(g©HMMcJJ©IEEGJLAS
Leto XLVII - št 58 - CENA 80 SIT
Kranj, torek, 26. julija 1994
Kdo naj bi bil kriv za razsulo Servisnega podjetja Kranj?
Stečaju podjetja bi se lahko izognili
Koliko so stečaju botrovala nesoglasja med tremi vodilnimi možmi, bo po vsej verjetnosti tehtalo sodišče.
Kranj, 26. julija - Zadnji finančnik v Servisnem podjetju namreč vali krivdo za stečaj na v.d. direktorja in vodjo tehnične službe, ki sta po njegovem z nestrokovnimi m nemoralnimi potezami zapravila podjetje in pognala na cesto 53 ljudi. Finančnik je
na podlagi poslovne dokumentacije in dogajanj obremenjujoči zapis posredoval SDK, UNZ in sodišču, spregovoril pa je tudi za Gorenjski glas.
Obširnejši zapis objavljamo na zadnji strani današnje
izdaje. Žal nismo uspeli dobiti komentarjev nekdanjega v.d. direktorja in vodje finančne službe. Dejala sta le, da se za stečaj Servisnega podjetja ne čutita kriva in da bosta na finančnikove očitke po časopisni objavi odgovorila na drugem mestu.
Stečajni postopek za Servisno podjetje je bil uveden 8. aprila, stečajni upravitelj je Franci Perčič. Tudi nekatere njegove poteze ima nekdanji finančnik za nezakonite. Perčič očitke zavrača. • H. Jelovčan
Več o tem na 24. strani.
Domačini prepričujejo strokovnjake
Dolinci imajo Dovžanovo sotesko
Jelendol, 22. julija - V besedilu predvidenega odloka o sprejetju ureditvenega načrta za Dovžanovo sotesko je ime soteske zapisano s črko "v", kot to zahtevajo domačini, ne pa s črko "1", ki jo predlagajo strokovne institucije. Čeprav so sestavljala dokumenta upoštevali še vrsto pripomb s prve javne razprave, tudi drugo srečanje ni minilo brez
novih predlogov za načrtovani razvoj Dovžanove soteske.
Seveda ni bilo le ime soteske edini predmet nasprotovanja domačinov. Odločno so zavrnili predvsem nameravano namestitev lesenih odbojnih ograj ob ozki, strmi in ovinkasti cesti. Predlagali so tudi skrajšanje ogledne poti in zato postavitev novega mostu med parkiriščem za avtobuse nad
Čadovljami in kapelico pod tunelom. Kot so ocenili že drugič, niso proti turističnemu razvoju Dovžanove soteske, ampak se zavzemajo obenem za razvoj celotne Doline. Opozorili so zlasti na neurejena lastninska razmerja z občino glede zemljišč, od katerih jih po njihovem prepričanju vsaj nekaj ne spada v varovano območje. Več na 3. strani! • S. Saje
Proslavljanje v Bohinjski Bistrici
Gasilci proslavili 110-letnico društva, na Brodu pa obnovo cerkve sv. Magdalene.
Bohinjska Bistrica - Z gasilsko parado, slovesnim zborovanjem in zvečer z družabnim srečanjem so gasilci v Bohinjski Bistrici v soboto sklenili praznovanje 110-letnice društva. Slovesnosti so se udeležili ugledni predstavniki gasilske organizacije, CZ in občine. Metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je v soboto tudi blagoslovil obnovljeno cerkev na Brodu ter šestdeset let staro fresko slikarja Valentina Hodnika iz Srednje vasi v Bohinju na gasilskem domu v Bohinjski Bistrici. Več na 4. strani. • A. Ž.
Na Pokalu Škofje Loke najhitrejši Robert Pinterič -
Minuli petek so številni škofjeločani na svojih ulicah pozdravili najboljše slovenske kolesarje, ki so se pomerili v dirki, ki je štela tudi za kriterij slovenskih mest. V najmočnejši kategoriji amaterjev je zanesljivo slavil Rogovec Robert Pintarič, ki je zasledovalcem "ušel" že na polovici dirke. Drugi na dirki je bil prav tako kolesar Roga Martin Hvastja, tretji pa Gorazd Stangelj iz ekipe Krke. Najboljši Savčan, Franci Pilar je v cilj pripeljal kot četrti. V ženski kategoriji je slavila domačinka Minka Logonder, na progi pa so veliko znanja pokazali tudi mladi kolesarji.Več v Stotinki. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik
Država rešuje Slovenske železarne
Jeseniškemu Acroniju dobrih 21 milijonov
Država bo 61 milijonov mark posojila Slo-venskim železarnam izplačala do leta 2002.
Ljubljana, 26. julija - Državni zbor bo še na tej seji po hitrem postopku sprejemal zakon o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in kreditov za izvedbo nujnih investicijskih del slovenskih železarn. Odločitev o sanaciji železarn je bila sprejeta marca leta 1991, mesec kasneje pa je prešlo železarsko premoŽenje v državne roke. Vlada je junija obravnavala poslovno poročilo, državni jamstveni potencial pa je bil povečan z 72 na 105 milijonov mark. Slovenske železarne so med lanskim in letošnjim marcem najele za 66,1 milijona mark posojila. 33 milijonov mark bo šlo za nabavo trajnih obratnih sredstev, 28 milijonov pa za naložbe v družbah Acroni Jesenice, Metal Ravne in Jeklo Store. Od 28 milijonov bo dobil jeseniški Acroni 21,5 milijona mark. Jeseničani bodo 4 milijone mark investirali v obločno peč, kar bo stroške proizvodnje tone jekla znižalo za dobrih 25 mark, naložba pa bo poplačana v enem letu. 2,5 milijona mark bo namenjeno naložbi v opremo stroja za kontinuirano vlivanje in v opremo za mehko sekundarno hlajenje, 15 milijonov mark pa bo vredna naložba v vročo valjamo. Država bo posojilo plačala do leta 2002, vsako leto pa bo zagotovila največ osmino potrebnega denarja. Vlada bo lahko svoj prispevek spremenila v trajni delež države v Slovenskih železarnah. • J. Košnje k
Sodobni vlaki tudi na gorenjskih tirih
Gomulkam se obeta zamenjava
Ljubljana, 25. julija - Vlak Jenbach je prvi med sodobnimi primestnimi vlaki, ki bodo preizkušeni na slovenskih progah, preden bo sprejeta odločitev o tem, s katerimi vlaki bodo Slovenske železnice zamenjale dotrajane potniške zmogljivosti.
