih sort krompirja v našem okraju:
Od vrst z rumenim mesom:
»Ackersegen«, kar pomeni po naše njivski blagoslov, je v našem okraju najbolj razširjena sorta krompirja in na splošno tudi najbolj priporočljiva. Uspeva skoro v vsaki zemlji in legi, ni občutljiva za bolezni, rodi zanesljivo in obilo, vendar so gomolji navadno bolj drobni kot debelL Okusa je zelo dobrega. Edina napaka, ki jo ima, je, da jeseni pozno dozori.
Bintje je zgodnja sorta, ki jo vsi poznamo po značilnem velikem listju. Prva leta obilo rodi, vendar se navadno kmalu Izrodi in je treba seme menjati. Okusa je zelo, zelo dobrega. Napaka te vrste krompirja je njegova pod-vržsnost krompirjevi plesni, ki
je na primer lani uničila večino nasadov te sorte.
»Alpha« (Alfa) — je sorta, ki v ugodnih razmerah rodi izredno obilno ln tudi za bolezni m občutljiva. Zlasti je ta vrsta primerna za dolinske kraje, kjer je zemlja dobro obdelana in pognojena — torej za lastnike manjših njiv v naših industrijskih središčih, ki si ne želijo na svojem pridelati krompir čez zimo. Zori srednje pozno.
Bohmov rani (zgodnji bemo-vec) sodi k najbolj zgodnjtm vrstam krompirja. Ker pa kroin-pirjevka zelo zgodaj odmre, ta sorta ne da prav velikega pridelka.
Bohmov srednjerani (srednje-zgodnji bemovec) je pri nas zelo znana Jn razširjena sorta, ki ima srednjedebele, okroglaste gomolje s hrapavo skorjo. Pridelka sicer ne da največjega, niti ne najboljšega, pač pa dovolj zgodaj dozori vsepovsod.
Fruhmoile (frimele) Je zelo zgodnja, zelo rodovitna, pa tudi zelo okusna sorta. Zal Je le, da se tndj ta vrsta krompirja rada kmalu izrodi.
Kardinal je zelo rodovitna, proti boleznim odporna sotta, ki uspeva vsepovsod. Zasluži večjo razširjenost
Merkur je sorta krompirja, ki je verjetno v Sloveniji najbolj razširjena, v našem okraju je pa primerna le za nekatere lege, ker zahteva lahko, peščeno zemljo, kjer izredno obilno in trajno rodi, medtem ko se v težkih tleh kmalu izrodi.
Ostbote je zelo rodovitna sorta, ki uspeva tudi v težkih zemljah. Ker pa ni najboljšega okusa, jo bomo razširjali le tam, kjer boljše sorte krompirja ne uspevajo, to je v vlažnih dolinskih okoliših s težko zemljo.
ZADNJE DNI PO SVETU
Od beHh sort krompirja prihajajo v poštev vrste:
Wohltmann poznamo vsi, ker ima čisto posebno, zelo pokončno rast, rjavkasto listje in rdeče gomolje z belim mesom. Pravijo mu navadno »kočevar«, ker ga največ sadijo v mrzlih kočevskih krajih, kjer drug krompir ne uspeva. Tudi pri nas ga Je pri- I poročljivo sadit: tam, kjer z dragimi sortami zaman poskušamo doseči uspeh. Saj končno tudi okusa ni tako slabega — rodi pa zanesljivo in obilol
Wekaragis Je marsikje nadomestil naš prejšnji beli krompir Oneida. Seveda ga po okusu ne dosega, čeprav je tudi dober. Ima velike podolgaste gomolje in v rahli zemlji, zlasti v hribih, ostane desetletja zelo rodoviten in zdrav. V dolinah ga je treba geveda vsakih nekaj let izmenjati.
Dianella je najbolj rodovitna krompirjeva sorta, ki v vsaki zemlji in legi obilno rodi in ostane zdrava. Da ni še bolj razširjena, je krivo to, ker se gomolji popolnoma razkuhajo v močnik. Kljub temu jo bomo razširjali zlasti v krajih, kjer druge sorte belega krompirja ne uspevajo.
Semenski krompir vseh naštetih vrst — ene več, drage manj — ima na zalogi Okrajno zadružna zveza in ga bo dostavljala naročnikom oziroma kupcem preko vseh KZ.
Ker so zaloge sorazmerno majhne, je razumljivo, da bodo dobili krompir zanesljivo dobre kakovost: predvsem tisti, ki ga bodo pri KZ vnaprej naročili. Zato nikar ne odlašajte, temveč takoj »poročite najbližji kmetijski zadrugi, koliko in kakšne sorte krompirja naj za vas naroči.
Čeprav bo cena nekaj višja
Berlinski konferenci posveča svetovni tisk precejšnjo pozornost Francoski listi pišejo, da sporazum o konferenci petih v Ženevi vzbuja upanje, da bodo rešili azijska vprašanja in zlasti še, da bodo zaključili vojno v Indokmi Ameriški NewYork Time«« izraža upanje, ki izvira iz dejstva, da je berlinska konferenca uspela glede konference o daljnovzhodnih vprašanjih, zlasti Koreje in Indokine. Hkrati pa poudarja, da rešitev teh vprašanj ni lahka niti v vojaškem niti v političnem pogledu. Moskovska »Pravda« pa povzema tri sklepe is sadov konference: razlike v glediščih posameznih vlad so bile Jasno poudarjene, načini, kako omiliti ta nesoglasja, so postali jasnejši, konkretni sporazumi doseženi na konferenci pa so zelo pomembni. H koncu sodi, da bi imela berlinska konferenca nedvomno lahko tudi večjo vlogo pri zmanjšanju mednarodne napetosti, da pa tega ni storita »zaradi vpliva ameriških agresivnih krogov«.
*
Londonski »Daily Ezpress« nadaljuje kampanjo proti ponovni oborožitvi Nemčije ln se zavzema za Churchillov predlog o sestanku ministrskih predsednikov štirih velesil. Pripominja, da neuspeh berlinske konference nikakor ne opravičuje oborožitve Nemčije, kar nekateri krogi sodijo za neizogibno ta misli, da bi oborožena Nemčija le izsiljevala zahodne zaveznike. Končno se zavzema za to, da bi evropsko obrambo zagotovili brez sodelovanja Nemcev, kajti te je treba pustiti »tam, kjer lahko store najmanj zla«.
*
Zastopnik avstrijskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da Avstrija tudi po neuspehu v Berlinu ne bo opustila naporov, da pripravi štiri velesile do sporazuma o avstrijski državni pogodbi. Vlada bo že v kratkem poskusila doseči pri visokih komisarjih na Dunaju nadaljnje razgovore o tem vprašanju. O takem reševanju avstrijskega problema Je bilo govora že lani, ko Je SZ ob imenovanju Iljlčova za visokega komisarja izrazila željo, da bi avstrijsko vprašanje uredili po diplomatski poti.
★
V Bonnu so po berlinski konferenci mnenja, da je računati odslej z večjim razumevanjem za nemško vprašanje po vsem svetu. Za sedaj je treba olajšati nalogo visokih komisarjev, da pripomorejo k normalizaciji pro-
kot za navadni krompir, te vam bo ta Izdatek bogato povrnil, ker bo pridelek toliko večji.
Ce pa bodo — kot upamo — tudi občine in KZ s primernimi zneski omogočale znižanje cen semenskemu krompirju, se bo lahko znižala semenskemu krompirju tudi cena, ki bo sicer znašala od 18 do 22 din za kilogram, različno po kakovosti sorte in kakovosti blaga ln po Izvoru.
Ne pozabite: Ce hočete obilen pridelek krompirja imeti, si morate prvovrsten semenski krompir oskrbeti.	T. B.
meta med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Nemcem je jasno, da so združitvi Nemčije na poti tri stvari: zahodni načrt o evropski obrambni skupnosti, generalna pogodha Zahodne Nemčije z zahodnimi silami in nasprotovanje Zahoda sovjetskemu načrtu o evropski kolektivni varnosti. Združitev Nemčije je stvar Nemcev in zato se bodo morale okupacijske sile nekega dne iz Nemčije umakniti.
it
V	Scelbinem govoru, ki ga je imel v italijanskem parlamentu, so jasno opazili brezkompromisno stališče vlade, ki ne obljublja popuščanja drugim strankam, ker razpolaga z že vnaprej zagotovljeno večino, marveč poudarja samo pripravljenost, da sprejme stranke izven koalicije, ki bi sprejele njen program. O svoji vladi je novi ministrski predsednik dejal, »da ima samo eno politiko in samo eno parlamentarno večino.« V sedanjem položaju nobena stru ja vladne koalicije ne more in noče prevzeti odgovornosti za padec Scelbove vlade spričo grozečih demonstracij in politike ekstremističnih opozicijskih strank.
*
V	Pan Mun Jomu je nevtralna reparacdjska komisija objavila poročilo o svojem poslovanju. Delegati Indije, CSR in Poljske se v njem pritožujejo, da so protikomunistične organizacije v ujetniškth taboriščih onemogočile, da bi se v večjem številu izrekli za povratek v Severno Korejo. Zastopnika Švice in švedske sta priznala delovanje takih organizacij, ki pa niso mogle imeti odločilnega vplivu na odločitev ujetnikov.
★
Privolitev maršala Tita, da bo prišel na povabilo grškega kralja Pavla na obisk v Grčijo je sedaj v središču zanimanja atenskih političnih in diplomatskih krogov in vse javnosti. Sodijo, da bo ta obisk važno obdobje na poti nadaljnjega utrjevanja prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Grčijo, s tem pa tudi trojnega sodelovanja v korist miru na Balkanu in v Evropi. * V
NA DANSKEM UMETNO
OSEMENJUJEJO ZE G57JT KRAV
V	Švici se umetno osemenjevanje še ni razširilo in mu nekateri živinorejski strokovnjaki nasprotujejo. V Angliji pravijo, da je treba umetno osemenjevanje uvajati le, če z njim zagotovimo večjo donosnost živinoreje, to se pravi, če povečamo molznoet in dosežemo, da je mleko bolj mastno. Prav tako Je 6eveda treba pospeševati umetno osemenjevanje, da zatiramo kužne bolezni. Treba pa se Je izogibati prevelikega zože-vanja krvnega sorodstva živali le z nekaj plemenjaki. Ce bi večino goveje živine umetno osemenjevali z izbranimi plemenjaki, ki jih je razmeroma malo za ta namen, hi prej ali slej nastala pasma goveje živine v ožjem sorodstvu in bi bila nevarnost za obolevanje ta izro-Jevanje živali. Tako vsaj mislijo v deželah, kjer ne pospešujejo kdo ve kako vneto »metnega osemenjevanja.
(Nadaljevanje In konec)
Istega leta so Srbj ponovno premagali turško vojsko, na kar so bili Turki primorani skleniti premirje 2. septembra 1806. leta. Dne 30. novembra so uporniki v naskoku zavzeli Beograd, leta 1807 so pa osvobodili še zadnje neosvobojeno mesto v Srbiji — Sabac. Tako je bila leta 18(77 osvobojena vsa Srbija. Ko le Rusija 1807. leta sklenila s Turčijo premirje, je tudi v Srbiji približ-no dve leti trajal mir.
UREDITEV OSVOBOJENE SRBIJE
Srbsko ljudstvo je bilo svobodno, konec je bilo turškega gospostva ln oblasti. Ni bilo več janičarjev in spahijev, ni bilo več Turkov. Upor in novo stanje sta pa največ koristila knezom. Srbski kmet je pričakoval, da bo sedaj svoboden In da bo dobil zemljo. Knezi so se takoj po Izgonu Turkov polastili turške, pozneje pa še sultanove zemlje In ' tako se ni uresničila teinja kme- 1 tov po svobodi. Spahlje so hitro 1 nadomestili srbski knezi, ki so začeli mesto sultana in spahij I pobirati razne dajatve iz turških časov. Tako so zasedli vse b rodove na rekah ln začeli sami pobirati brodntno In carine. S tem so dobili nove vire za bogastvo ln vzeli celotno trgovino v svoje roke. V bojih proti Turkom so dobili velik plen. Hajduk Veljko je sam dejal, da je svoje veliko bogastvo pridobil v vojni kot plen. Tako se je moč knezov ze- J JO utrdila in v njihovih rokah je ' bila vsa oblast. Nekateri so ime- | Ji celo svoje konjeniške čete, ki so jih sami vzdrževali. Nahijski knezi so v nahijah zapovedovali
Veselln Perič:
(Ob proslavi 150-letnice srbsKe vstaje
PRVI SRBSKI UPOR
Stanje v Srbiji pred uporom
in upravljali po svoji volji In se niso ozirali na druge. Vsi so hoteli biti v svojih pokrajinah samostojni in niso priznali centralne oblasti, ki je bila v tem času še zelo potrebna, kajti borba proti Turkom še ni bila končana.
Srbsko ljudstvo, ki je sledilo svojim knezom v upor, ker ni hotelo prenašati turškega nasilja, je bilo po prvih vojaških uspehih razočarano, kajti na mesta janičarjev in spahijev so stopali njihovi knezi, ki so vedno bolj samovoljno vršili oblast. Knezi so terjali od ljudstva dajatve, ki so jih vpeljali Turklj to so desetine In dvajsetine od živine. Ljudstvo je te dajatve oddajalo z veliko nevoljo, ker je mislilo, da jih po Izgonu Turkov ne bo več. Ljudstvo le moralo še naprej tlačanttt na posestvih knezov. Morali so ograjevati gozdove, kjer so se pasle svinje, jih čuvati In opravljati ie razna druga dela. Na tlako so gonili tudi žene, kjer so nadomestovale može. Tudi vojna je zelo Izčrpala ljudstvo, ki se je vedno tolažilo s svobodo, za katero se je borilo. Namesto svobode pa /e ljudstvo samo spremenilo gospodarja. Tako se je začela oblikovati vrhnja plast srbske aristokracije. Ljudstvo je zahtevalo, da se prepreči samovolja knezov po nahijah.
Leta 1805 so na skupščini v Borku ustanovili »Pravitelstvu. jušči sovjet«, ki naj bi imel najvišjo oblast, dajal zakone in upravljal državo. Svet je sestavljalo 12 svetnikov, iz vsake na-hije po eden. Sedež tega Sveta je bil v začetku v Smederevu, pozneje pa v Beogradu. Izdal je razne uredbe, uredbo o davkih m uredbo o zakupih raznih dajatev. Harač so sicer odpravili in ga nadomestni z drugimi davki. Vse ostale dajatve pa so obdržali iz časov Turkov. V tem Svetu so razdelili oblast na posamezne kneze. Karadjordje le dobil vojaško oblast, ostale resorje so pa razdelili knezi med seboj. Ustanovili eo tudi sodno oblast. V vsaki nahijl so postavili po tri sodnike. ■ Tem sodiščem so bili odgovorni tudi knezi. Pravico razdeljevanja zemlje je pridržal Svet zase. Začele so se razne zlorabe pri razdeljevanju zemlje. Knezi so videli samo sebe ln si najprej zase razdelili velike površine zemlje.