Predstavitvene vožnje so se udeležili poleg novinarjev tudi generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Re-kar in člani njegovega kolegija. Vlak je dopoldne odpeljal z ljubljanske železniške postaje na Gorenjsko, do postaje Lesce - Bled. Vožnja z dizelskim motornim vlakom, ki je namenjen predvsem primestnemu prometu, je bila resnično udobna, pravo nasprotje tresenja v seda-
njih potniških vlakih s popularnim imenom gomulke, ki že več kot tri desetletja prevažajo po gorenjski železnici. Avstrijska vlakovna kompozicija Jenbach tip 5047 je v prometu od julija 1987 in je izdelan z diesel ali elektromotornim pogonom. Več o tem novem vlaku lahko preberete na 7. strani. • S. Vidic
NALNISK1 KLUB
486/40 že od 138.860,00 SIT -im
Gorenjska ^ Banka
* W d.d. Kranj
Banka d posluhom
Grožnja delavkam, ki ne dosegajo norme
Odstranitev je nujna
Sindikat Neodvisnost brani osem delavk Planike na Brezriici.
Žirovnica, 25. junija - Sindikat Neodvisnost bo ovadil javnemu tožilstvu direktorje, ki na nezakonit način suspendirajo delavce. Osem delavk bremiške Planike na česa, ker v treh mesecih niso dosegle norme. Direktor Planike: "Dali jim bomo Še eno priložnost"
Osem delavk Planike na Breznici pri Žirovnici že tri mesece ni doseglo norme, zato so jih odstranili iz podjetja in proti njim uvedli disciplinski postopek.
Sindikat Neodvisnost je zaradi takih in podobnih primerov nezakonitega suspenza sklical tiskovno konferenco, na kateri so dejali, da bodo do konca branili delavke Planike in dokazali, da je bil suspenz zaradi nedosegania norme nezakonit, direktorje pa ovadili javnemu tožifcu.
Delavke naj bi imele za čas odsotnosti z dela pravico do nadomestila plače, ki je enaka polovici zneska mesečne akontacije plače, ki bi jo prejela, če bi delala. Kar v konkretnem primeru pomeni, da bi dobile okoli 11 do 12 tisoč tolarjev, saj ne zaslužijo več kot 23 tisoč tolarjev.
Delavke, ki so po mnenju sindikata Neodvisnost suspendirane na način, ki ga evropska delavska zakonodaja ne pozna, saj se delavcev zaradi nedoseganja norme ne odstranjuje z dela, so vse po vrsti domačinke, zaposlene po dvajset in več let, nikoh kaznovane... Ko so prejele odločbo o suspenzu in odstranitvi iz firme, sploh niso vedele, kaj so storile. Bile so šokirane, na prvo zaslišanje disciplinske komisije pa je sindikat poslal svojo pravnico.
Za povrh vsega pa je odločba, id so jo o odstranitvi prejele delavke, vsebovala še žaljivo dopolnilo. Pisalo je: Odstranitev je nujna. Podana je ponovitvena nevarnost..." Kot da bi bile delavke, ki ne dosegajo norme, firmi nevarne...
Ko smo poklicali direktorja Planike Kranj, nam je med drugim omenil, da bodo delavkam dali še eno priložnost, če bodo v disciplinskem postopku ugotovili, da so nastale objektivne ali kakšne druge okoliščine, zaradi katerih niso mogle doseči norme... • D.S. Več na 3. strani
Tekmovanje klekljane vseh starosti na čipkarskem dnevu
Od 17. julija pa do nedelje je v Železnikih potekala tradicionalna etnološka prireditev 32. čipkarski dan, katere organizatorja sta bila Turistično društvo Železniki in mladi krščanski demokrati. Poleg kulturnega in zabavnega pro-
frama so domače klekljarice prikazovale, kako nastaja ipka. Tonika Ramovš (skrajno levo) je stara 90 let in kleklja ie štiriinosemdeset let. Nadaljevanje na S. strani • S. B., foto Lea Jeras
SLOVENIJA IN SVET
Slovenski predstavitveni dokument v NATU
Bruselj se bo sedaj odločal
Slovenija je med prvimi od podpisnic osnovnega sporazuma o partnerstvu za mir predložila vodstvu Nata obvezni predstavitveni dokument.
Ljubljana, 26. julija - Predstavitveni dokument je namestniku generalnega sekretarja Nata Sergiu Balanzinu izročil naš veleposlanik in vodja misije pri Evropski uniji v Bruslju dr. Boris Cizelj. To dejanje je pomembno za dolgoročno sodelovanje in vključevanje v to vojaško zvezo. Predstavitveni dokument je obvezen po podpisu osnovnega sporazuma o Partnerstvu za mir, kar je Slovenija storila marca, predstavitveni dokument pa je izročila med prvimi od podpisnic tega sporazuma. Naša država računa, da bo Nato z nami sklenil poseben sporazum, kar je že storil s Poljsko. Natovi strokovnjaki in anali t i bodo sedaj pregledali naš predstavitveni dokument, program dvostrankega sodelovanja pa mora tako, kot je v tej severnoatlantski vojaški zvezi navada, potrditi svet Nata. Iz Bruslja je slišati, da so prve ocene naše predstavitve ugodne in da utegnejo biti že jeseni naši vojaški predstavniki povabljeni na večje vojaške vaje v okviru Partnerstva za mir, ki so napovedane na Nizozemskem in na Poljskem. Dobili naj bi možnosti sodelovanja v Natovih izobraževalnih programov in študijskih obiskov. Za Slovenijo je tudi pomembno, da je našega veleposlanika sprejel eden od vodilnih mož Nata, namestnik generalnega sekretarja.
Zamejski Slovenci
VBilčovsu končno dvojezičnost
Kot poroča Naš tednik iz Celovca, se v Bilčovsu počasi le uveljavlja dvojezičnost. S politiko majhnih korakov so uspeli postaviti tri dvojezične krajevne napise oziroma kalipote v Velinji vasi, Zelučah in Stranjah.
Ker je v Bistrici pri Pliberku odstopil dolgoletni podiupan in zavzet slovenski politik Jože Partl, je bil za novega podžupana izvoljen Andrej VVakounig, vodja koroške Enotne liste, edine politične stranke Slovencev na Koroškem.
Slovenci na Koroškem želijo čim več dvojezičnih otroških vrtcev. Marsikje bi jih lahko imeli, vendar manjka slovenskih vzgojiteljic. V tem primeru so krivi Slovenci sami, ker deklet ne usmerjajo v te poklice, še največ krivde pa je na politikih na Koroškem, ki nasprotujejo uvajanju dvojezičnih vrtcev ali oddelkov. Kljub temu, da je urad zveznega kanclerja obljubil financiranje dvojezičnih vzgojiteljic.
Na pragu svetovne trgovinske organizacije
Na pogovorih in pogajanjih o vstopu Slovenije v GATT, ki se bo po novem letu imenovala Svetovna trgovinska in carinska organizacija, se je kar precej časa zapletalo, sedaj pa se je končno le premaknilo. Na zasedanju sveta Gata v Ženevi so brez pripomb sprejeli zaključno poročilo o pogajanjih med članicami Gata in Slovenijo. Sam sprejem v svetovno trgovinsko in carinsko organizacijo je samo še formalnost. Slovenija ima možnosti, da tako postane ustanovna članica Svetovne trgovinske in carinske organizacije WTO, ki bo začela delovati v začetku prihodnjega leta. Pogajanja so se začela že leta 1992. Tako dolgo so se vlekla zato, ker se je bilo treba posebej dogovarjati z Združenimi državami Amerike, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Sporni sta bili stopnja in zaščita kmetijskih pridelkov. Za dokončen sprejem Slovenije mora glasovati dve tretjini članic Gata, to je najmanj 84 držav. • J.Košnjek
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Vaša hišna številka in Gorenjski glas
Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ
še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, Če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + Številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdruŽinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado.
Nasledstvo Službe družbenega knjigovodstva razburja poslance
Opozicija ne verjame vladi
Državni zbor pretekli teden kljub dvodnevni razpravi ni sprejel zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Opozicijski poslanci so iz protesta zapuščali dvorano.
Ljubljana, 22. julija - Če je
bilo že pri sprejemanju zakona o računskem sodišču, ki bo začelo delovati v začetku prihodnjega leta, precej vroče, je sklepna obravnava zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, dosegla vrelišče. Državni zbor zakona pretekli teden ni uspel sprejeti, zato se ga bo ponovno lotil ta teden, ko bo nadaljeval sejo. Opozicijski poslanci iz Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke, Slo-venseke nacionalne desnice in Samostojne poslanske skupine, so iz protesta zapuščali dvorano. Predvsem opozicija ne verjame vladi oziroma vladni koaliciji, da so nameni novega zakona pošteni, da predvsem liberalna demokracija nima namena zdrušiti sedanjega vodstva Službe družbenega knjigovodstva in da se po novem letu proces revizije lastninske-
Obrtni listi
Obrtni zakon določa obrtno in obrti podobno dejavnost. Kaj je katera, bo določeno z listama A in B obrtnih dejavnosti. Na listi A so vpisane gradbene in finalne dejavnosti (zidarji, pečarji, betonerji, tesarji, kamnoseki, dimnikarji, restavratorji itd.), kovinske dejavnosti (kovači, ključavničarji,strugarji, kleparji, finomehaniki, razni instalaterji, graverji, galvanizerji, nožarji, zlatarji, avtoličarji, varilci, plastiki itd.), lesne dejavnosti, oblačilne, tekstilne in usnjarske dejavnosti, prehrambene dejavnosti, dejavnosti za zdravstveno in telesno nego ter kemične dejavnosti in dejavnosti za čiščenje (optiki, zobni tehniki, frizerji, kozmetičar ji), steklarske, papirne, keramične in druge dejavnosti, koncesionirane dejavnosti (puškarstvo) ter drugo (cvetličarji, aranžer ji in vrtnarji). Na listi B so obrti podobne dejavnosti z gradbenega in finalnega področja (postavljanje odrov, asfalterji, hidrotehniki, polagalci estri-ha), kovinarska dejavnost, lesne dejavnosti (izdelovalci cokl, klad, dog, lestev, dežnikarji, skodlarji, košarji, pletarji, Žagarji itd.), oblačilne in druge dejavnosti , podobno kot na listi A. Na listi B pa so razne druge servisne dejavnosti, prometne dejavnosti (taksisti, prevozniki) ter dejavnosti s področja gostinstva in turizma.
Obletnica odkritja orožja na mariborskem letališču
Kdo je pobral denar
Ljubljana, 22. julija • Pretekli teden je minilo eno leto od odkritja orožja na mariborskem letališču. Sodna razprava na mariborskem sodišču Še ni končana, ustrezna parlamentarna preiskovalna komisija pa zadnje tedne tudi ni odkrila kaj bistveno novega. Za zdaj se je pokazalo, da orožje ni bilo namenjeno "prevratu ali državnemu udaru" v Sloveniji, kar so nekateri na veliko vpili in niso delali pretirano dobre usluge državi, ampak Bosni in Hercegovini. Slovenski državni vrh je vedel za pomoč Bosni in orožje, ki je sedaj v Sloveniji, ni slovenska, ampak bosanska last. Ob obletnici afere je najpogostejše vprašanje, kdo je pobral denar od orožja, ki je Šlo preko Slovenije v južnejše republike. V parlamentarni razpravi smo slišali, da ga v državnem proračunu ni bilo.
Janez Janša vztraja,da je šlo za nečedne pose le in ga moti, da v to zadevo niso bili vkjljučeni pristojni organi, med njimi obrambno ministrstvo. Združena Usta socialnih demokratovočita državi in vladi, da pred enim letom ni odgovorila na 27 vprašanj o problematiki trgovine z orožjem v Sloveniji. Če bi se tega takrat lotili, bi vsi kasnejši zapleti odpadli. Liberalna demokracija pa bo terjala preverjanje seznamov orožja bivše JLA in naše vojske ter zaprosila za mnenje najodgovornejše iz državnega političnega in finančnega vrha. * J.Košnjek
ga preoblikovanja, ki je sedaj domena SDK, ne bo ustavil. Vladna koalicija doživlja očitke, da začenja s kadrovs-
ko čistko, začenši pri Janši, Petanu na televiziji in sedaj pri vodstvu Službe družbenega knjigovodstva. Vladajoča koalicija naj bi s tem želela prikriti nečedne posle, v katere naj bi bili vpleteni nekateri njeni člani in funkcionarji, blokiran pa naj bi bil tudi proces revizij. Medsebojna pojasnjevanja in prepričevanja niso zalegla in v petek opoldne, ko je bil državni zbor komaj še na meji sklepčnosti, je bilo odločanje prekinjeno. Nadaljevalo se bo ta teden.
Bližje obrtnemu zakonu
Pretekli teden je bila opravljena druga obravnava predloga obrtnega zakona, ta teden pa naj bi bila na dnev^ nem redu še tretja, tako da naj bi Slovenija še pred parlamentarnimi počitnicami dobila pomemben zakon. V drugi obravnavi je bilo največ dvomov, kolikšno pristojnost naj ima obrtna zbornica. Zmagali so tisti, ki so menili, da ji je treba zaupati in ji dati več pristojnosti. Tako imajo urejeno tudi na tujem. Poslanci so tudi sprejeli dopolnili, da bo obrtnik lahko prodajal tudi blago, ki ga sam opravlja pri svoji dejavnosti, vendar bo moralo biti to zapisano v obrtnem dovoljenju. Dosedanja razprava kaže, da pri dokončnem sprejemanju obrtnega zakona ne bo večjih težav. • J.Košnjek
Državni zbor je sprejel
Zakon o grbu in himni
Državni zbor je pretekli teden sprejel Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Zakon določa, da je slovenska narodna zastava belo - modra - rdeča, razmerje med širino in dolžino pa je ena proti dve. Slovenska himna pa je sedma kitica Prešernove Zdravljice v uglasbitvi Stanka Premrla. Določeno je, da mora biti slovenska zastava v primerih, če je izobešenih več zastav, na častnem mestu v sredini. Poškodovane ali za izobešanje neprimerne zastave je prepovedano uporabljati. Zastava se izobesi 8. februarja, 27. aprila, 1. in 2. maja, 25. junija in 26.
decembra, na dan samostojnosti. Zastava se uporablja, piše v zakonu, ob uradnem slovesu predsednika države, predsednika državnega zbora oziroma sveta, če ta odhaja ali se vrača iz tujine, ob prihodu ali slovesu tujega državnika, na dan žalovanja, ki ga določi vlada, razen tega pa ob raznih mednarodnih srečanjih, praznikih lokalnih skupnosti, na javnih manifestacijah ter na poslopjih, kjer imajo sedeže državni organi.