Pobrali so tudi srenjske gozdove, ki so jih kmetje zelo pogrešali. Zaradi tega se je začela v Srbiji prva akumulacija kapitala v rokah knezov. Toda knezi ln vojvode niso priznali Sveta ln se njegovim odredbam niso pokoravali. Tudi v sodstvu se je še vedno uveljavljalo nasilje
knezov. Začel se je boj med Ka-: primeru b/ Turke nadomestili radjordjem in Svetom. Karadjor- ‘ Rusi. Poskušali so Karadjordja d/e se je vedno boli uveljavljal i odtrgati od Rusov. V tem jih je in leta 1808 dosegel, da so ga podpirala Avstrtla, ki se je sedaj Imenovali za dednega kneza.' rada vtikala v balkanske zadeve. Spor med knezi in Karadjord/em > ker je računala na te k ra/e po je bil spor za ekonomske pozi- ( smrti »bolnega moža na Bospor-
clje Srbije. Knezi so hoteli zmanjšati oblast Karadjordja In postati neomejeni gospodarji v svojih nahijah.
*
Rusi so leta 1809 podprli upornike s svojo ofenzivo na Donavi. Večina knezov je soglašala s tem, da se pretrga zveza z Avstrijo, ker ta ni v zadostni mert pomagala upornikom, In da se vzpostavi zveza z Rusijo. Ponovno so poslali delegacijo v Rusijo, ki na) prikaže Rusom potrebe Srbov. Zato so Rusi 1810. leta poslali Srbom 2.500 vojakov In drugo pomoč v Srbijo. Ta po moč je bila zelo potrebna, ker je Kur-šld paša začel novo ofenzivo na jugu Srbije. Uporniki so to ofenzivo premagali fl. septembra 1810 leta pri Varvarinu. Po tej bitki so uporniki odšli k Drini In 5. oktobra istega leta premagali Turke prj Ložnici.
V teh bo/lb so jim pomagali Rusi. Srbski knezi so začeli to rusko pomoč gledati z nezaupanjem, ker so v njej videli nevarnost, da bodo Rusi v Srbiji organizirali svoje garnizije. V tem
Knezi so zahtevali od Avstrije, da pošlje v Beograd svojega konzula. To je bilo ravno v čam, ko Je Kuršid paša pripravljal nov napad na Srbijo. Zato so nekateri Srbi govordl: »Sta če nam konzuj bez vojske, ko/l če nas braniti ne od Turaka nego od Rusa«. Karadjordja je ostal zvest i Rusom In jih naprosil, naj ustanove v Srbiji stalne garnizije. j Zato »o 1811. leta prišli v Srbiji ruski vojaki v Beograd, Sabac,1 in Deligrad. Ta dogodek je po- ; speštl nesporazume In spore med ' srbskimi voditelji, zlasti med Ka-rad/ordfem in Svetom. Karadjor- ! 1 djeva opozicija je začela aktivno ! delali proti njemu. Nesporazumi so omajali Karadjordjevo oblast, ki jo je hotel sam še bolj učvr- i stili. Odločil je, da opozicijo j onemogoči v svojem delu In je zato sklenil, da svoje nasprotni- i ke pritegne v Svet in jih na ta ' način loči od ljudstva v nahijah.
: Njegova največ/a nasprotnika ' sta bila Jakov Nenadov tč In Milenko Stojkovič. Ta dva sta Imela oblast kar v štirih nahijah. V
n/ih je hotel postaviti nove kneze, ki so bili njemu zvesti. Na ta način je hotel Karad/ordje okrepiti svojo centralno oblast s pomočjo svojih ljudi kot nahlj-sklh knezov. Starim knezom je dejal: »Vidim, da ste začeli biti vsak v svojem okrožju despoti.«
Zato je Karadjordje sklical 1811. leta skupščino, ki naj bt sprejela ustavo. Ustavo je napisal Mladen Milovanovič in so jo zato imenovali »Mladenovo usta-vo«. Ta ustava je določila sledečes 1. Karadjordje postane vrhovni »vodi«, 2. reorganizira se Svet ln razdeli na »popečltelj-stva* (ministrstva), 3. predsednik popečitel/stva je bil Karadjordje.
to /e prva vlada v Srbiji. Ta vktda je Imela 5 »popečitel/ev« (ministrov) In sicer:	Milenka
Stojkoviča, Jakova Nenadov tča, Mladena Milovanoviča, Markoviča In Doslte/a Obradovlča. Ustanovljen je bil tudi »Veliki ze-malfskl »ud«. Predsednik tega sodišča je bil Peter Dobrnjac, člani po ostali Karadjordjevl nasprotniki. Na ta način je Kara-djrdje odtrgal svoje nasprotnike od ljudstva. Stojkovič In Dobr-n/ac nista hotela ostati v vladi in jih /e zato Karadjordje pregnal Iz Srbije. S tem se je rešil nekaterih svojih nasprotnikov In delno utrdil svojo oblast. Sodobnik teh dogodkov Vuk Karadžlč pravi: »Toda s tem krči tudi Turkom pot.«
V lem časa se /e zgodila sprememba v evropski zgodovini. Prusija In Avstrija se vežeta z Napoleonom, ki pripravlja pohod na Rusijo. To je dalo poguma Turčiji, ki je Imela Ruse za svoje največje nasprotnike. Rusija ni več mogla sllttt Turke, da popuščajo Srbom. Turčija /e
Rudarji so storili svojo
dolžnost do skupnosti
_____i____ _ __ ___ »Kljub Tlemi so komunisti dl ▼ obeh hrastniških Jamah, to * lesenih opornikov železno opor- mnogo naporov samega tehni-
etaršl ter” njihovi" prijatelji. To so bili sklepi, ki jih je spre-' na rudniku Trbovlje-Hrastnik pa zaradi začrtane mehanizacijej Je, ki ga bo predvideno začela škega vodstva rudnika, prav ta-
H/astniški taborniki
2e prejšnji mesec so se zbra-1 letov še dva tabora v Logarski li v lepo okrašeni dvorani De- dolini ter dva ob morju — lavskega doma v Hrastniku ta- j končno pa množično obiskati borniki »Hodu temnega hrasta«: ■ rojstni kraj našega voditelja, stari, mladi, najmlajši, njihovi maršala Tita — Kumrovec. —
Mnogo so si imeli povedati, saj jel občni zbor taborniškega so dosti delali in dosegli lepe j kluba v Hrastniku, uspehe.	| Ko je občni zbor izrekel vod-
Spoznall so, da pod vodstvom stvu kluba, zlasti še starešini svojega starešine tov. Antona tov. Klemenu pohvalo, so člani
mnogo pripomogli k uspehu odkopavanja premoga v hrast- izdelovati Strojna tovarna v podjetja v preteklem letu!« j niškem predelu rudnika in * i Trbovljah. To železno oporje se Zakaj ta poudarek? Potreben uvedbo mehaničnega zasipanja ' v jamah uvaja kombinirano s je zaradi tega, ker je bilo na odkopnih praznin. — Prav tako rušenjem odkopov, kar bo ra-zadnji konferenci članov ZK	je tudi v trboveljskih Jamah na	zurnljivo	dovedlo	do	znatnega
rudnika Trbovlje dosti govorje-	j	vidiku porast storilnosti zaradi	znižanja	proizvodnih	stroškov,
nja, »da se je na rudniku slabo projektirane razširitve jamske > saj predstavlja pridobivanje zadelalo,« oh kateri priliki zo bili. mehanizacije dela.	sipnega materiala In samo
izrečeni še drugi očitki.	_	_	. _____
Vsem lahko povemo, d* ao ne	j	vsekakor pomanjkanje lesa, na	denarno	postavko	produkcijskih
na rudniku res delale tudi na-	j	drugi strani pa njegova visoka	stroškov	premoga	ter	viša nje-
oake, vendar so bili na rudniku cena. Da se do neke mere ubla- j govo prodajno ceno. ihupno s ostalimi prav člani žl ta problem, so začeli v trbo- Vse te radikalne mere v pri-
Lepo in veselo /e bilo na tabor en ja.
ZK tisti, ki so z ostalimi znatno pripomogli k uspehu podjetja v minulem letu. Z Izrednim zavzemanjem celotnega delovnega kolektiva rudnika za delo in produkcijo je uspelo lansko leto nakopati 877.009 ton premoga ali Izpolnitev družbenega plana rudnika s 108 odst.
K temu lepemu uspehu Je seveda v Izdatni meri pripomoglo povečanje tako Imenovane jamske storitve po združitvi obeh jamskih obratov »Vzhodno« bi »Zahodno« v skupen jamski
veljskih Jamah uvajati namesto dobivanju premoga bodo terjale
imeli
lepo
Klemena bi ostalih odbornikov »Rodu temnega hrasta« tega društva ob zavestnem so- občutek, da sestavljajo delovanju vseh tabornikov, od dplovno in tovariško celoto in najmlajšega do najstarejšega, da bodo v nakazani smeri lah-lahko tudi letos mnogo doseže- ko še mnogo storili za hrastni-jo. Se več mladine je treba pri- ško mladino. Saj je glavna in tegniti v taborniške vrste, te pa vodilna misel tabornikov voditi
obrat »Trbovlje«, kjer je ta sto-1 b* Sihurja je pokazalo, da je rilnost porastla od 1,84 na 136 i bUa dejavnost komunistov lan-ton. Na jamskem obratu Hrast- ?ko v podjetju zelo razgi-
očistiti raznih lenuhov in stremuhov, učvrstiti in povezati vrste članov taborniškega kluba, v taborih dati mladini še več
nik je ta storilnost nazadovala od 1,15 na 1,07 ton, medtem ko je storilnost v ojstrški Jami ostala na dosedanji višini. Vzrok padca Jamske storilnosti na
ko pa seveda tudi celotnega kolektiva, kjer bodo morali odigrati pomembno vlogo zlasti rudarji — člani ZK.
Dejali smo že, da je rudnik Trbovlje-Hrastnik prekoračil svojo družbeno obveznost v lanskem letu za 8%. Ta prese-VeBk problem rudnika Je pa : sipanje Jamskih praznin veliko žek pa bi bil prav gotovo večji,
če ne bi bilo v delovnem procesu rudnika nekaterih negativnih momentov, med njimi izredno visoko število bolnikov, I/i jih je bilo lani kar 6,5%, med katerimi je žal precej sl mutantov, kar kolektivu seveda ne dela časti. — Z izboljšanjem varnostnih mer na deloviščih rudnika so se lansko leto znižale nesreče pri delu v primeri z letom 1S52 od 1,9 na 1,7% — povečalo se je pa preteklo leto število neupravičenih izostankov od dela. Tako je bilo lansko leto povprečno 9 »piavih« vsak delovni dan, torej dnevno 1 šiht več kot leta 1952. Depri-mirujoče je nadalje število smrtnih nezgod na rudniku, ki jih je bilo lani kar 6, prav tako so se zvišale preteklo leto težke nezgode, medtem ko je
Kakor drugod, Je tudi osnovna j o delu v »Svobodi«. Tukaj so
organizacija ZK steklarne v Hrastniku na letni konferenci pregledala svoje delo. Lahko rečemo, dg tako živahne konference v tovarni že dolgo ni bilo.
Poročilo sekretarja tov. Tone-
mladino z geslom- S prirodo — k novemu človeku!
(Reportažo o hrastnlških ta-.	...	....—.... — — bomikih bomo prinesli v eni
taborniškega strokovnega zna- j Izmed prihodnjih številk našega nja, prirediti poleg dnevnih iz- Vestnika.)	J. K. va porast jamske storilnosti tu-
Skfepi Okra;nega ljudskega odbora
bana in da so članj ZK delali na široki fronti dela. Posebno pereče vprašanje pa je bil poll-tlčno-ideološki dvig članstva, katero vprašanje do danes še
»mruiw5« nit i ,	.	...—	---
obratu Hrastnik .je iskati v ne- j vedno zadovoljivo rešeno. Zi ugodnih odkopnih razmerah tega revirja.
Za letošnje leto se predvide-
Okrajni ljudski odbor Trbovlje •
Predsedstvo
Na podlagi 141. člena zakona
3.
Naloga komisije Je zlasti: da s splošnim razglasom pozove vse osebe, ki morajo plačati ▼ letu 1954 dohodnino od
da skonča svoje delo v dvajsetih dneh po preteku roka, določenega za priglasitve.
4.
Občinski ljudski odbori in ljudski odbori mestnih občin
»Svobode«, od teh pa majhno vahna je bila nadalje obravnava število članov ZK. Po tej ugo kongresnega gradiva, prav tako tovitvi ni treba vpraševati kje priprave za volitve v zvezno in j Iskati kader za dramski odsek republiško skupščino, kjer so društva in podobno, člani ZK organizirali dobro izvedbo volitev v (svojem pod-
elani ZK vsekakor premalo delali politično v posameznih sekcijah, v katerih prevzemajo razne položaje ljudje, ki so se v času vojne kompromitirali. To vprašanje je sedaj že rešeno, vendar bodo morah člani ZK nuditi več pomoči funkcionarjem v društvu. Izrečena je bila
med drugim trditev, da pri-	_________________
manj kuje dobrega kadra; če pa število lahkih’poškodb pri delu pogledamo pobliže, tedaj vidi- minulo leto precej nazadovalo, mo, da je od 70 uslužbencev v Zaradi izgubljenih dnin pri ne-podjetju le 16 ljudi članov srečah, bolanih in neupraviče-
no izostalih je imel delovni kolektiv veliko izgubo, saj je v proizvodnji izpadlo 339.158 dnin; to pomeni, da je 126 delavcev moralo skozi celo leto nadomeščati izgubljene dnine, kar da praktično 49.000 ton premoga ali
Organizacijski sekretar OK
tudf v sos^U^vasriTin 1kraiih ' Kavnem V"obravnav^Cvprašanje Poimesečno produkcijo. V reali
ladinske organizacije, mladin- zacli» pomeni ta proizvodnja 7K	vb»<?vcH^ i ske vzgoje in mladinskega kri- i 130 milijonov dinarjev. Ce pri-
v	! minala. Dotaknil se je nadalje dejemo oskrbnine za bolnike
* •..? fizkulturnem društvu m , 7J,rtr,vp tnv Milovana niih® (-en in nezgodnike, izplačane od so-
zadeve tov Milovana Djilasa ter j opozoril na pomanjkljivo politično vzgojo članov ZK. Politično zavest članov je treba dvigniti.
Iz celotne diskusije lahko
o okrajnih ljudskih odborih (Ur. kmetijstva, naj v 15 dneh po
list LRS št. 19-89/52) In v sveži objavi priglase vse neskladnosti ustanovijo občinske komisije
z navodili Izvršnega sveta Ljud- med dejanskim stanjem In sta- kot pomožne komisije, ki Jim ----------------------------...
ske skupščine LRS o odmeri njem, ki je vpisano v katastrskih načeluje odbornik ustreznega Osnovna organizacija ZK je pa °digrah povsod tiste politične
sindikatu.
Referat sekretarja je zajel še prizadevanje komunistov v kolektivu steklarne, delo z delavskim svetom in upravnim odborom podjetja ter brigo za proizvodnjo tovarne, kjer so člani i povzamemo, da so člani ZK v ZK odigrali vodilno vlogo — steklarni sicer delali, niso pa
a	.	..	-__	.	i /i/?iflroli tumtivvcI
dohodnine za leto 1954’ št. 442/1, operatih;	ljudskega odbora. Za člane teh
z dne 28. I. 1954 je Okrajni ljud- i da poskrbi za čimprejšnje komisij se imenujejo osebe, ki ski odbor Trbovlje na seji obeh imenovanje občinskih pomožnih 50 Jkn krajevne razmere dobro
mla. vloge, kot je bilo treba. O poli-
cialncga zavarovanja, znaša Izguba kolek'!va 180 milijonov dinarjev ali 285% letnega plačnega fonda.
Finančni efekt rudnika v lanskem letu je bil spričo vsestranskega zavzemanja celotnega delovnega kolektiva za izvršitev družbene obveznosti
organizarin 1501,105	“““ j tični situaciji v kolektivu pod- rudnika kljub navedeni Izgubi
V živahni diskusiji so navzo-! smemo reči, da je dobra,j dokaj ugoden, saj je podjetje
Akutov dne 16. februarja 1954. •Prejel
komisij; da določi obrazce, na katerih
SKLEP
• ustanovitvi komisije za lzved bu začasne korekture katastr- dejanskim ta katastrskim sta-
znane.
Naloga občinskih komisij je, da zberejo priglasitve davčnih
skega stanja zaradi odmere dohodnine za leto 1954 po katastrskem dohodku.
Ustanovi se komisija za izvedbo začasne korekture katastrskega stanja zaradi odmere dohodnine za leto 1954 po katastrskem dohodku.
Komisijo sestavljajo:
1. Anton Hudoklin, odbornik
- -.-»■» y%
j s svojim mnenjem predložijo i okrajni komisiji v odločitev v j 7 dneh po preteku roka, dolo- j čenega za priglasitev.
5.
Komisija prične z delom takoj.
Trbovlje, 16. II. 1954
Predsednik:
MARTIN GOSAK, S. r.
njem;
da te priglasitve obdela In na podlagi svojih ugotovitev odloči, katere priglasitve je treba pri odmeri dohodnine od kmetijstva upoštevati;
da za vsako katastrsko občino posebej napravi seznam tistih razlik med katastrskim in dejanskim stanjem, ki jih je treba upoštevati pri odmeri dohodnine od kmetijstva;
da te sezname razglasi na
okrajnega ljudskega odbora, kot razglasnih deskah okrajnega in predsednik in	prizadetih občinskih ljudskih
2.	Maks Čeme, načelnik taj- • odborov ter dostavi finančnemu
ništva za gospodarstvo;	organu In katastrski upravi
3.	Marj?,n Mikuš, šef uprave okrajnega ljudskega odbora;
*a. dehedke;	I da nepravilne
Okrajni ljudski odbor
Trbovlje
•
Predsedstvo
či v glavnem obravnavali po-manikljivo delo sindikata; ugotovili so, da je bilo premalo predavanj ter tolmačenj raznih gospodarskih in drugih uredb, kar bo treba še popraviti.
Razgibana je bala tudi debata
Okrajni ljudski odbor
Trbovlje
•
Predsedstvo
Na podlag! 8. In 9. člena uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS
izvzemšj spletkarjenje nekaterih starih socialnih demokratov in ljudi, ki so se za časa okupacije kompromitirali, s katerimi pa na naših sestankih obračunamo. Tj ljudje postavljajo vedno in
vzlic znižanju cen premoga svoj prvotni finančni načrt v lanskem letu prekoračilo za 8%. Omembe vredno je vsekakor, da je rudnik prispeval za komunalne izgradnje preteklo leto 65
Po vedela, da Rusija seda) po- . Srbe. Zato so se odločili, da hi-'rebu/e mir, ker se mora pripra- j Iro rešijo vprašanje Srbije. viI na boj z Napoleonom. Rusija Pod vodstvom Kuršid paše	so
J'1 Turčija sla sklenili mir	v Eu-	v začetku	julija 1813. leta kar
borešti 1812. leta. Pri pogajanjih trj turške vojske napadle Srb jo, v Bukarešti je Rusija v 8.	členu	In sicer iz	Bosne, od Niša in	od
penila tudi Šibijo. V tej	točki	Vidina. V	negolinskt Krajini	je
'e b la predvidena amnestija za upornike vodil hajduk Veljko ^Pomike v Srbiji. Trdnjave, ki Petrovič Padel /e z besedami: ®° bile zgrajene med uporom, »Glavu dajem, Krajinu ne da-n°l se porušijo. V druga utrjena jem/« — V avgustu so Turki iz |7!rs(a na/ pridejo Turki, ki na/ Bosne razbili obrambo v zahod-upoštevajo amnestijo. Srbija naj ni Srbiji. Turška vojska Iz Niša
Na podlagi 1. odstavka UL člena zakona o okrajnih ljud- 1
priglasitve 1 skih odb,?Flh in ab	upo-
4. Jože Turk, šef katastrske davčnih zavezancev priglaša rab' 14- ^ena zakona o prosto* uprave — kot članL	zaradi davčnih prekrškov;	U^LRS^ev^
predlogu Okrajnega zdravstvenega doma v Trbovljah z dne 23. I. 1954 štev. 36/I-II Je okrajni ljudski odbor na seji obeh zborov dne 16. februarja 1954 sprejel
SKLEP
je šele septembra prišla do Sme-v kakšnem ^ bereva. Karadjordje le poskušal
o izločitvi reševalnega avtomobila »Steyr« št. S 4304 iz osnovnih sredstev okrajnega zdravstvenega doma v Trbovljah in o dodelitvi mestnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu v Trbovljah.
1.
Ker je reševalni avtomobil znamke »Steyr« — ScyL reg. štf S 4304, ki ga Je do sedaj uporabljala ln upravljala Reševal-
samoupravo.
Možaju je Rusija^in 'zato“nl"ko- organizirati zadnji upor proti
^I^^BukalStTsrU ££	TponudTzaJrn,^	« upravna neseva,-
SEtrlS™ £s «	^ gsw:
Karadtnr J k it1 ni sMnM *ka vo/rkn je premagala Srbe na 1 »Sevalno službo postal neupo-Srb' llUL3,?	zaveznikov’ *avn/u ln Tasavic, ter napadla r»bJJlv, se Izloči iz osnovnih
^rsssšfr.i	|StESSJESK
^ r sss *g ‘Er&s1
upor Dne 6. oktobra 1813. leta
or Dn
je Končala prva srbska vstaja.
za gasilske
s 'Oga generala, naj pripravi ,rbe za pogajanja. Rusi so trdili,
. °,/e to stanje začasno In da je
časnaUkareitanSka	I Ko to Turki ,z Carigrada zvedeli
*	! o porazu upornikov, so tri dni
'-im boi) je Napoleon prodiral ; streljali Iz topov v časi turške .,	lem bol) so Turki pri- zmage v Srbiji.
;%S1ituSL v«»r‘°/«-»8rbii°-
®P°e!/po8?aT"a/0a. S?W^ Mand/e- ,/a,< slanje ptd^ett W04. TuV. , ____________________________________
nt in brez vsake pomoči Na dru f*,80 d°bl,i dovoljenje, da so de- voljno gasilsko društvo v Trbov-& »banf to še knTzirazdellTn, lull v Srbiji, kar so hoteli. Mno- ll„h p* obremeni z. knjižno * Medsebojnih /ren/ih. Kafadjor Ge.Srbe 30Prod°'1 *ot	vrednost Izločenih oziroma do-
d>e je Še enkrat poskušal Srbe	Tji t	de,Jenlh »»novnih sredstev.
štvu v Trbovljah namene.
Obenem z avtomobilom se Izločijo oz. dodelijo tudi rezervni deli, ki mu pripadajo.
3.
Okrajni zdravstveni dom — Reševalna postaja v Trbovljah se razbremeni, mestno prosto-
dfn/fi v borbi proti Turkom.
Ifli sal h proklamacljo In po-r,llal l/udstvo na ponovni upor. črl L*n bll nov obrambni na-
v(' "i (m le napravil Milovano-	...
ln JUrkl *o vedeli, da bo kma- bije so zahtevali dajatve m na-.	"onpc Irancosko-ruske vojne zaj In tudi država /e terjala za-
aa bi Rusi spel začeli podpirali ostali haral.
prazna, ker to ljudje s betah med hajduke.
Srbsko ljudstvo je spet poslalo raja ln Turki so začeli z novimi nasilji. Spahlfe In čltluk sahi-
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO izvrši ta sklep. /
Trbovlje, 16. II. 1954
Predsednik:
MARTIN GOSAK, s. r. gnoja.
povsod glavni problem vpraša- “HUonov dinarjev, letos bo pa nje plač, popolnoma tuji pa so Podjetje dogradilo Janško leto jim Interesi splošnosti, koristi pričete stanovanjske hiše, v ka-celotne družbe	I tere bo rudnik vložil še okrog
V novi tovarniški komite so 38 m!Iljonov dinarjev-bili izvoljeni: Mimi Urbajs, Vik- Akoravno nimamo namena, tor Rački Tone Sihur, Stane da bi lanskoletne napake rudni-Radej, Jože Gerhard, Jernej Za- ^ Trbovlje-Hrastnik zagovar-laznik in Adolf Kajzer.	jaIi> Paž Pa i111 smemo upravi-
i ceno samo grajati — moramo štev. 44-143/53) je okrajni ljud- . Treba deIati tadi f)a tem* vendar priznati, da sta kolektiv ski odbor Trbovlje na seji obeh f3.8® ce:°tna organizacija raz- rudnika in njegovo vodstvo sto-zborov dne 16. februarja 1954 ?. ter najboljši delavci kolek- rila preteklo leto vendar več sprejel	* “va Pritegnejo v čianstvo ZK. kot svojo dolžnost, za kar jima
SKLEP	Rigo gre zaslužena pohvala,
o ustanovitvi komisije za pripravo predloga odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene.
1.
Ustanovi se komisija z nalogo, da pripravi predlog odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene po 2. členu uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene.
2.
Komisijo sestavljajo:
1.	inž. Branko Peternel, odbornik okrajnega ljudskega odbora, kot predsednik komisije, ter
2.	Franc Zrnec, gradbeni tehnik podjetja »Beton« v Zagorju;
3.	Herman Brun. upokojenec iz Hrastnika;
4.	Jože Brčon. jamomerec rudnika Trbovlje-Hrastnik;
5.	SHvo Rejc, gradbeni tehnik rndnika Trbovlje-Hrastnik, kot ČlanL
3.
Dn sprejetja odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene daje komisija načelna dovoljenja, da se sme uporabiti neko zemljišče za določeno gradnjo.
4.
Komisija dela na svojih sejah, ki se sklicujejo po potrebi, vendar pa najmanj enkrat mesečno.
Trbovlje, 16. II. 1954
Predsednik:
MARTIN GOSAK, ». r.
SLADKORNA PESA ZELO IZČRPAVA ZEMLJO
Kakor ugotavljajo v Nemčiji se sprstenina razmeroma hitro izrabi, če ne gnojimo obilno s hlevskim gnojem. Med drugim so dognali da pridelovanje sladkorne pese na posestvu, ki obsega 100 ha zemlje, ni dovolj donosno, če ne uporabijo za peso vsaj četrtine zemljišč. Toda tedaj bi moralo posestvo imeti vsaj 60 glav živine, da bi ne primanjkovalo hlevskega
^edaf fe-	že
73 nagrad
za nagradna žrebanje naročnikov „Zasav-skega vestnika"
Zadnjič smo sporočili našim naročnikom in bralcem. da smo imeli doslej za nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika« zagotovljenih 70 nagrad, danes pa je teh nagrad že 75. Omenili smo, da bo teh nagrad za vse naročnike, ki bodo do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za' naš list za celo leto v naprej, preko sto.
Do danes je torej vseh teh nagrad že 75, in sicer:
Kompletna kuhinjska oprava (darilo »Zasavskega vestnika«), voziček premoga (darilo rudnika v Trbovljah). 1 par smuči (darilo drž. mojstra Ferda Laznika, Radeče), brezplačno slikanic in naprava 6 fotografij po želji (darilo mestnega podjetja »Foto« v Trbovljah), 5 steklenic slivovke (darilo »Slovenija-vino«, Ljubljana), 3 steklenice laškega rizlinga (darilo restavracije Strojne tovarne v Trbovljah), 20 nagrad po 500 din (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 10 knjižnih nagrad »Svet humorja in satire« (darilo uredništva »Zasavskega vestnika«), 1 torta po želji (darilo Mestne slaščičarne v Trbovljah) — sedaj so se pa te nagrade povišale za 5 steklenic laškega rizlinga (darilo kolodvorske restavracije v Zid. mostu), 3 garniture Prešernovih knjig za leto 1954 (darilo Prešernove družbe v Ljubljani), brezplačne letovanje 10 dni v Počitniškem domu na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah). 1 otroška posteljica (darilo drž. mojstra Mirko Kovača, Hrastnik), 3 kolači sira po 4 kg (darilo Mlekarne v Ptuju) ter 2 nagradi po 5 vreč cementa (darilo cementarne v Trbovljah) ln 2 električni svetilki za posteljno omarico (darilo »Železnine« v Trbovljah 1 električni kuhalnik na 2 lonca (darilo Elektrarne Trbovlje), 2 steklena servisa (darilo Steklarne Hrastnik), 3 nagrade v denarju io 300 dinarjev (darilo drž. mojstra Maksa Škrinjarja v Zagorju), 2 toni apna (darilo Rudnika Zagorje), 2 zavitka pisemskega papirja (darilo Papirnice Radeče), 1 moška kapa (darilo krojaštva Zvonko Arušek. Trbovlje), brezplačen obisk nogometnih tekem SD »Rudarja« za leto 1954 (darilo nogometnega kluba »Rudar«, Trbovlje), 7-dnevno brezplačno letovanje z oskrbo v planinski koči na Mrzlici (darilo Planinskega društva Trbovlje), 5 vreč cementa, nadalje 9 m’ plošč »Izollt« (darilo Industrije gradb. materiala v Radečah — Zidani most).
UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA«
Sirom po našem Zasavju
Jz Litije in okolice
i kor dokazuje že dosedanje delo- Prešernovih knjig, med njimi tu-' vanje čitalnice, bo ta ustanova dj nekaj redkih bibliofilskih iz-
Letošnjo zimo je minilo
Ljubljanska drama na gostovanju v Litiji
ms/-žsssi-tšt ržsss
SSSL-icSr JUST" ^ ^k^Su^TS! ^^S-fl^STidS
bili na izredni	?alnici dovolj mladine, ki pre- prvič razstavljen. O njem bomo	J?*a T^tv* 80 blh
Pevsko društvo na Dolu pri Hrastniku
nekoč in danes
bila na izredni umetniški višini bira časrdke V čitalnic in tako so tudi mnogi Litijan	, n‘Ke' v čitalnic
„	“ a ,jm razpolago razni dnevni h...............—
vodilnena nipHaii;* nase9.a ko iz Ljubljane in Maribora, ka-
kor tudi tednik, in revije. -Za-
kaj pozneje še spregovorili, ker štirje bratje: Jakob, Peter, Ja-dokazuje, da so v naši dolini še f162*11	Draksler ter bra-
tT&JŽ™ V'«"*	sav s ki vestnik« kroži nenehno iz
listine, ki prešernoslovcem še niso znane.
šek, asistent iežije pa je b.l Mi-
iS-aSSTViSSiCa«^:	l,'J* Ej£ Tov. Ivan Tome - šolski
SSL	u'o,£rjo
o* r, . ,	, . pritegnili s tem. da bi zanje na-
Drenover	-Kmečki glas«. Kmetijska
ta Ferdinand in Jože Babič,
Prosvetno dvorano. — še živečim ustanovite-
60 Pust* sodelovali v pevskem mene zboru — na zadnjem občnem Vsem
zboru prosvetnega društva so ljem pevskega zbora želimo, da pa prejeli častne diplome.	bi še mnogo let poslušali pev-
Po večletnem delovanju ske nastope tega zbira Dru-zbora so pristopili vanj kot ak- štvu in pevskemu zboru pod tivni pevci Franc Holešek, Jan- vodstvom tov. Adolfa Dragarja ko Štraus st. in Emil Sartorij, pa želimo v društvenem delu pozneje so pa dopolnili svoje mnogo uspehov, vrste še z mlajšimi nevd Fran- Ob priložnosti bomo napitali še
Jože Dragar st. in njegov oče cem in Antonom Štrausom in kaj več o Prosvetnem društvu
Blaž Dragar kot takratni pevovodja. Od ustanoviteljev tega zbora še živijo vsi razen Janeza in Antona Drakslerja ter Ferdinanda Babiča in Blaža Dragarja. Peter Draksler je
še drugimi, tako da je zbor po | »Ciril Pust« v celoti. 30 letih delovanja pod vodstvom pevovodje Davorina Čandra dvignil svoj ugled.
Pevski zbor deluje sedaj kot važen odsek Prosvetnega dru-
I. U.
Vesti s terena Zasavje
Pred kratkim je polagala v štva -Čirif Pustl” ter "ima vse Trbovljah obračun svojega dela pogoje, da se uveljavi in uvrsti organizacija SZDL terena Zasav-med najboljše pevske zbore, j®- Občnega zbora so se udele-Potrebno je le pritegniti mla- V3i dani polnoštev.lno. — Iz bo dopolnila zbor In poročila predsednika Socialistič-nadomestila starejše ne zveze je bilo videti, da je SZDL na tem terenu dobro dela-
inšpektor
Te dni je bil postavljen za no- _	____ ______
SS-KKŠ »ISis?
cije_ na račuh boljše londonske	talnica	»Svohnde« koristila	upravitelj v Kresnicah. Tov. To-	Zbor, ki je tedaj obstajal Si-	_
družbe. Drama nam je pripravila	nalp doraščaioče m’adine me ,€ znan kot eden izmed na!" cer v malem številu, se je več- dino, ki
s svojim obiskom prav lepo po-	v gjtalnici sn na ra7no'an’n tildi	boljših šolnikov v obširnem	■ krat dopolnil z mlajšimi pevci,! sčasoma
poldne, polno umetniškega doži-	Sav,ovskp	dpskp n, kP,tpI.?h n,5i	okraju Ljubljana-okolica, razen	j ki s0 gojili petje le krajšo do-	pevce,
vetja. V imenu litijske »Svobo- jlt,.,.	tega pa je cenjen tudi kot pro-' bo, medtem ko so bili ustano-I Vodstvo društva naj sodelu- la-Člani so med drugim razprav-
de«	je	izrekel	ob začetku	pred-	§ahovsko	živlienie ia	v	titiii	svetno-kulturni aktivist in orga- i vitelji društva zelo aktivni	je z ostalimi organizacijami in	ljal: o nediscipliniranih članih, ki
stave	slovenskim	gledališkim	mnfnp rstriihann tJ	nizator, ki se plodno uveljavlja 1 pevci ter so skrbeli za obstoj	društvi ter ustvari pravilen	nočejo plačati članarine. Novi
umetnikom prisrčno dobrodošli-	in	v «adniih lotih ”	v kresniški »Svobodi« in pri	zbora celih 30 let, dokler ni	odnos,	ki se je v zadniem času odbor bo obravnaval vprašanje
ro tnv Mjirian nwai	J	J	ostalih kulturno-prosvetnih po- zbor postal množičen. Se živeči že lepo popravil	teh članov ter na sestanku čla-
sLh. Ko tov. Tometu k napredo- ! tista-novitelji društva zelo radij Lansko leto si Je Prosvetno' nom poročal, kaj je bilo sklenje-vanju iskreno čestitamo, mu že- obujajo spomine na preteklost	društvo »C.ril Pust* uredilo	n° v tej zadevi. —Veliko je bilo
limo, da bi bilo njegovo delo na ter so razumljivo ponosni na	lep lokal, ki g? uooraMjajo zla- 1 govora o tem, kako poživiti delo
_	novem službenem mestu v na- ustanovitev pevskega zbora.' stl pevci za pevske vaje — po-	mladine, o vprašanju večjega so-
-i"«	Pril°znostiJe	Zasavski	gem socialističnem šolstvu uspeš- Predlansko leto so na obletnici	leg tega je društvo dobilo v	delovanja članov ZK v Sociali-
Prosvetnega društva »Ciril	upravljanje za društvene na-	stičn: zvezi. Sprejeli so več skle-
pov za nadaljnje delo, ki pa ga
co tov. Marjan Oblak, ob za-ključku gostovanja pa je v imenu Litijanov izročila ljubljanskemu ansamblu krasno cvetje tov Tončka Jelnikarjeva.
Skoda, da ni bila dvorana po-
Muzejsko društvo ustanovljeno
vsem zasedena, kajti osem praz- vestnlk že poročal, da priprav- na nih vrst je spričevalo slabe or- liamo v Lit;i’ ustanovitev Mu-ganizacije ob kulturnih prire- ze'ske9a društva in da so posta-ditvah. Predilniški sindikat nam viIi rok za ustanovitev letošnji
je zgradil dvorano zato, da bi PreJer“°v teden. Organizatorji,
bo mogoče izvršiti le s pomočjo Vi eh članov.
Pionirski pevski zbor »Svobo-
Novice iz hrasfniške doline
dočL bo3 treba6 bol tfe o rTa n A i Ah »o^e* ^zvedUsvoj^načrt biv^to*! Umrla je 32-letna Lidija Brt- športni stadion, ki ga gradijo lansko leto 336 članov, torej 1 de-Zasavje* se pridno pripravlja udeležbe takšnih	n eriaiunh	rek, 9. februarja, formalno usta-	novec> rojena Knez, žena ru-	že 8 let. Drug problem so pa	107 članov več kot leta 1952.	na proslavo 8 marca, Dan žena.
predstav	gieaansKin	novi]j Muzejsko društvo. Za de-	darja. Zapustila je dva nepre-	sedaj športniki ki bodo ta šta-1	Imela je lani 14 odborovih sej	V društvu sodeluje 31 mladih grl,
y	lovni okoliš so določili ves lit j" skl'bljena otroka. — Nadalje je dion uporabljali, kajti v Zgor- I in več sestankov. Pri spomeni- j starih od 6 do 12 let. Pod vod-
Ali na hi mani*	■ 1 -	skl kulturno.gospodarski bazeii	Preminila Pri kemični tovarni	njem Hrastniku nimamo sedaj	ku padlih za svobodo So v mi-	stvom pevovodje tov. Sprajcerja
«11 116 Dl mOgil	n asi lovci	do yai Svete gore " Po’šnika	63-letna Frančiška Majdič. Naj	nobenega športnega društva. |	nulem letu zelo malo naredili,	bodo pionirji skupno s tambura-
gore, Polšnika, 0J'lecna
Gabrovke, Javorja ter Janško v miru počivata, pogorje.
Odbor Muzejskega društva sestavljajo: predsednik Jože 2u-veli TStijani izreden dogodek, pančič, podpredsednik Jože Sta- smn* nezaposlena aeiavKa Ana Na sipini sredi reke Save je po- re, tajnica Milka Kolmanova, Basa> doma pri Rimsk h Topli-sedlo šest izmučenih divjih gosi. gospodar Simon Lenarčič, bla- J® ,pr*s‘,a p/.ed duevi k svo-
proglasiti Litijo za zaščiteno ozemlje?
V aptek, 12. februarja, so doživeli tki'
Prišla je iskat delo, a je našla
smrt. Nezaposlena delavka Ana
Treba ga bo viti.
Kdo ve, od kod so priveslale v 9ainik tov Tone Matos. V od- £	v^Hr^staiku : 3ene razmere, ki so vladale do
naš krai? Z mn«ta io Kil	boru so 5p* Mira Pr^rrol? Tva željo, da bi dobJa v Hrastniku	y kinu
čimprej ustano- j Spomenik so ob odkritju izro- škim zborom pripravil: čili v varstvo mestnemu ljud- j akademijo za 8. marec.
skemu odboru v Hrastniku. No,	_________
tudi ta ni v pogledu urec.itve1 parka okrog spomenika dosti storil. Borci so prepričani, da bo mestni ljudski odbor posve-
Vodstvo kina »Svobode I« v
Zgornjem Hrastniku je prevzel tov. Stane Pečar. Upamo, da bo tov. Pečar uredil neure-
lepo
NOVICE IZ DOLA
V zadnjih dneh so imeli na
*
Predavanje prof. dr. Baša
til v letošnjem letu več pažnje Marnem, Turju, Kalu, Kovku ureditvi parka. Delno je bila £>0iu prj Hrastniku zbore kriva tega zastoja graditev ce- volivcev. Odborniki občinskega ste mimo spomenika Treba bo ljudskega odbora so dajali vo-zato podstavek spomenika ne-1 nvcem obračun dela za leto
naš kraj? Z mosta je bil na te boru so še: Mira Pregelj, Iva ze^°’ . TT ....	.. .
redke goste prav lep pogled. Ta- Zupančič, Tone Koprivnikar, zaposlitev. Lresniči.a se ]i je ki obiski, kar je povsem razum- J°že Rupnik in Milan Logar. Za ??fna z,e*i?’ ka^1 sprejeta je
iSSfs HliSl
♦fH!!0	“ i 1953-.Iz. P°r?.fi:a Je. dilo razvid-
šlh vnetih lovcev — tov™Ko« lž	ho .vedel ^oj
Gradca — je zadel dve kili pol težko divjo gos.
Letos je v naši okolici mnogo divjih rac in gosi. Lovci jih nenehno zasledujejo. Morda pa bi se le domenili, da živali, ki se
in načrt — otvoritev muzeja.
Dve razstavi v Prešernovem tednu
Člani novoustanovljenega Mu-
»partizana« (rekli bi lutke) s pripombo, da bo občinski odbor preskrbel nekaj primemej'
stanuje sestra. Tujka ni po-! steklarskega sindikata Navzo-znala tega podstrešja in je pa- j či so bili zelo zadovoljni z za
dla v dvorano skozi premalo	nimlvim predavanjem ravno za	j	šega na izpraznjeno mesto spo-
zavarovano odprtino za zrače-	steklarje ki se pripravljajo na	j	menika. — Ob Dnev,’ vstaje,
nje dvorane. Priletela je z gla- , 100-letnleo obstola hrastniške	'	22. julija 1953, so borci organi-
vo na tla dvorane in si zdro-	steklarne. Tudi diskusija je bi-	j	zirali dve patrulji, prvo Iz Čeč
snuste na nremlio sre/U i im» —..............”•	bila del lobanje. Prvo pomoč la živahna. Za izvrstno preda- do Vrharja drugo pa iz Hrastah Save nnien	n«. haJa	zeJske9a društva so v Prešerno-	ji je nudil zdravnik dr Jože	vanje se je prof. Bašu prisrčno	nika na Brunk — Ob smrti tov.
strpiiaii Talca9,„ D	vem tednu priredili dve razsta-	Toplak. V globoki nezavesti so	zahvalil direktor steklarne tov.	Borisa Kidriča se je delegacija
sn nrnnia«Ui tndi t,a*,ama«ilei" 8	v*' ^ oknu litijske Narodne ban-	jo odpeljali z reševalnim av-	Klanšek. Navzoči steklarji so	hrastniške ZB z vencem ude-
ri l, no «troM,ia	,1	..-T'	ke so PrikazaH vrsto knjig :n	tom v trboveljsko bolnico, kjer	prosili predavatelja, naj bi še	ležila pogreba v Ljubljani Tuneli	nn.oH«L „	" rac in slik raznih kulturnih delavcev iz je umrla 16. t. m. zjutraj, ob prišel med nje s tako zanlmi- di k odkritju spominske plošče
U?amo da bo^ me«	Litije in okolice (slike Rudolfa tistem času. ko bi morala iti	-	-
cfspreieh fo načefo k ’ naVdl' Marčiča in Franceta PIeničaria>' Prvič na delo v hrastniško steci sprejeti to načelo, ki naj do- tpr „„„,{.1,. in
dp ptice na ozemlju varne pred smrto-
kaže, da bodi sredi mesta nosnim svincem, saj tudi ostali Litijani radi ogledujejo te zanimive zimske goste.