Z grbom in zastavo so tudi označena prevozna sredstva predsednika države, vlade, državnega zbora in državnega sveta. • J.K.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Slovenska desnica
Kje so partijski arhivi
Ljubljana, 20. julija - Slovenska desnica v pismu, ki ga je podpisal dipl. inž. Vitomir Gros, ugotavlja, da so na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji pa tudi na Poljskem in še posebej v nekdanji Vzhodni Nemčiji kot prvo dejanje demokratične preobrazbe uredili vprašanje arhivov tajnih služb. Z ustrezno zakonodajo so uredili tudi vprašanja partijskih arhivov in vprašanje identitete in kontinuitete glede partijskega premoženja. Zakonsko so uredili tudi pravico nosilcev komunističnih režimov do javnega političnega delovanja. Pri nas se to ni zgodilo. Usoda partijskih in udbovskih arhivov je še vedno neznana, zakonsko še ni urejena pravica oziroma prepoved nosilcem komunističnih režimov do javnega političnega delovanja, še vedno ni urejeno vprašanje partijskega premoženja. Z arhivi in podatki se celo manipulira. Slovenska desnica za zavzema za takojšen sprejem ustrezne zakonodaje. Ob tem vprašanju bo potekala tudi ločnica med demokratičnimi in nedemokratičnimi političnimi strankami. SD podpira tiste, ki samoiniciativno zbirajo domnevno uničeno udbovsko in partijsko dokumentacijo in protestira zoper parolo, da smo vsi nekako sodelovali s komunističnim režimom. SD ugotavlja, da so nosilci komunističnega režima poskrbeli predvsem za izginotje ustreznih arhivov vodilne nomenklature, seznami manj pomembnih udbovcev in plačevalcev partijske članarine pa so prav lahko dostopni. Vse skladno z načelom, da je pomembna brezmadež-nost in lepa bodočnost voditeljev, njihovi hlapci pa naj nosijo posledice. * J.K.
Narodna demokratska stranka
Nujen je novi Demos
Ljubljana, 22. julija - Tako sta na petkovi časnikarski konferenci povedala predsednik in podpredsednik Narodnih demokratov Slovenije Marjan Vidmar in Florijan Bulovec Liberalna demokracija natika slovenski demokraciji zanko za vrat, zato se morajo vse demokratične stranke upreti novemu totalitarizmu. Izstop narodnih demokratov iz krščanske demokracije je bil utemeljen. Liberalna demokracija dobiva v sodelovanju z Združeno listo in ob ministriranju krščanskih demokratov vse vzvode oblasti v svoje roke. Prvi je moral oditi obrambni minister Janez Janša, nato direktor RTV Žarko Petan, nadaljevanje scenarija pa je čiščenje Službe družbenega knjigovodstva ifl zavzetje ustavnega sodišča kot moteče ustanove. Državni zbor se spreminja v centralni komite. Združitev z Narodno stranko je nadomestila odpadnike, ki so zaradi oblasti in funkcij ostali v krščanski demokraciji. Ce že ne bi bilo trdnejše povezave, bi tudi ohlapnejša zveza narodnih demokratov, socialdemokratov, ljudske stranke in krščanskih demokratov obrnila razvoj dogodkov v Sloveniji v demokratično smer, so dejali. • J.K.
Demokratska stranka Slovenije
Velika moč izvršne oblasti
Ljubljana, 22. julija • Demokratska stranka Slovenije ugotavljat da si izvršna oblast iziroma vlada vedno bolj podreja vse vzvod« oblasti. Kot primera navajajo Demokrati, predlagana zakona 0 Agenciji za plačilni promet in računskem sodišču. Ugotavljajo tudi, da vlada predlaga zakone, v primeru, če se izkažejo z* neuspešne, pa vali krivdo na poslance državnega zbora.
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svetu: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Mark" Valjavec / Odgovorna urednica: lxopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jote Kosnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava ta tisk- Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DKI.O • TCR, Tiak časopisov in revij, l.jubljan*
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: / IJred^Jitvo, aaročmiie, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, lelefai: luMl / Mali oglasi: telefon: 211-444 - sprejemamo neprekrnjeno^ ur dnevno na avtomaUkcm (HlmnikV. urVdne'ure:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /.a tujino: letna naročnina 140 DFM Oglasne »toritvr p'
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v cent Časopisa (mnenje RMI 23/27-92). CENA IZVODA: 80,00 SIT.
KRANJ
Predsednik Obrtne zbornice Jesenice protestno odstopil
Obrtna zbornica Slovenije se posmehuje
Jesenice, 25. julija - Obrtna zbornica Slovenije je v svojem glasilu posmehljivo namigovala, da jeseniški obrtniki pravzaprav ne morejo praznovati 40-letnice, ker naj bi bilo prvo obrtniško društvo ustanovljeno v Ljubljani. Iz protesta zaradi nekorektnosti krovne organizacije do zgodovine jeseniškega obrtniškega združenja je odstopil predsednik Leopold Zupančič.
Jeseniški obrtniki so pred nedavnim slovesno in z zanimivo obrtniško razstavo prazno-vali 40-letnico svoje ustanovitve. Ni moglo biti sporno, da edini v Sloveniji praznujejo 40-letni jubilej, saj hranijo odločbo, na osnovi katere je Okrajni ljudski odbor Radovljica • izpostava Jesenice dovolil 26. aprila 1954 ustanovitev in delovanje Obrtniškega kulturnega društva s sedežem na Jesenicah in potrdil pravila o delovanju društva, ki so bila pogoj za izdajo odločbe. Obrtniki hranijo v svojem arhivu vse dokumente o prvih letih delovanja obrtniškega društva na Jesenicah, ne nazadnje pa se ustanovitvenih let in težav, ki so jih imeli z oblastjo, spominjajo starejši jeseniški obrtniki.
Kot strela z jasnega pa jih je minuli teden presenetila opazka v njihovem glasilu. V glasilu
Obrtne zbornice Slovenije so v sicer korektnem poročilu o praznovanju 40-letnice obrtništva na Jesenicah zapisali tudi tole:
".„kateri datum so Jeseničani vzeli za svoj rojstni dan, nam ni znano, saj v obrtniški zgodovini sicer velja, da je bilo prvo društvo obrtnikov, iz katerega so zrasle današnje obrtne zbornice, ustanovljeno 27. marca 1968 - torej pred. 26 leti • v Ljubljani..."