Nova pridobitev Lit:je: čitalnica „Svobode“
Odbor litijske »Svobode« je bre.z posebnega poziva in obvestila odprl Čitalnico v vogalni sobi doma TVD »Partizan«. Ka-
ter spominke in knj ge pa Fran- ; klamo. ca Celestina z Vač, Slavka Gru-	*
ma iz Smartna, Erazma Goršeta, I
rojaka iz Štange pri Litiji, ki se Gradnja stadiona v Zgor-je kulturno udejstvoval kot iz- njem Hrastniku se toliko na-
vim predavanjem To predavanje pa naj bi bilo kakšno ne-
v Laškem je bila poslana delegacija z vencem. Proslave na
deljo dopoldne, ko so prost! vsi Okroglici se je udeležilo pre-steklarji. Prof. Baš je obljubil, | cejšnje število članov ZB. da bo prihodnje predavanje Skupno s taborniško organiza-konec prihodnjega meseca. Te- djo so uredili taborjenje voj-ma predavanja bo: »Stare slo- nih sirot v Rimskih Toplicah.
seljenec v ZDA, ter skladatelja daljuje, da so začeli dovažati 1 venske glažute od L 1719 da le- Dne 24. oktobra 1953 so Imeli
Antona Lajovica, letošnjega Pre- na planirani stadion premogO' šernovega nagrajenca, letalskega ve ogorke od apnenic kemične pilota Milana Boriška in še dru- tovarne. Treba bo tega mate-ge — skratka vse pomembnejše riala več sto tovornih avtomo-zasavske rojake, ki so doprinesli bilov. Torej mislijo letos res-svoj delež k našemu napredku, nično dograditi stadion. Tako
ta 1908«. Steklarje, zlasti ste- komemoracijo pred spomeni-klarsko mladino, opozarjamo že ( kom hrastniške žrtev ob veli-danes na to predavanje.	| ki udeležbi prebivalstva — Le-
Iz organizacijskega poročila.! tos bo treba vsekakor več poki je bilo podano nedavno na, vezave ZB z invalidsko orea-rednem občnem zboru Mestne j nizaciio. — Pri volitvah je bil
V Šmartnem pri Litiji je zbral imamo upanje, da se bo letos Zveze borcev v Hrastniku, je I izvoljen večinoma stari odbor nadalje tov. Jože Stare vrsto v glavnem zgradil hrastniškl razvidno da je Imela ta zveza s tov Jeričem na čelu
nih nalog odbor ni mogel izvršiti, ker Je primanjkovalo denarnih sredstev. Občinski ljudski odbor je v letu 1953 investiral preko 1 milijon dinarjev iz krajevnega samoprispevka, poleg tega pa je ljudski odbor prejel denarno pomoč za investicije od OLO Trbovlje in raznih podjetij v skupnem znesku 1 milijon din, tako da znašajo investicije preKo 2 milijona dinarjev.
V bodoče hoče odbor v glavnem skončati elektrifikacijo Gor ln Kovka, dograditi vodovod na Brnici, popraviti ceste in izvršiti še nekaj manjših del, kar bo terjalo nad 4 milijone dinarjev.
Volivci so se na sestankih zanimali tudi za način obdavčenja po katastru, o čemer so dobili primerna pojasnila. Nadalje so predlagali Izvršitev nekaterih gospodarskih nalog v letu 1954
Zjutraj smo vsi žalostni gledali skozi okna in postajali pred kočOj burja nas Je vsakokrat takoj pregnala. Tov. Jerin in štirje
/s smučarskega dnevnika
najboljši smučarji so šlj na izvid, nico. Čez kakšno uro smo dobili
sporočilo, da so mesta tudi v zatišju in odšli smo na smučanje. Res, kar dobro je šlo, le na povratku nas je burja kar nosila čez greben, in Roštjanček JI je bil najbolj napoti: kar prevrnila ga je! H kosilu smo prišli vsi rdeči v obraz, tako nas Je burja prepihala.
Popoldne se fe nismo več bali in smučali smo se, da Je bilo veselje. Deklicam Je še vedno strašilo po glavi nočno preseljevanje in kako je tov. Jerin Jedel dim. Marjanca mi Je rekla, da tega ne bo nikoli pozabila.
Zvečer so morali vsi pokazati svoje znanje. Tov. Jerin je spraševal, ponirjj pa odgovarfali. Hm, po pravici povedano: pionirji so le bolj brundali in prikimavali, ker niso prišli do besede. Pionirke so imele glavno besedo :n največ si |e zapomnila Marjanca. Da, takšnale »sedma« učenost gre bolj v možgane kot še tako imenitna šolska. Vzdihnila sem tako, da me niso slišali: »Ko bi bili tudi v šoli tako pazljivi!« No, pazljivi znajo biti; to so naše mlade, bistre glavice dokazale.
Burja je še kar pela svojo pesem :n v novi koči ni bilo mogoče kuriti, torej tudi spati ne. Dekleta so se preselile v staro kočo k fantom. Spali smo kot ribe v škatli, le po tleh, odrasli pa v jedilnici ob peči. Da je bil mir — ln ta Je bil pri taki gneči
re® potreben — sem pripovedovala zanimiv izlet čez Mrzlico na Šmohor in Andersenove pravljice. Poslušali so res pridno in zaspali.
mala Ema, ki ni hotela poslušati vseh dobrih Zdenklnih in ostalih navodil. »Bremza« je najbolj zanesljiva — si Je mislila — in »bremzala« toliko, da

Na poti na Mrzlico.
21. januarja. — Burja Je po-1 noči podrla drevo blizu koče. Mrzlica n! zastonj Mrzlica!
Mi se burje nismo več bali. še ; zmenili se nismo več zanjo, Tu- | di sonce jo je hotelo ugnati v | kozji rog in nam temeljito za- ; čelo kvariti sneg. Začeli smo delati piko za piko Pri tem pi-kiranju se je najbolj izkazala
so ji hlače zacvetele. Opoldne je sedela čisto tiho in poskušala s šivanko skriti smučarsko sramoto.
Utrudil nas je sneg ln po kosilu so nekateri začeli mazati smučke, drugi so si pa privoščili kratek počitek. Ob treh popoldne smo spet odšli. Postalo je toplo, sneg se je začel topiti
in burja se je precej unesla. Ce bo šlo tako dalje, bomo kmalu brez 6negal
Sla sem s pionirji — »junaki in smučarskimi asi« ter si ogledala njihov teren. Strmina — him! — kar s spoštovanjem sem jo pogledala. Fantje so pa takoj na povelje začeli voziti v »krt- ; stjanljah« drug za drugim. Vsi,! ki so čakali, da pridejo na | vrsto, so z zanimanjem sledili vozaču, mu dajali nasvete in prerokovali padce. Pa so se dobro držali. Odlično so vozili. Užitek jih je bilo gledati, ko so tako zanesljivo ln lepo vozili, j Tovariš Jerin je bil upravičeno nanje ponosen. Jaz se nisem štela med junake. O svojih po- i skuri h rajši molčim. Kar dobro j se Jim Je zdelo, če Je tudi Jerinu zmanjkalo tal in se 1e moral »lotiti«, češ: »Saj ni čudno, ' če jo mi .položimo', če se on — j nepogrešljivi — včasih komaj ujame!«
Danes smo bili vsi zelo trudni. Takoj po večerji eo šli pionirji zelo radi spat, zato ni bilo posebnega predavanja. Tov. Ceš-novar jim v spalnici pripoveduje iz partizanskega življenla in poslušajo ga, da Je kar čudno.
V snegu in megli smo odšli na smučišča. V začetku smo se vozili bolj na slepo, nato se pa privadili. Le nova snežna plast Je premalo prekrila zmrznjeno podlago, ki Je bila polna kotanj, j ki smo jih napravili pridni »pi- ! karji«. Naši »asi« so odšli v strmino, toda slabših Je bilo vedno več. Tovariš Jerin nam Jih Je kar pošiljal. Le Saje je vztrajal pri »asih«; rajši je zmrzoval — med slabše ni maral. Zjutraj je bilo sploh velilko pripravljanja in mazanja. Tako je tov Jerin šel zadnji nn smuk in fantje se kar niso znali voziti brez »komande«, čudno, kako so se nanj navadili.
22. Januarja. — Prvi, ki so vstali, so pritekli z veselo novico, da sneži. Tokrat Pa nobena rila ni mogla fante več krotiti. 2al je snrž'lo le narahlo —sneg je pa le bil.
Poskusili smo voziti skozi »vratca«. V začetku se nam ni j dosti posrečilo. Sele počasi smo se zaičeli nagibati. Naša trenerka Zdenka je dajala strokovna navodila — naša kolena, noge ln ramena pa nikakor niso hotelo : tega razumeti. Teža, teža — le i kako bi se je človek iznebil, da ! te ne bi vedno potegnila n« na- j pačno stran, nabrale pač k tlom. J Nekatere naše deklice so ročele prezebati kljub neprestanim »gori in doli«, ker imajo pač ricraino pomanjkljivo opravo. Poslali smo Jih v kočo, ker te ' razdraži takole stokatoč'* bitje na smučeh, ki bi morale biti Čl- : sto drugačne. — Počasi smo po- | zabili na snrrtnke, ki «o nas dražile pri vožnM. na meglo veter in mraz; zom-Ml smo se v te neeroSne nlužne zavo^, ki ! nem doioio toliko težav in preglavic, Ure so kar same mine-
vale — in že so se vračali »asi« s tovarišem Jerino! Joj! — kako nas je zmerjal, ker nismo bili polnoštevilni. Ravno smo »zvozili« vsa vratca; ne vem, kakšen šment ga jo obsedel, da Je mislil, da sploh nič ne »delamo«. Komaj smo ga prepričali o nasprotnem. Končno se je umiril in morali smo pokazati svoje znanje. Mislite, da je bil zadovoljen? Kaj še! Toliko smo Jih preslišali in tako nas je starejše učil in vadil, da smo pošteno zamudili kosilo.
V koči so ta dan ostali tudi prvi »bolniki«. Smučali smo po zmrznjenem snegu. Ta se je udaril na kolena, drugega so boleli sklepi; potrebni so bili obkladki in povoji. Smučarija nd »kar tako«!
Andrej pa popoldne ni več zdržal. S povoji je ovil neposlušno koleno in poskusil »voziti«. Za silo je šlo.
Nekateri smo opoldne preveč Jedli — in popoldne smo se začeli vračati nove vrste bolniki: tek dobiš po takem »delu«, da Je kar neverjetno — toda želodec ni z vsem zadovoljen. Ce je preveč, jo preveč. Sledi, kar pač mora slediti!
Zvečer smo pa občudovali Marijana. Tretjič je že jedeL Vsi smo strmeli. Ko so že odhajali na počitek, je še jedel. Zadnji je šel spat in tov. Toman ga je za zabavo »pregledal«, če ni nevarno, da ga bo razneslo. Ni bilo nevarnosti. To Je bilo smo-hal
(Konec prihodnjič)
to bo kril LOMO Hrastnik. I IiQi da je odbor dobro gospoda-
L
Metlitftci'a ob premieri Klabundorega 9,Kroga s kredo66 v Trbovljah
Q*»b*ko zamišljena, polna vtieefv dogajanja na odru, sem ae vračala po igri »Krog s kre-domov. Neko notranje zadovoljstvo in zadoščenja sta me Prevzemala nad uspešnim igra-®jem našib domačih odrskih imetnikov. Saj je res, da bi “do treba potankosti še obru-
ljah, ne vem, nimam pogoste prilike prepričati se o tem. Le brala sem, da je to že tretja gledališka premiera v tej sezoni. Spomnila sem se pa na ta večer, da sem bila v Trbovljah na predstavi veseloigre »Študenti smo« in da je bila dvorana tistikrat nabito polna.
Luč skozi meglo
Scena iz igre »Krog s kredo«
in izpiliti, toda celota je — dobra. Dogajanje na sem doživljala — in to je ftaivažncjše. Začudila sem se *»nia sebi, odkod tako lahkotno ta »noja ugodna ocena o upri-*«tvi te nelahke igre, saj sem vendar vajena velikih umetni-,°'v, njihovih dovršenih likov, doživetih vlog na poklicnih velikih odrih. In ravno zato je ta tnoja ocena tem bolj iskrena.
Toda ob vsem tem mojem zadovoljstvu in priznanju igralcem, tem malim umetnikom — Pravzaprav velikim — ki so mi nudili lepo kulturno doživetje *n •ep večer, me je zabolelo, da gledteliška dvorana niti ob premieri ni bila polna. Vrstila se mi Je mine! za mislijo, hitro in nekako v strahu, da bo morda Prepozno da bodo igralci klo-p**1. postali malodušni, da jim P° vzelo veselje in pogum, ker 80 videli pred seboj pol dvo-r^ne prazne. Upam pa vseeno, a moj strah ni bil upravičen, “Pam, da ne bodo odvrgli orožij? 'n se otresli prelepega po-“**nstv», dn s svojo nadarje-in zmožnostmi kulturno ^'tajajo in bogatijo ta delavski črne doline.
Da, delavska kultura In — Pliuna dvorana!
”*nog0 setn razmišljala ta ecer o tem Kako je drugače 1 “biskom gledališča v Trbov-
Spominjam se tudi, da so ljudje odhajali veseli In zadovoljni iz dvorane, da je bila publika od smeha nemirna med predstavo, nedisciplinirana — le jaz sem razočarana in žalostna odhajala s te igre, ker me je bolelo ob misli, da današnji študent ni takšen, kot ga je prikazovala igra Bila sem — užaljena.
Kaj pa maloštevilni gledalci Klabundovega »Kroga s kredo«, med katerimi sem sedela ta večer? Kako so sprejeli motiv daljnega kitajskega življenja, nam popolnoma tujega in nepoznanega? Kako igro igralcev-umetnikov?
Čutila sem. da je bil z menoj vred njihov aplavz prav tako topel in iskren kot moj.
Da, tej publiki, pa čeprav maloštevilni, igrajte! Pridružili se ji bodo vedno novi in novi gledalci, ki sl bodo zaželeli duševne hrane, čutili potrebo po pravi kulturi, ne po plehkih operetnih osladnostih. Toda bodite vztrajni! Vaše delo ni lahko. Igrajte — igrajte z dušo in srcem, čeprav jih bo morda le trideset v dvorani. Vaš trud bo rodil sadove, počasi morda, toda bo jih! Človek, pa čeprav delavec, potrebuje duševne kulture. In vi jim jo lahko nudite, ker ste za to sposobni.
Da. mi sami prečestokrat za-
vajamo in zastrupljamo publiko s plehko kulturno hrano, če ji sploh smemo reči kulturno, ravno tako kot z vso mogočo in nemogočo literarno plažo. Včasih ima tudi satira svojo umetniško vrednost, toda samo satira. Se vedno Pa je našim prirediteljem najvažnejše polna blagajna — dobiček. Da pa so kulturna društva poklicana vzgajati množice, jih vzgajati v kulturne, duševno bogate, z globokimi estetskimi in etičnimi čustvi prevzete ljudi — na to so marsikatera naša društva pozabila.
In kaj radi ravno tisti naši ljudje, ki so poklicani in dolžni, da največ doprinesejo k dvigu kulturne ravni tudi preprostega delavca, ob vsaki resnejši prireditvi zagotavljajo: »To ni za Trbovlje! Nekaj veselega, nekaj sproščenega jim je treba, nekaj takega, da se samo smejiš in nič ne misliš, nekaj takega mora biti.« — Da, res, če celo odgovorni ljudje tako mislijo, potem res ne more biti drugače. In mislijo največ le na blagajno — koliko je prireditev prinesla. In niti tistih, ki bi se sami morali kulturno izobraževati, ni v Trbovljah na resnih prireditvah. —. Panem et circenses? Ne morem verjeti!
Ob teh meditacijah sem se spomnila, kako so bile pred leti tudi pri težkih simfoničnih koncertih trboveljskega orkestra polne dvorane. Saj ti ljudje še danes žive v Trbovljah — a vendar se prerado zatrjuje, »da orkestralna glasba ni za našo dolino, saj niti baletne prireditve niso obiskali samo iz umetniških čustev...«
Tega ne morem verjeti. Pa četudi bi bilo res, se s takšnimi ugotovitvami in trditvami ne smemo sprijazniti. V vsakem človeku je v njegovi globin! skrit čut za lepo, toplo in globoko besedo in glasbo. Samo ta čustva moramo dramiti, buditi, j jih razviti — raztrgati s njih mahovino. Proč s plehkimi. zastrupljajočimi prekooceanskimi in tudi kontinentalnimi osladnostmi, nevrednimi poštenega, resnega fanta in dekleta — da bo naš človek prosto zadihal in očiščen vse te mehkužencem namenjene navlake sprejemal vase vse tisto, kar ga notranje bogati in plemeniti -bs-
Ne vem, kako je pravzaprav s to stvarjo. Okna so vsako noč razsvetljena, svetli in ostri žarki luči se s silo prebijajo skozi gosto in pusto meglo, skozi dušeč, gnil zrak, nasičen z umazano, sajasto vlago, ki se j zajeda skozi obleko do samega srca. Okna so razsvetljena. Onstran oken pa utriplje živo prosvetno življenje, dviga 6e, pada, pa zopet dviga, z vso silo; to življenje hoče za vsako ceno ostati živo — skratka se ne da! Kajti nad tem življenjem se razliva svetla luč, luč močne zavesti in trdne volje, da si bo gledališka umetnost v Zagorju le priborila tisto mesto. ki ji gre.
Najprej nekaj o repertoarju. Vodstvo našega gledališča se nedvomno zaveda, da je sestava tega repertoarja ena najosnovnejših, pa tudi ena najodgovornejših nalog. Ko pregledujem repertoar naših provincialnih gledališč:	Celje, Je-
senice, St. Jakobskega in še nekaterih, vidim, da je njihov sestav zelo pisan: od klasikov do operete (slednji izraz rabim sramežljivo, ker še nikjer nisem bral, da bi uprizorili opereto, ampak »veseloigro s petjem in godbo«). Upravnik Celjskega gledališča tov. Filipič je v intervjuju dejal, da se skuša njihov repertoar čimbolj približati najosnovnejšim zahtevam njihove publike, se pravi, da naj bi repertoar ne hodil ne vem koliko let pred njo, jasno pa je, da ne sme hoditi za njo. Toda ...
In prav v tem je problem: kako sestaviti repertoar — seveda ob danih možnostih izbire gledaliških del in upoštevajoč pri tem sposobnost lastnega gledališkega ansambla, da bo volk sit in koza cela, da bo repertoar vzgojen in sodoben, da bo publiki všeč In da ga bo sprejemala kot svojega. Kajti kadar začne publika po svoje ocenjevati gledališki repertoar, je njena ocena vidna v samo dveh oblikah: v praznih ali pa v polnih hišah!
Naše gledališče je za to sezono napravilo sledeč program: Moli ero vo komedijo »Sola za žene«, Potrčevo dramo »Lacko in Krefli«, Schurekovo social- j no komedijo »Pesem s ceste«, i Haškovega »Dobrega vojaka
PAVLA BOLA
1
Pred dnevi smo pokopali v Trbovljah tov. PAVLO BOLA, ki je bila ie pred vojno idealna in zvesta članica nekdanjega Delavskega izobraževalnega društva »Svobode« in »Vzajemnosti« v Trbovljah. Nastopala je v društvu kot gledališka igralka in sodelavka pri neštetih igrah in prosvetnih večerih. Tudi po vojni se je vključila v gledališko delo v Delavskem domu v Trbovljah — lani je pa še sodelovala kot šepetalka v igri »Cigani*, akoravno je bila že bolna. Zavratna bolezen jj je pa sedaj prestrigla nit življenja. Zveste Pavle Bola ni več — nam pa je hudo...
Vsi, ki so te poznali, te ljubili in cenili, bodo ohranili nate svetel spomin. —- Blaga Pavla Bola — naj tl bo slovenska zemlja, ki sl jo ljubila iz dna duše, lahkaI
Svejka« in Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Od navedenih del smo odigrali že prva tri, medtem ko bo premiera »Svejka« konec marca in so vaje že v polnem teku. Konec maja pa bo zadnja, to je peta premiera, Cankarjevo »Pohujšanje«, ki bo uprizorjeno tudi v Tednu kulture
Kakor je razvidno, je naš repertoar zelo pisan: od klasične komedije do sodobne partizanske drame, od svetovljanske burke »Svejk« po do Cankarjeve farse.
Repertoar je zelo raagtben Ib po mojem prejšnjem razmišljanju ni odmaknjen oziroma visoko nad publiko; tudi ni z« njo, oziroma ni tako plitek hs ničvreden, da se ga ne opiata ogledati. Tudi do dan^s odigrana tri gledališka dela so bila naštudirana zelo skrbno, izvedena pa nadpovprečno, tako igralsko kot scensko.
In vendar — kako je s to zadevo?
»Solo za žene« smo odigrali v Zagorju meseca novembra samo dvakrat in še to ob skrajno pičli udeležbi. Potrčevo dramo »Lacko in Krefli« smo uprizorili v počastitev dneva JLA dne 22. decembra p. 1. Premiero je obiskalo približno nekaj nad 100 ljudi. Prvo in drugo reprizo smo pa zaradi premajhnega števila obiskovalcev odpovedali. Schurekova komedija »Pesem s ceste« je bila v Zagorju uprizorjena 20. in 21. februarja, in to ob precej dobri udeležbi.
Da bi bh vzrok neuspeha premajhna obveščenost prebivalstva, češ da uorizorltev ni dovolj razglašena? Da je nekdo, ki je gledal letak Za »Solo za žene«, mislil, da je to gospodinjski tečaj? Da je med ljudmi premalo propagande za posamezne uprizoritve? Da — iz vsega tega kujejo nepoučeni recenzenti poročila, da gledališča spijo, z eno samo izjemo: mogoče tistih, ne vem že katerih, ki so nalepili letake za »stare in mlade«?
Zanimivo je tudi tole: z vsakim od treh do danes že uprizorjenih del smo gostovali tudi v Kisovcu. Dvorana nabito polna, tako da nastaja pravi drenj, ljudje navdušeni ter naročajo: »Le pridite še!« Pri nas pa? Jasno in razumljivo je, da samih »Lumpacijev« ki druge plaže ne bomo uprizarjali, četudi vemo, da polni hišo m blagajno. Iz prvih finančnih težav smo se ie nekako izkopali in te težave tudi niso ter ne smejo — vsaj pri nas ne — biti merilo za določitev igralskega programa. S trdno voljo, pa prav tako, kot mi je pred kratkim nekdo dejal: najprej s 50. pa 70 in 100 obtskovalci ter tako naprej, in ob taki skrbi pa pravilna izbira igpr: ne preveč klasičnih komedij, ne prazne bače, ampak kot do sedaj: ljudski repertoar, čimbolj približan ljudem, boljše nekaj pred njim, nikar pa ne za njim!
Nam bo to uspelo? Ali nisem s_ tako vero v obiskovalce naših dramskih predstav in s svojo razlago podoben Cankarjevemu Martinu Kačurju? Mislim, da ne. Ljudje naj vedo, in obiskovalci in tisti, ki kriti-ziraio: koliko ljubezni, koliko truda in prebedenih noči žrtvuje igralec za študij dramskega dela! Vražje se motijo, ki mi-
slijo, da se igralec pri tem tudi osebno izživlja, da ima s tem veselje in mu je v osebno zabavo, kot je zabava ribiču ribolov. Mogoče, da je komu res tako, morda igralcem tiste vrste, ki iščejo sebe v gledališču, ne pa gledališča v setai!
Noč za nočjo gre, v razdrapani garderobi, ki ji pravimo »drvarnica«, ob škripanju in pokanju prožnih desk v telovadnici, ob viku in kriku mladine, ki preskakuje konja in telovadi, ob treskanju vrat po razvlečenem ki stokrat prepihanem balkonu, tako da včasih samega sebe ne slišiš. Kar vprašajte naše soigralce, ko-IBro ur prebijemo večer za večerom v teldh pogoj Eh. In ple-ČŠJo za to? Prazna dvorana in odpovedana predstava! Zastonj si zbijal »Srebat praktfkable«, pa pleskal kulise in naravnaval reflektorje!
Pa mi je nekdo nekoč dejal: Pa se vam še izplača? Saj vidite, da ni zanimanja! Mislim, da se izplača; če se izplača drugod na periferiji našega Zagorja, se mora tudi pri nas doma — v centru. Saj naši ljudje v centru mesta vendar niso na nižji stopnji kulturne razgledanosti kot kje v naši kmečki okolici? Ali pa mar so?
In končno: recenzije o naši gledališki dejavnosti v našem časopisju, ki ne krepe, ampak bijejo.
Prvič smo zasledili nepravilno vest o našem giedaliSČ« meseca decembra, ko je kronist v listu zapisal, da je »Svoboda I* v Zagorju odprla gie-dališko sezono 22. decembra s Potrčevo dramo »Lacko h» Krefli«. Mar je kronist tudi med tistimi, ki ne obiskujejo naših predstav in sliši šele od drugih, da je zvonilo, ne ve pa, aH plat zvona k požaru a® mrliču. Naše gledališče je odprlo sezono že T. novembra s »Solo za žene«! Pred kratkim je kronist spet napisal, da naše gledališče počiva zaradi snega in mraza. Vedi vrag, zakaj sl kronist viha ovratnik tako visoko čez oči m ušesa, da ne vidi in ne sliši, da pripravljamo že četrto premiero, »Svejka«. Naj ga odviha nazaj, kajti zima že popušča in bo jug nemara le otajal kulturni led. ki je zakoval obiskovalce naših gledaliških predstav, da bodo končno le začeli polniti na*> dvorano; prepričani naj bode, da se jim bo izplačalo, da se bo naš gledališki kolektiv v svoji ifnalski prizadevnosti potrudil in da jih ne bo razočaral. kajti naše geslo je bilo hi bo ostalo:	Raje manj, pa to
dobro!
Se bodo svetila okna v temo, toda ta tema in mrak ne bosta več tako strupena, tako vsiljivo zajedljivo, žarki luči jo bodo prerezali in razprši®. Svetloba se bo razlila in v tej luči se bomo našli: igralski kolektiv, prizadevajoč si ustvariti čim popolnejšo in čistejšo umetnost, in naši ljudje, ki bodo to lepoto jemali, se z njo opajali, in že samo s tem bogato popiačevali naš trud in naše prizadevanje. Takrat pa bo obojim lepo v srcu in toplo pri duši.	F K.
>Semk Im maUol.."
Nekam težavno sem dihal, .iti v desnem žepu jopiča sem dokazilo, da primer z Ed-jT^Sboootn ;e ^ tabo »popolnoma J*!®0«, kot misli gospod Graves, dbL118 da je temen in nepro-ie i?' ® kakšni lovski nesreči rrvo* e° n* vc* govora. Toda v*Ttal setn. In ne bi mogel po-bh za*laJ- Prav gotovo je da wavno sedaj pravi trenutek, še h? g°voril in vse pojasnil. Ni t^j bl*0 za to prepozno in ne bi p. '»'ogel nihče delati očitkov, v	molčal. Vsaki stranki
k	Položaju, ki bi prišla
iznUf11’’ k* svetoval, naj se takoj jjatf Preiskovalnemu sodniku. pJ^J nisem tako svetoval sebi? ^ menoj je stal preiskovalni f-T1™, prijazen, dobrodušen s katerim sd lahko člove-Bt^govoril. Zakaj nisem tega
^^»Pod Graves je razumel Ce». .,Vzdih kot zaskrbljenost, o di n; bil v tej hiši gos poba ’ J® segel po tretjem kozarcu Ju ter nBto*u vanj pokimal Anthonyju in ie vga Plodil. »To pomaga « me £ bodril,, »to dA človeku po-
Vf»°u8e*n	1®	rekel: »Jutri
»n_-K)Tn moral vprašati, če ste gospoda Eddingtona, ste streljali. Niste ga.
»Seveda ne, gospod Graves.«
Prikimal je. »To bo vse. Hotel sem vam to povedati, da ne boste izgubili živcev Govorite malo! Odgovarjajte samo na vprašanja.«
»2ivcev ne bi izgubil, gospod Graves, vendar se vam zahvaljujem.«
Pogledal je Anthonyja »Zagonetno je, da se gospod Edding-ton ni oglasil, ko vaju je zagledal. Ogledal sem si mrliča. Ste opazili praske na čelu?«
»Da. Mislim, da jih je dobil, ko je, zadet od krogle, padel po tleh z glavo naprej.«
Gospod Graves Je zmajal z glavo. »Tega ne verjamem,« je dejal. »Zdi se mi, da se mi Je le posrečilo najti edino razlago, zakaj je gospod Eddington ležal na tleh in se prepozno dvignil. Ugotovili ste. da ni bil pijan. Toda mogoče je, da se človek v temi spotakne; ob kakšni korenini, kakšni rastlini ovijalki. Zatakne se ti noga in padeš. Ce je v takem primeru na tleh kakšen kamen, ki nanj padeš in se raniš na čelo, je mogoče, da človek dobi kakšen majhen pretres možganov Zunanja poškodba ne pove dosti o tem. Tudi pri boksarju, ki že v prvi rundi pade po tleh, ni na zunaj nič opaziti, Me razumete?«
Anthony je z zanimanjem pritrdil, »Res, gospod Graves,« je dejal, »bi bilo to edino pojasnilo za dogodek. Imate prav. Tako je bilo.«
Gospod Graves je pomenljivo pogledal mene, kakor da bi tudi pri meni iskal pritrditve za svojo razlago. Vendar sem mu samo prikimal in molčal. Najbrž sem napravil nanj s svojim zadržanjem in pomanjkanjem fantazije zelo klavrn vtis.
Ko se je gospod Graves po drugem whiskyju poslovil in sva še nekaj časa slišala ropot njegovega motorja, ki pa je počasi izginjal, se je Anthany z dolgimi koraki sprehajal po sobi sem in tja.
Med vrati se je pojavil Gor-don. »Gospod profesor Passmore je pri telefonu, gospod doktor. Ali naj zvežem semkaj?«
Anthony me je pogledal z nasmeškom in odšel iz sobe.
Gordon je hotel oditi za njim, toda zadržal sem ga. »Gordan,« sem mu dejal, ko Je stal pred menoj, in segel v svoj žep ter iz njega potegnil enega Izmed obeh gumbov iz bisernice. Pokazal sem mu nepoškodovan gumb »Kaj pravite k temu gumbu, kje naj bi služil?«
Gordon je najprej pogledal mene, nato pa gumb. »To je biseru ičast gumb, gospod doktor,« je ugotovil. »Kaj je z njim? Ali naj ga moja žena pri Sije?«
»Kam, Gordon?«
»To bi seveda moral vprašati vas, gospod doktor. Navaden,
bisemičairi gumb je; gumb, kakor jih dandanes nosijo spredaj na srajci.«
Zdelo se mi je, kakor da je besedo »dandanes« izgovoril zaničljivo. Ali je morda ta dandanes spet v duhu primerjal z lepimi časi, ko je v Benetkah nosil na svojih srajcah briljantne gumbe? »To ne more biti gumb od srajce, Gordan!«
»Ne?« Ogledal si ga je še enkrat. »Kje ste ga našli, prosim?«
In prav na to vprašanje mu nisem smel odgovoriti, »V mojem jopiču,« sem se mu zlagal.