Jeseniški obrtniki - na Jesenicah jih je okoli 400 • so najprej z začudenjem, nato pa z vidnim ogorčenjem sprejeli opazko v njihovem lastnem glasilu, nato pa je po temeljitem premisleku in po razpravah na izredni seji izvršnega in nadzornega odbora Obrtne zbornice Jesenice odstopil predsednik Obrtne zbornice Jese-
Predsednik je pred svojim protestnim odstopom Obrtni zbornici Slovenije tudi poslal sporočilo, da je bila pred praznovanjem 40-letnice na Jesenicah Obrtna zbornica Slovenije seznanjena z odločbo in se je strinjala, da je odločba dokaz za praznovanje tako visoke obletnice. Jeseničani razpolagajo z zadostnimi dokazi, da so bih kot društvo ustanovljeni pred štiridesetimi leti in da sta bila Obrtno združenje in kasneje Obrtna zbornica pravna naslednika Obrtniško kulturnega društva.
Leopold Zupančič meni, da bi jih morala Obrtna zbornica prej opozoriti, če je bilo karkoli spornega, ne pa zdaj oporekati jubileja, ki so ga praznovali na Jesenicah.
Vsekakor je več kot nenavadno, da se Obrtna zbornica Slovenije natak način norčuje iz območne organizacije. Namesto da bi bili še posebej v Obrtni zbornici Slovenije ponosni, da njihova območna organizacija praznuje tako visoko obletnico in da so obrtniki nekje kljub vsem pritiskom oblasti, ki obrt-
ništvu nikoh ni bila naklonjena, vztrajali in se znah povezovati ter organizirati kar štiri desetletja, taista zbornica oporeka organizaciji njeno zgodovino. Vrh vsega pa podučuje, da je bilo prvo društvo obrtnikov ustanovljeno v Ljubljani. Mar manjka le še to, da se na "nekih" železarskih Jesenicah obrtništvo že ni moglo razviti in delovati in da si začetke organiziranega obrtništva lahko pripiše le m samo Ljubljana?
Ogorčenje jeseniških obrtnikov je upravičeno tudi zato, ker okoli 400 obrtnikov plačuje Obrtni zbornici Slovenije po 13 nemških mark mesečno, seveda v tolarski protivrednosti in torej za razne zbornične stroške letno prispevajo več kot 5 tisoč mark Zato proti takinemu načinu in izničevanju 40-letnice društva s strani lastne jim stanovske krovne organizacije najostreje protestirajo - kot konkretni izraz protesta in nekorektnega odnosa Obrtne zbornice Slovenije do zgodovine jeseniškega obrtništva pa je tudi odstop dolgoletnega in prizadevnega predsednika Obrtne zbornice Jesenice Leopolda Zupančiča. • D.Sedej
Sindikat Neodvisnost brani osem delavk Planike na Breznici
" Odstranitev je nujna ... "
Sindikat bo ovadil javnemu tožilcu direktorja Planike zaradi nezakonitih suspenzov delavk.
Žirovnica, 25 julija- KNSS -Neodvisnost je javnost opozoril na številne primere nezakonitih suspenzov, predvsem in konkretno pa na suspenz osmih delavk iz Planike Kranj, obrata na Breznici pri Žirovnici.
Pogovarjali smo se s predstavnico sindikata Neodvisnost Mileno Koselj • šmit, ki je skupaj z drugimi člani Neodvisnosti že večkrat opozarjala na nezakonite suspenze del av-cev z delovnih mest. Pravi, da se take in podobne nepravilnosti ne dogajajo le v Planiki Kranj, obratu na Breznici, ampak tudi v Elmontu Bled, Hotelu Ribno, Hotelu Grajski dvor in v nekaterih delih Železarne.
Suspenz osmih delavk iz obrata Planike na Breznici opisuje takole:
Uvajam postopek in odstranjujem!
Osem delavk - vse so domačinke iz jeseniške občine, zaposlene tudi dvajset in več let v Planiki na Breznici - je dobilo v roke nekakšno odločbo o odstranitvi z delovnega mesta. Glavni direktor je na predlog vodje proizvodnega oddelka športne obutve uvedel odstranitev z dela in disciplinski postopek zaradi domnevne hujše kršitve delovne obveznosti. V tej "od-stranitveni odločbi" pravi takole: "...Če delavec tri mesece zaporedoma na enakih ali podobnih delih iz neopravičenih razlogov ne dosega rezultatov, tako, da doseg norme znaša v povprečju manj kot 90 odstotkov oziroma je njegova delovna uspešnost tri mesece zaporedoma na najnižjem nivoju, se uvede disciplinski postopek. Take odločbe odstranitve, ki so veljale od 11. julija dalje do dokončnosti disciplinskega postopka, so dobile delavke, ki so v povprečju, recimo, dosegle 80 odstotkov norme."
Delavke naj bi imele za čas odsotnosti z dela pravico do nadomestila plače, ki je enaka polovici zneska mesečne akontacije plače, ki bi jo prejele, če bi delale. V njihovem primeru to znaša okoli
Delavkam bomo dali še eno priložnost
Poklicali smo direktorja Planike Kranj Božidarja Meglica, ki ob primeru osmih suspendiranih delavk brezniske Planike pravi:
"V vseh naših šestih obratih Planike smo imeli več primerov, ko delavci po več mesecev niso dosegli norme ta
£>vsod smo delavce najprej opozorili Tako je bilo rodi na resnici, kjer se je od 36 takih delavcev m delavk večina bistveno popravila, osem delavk pa je le rum rej dosegalo normo med 60 in 80 odstotki Zato, ker te delavke niso dosegle norme, je skupen uspeh obrata nižji in so imele ostale delavke rudi nekaj nižje plače.
Za teh osem delavk na Breznici smo uvedli disciplinski postopek, ki naj bi vsak primer delavke posebej obravnaval. Sindikat Neodvisnost se je legitimno vključil v zaščito delavk.
Ko smo direktorja Meglica vprašali, če se mu zdi formulacija na odločbi o odstranitvi delavk z dela, glasi se: "Odstranitev je nujna. Podana je ponovitvena nevarnost" za delavke žaljiva, je odvrnil, da je taka formulacija v pravilniku, ki obsega še vrsto drugih kršitev delovnih dolžnosti.
Direktor še poudarja, da s pridnimi delavci, ki so v ogromni večini, takih postopkov pač ni potrebno izvajati
zastopstvo našega sindikata. Izkazalo se je, da v disciplinskem senatu ne sme biti mojstrica ali delovodkinja, saj lahko nastopa le kot priča; prav tako se je izkazalo, da ni pravih pooblastil, da so delavke dobile vabilo na disciplinsko zaslišanje 20. julija, rok za pritožbo pa je potekel šele 23. julija... In ne nazadnje: sindikat želi zvedeti, na osnovi česa so sestavljene norme in kako je mogoče, da je iz pačilnega listka razvidno, da so plačane le za sedem ur in 1 in ne za osemurni delovni
pol čas
11.000 tolarjev, saj ne zaslužijo več kot 22 do 23 tisoč tolarjev. Hujša kršitev naj bi bila razvidna iz poročila vodje proizvodnje športne obutve, v disciplinskem postopku pa naj bi bile vse dejanske okoliščine podrobno raziskane.
Način suspenza presega vse meje
"In zdaj še unikum, ki nima primera v evropski zakonodaji, saj se delavcev zaradi nedoseganja norm ne suspendira, saj ni humano,"pravi Milena Koselj -Šmit. " V tej odločbi dobesedno piše: "odstranitev delavke je nujna. Podana je ponovitvena nevarnost. Kljub razgovorom in opozorilom, na strani delavke m pripravljenosti za marlii-vejše delo." Se pravi: delavke je zaradi ponovitvene nevarnosti treba odstraniti z dela... Saj to je nezaslišano: najprej jih zaradi nedoseganja norme pošljejo na disciplinsko, nato pa še žalijo, da jih je zaradi neke "ponovitvene nevarnosti treba odstraniti..."
Ob vsem tem 95. člen Zakona o delovnih razmerjih izrecno govori, kdaj se delavca začasno odstrani z dela: če bi zares
ogrožal življenja, proizvodnjo, .ne pa zaradi nedoseganja norme! Ti suspenzi ne Te po svoji aroganci, ampak tudi nezakonitosti in večkratnemu kršenju postopka presegajo vse meje!
Sindikat Neodvisnost je direktorja Planike najprej opozoril na nezakonite suspenze. Direktor je po premisleku sklenil, da jih ne bo preklical in začel se je disciplinski postopek, v katerem so imele suspendirane delavke pravno
Nekatere delavke sploh niso vedele, zakaj so suspendirane: nekatere delajo dvajset in več let, veljajo za zelo delavne, niso bile en sam dan v bolniški, nikdar niso bile kaznovane, malicajo kar pri stroju v delavnici, ne kadijo... Da pa se v Planiki dela kot robot, da se lovijo delovne minute, pa vedo le tisti, ki so tam zaposleni.
Sindikat Neodvisnost bo v tem primeru vztrajal: "... direktorja bomo ovadili javnemu tožilcu, prav tako pa je o nezakonitih suspenzih obveščena javna pravobranilka. Ne smemo dovoliti, da se na ne samo nezakonit ampak tudi nehuman in ponižujoč način hočejo znebiti presežkov. Radi bi jih vrgli na cesto brez odpravnine." • D.Sedej
Kje avtocesta?
Domžale, 25. julija - Izvršni svet občine Domžale ugotavlja, da je treba odsek Depala vas - Črnuče takoj urediti v štiripasovno cesto, hkrati pa sanirati ostale odseke magistralke v občini na vzhodni povezavi t Ljubljano. Promet v tem delu je namreč že na meji prometnega infarkta. Razmere pa bodo postale nevzdržne z gradnjo avtocest na kamniškobistriškem območju, kjer je 75 tisoč prebivalcev. Izvršni svet bo v začetku avgusta odločal o koridorju bodoče avtoceste in ga posredoval v potrditev občinski skupščini. Da bi bila odločitev vsestransko usklajena in strokovno utemeljena, pa bo v četrtek, 28. julija, ob 14. uri v dvorani občinske skupščine Domžale javni strokovni sestanek. Izvršni svet pa vabi tudi vse občane, da sodelujejo pri obravnavi s svojimi mnenji Gradivo o koridorjih avtoceste je predstavljeno v knjižnici Domžale in bo na ogled do 18. avgusta. ♦ A. Ž.
Domačini prepričujejo strokovnjake
Dolinci imajo Dovžanovo. ne pa Dolžanovo sotesko
Razprava o ureditvenem načrtu za sotesko je spomnila, da se je lastnik zemljišča pisal Dovžan.
JefendoL 22. julija • Ker je prva javna razprava o ureditvenem načrtu za sotesko nasuta preveč pripomb, so sestavljala dopotnOi gradivo In ga vnovič obravnavali z domačini, tako kot Dolinci nasprotujejo vsiljenemu imena Dolžanova soteska, ne »prejemajo omejevanja vseh gospodarskih dejavnosti na račun turoma. Izdelovale eni načrta predlagajo skrajšanje poti skozi soteske, občinskemu vodstva pa več posluha sa njihove osnovne potrebe*
Blizu dvajset domačinov se je zbralo v krajevnem domu v Jelendolu na drugi razpravi o ureditvenem načrtu za Dovžanovo sotesko. Z dokumentom, ki naj bi ga v tržiški občini kmalu uveljavili z odlokom, se že kar nekaj časa ukvarja Razvojni zavod iz Domžal. Dodobra gaje pretresel tudi odbor za Dovžanovo sotesko, vendar je ostalo še kar nekaj odprtih vprašanj, na katere so opozorili prebivalci Doline in Jelendola.
Sna njihovih glavnih zahtev se je nanašala na postavitev kovinskih odbojnih ograj ob cesti namesto lesenih; če bo na razpolago denar, pa nh lahko oblečejo v les. Ponovno so zahtevan tudi popravilo okrušenega okna v cestnem tunelu, kar se le pripravlja, pa postavitev proupUznih zaščit in obnovo cestišča od CadoveU proti soteski Dokazovali so Še, da j* tlakovanje okotice geološkega stebra nesmiselno, ker bi pozimi oviralo pluženje obračališča za avtobus, za bližnji most pa so predlagali, naj bi bil nov dovolj širok za traktorski prevoz.
Med drugo razpravo se je ponovno vnela polemika med domačini in mnenji strokovnjakov o imenu soteske. Ker se je lastnik parcele prvotno pisal Dovžan in so sami vedno govorili o Dovžanovi soteski so tudi tokrat sodili, da bi kazalo upoštevati njihovo mnenje. Zanimali pa so se tudi za možnosti prenove vodovodov in rekonstrukcije nekdanje žage v muzej, kar je dovoljeno, pa za gradnjo novih objektov in postavitev malih vodnih elektrarn, kar v zaščitenem območju ni dopustno. Največ nejevolje, ki se je vlekla od začetka do konca srečanja, so izrazili odtoka o razglasitvi Doižanove soteske za naravni spomenik iz leta 1988, po katerem naj bi zajeli preveč parcel v zavarovano območje. Terjali so tudi da občina Tržič končno poskrbi za vpis zavarovanih parcel v katastru.