Vrnil ml ga je. »Nič zato, gospod,« je dejal Gordon in se očitno čudil, da delam toliko prahu zaradi ničvrednega gumba. »Moja žena bo vaše srajce Po perilu skrbno pregledala.«
»To ne more biti gumb od srajce,« sem ponovil še enkrat trdovratno.
»Morda res ne, gospod doktor. Nekoliko večji je.«
»In ravno to sem ugotovil, ko sem ga primerjal z drugimi. Ali ga ni izgubila kakšna dama?«
»Dama?« Gordon je še enkrat preizkušal moj obraz. Postal Je previdnejši. »Ce sem pravilno poučen, dame ne nosijo gumbov na svojem perilu.«
»Mislim, da imate prav. Toda razmišljajva dalje. Ni nujno, da bi moralo biti ravno perilo.«
»Menite bluzo?«
»Gumb je, kakor sami pravite. nekoliko prevelik.«
»Res je tako. Potom preostanejo samo še rokavice. Gumb je
bil verjetno na kakšni rokavici. Toda — vrzite ga proč, gospod doktor! Ni verjetno, da bi ga kdo pogrešal.«
»Alj morda veste, kdo je nosil rokavice, na katerih bi gumb služil kot zapona?«
»Kratke, danes že nekoliko staromodne rokavice imajo še takšne gumbe, gospod doktor.«
Staromodne rokavice! To je bila prava beseda. Obvladal san se, da sem izglodal kolikor mogoče miren. »Vi ste predvčerajšnjim gospe Caerlon pomagali iskati rokavice, Gordon, kajne*? Se spominjate, kako so te rokavice izgledale?«
»Da,« je pritrdil. »Prav imate, gospod doktor. Gospa Caerlon je nosila takšne rokavice Bile so črne ter imele ob zapestju takšen gumb.«
Hitro sem si prižgal cigareto, da sem zaposlil svoje roke in obraz. Gordon je še čakal nekaj časa. Ker sem molčal, se je priklonil in odšel vesel iz sobe, da je bilo tega bedastega pogovora zaradi nekega nepomembnega gumba konec. Nekaj časa sem ostal še sam v sobi in razmišljal o tem. da je bila za staro damo, kot je bila Mamm, dvakratna pot od Eddingtonove hiše do Anthonyja v teku enega samega dopoldneva vendarle zelo naporna. Bilo je neverjetno, da bi Mamm svoje dopoldne pozabljene rokavice res tako nujno potrebovala, saj bi si bila svoj drugi obisk pri AnthonyJu vendar lahko prihranile z eno-
stavnim telefonskim poklicem. — Nadalje sem še razmišljeval o tem, kakšne rokavice so nosile druge dame. Nisem 6e mogel več spomniti, če so jih res kmete ★
Odšel sem v vas na pošto in poklical po telefonu Eddmgto-novo hišo. Oglasila se je Fani »Dober dan, gospodična Fani!« sem jo pozdravil in ji povedal svoje ime. »Ali hočete gospo Caerlon — toda samo njo! — prositi, da pride za trenutek k telefonu?«
Fanj mi je odgovorila, naj počakam. Kmalu nato pa je bilo slišati glas gospe Mamm. »Dober dan, gospod doktor,« je rekla. »Kaj vam teži srce?«
»Da, gospa, prav imate. Res mi nekaj teži srce,« sem ponovil njene besede. »Oprostite mi, da sem var. klical, toda govoriti moram z vami. Nekaj važnega je, gospa Caerlon.«
Za trenutek je gospa Caerlon pomišljala, in to tako očitno, kakor da bi stala živa pred menoj. Slišal sem njeno dihanje, nato pa je rekla: »Saj se bomo videli nocoj, kajne? Orione torej pri dogovoru, da prideta z Antho-nyjem danes k nam?«
»Da, gospa, orianc, kakor erao se zmenili. Toda rad bi govoril z vami na samem.«
»Mislila sem si. gospod doktor, da hočete nekaj takšnega. Tudi za to bo nocoj priložnosti dovolj.«
(Dalje prihodnjič)
^FIZKULTURA«!
Letni obračun dela
SO »Svobode" v Trbovljah
Kakor smo že na kratko po- in OLO Trbovlje, nadalje Ce-
Zimski šport v Kisovcu
V mali vasici Kisovec nad Zagorjem dela v okviru tamkajšnje »Svobode« že dalj časa tudi smučarska sekcija, ki si je z velikim trudom ob marljivem delu zgradila pod predsednikom Emi-
ročaii, je prejšnjo nedeljo SD mentarni in Rudniku Trbovlje j lom Ajtičem in s podporo tov. »Svoboda« v Trbovljah pola- i za pomoč v letu 1953. Brez te j Ladislava Gostiše lepo 35-metr-galo svoj letni obračun dela. pomoči društvo kljub vsem na- ; sko skakalnico, na kateri so že Občnega zbora sc se udeležili porom članstva ne bi imelo j lansko leto izvedli okrajno pr-številni aktivni in podporni uspehov, ki jih je doseglo. Zato , venstvo. Ta skakalnica je med
člani ter kot gost zastopnik SD »Dobrna«.
Iz poročil društvenih funkcionarjev povzemamo, da je dru-
najlepšimi v Zasavju. — Smučarska sekcija šteje sedaj 50 aktivnih članov, težave so le z dragi-
Pred
prosi vsa podjetja, ustanove in forume, da tudi v prihodnje s simpatijami spremljajo prizadevanje ŠD »Svobode« in mu j mi smučarskimi rekviziti, štvo imelo lani nekaj pomemb- j tudi letos po svojih močeh po- ■ kratkim je priredila skakalne nih uspehov. Te uspehe društvo magajo. Tajnik društva se je na- tekme za pionirje in člane, sicer ni doseglo s športnim dvi- j dalje zahvalil v imenu članstva Med pionirji stopata zlasti gom članstva in tudi ne z mno- . za delo v društvu obema pod- , v ospredje Janez Marn s sko-žičnim zajetjem mladine v dru- predsednikoma društva tov. : koma 8,5 in 9 m ter Štefan Oce-štvo — kar je negativen pojav j Francu Kralju in tov. Maksu pek z dvakratnim skokom po 9 v organizaciji — pač pa je dru- j Černetu — kot najbolj vestne- m. Med člani sta najboljša Emil štvo ustvarilo pogoje, ki bodo ga in aktivnega pa je pohvalil Ajtič s skokoma 19 in 20 m ter omogočili kvaliteten dvig šport- predsednika tov. Antona Zar- , Lado Pistotnik (18 in 17 m), nikov in uspešen razvoj dru- na, ki je bii med člani uprav- j Kisovšk smučarji bi imeli več štva — uspeh društvenega dela nega odbora najbolj agilen, če- I veseHa in vo]je za sirjenje Iepe-je namreč otvoritev teniškega sar o nekaterih posameznikih ga jn zdravega zimskega športa,
n3 JF?®°če-,trd:j;3;	,	_	^	* žal pa so nanje pozabile krajev-
Šibka točka delovanja društva ne množice organizacije, v lanskem letu je bila nogo-
igrišča, gradnja lastnega nogo metnega igrišča ter preskrba boljših društvenih prostorov. Omembe vredno je, da so člani gradili svoje nogometno igrišče brez tuje pomoči, prav tako so sami popravili teniško igrišče, ki je dalo dosti dela V društvu delujejo 4 klubi: nogometni teniški, šahovski in kegljaški. Med njimi je bil najbolj aktiven nogometni klub, ki je imel največ prireditev in je tudi najštevilnejši. Letošnje leto bo treba poživiti dele. košarkarskega kluba, ki je lansko leto zamrlo.
Po poročilu tajnika je bila iz-
metno igrišče ter neprimerni društveni prostori. Z nogometnim igriščem, ki je zasilno že urejeno, ter s preselitvijo društva v nove lokale pri »Škratu«, ki so v neposredni bližini dru-
Namiznoteniška zasavska liga
Razvoj našega alpinizma
Omenil sem že Kugyjev vzpon . je pri nas opravil veliko pio-v spremstvu naših vodnikov.! nirsko delo v gorah, postal je Toda že leta 1906. preplezajo | vidna osebnost naše alpinistike. Nemci lepo smer v Triglavski j Značilno zanj je bilo svojstve-severni steni. To je bil prvi tu- ' no gledanje na alpmizem in ristični vzpon v tej steni za do- 1 ravno tako posebna taktika mačim divjim lovcem Breginj- j plezanja. Z izredno voljo in s cem, ki je pred njimi sam pre- svojimi sposobnostm' je plezal plezal to steno. Mnoge smeri v s preprostimi sredstvi, kar je naših stenah so še pred prvo bilo zanj usodno:	leta 1924 se
vojno osvojili Nemci. Utrli so , je smrtno ponesrečil v Triglav-si svoja nota v grebenih Prisoj- ski steni — Tedaj se začne pri nika, Škrlatice, Mojstrovke, I nas uveljavljat* nov kader ple-Travnika, v Rateških Poncah, zalcev, ki je nato v dvajsetih na Mangartu, Jalovcu — sever- j letih obdelal skoro večino na-novzhodno steno te gore je pa ših sten in vrhov in tako pre-preplezal v edinstveni smeri j vzel iniciativo pred osvajalni-inž. Hom. Dalje v Triglavu, na ! mi Italijani, Nemci in Avstrijci, katerega so polagali izredno Prvi se je pojavil Joža Cop, ki važnost, kar smo potem videli je v letih 1924 do 1933 sistema-iz ostre konkurenčne borbe s tično obdelal severno steno Trt
Slovenci, ki so se krepko postavili v bran. V Savinjskih Alpah so opravili skoraj vse lažje pristope, in to v stenah Kočne, Grintovca, Skute. Štruce, Rink, Planjave in Ojstrice. Naših plezalcev je bilo v tistih letih zelo malo in se niso mogli uspešno upirati nemškim plezalcem. Edina plezalna družba so bili Drenovci, ki pa niso imeli pred seboj jasnega cilja in so bolj delali izlete kakor pa se ubadali s sistematičnim plezanjem. Plezalci omenjene družbe so preplezali nekaj smeri: Kunaver, Badjura in Brinšek. Edini človek, ki je takrat gojil sistematično alpinizem, je bil dr. Henrik Tuma. ki je res
rečena zahvala za pomoč LOMO ; Jugoslavije
V okviru zgoraj navedene lige
štvenega igrišča, je letošnje sta se prejšnjo soboto pomerili obdelal nekaj gorsk h skupin leto pričakovati večji polet dela namiznoteniška ekipa »Kemičar- z’iagti na Primorskem Znani so in več uspeha	! ja«, iz Hrasta ka in ekipa iz Lo- njegovi prvenstveni vzponi v
Po izvolitvi novega odbora ke pri Zidanem mostu. Hrastni- Kaninski grupi, dalje nad doli-so člani sprejeli razne važne čani so imeli najboljšo oporo v no Bavščice in Koritnice. On je sklepe, ki vlivajo upanje, da se Silvu Oberčkalu in Milanu Si- bil tudi prvi Slovenec ki je za bo v ŠD »Svoboda« razvijalo merlu, medtem ko je pri gostih športno delo tako, kot terja to ugajal zlasti Martin Mlinar. — lik novega fizkulturnika Titove Dvoboj obeh ekip se je končal
L. S. v prid »Kemičarja« z 9:1.
Prvi lefošnjl nastop ,,Rudar{a## -gostovanje na Hek!
Kvarner (Reka1* — Rudar 1 : 1 (0:0)
Pri nas še s<neg in zima, na Jadranu in v Primorju pa že
V prvem delu igre ni bilo | Kladivar je nastopil s pomla-uspeha na nobeni strani. V jen m moštvom, prav tako tudi drugem polčasu je pa »Rudar« Rudar. Rudar: Tauš, Hladnik, nekoliko popustil; posledica Traun, Gočnik, (Uranič), Knaus, tega je bila, da so domačini v j Sorel, Perc, Sovšek, Georgijev-
i	. .	_,__._____ 7. minuti dosegli gol. Igra je ski, Klenovšek, Opresnik.
zaM'Tanje6 nogomefa Nogome- postala zanimiva, ker _ je mo-j V začetku igre domačini takoj ^ »Rudaria« vendar \liub štvo *Ruc*arja« poskušalo igro i ostro napadejo ter že v tretji mi-
2-5“	SSUei'%., TTJgm “ EJtf MffSat
Breginjcem preplezal Triglavsko steno.
Po prvi svetovn’ vojni nastopajo v naših gorah spet tujci, tako v Julijskih kot v Savinjskih Alpah. Nemci so spet preplezali novo smer v Triglavu, tako imenovano Bavarsko smer, severno steno Mojstrovke. Italijani severno steno Špika, tako imenovano Dibonovo smer, in še drugod. Toda hkrati že izsledimo prve domače plezalce; najbolj znan med njimi je bil dr. Klement Jug Ta mož
glava, za katero so se poganjali tudi Nemci in Avstrijci Joža Čop je izvedel veličastne smeri: Gorenjsko z Ladjo, Jugovo grapo, Zlatorogove stene severno steno Široke peči v Martuljku, severno steno Sit nad Planico, Škmetarico, severno steno Male Mojstrovke, Kukovo Špico, Jalovec in na desetine drugih vzponov S svojimi dejanji je postal vodilna osebnost našega alpinizma *e daleč v poznejša leta. Njegov* soplezalci so bili: dr. Miha Potočnik, Matevž Frelih, dr Stane Potočnik, Pavla Jesihova in drugi. Neposredno z njim se v tistih letih uveljavljata pri nas tudi dve ženski, katerih uspehi so šli daleč izven naših meja: to sta bili pokojna Mira Marko Debeljakova in Pavla Jesihova Ti dve plezalki sta v desetih letih svojega alpinističnega delovanja rešili mnogo lepih in edinstvenih problemov naših gora. Najpomembnejša njuna dejanja so v Triglavu. Skalaška in Jugova smer, Skalaška in Centralna smer v Špiku severna stena Rakove Špice in Škrlatice, severna stena Velike Mojstrovke in Jalovca, Draški vrhovi in še veliko drugih. M M Debeljakova pa je izvršila še mnogo vzponov v tujini, zlasti v Zahodnih Julijcih, Dolomitih in novo, slovensko smer v Severni steni Ben-Nevisu, najvišjem vrhu Škotske (Konec sledi)
Obračun dela sindikata v Elektrarni Trbovlje
Pred kratkim so polagali obračun svojega dela v preteklem letu člani sindikalne podružnice v trboveljski elektrarni. Poleg članstva, ki se je občne-
L H ArJčetko nrvenstveTeaa usPežen- ka3« v 33 minutl 3e žogo na sredino in Dobrajc dSI-
tekmovanie S'ovensko-hrvct- »Rudar« je imel neka) kras- , pad Rudarja je preše) v ofenzivo, Ktopnik OSS Trbovlje tov. Ivan ske nogometne lir»e — Ker je nih Priložnosti, da doseže zrna- ; več nevarnih situacij pred golom y0je.
potrebne da' moštvo prične s v zaključnem delu igre, to- j Klad varja. Dosojeno 11-metrov- l Delo podružnice je bilo v mi-tekmami se je vodstvo »Ru- da žo?a je parkrat odbila ko Opresnik zastrelja. Perc do- nuiem letu na splošno zadovo-daria« obrnilo na klube izven od Prečke — Po igri, ki so jo ! seže v 28. minuti lep gol na pred. | )jiv0. Tako upravni odbor
Trbovelj. Tako je v nedeljo, j naši pokazali bi z malo	"-----v J-----------1 ’ *----------
14. t. m. revirsko moštvo odšlo , sre^e zasluzili zmago.
na Reko, kjer je odigralo tek-mo s tamkajšnjim »Kvarner- KiSdiVfir 1 Rllucir 4:2 (2:1
jem«, našim starim znancem. I ,	........	_.