Ob pregledu predvidenega poteka urejanja soteske so se najprej vprašali, od kod bodo vzeli denar za uresničitev vseh načrtov; še posebej zato, ker namerava občina vložiti denar najprej v iniormat/vni center na Slapu, višje, v Čadovljah pa naj bi uredili Se tak center za Dovžanovo sotesko. Kot so predlagali domačini, naj bi ogledno pot v sotesko skrajšali s postavitvijo mostu med parkiriščem in kapelico, najprej pa naj bi obnovili most pri geološkem stebru in uredili njegovo okolico. Sele nato naj Bi urejali parkirišče, oznake, informativni center in druge načrtovane novosti Pri marsikaterem od teb del biseveda lahko sodelovali tudi Dolinci, so menili udeleženci srečanja v Jelendolu. • Stojan Saje
Nova vojaška poveljnika
Jože Hudobivnik Jakob Vidic
Kranj, 25. julija • V 310. učnem centru v Kranju so ob prihodu devete generacije vojakov na služenje vojaškega roka zamenjali častnike na najodgovornejših delovnih dolžnostih. Novi poveljnik centra je postal major Jože Hudobivnik, ki je bil v centru od vsega začetka pomočnik poveljnika za zaledje. Prejšnji poveljnik centra polkovnik Jakob Vidic je odšel na Bohinjsko Belo, kjer poveljuje tamkajšnji gorski enoti. * S. Saje
Društvo obrtnikov Kranj Komisija za delovna razmerja DS
objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas Pogoji:
- višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj oz. srednješolska izobrazba in najmanj osem let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
- vozniško dovoljenje B kategorije
- poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o Izpolnjovnaju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov: DRUŠTVO OBRTNIKOV KRANJ, Komisija za delovna razmerja, Ukozarjeva 1, s pripisom "ZA RAZPIS".
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva izbire.
KUHINJE IZ UVOZA
Pokličite
r
Ptrgovina
TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Bitnici 81
POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
064/403-871
Moč odločanja
V radovljiški in škofjeloški občini le nekaj časa potekajo priprave za določitev prostora, kjer naj bi za prihodnjih nekaj deset let uredili odlagališče za komunalne odpadke. Strokovno raziskovanje na podlagi tako imenovanih izločilnih kriterijev je razdeljeno na več delov. Po tretji fazi naj bi prišli "na vrsto tudi" občani oziroma krajani na območjih, kjer so strokovne ocene pokazale motne lokacije.
Ko so o tem izvedeli v Poljanah v škofjeloški občini, so v krajevni skupnosti Poljane v vodstvu le pri drugem delu strokovnega postopka v vodstvu KS opozorili občinske organe, da brez njihove odločitve ne bo šlo. Za motno lokacijo (eno od večih v občini) na svojem območju so odločno in odkrito rekli NE.
V radovljiški občini so pri strokovnem delu iskanja molnih lokacij le dlje, kot so bili ob reagiranju krajevne skupnosti Poljane v škofjeloški občini. Če izvzamemo nedavni zbor krajanov v KS Ljubno, ko je le eden od krajanov vprašal, kaj je res o motnem odlagališču odpadkov na njihovem območju, do zdaj posebnih razprav ni bilo. Zanimivo pa je, da tudi pri opredeljevanju oziroma odločanju v treh krajevnih skupnostih, kjer so motne lokacije, vsaj za zdaj ne razmišljajo o širših zborih krajanov, marveč le o oljih razpravah krajanov v blilini lokacij. • A. Žalar
Šest možnih odlagališč
Radovljica, 25. julija - Predsednik IS radovljiške občinske skupščine Jože Resman ie v četrtek s strokovnimi službami in predstavniki JP Komunala seznanil predsednike krajevnih skupnosti v občini, da že osem mesecev v občini potekajo priprave na opredelitev lokacije bodočega odlagališča komunalnih odpadkov. Ob tej priložnosti je pojasnil, da s tržiško občino ne potekajo pogovori o možnem skupnem odlagališču, z jeseniško pa so bili za zdaj le informativni. Sicer pa po njegovem mnenju sedanja radovljiška občina potrebuje za prihodnjih 50 let in 35 prebivalcev svoje odlagališče odpadkov.
Teh možnih lokacij pa je po dosedanjih študijskih raziskavah in izločitvenih kriterijih šest. Opredelitev bo znana jeseni, potrebni dokumentacijski postopki pa končani do konca leta. Potrebna tehnična dokumentacija naj bi potem prišla na vrsto prihodnje leto.
Predsedniki KS, predvsem iz območij, kjer so opredeljene možne lokacije, so menili, da bi v krajih, kjer so na območju treh KS možne lokacije, organizirah ožje razprave s krajani. Pedsednik KS Begunje je menil, da prevoz ne bi potekal ne skozi Begunje ne skozi Dvorsko vas, predsednik KS Ljubno pa je povedal, da se svet KS sam o lokaciji, brez krajanov, ne bi mogel opredeliti. • A. Ž.
Krajevna skupnost Brezje
Razlogi proti deponiji
Brezje, 25. julija - V okolici vasi Perači ca v krajevni skupnosti Brezje sta opredeljeni kot možni dve lokaciji za deponijo odpadkov. Po mnenju predsednika sveta KS inž. Jakoba Langusa pa nobena ne sodi v ta prostor. Razlogov je več, najpomembnejši pa so: majhna nosilnost tal, nestabilen teren, saj celotno zemljišče drsi in se pogreza, povsod so precejšnje količine podzemnih vod, skozi stari del vasi Brezje ie nemogoč dostop do obeh območij in nenazadnje je tudi oddaljenost od naselja premajhna. Predsednik Langus meni, da bi morali biti krajani bolj seznanjeni z osnovnimi zamislimi in opredelitvami o možnih območjih za deponije. • A. Ž.
PRAPOR S PARADO • Gasilci v Gostečah v krajevni skupnosti Trata v škofjeloški občini so v nedeljo popoldne proslavili 40-letnico. Ob tej prilolžnosti so razvili nov društveni prapor, katerega boter je bila krajevna skupnost Trata. Ob jubileju so pripravili tudi paradi, v kateri so se ob godbi iz Medvod in pevcih zbora mladih iz Suhe predstavili gasilci sosednjih društev. Prapor in dom je blagoslovil župnik iz Sore.Ob jubileju sta gasilcem v Gostečah šestitala predsednik občinske gasilke zveze Rudi Zadnik in predsednik IS Škofja Loka Vincencij Demšar. Podelili so tudi priznanja. Republiška priznanja so dobili Andrej Frlic, Jože Jamnik, Marko Trilar in Ciril Peternel, občinska pa Aslinjj Agim, Andrej Kožuh, Simon Gaber in Franc Gaber. • A. Ž.
Praznik v Bohinjski Bistrici
Uspešno trgovsko podjetje redno zaposli
1. DVA KOMERCIALISTA
za prodajo tehničnega blaga
2. PRIPRAVNIKA
Od kandidatov pričakujemo: pod 1:
- najmanj srednješolsko izobrazbo strojne tehniške smeri oz. ekonomsko komercialne smeri
- vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
- izpit B kategorije
- znanje tujega jezika (nemščina)
- 3 mesečno poskusno delo
krojna, ekonomska aH ekonomsko komercialna višja šola
- aktivno znanje tujega jezika (nemščina)
- izpit B kategorije
- možna kasnejša redna zaposlitev
Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite: MB - Naklo, p.p. 1, 64202 Naklo. Informacije: 47-749 ali 47-463 po 20. uri.