J	V nedeljo je ligaško moštvo
članstva. Prav tako ni bilo rednih mesečnih sestankov članstva ter je bilo takih zborovanj lansko leto samo devet. Sindikat se je nadalje v premajhni meri zanimal za delo delavskega sveta v podjetju. Članarino plačujejo vsi redno, organizirana pa nista dva člana kolektiva.
V teku minulega leta je or-
_____	„	....___ _... ganizacija priredila več akcij,
ložek Opreinika. V drugem delu j sindikata sodeloval pri volitvah med njimi delovno pomoč pri igre je Rudar prvih petnajst ml- j v delavski svet podjetja ter pri graditvi Delavskega doma v nut v premoči, Opresnik že v sestavljanju tarifnega pravil- j Trbovljah, kjer so člani te po-
prvi minuti izenači. Igra se je v glavnem odvijala po sredini igrišča. Kladivar doseže še dva gola,
ter ogled jesenskega velesejma Tekmo je sodil Orel iz Celja i v Zagrebu. Premalo pa je sin-
sledeči SstavC	|	i ^kmo jeTodTor,
™«i*«£aU*r>=)i»yire m»rMUSV»r. i Gledalcev se je zbralo okrog 800, zelo slabo. S svojimi odločitva- | dikat delal na politično-ideolo-jan Georeijevski Terše in sodil ie °reI iz Celja.	I mi je oškodoval predvsem goste, škem izpopolnjevanju svojega
Opresnik.
Na omladinskem igrišču na Reki se je zbralo okrog 2000 gledalcev, ki so bili priča lepi In zanimivi igri. Teren je bil suh, vreme poloblačno, toplo in
nika. Organiziral je nadalje j družnice opravili 370 udami-lansko leto dve poučni ekskur- ! ških ur. Sindikat je nudil isto-ziji, in sicer obisk HC Vinodol tako pomoč terenski organiza-
Kotiček za nase pionirje
brez vetra Moštvo »Rudarja« : Dr3QI piOflirji ifl pionirko!
je napravilo na Rečane dober j	.	, . .	;
vtis; vsem je še v spominu1 . B“žaJ° se ve£f!> ^u.sin.. d"ev‘-tekma, ki je bila igrana na Re- j ko bos3e Kve?et"° v'de>‘ . d°st! ki, ko je »Kvarner« vodil s mask- b°ste ,sli Pnhodnje dni 7:0 in je »Rudar« nato v dru- na maškarado ulj pa morda sa-
gem polčasu zmanjšal rezultat F10 k sosed' ali pa na ulico, Rakar je v naš:h revnih v navadi,
februarja dopoldne v Telovadnem domu v Trbovljah.
Lahko pa vzamete gornjo sliko tud: kot slikanico. Kdor jo hoče pobarvati, lahko to napravi, nato skrbno izreže sliko iz časnika in nam jo pošlje z navedbo imena in priimka, razreda in šole, ki jo
imate v naslednjem na izbiro tri obiskuje, v našo uredništvo, ali
na 7:4.
Revirsko moštvo je tokrat dobro zaigralo. Tauš v golu je bil na mestu; od začetka nekoliko negotov, vendar je pozneje lovil žoge, ki so se . vsem zdele neubranljive. Od, branilcev sta oba igralca zadovoljila.
Knaus kot srednji krilec je pokazal, da mu to mesto leži. Od stranskih krilcev je bil Savšek boljši kot Lamovšek. Napadalna vrsta se v začetku ni znašla, toda pozneje, ko je uredila svojo vrsto, je lepo kombinirala, vendar je dala premalo odločnih strelov na gol
NAMIZNI TENIS
Proletarec — Vevče 5:5
V povratnem dvoboju zasavske conske lige, ki je bil v nedeljo, 14. t. m. v Vevčah, sta se srečali ekipi »Papirničarja« in »Proletarca« iz Zagorja. Rezultat 5:5 pomen* neuspeh za zagorske igralce Kljub vodstvu 4:0 so Zagorjan* dopustili nasprotniku, da je igro izenačil na 4:4 In uspeh celo povišal na
5:4. V odločilni igri parov pa	, .	,	.	_	,	- .
so zmagali Zagorjani in si tako Prav 4fdne maske- P« katerih pa pr.nese v našo pisarno Če bo priborili s tem še 1 točko	vara vaSe raamlce’ če bod° uteg- k*30 res leP° pobarval te tri ma-
nile, skrojijo mične maske za
] spremembo.
V predzadnji številki nam je I Deklica na sliki predstavlja
ske za pionirje, ga bomo nagra-
NAGRADNA SLIKANICA
Na nagradno slikanico v 6. številki našega tednika smo prejeli od naših pionirjev in pionirk cel kup lepo pobarvanih 6lik, ki prikazujejo tri učence, ki sede z nasmejanimi obrazi za šolsko mizico. Nekateri naših pionirjev so to slikanico celo povečali, med njimi danes spet Angela Klemen, dijakinja III. gimnazijskega razreda na Dolu pri Hrastniku. nadalje Marjanca Zupančič, učenka IV. b razreda osnovne šole Trbovlje-Vode ter Vida Grošelj, učenka l.d razreda trboveljske gimnazije. Antonija Skubic, učenka II. gimnazije iz Smartna pri Litiji ter Vili Dobrota-Gec. učenec III. razreda osn. šole Trbovlje-Vode sta pa sliko lepo pobarvala z akvarelnimi barvami. — Tudi drugi pionirji in pionirke so nam poslali pobarvane slikanice v uredništvo, nekateri celo res lepo in skrbno. Teh Je toliko, da ne moremo navesti vseh po imenu. Vsem prav lepa hvala za trud! Slikanice pionirjev bomo shranili v posebni mapi v našem arhivu za spomin na naše risarske umetnike med pionirji, ki jih je kar lepo število.
Posebna komisija, ki je pregledala in ocenila vse vposlane slikanice, je odločila, da dobi prvo knjižno nagrado za najboljšo slikanico Antonija Skubic, učenka II. razreda gimnazije iz Smartna pri Litiji, drugo
ciji SZDL ter tudi okoliškim vasem.
V diskusiji se je oglasilo k besedi več diskutantov. Po izvolitvi novega odbora so člani te sindikalne podružnice sklenili, da bodo poživili politično-ideološko delo med članstvom, da bodo aktivno sodelovali pri izdelavi novega tarifnega pravilnika in da bodo skrbeli za 100-odstotno organizacijo tega kolektiva. Prav tako Pa so sprejeli sklep, da brez privolitve sindikata ne sme biti nihče odpuščen iz službe.
Gledališče „Svoboda-Center“ v Trbovljah (Delavski dom)
bo ponovilo Klabundovo igro »Krog s kredo« v petek, 26. februarja t. I, ob pol 8. zvečer. Na to ponovitev se vabijo vsi zamudniki!
leve slike nj dobro odtisnil na papir in pionirji žal niso mogli iz obeh slik razbrati, v čem se desna slika razločuje od leve.
Kdor ima naš list še shranjen, lahko opazi, da se desna 6lika razločuje od leve v sledečem: 1. na mizi je na desni sliki ena knjiga več kot na levi sliki; 2. na desni sliki steklenička za lepilo na mizi nima čopiča; 3. na desni sliki ima skleda na umivalniku drugačen podstavek kot na levi sliki; 4. na desni sliki Je na robu mize (na desni strani moža) spodnji list položen čez gornjega, na levi sliki pa ravno obratno; 5. na desni sliki je v albumu za shranlevanje vzorcev, ki jih mož gleda s povečevalnim steklom, na levi strani albuma 7 pravokotnikov (vzorcev), na levi sliki je pa teh prn-
KINO
»SVOBODA — CENTER« V TRBOVLJAH (Delavski dom) bo predvajal ameriški film » TAJNI TOVOR « Razpored predstav bo razviden z lepakov.
KINO »SVOBODA«
V TRBOVLJAH II
ima na sporedu ameriški film
»WILLlAMSOVA KARABINKA« Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Potujoči kino Trbovlje
bo predvajal od 27. februarja
do 2. marca nemški zabavni film
„Maja v tenčici"
v sledečih krajib:
V	petek. 26. febr., ob 18. url na Kleku (Dom T. Čečeve).
V	soboto, 27. febr., ob 17. uri v Loki pri Zidanem mostu, nato pa v Zidanem mostu ob 19.30.
V	nedeljo, 28. febr., ob 10. uri dop. v Podkumu. istega dne ob 15. uri v Jagnjenici, ob 18. uri pa v Vrhovem.
V	ponedeljek, 1. marca, oh 17. uri na Mlinšah. ob 19.30 pa na Izlakah.
V	torek. 2. marca, ob 17. uri na Dobrni
KINO OBISKOVALCI POZOR!
Uprava kina »Svoboda-Center« v Trbovljah sporoča vsem, da bo kino igral odslej naprej tudi med tednom. Imel bo na sporedu dobre, že predvajane filme in tudi nekaj novih. Kot prvi bo na sporedu ameriški kriminalni film
»TRETJI ČLOVEK« v sredo 24. in četrtek 25. t m. ob 5. in 7. ur. zvečer.
Vse med tednom igrane filme bo kino predvajal po znižanih cenah: balkon po 30, parter 1. in 2. prostor pa po 25 din
Planica vabi!
V nedeljo, 14. marca, bo v Planici velika skakalna prireditev. Svojo udeležbo so prigla: li
mnogi znani inozemski skakalci
Iz Trbovelj bo vozil v Planico poseben vlak, ako se priglasi dovolj udeležencev. Zato vabimo interesente, da se priglasijo do 28. februarja t 1. :n hkrati plačajo 720 din za vožnjo in vstopnino. — Priglasitve sprejemajo: Smučarska sekcija SD »Rudar« v Trbovljah vsak dan od 17. do 19. ure v društveni sob) v Domu »Rudarja« ter TVD »Partizan« v Zagorju, Hrastniku, na Dolu, v Radečah, Litiji in Šmartnem pr. Litiji.
knjižno nagrado za lepo pobar-dili z lepo knjigo — Pozdravlje-! veno slikanico pa 1e komisija vokotnlkov samo šeet; 6. na ni in obilo veselja in zabave v ! prisodila 6-letn( deibanki Mar- desni sliki je zastor na oknu bližnjih pustnih dneh, zlasti še, ! ti Borštnar iz Trbovelj, ki lahko drugačen kot na levi sliki (raz-
dvakrat ponagajal tiskarski mlado perico, fantek zadaj je
škrat. Iz prvenstvenega dvo- učenec v slaščičarn:, drugi fant ' ker vemo, da vam bodo vaše do- dobita nagrado v našem uredni- lična vzorca blaga).
Razglas
V smislu nove uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 56/53) se bo odmerila dohodnina na dohodek od zemljišč za leto 1954 po katastru. Ker pa se stanje, ki ga izkazuje kataster, ne ujema povsod z dejanskim stanjem, pozivamo vse prizadete, da morebitne spremembe v površinah alj kulturah priglasijo pristojni občinski komisiji za korekturo katastrskega dohodka in sicer v času od 22. t. m. do vključno 8-marca t. L
Priglasitve so neobvezne, dolžni so pa priglasit: vre spremembe vsi tisti kmetovalci, ki so s spremembo površin ali kultur povečali katastrski dohodek ter se bo opustitev takšnega prt gl a-šenja štela za davčno utajo.
Opominjamo, da bodo te spre. membe veljale le za odmero dohodnine, ne pa tud: za popravek v katastru samem.
Rok priglašenja v nobenem primeru ne bo podaljšan ter se morebitne priglasitve po 8. marcu 1954 sploh ne bodo upoštevaje ! ter bo okrajna komisija priznala i za pravilne samo tiste prig.a-sitve, ki bodo vložene pravočasno in potrjene od občnske komi-sije.
Okrajna komisija za korekturo katastrskega dohodka pri OLO Trbovlje
PRODAM stroj za pletenje nogavic v brezhibnem stanju. — Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM govorice, katere sem slišala in jih govorila o Francu Imperlu n Elizabeti Brilej, kot neresnične. Zahvaljujem se, da sta odstopila o*3 tožbe. — Neža Jazbec, Hrastnik 176
OGLAS
Našla sem harmoniko; dobi se pri Jerici Zuoan, Trbovlje — Trg svobode 22.
Danes nismo prinesli nove nagradne uganke, pač pa jo bomo prihodnjič, najbrž spet kakšno
boja Proletarec : Kemičar je pa je oblečen v pajaca. Mogoče bre mamice napekle sladke kro- štvu
napravil prijateljski dvoboj, bo katera od teh treh mičnih j fe, ki j:h imajo naši pionirji tako i	to ir a i vic \
Prav tako je naDisal, da 1e mask uporabna za pionirsko ma- radi, posebno še, če so potrošeni j NAGRADNA ISKALNICA
zmagovalec pri mladincih pre- škarado, ki jo bodo imeli pionir- | s sladkorjem, znotraj pa napol- j Nagradna takalnica v 7. šte- križanko, ki so nam jih sesta- ________________________
jel pokal, kar ne ustreza res- ji, ki telovadijo pri TVD »Parti- njeni s sladko marmelado.	j vi*>i našega Vestnika se Je ort vili naši pionirji in želijo, da j rokopis ali pa prepis on stroj,
ničnosti	zan« v Trbovljah, v nedeljo 28.1	odtisu pokvarila, ker se kliše jih objavimo.
LISTNICA UREDNIŠTVA J. K., Trbovlje:	Rokopis o
tekmovanju žal nečitljiv (zlasti imena). Prosimo za skrbnejS'