Gasilci slavili jubilej, Brod obnovo
Ugledni predstavniki gasilske organizacije, CZ in občine so se udeležili slovesnosti ob 110-letnici GD Bohinjska Bistrica, metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je blagoslovil obnovljeno cerkev na Brodu ter fresko na gasilskem domu.
Bohinjska Bistrica, 25. julija - Z gasilsko parado, slovesnim zborovanjem in zvečer z družabnim srečanjem so gasilci v Bohinjski Bistrici v soboto sklenili praznovanje 110-letnice društva, ki se je začelo že v četrtek popoldne. Krajani vasice Brod oziroma farani pa so v soboto popoldne proslavili obnovo 460 let stare cerkvice sv. Magdalene na Brodu. Tako cerkev na Brodu, kot 60 let staro fresko sv. Florijana na gasilskem domu v Bohinjski Bistrici je blagoslovil metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se je v soboto tudi udeležil svečanosti v Bohinjski Bistrici.
Po slavnostni seji gasilskega društva v petek popoldne so v soboto gasilci v Bohinjski Bistrici pripravili veliko parado, v katen je sodelovalo prek 350
f;asilcev in 27 vozil. Ob 110-etnici, ko so obnovili gasilski dom, jim je na zborovanju po blagoslovitvi 60 let stare freske sv. Florijana, delo slikarja Valentina Hodnika iz Srednje vasi v Bohinju, čestital k prazniku tudi metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar. Čestitali z najboljšimi željami za delo v prihodnje pa so jim tudi povel-nik CZ Slovenije Miran Boga-taj,   predsednik   G Z
Obnovo cerkvice sv. Magdalene na Brodu so denarno in z delom podprli krajani Broda in farani. Ob koncu det na zvoniku, strehi, fasadi in odvodnjavanju so v nedeljo popoldne ob slovesni blagoslovitvi pripravili tudi pogostitev za vse obiskovalce svečanosti na Brodu.
SlovenijeErnest Eory, predsednik občinske gasilske zveze Jože Smole in ob predsedniku KS Andreju Šiljarju tudi predsednik občinske skupščine Ra-
dovljica Vladimir Čeme. Slednji ie tudi najbolj celovito poudaril in opozoril na pomen gasilstva pri nas, ko je rekel, da z gasilstvom še ni nihče obogatel, čeprav imajo pripadniki oziroma člani te organizacije največji moralni kapital. Ob 110-letnici, 40-letnico de-
lovanja pa so hkrati praznovali tudi člani GD Studor, so podelili tudi društvena, občinska in priznanja Gasilske zveze Slovenije. Republiška priznanja so dobili Janez Čufer, Franc Kočar, Jože Godec, Stanko Odar, Janez Odar in Gasilsko društvo Studor. • A. Žalar
Praznik v KS Podbrezje
Zgradili so poslovilno vežico
Po obnavljanju kulturnega doma in cerkve so v KS Podbrezje zdaj zgradili tudi poslovilno vežico.
Podbrezje, 25. julija • V soboto zvečer s tradicionalno proslavo na vrhu bistriškega klanca v spomin na 59 ustreljenih talcev 1942. leta, v nedeljo dopoldne pa z otvoritvijo in blagoslovitvijo nove poslovilne vežice ob pokopališču in cerkvi v Podbrezjah so v krajevni skupnosti minuli vikend proslavili krajevni praznik in hkrati semenj ob sv. Jakobu. Na proslavi po scenariju Staneta Miheliča, kjer je nastopil domači mešani pevski zbor, je bil govornik v imenu borcev Stane Preželi, slovesnosti ob otvoritiv poslovilne vežice pa se je v nedeljo udeležil tudi predsednik IS Peter Orehar.
Izgradnja poslovilne vežice na pokopališču, na mestu, kjer je prej stala stara, neprimerna hišica za slovo od
Eokojnika, je ila letos osrednja akcija. "Načrtovati smo jo začeli že pred dvema letoma, lani pa smo najprej podrli stari objekt in na istem mestu zgradili po načrtu arh. Ira Zorka
Viktor Jesenik, predsednik KS
novega in nekaj večjega, ker je sosed odstopil nekaj zemljišča. Prav v zadnjih dneh je bilo p ^v.^f   ) največ dela,
.     c. saj smo vse
Ivo Stroj, pre- JJ |g sami
dsedn.k grad- p. krajg.
nov, ki so pomagali, prispevali denar in material, je mizarska dela opravilo Mizarstvo  A/.man, vrata
benega odbora za gradnjo vežice
Vežico s čajno kuhinjo in sanitarijami so po načrtu arh. Ira Zorka zgradili od pomoči občine z lastnim delom in prispevki, v nedeljo pa jo je poleg križa in pokopališča blagoslovil podbreski župnik Franc Dolžan.
Peter Jerala, fasado pa Franc Satler (vsi) s Podbrezij," je
zadovoljen nad akcijo in izgradnjo povedal predsednik gradbenega odbora Ivo Stroj.
Predsednik KS Viktor Jesenik pa je poudaril, da so tako po
varovalnih delih in obnovi kapelic na Taboru ter obnovi kulturnega doma ter cerkve zdaj uresničili tudi program, ki so si ga zadali že na začetku mandata. Letos pa nameravajo v kulturnem domu obnoviti tudi pod.
Zadovoljen, da so v začetku meseca nabavili z denarjem od lanske veselice traktor za vleko cisterne, ki bo še posebno primeren za gašenje gozdnih požarov, pa je bil ob krajevnem prazniku tudi predsednik gasilskega društva Ivan Drinovec Za prihodnje leto, ko bodo praznovali 70-letnico pa imajo gasilci v načrtu obnovo doma v Podbrezjah. V krajevni skupnosti pa načrtujejo tudi obnovo taborske cerkvice. • A. Žalar
S praznovanja DNEVA GORENJCEV na Jezerskem
Planinci in gorski reševalci
Češka koča je najstarejša slovenska koča
Jezersko, julija • Planinci z Jezerskega so znali ohraniti Češko kočo vseh 95 let, tako, da ji na Slovenskem po prvotni arhitekturi ni enake. Pred tremi leti so ustanovili gorsko reševalno službo. Radi bi ustanovili vodniško službo.
Luka Karničar z Jezerskega je predsednik Planinskega društva Jezersko in načelnik Gorske reševalne službe Jezersko.
Takole pravi o dejavnosti planincev na Jezerskem in o delu Gorske reševalne službe:
"Planinsko društvo Jezersko je aktivno v vseh sekcijah in dejavnostih: tako opravljajo svojo redno planinsko dejavnost starejši člani, mladinski odsek vsako leto pripravi planinski tabor, za Alpinistični odsek v okviru našega društva pa je značilno, da so člani sodelovali v dvanajstih republiških alpinističnih odpravah. Predvsem so poznani po alpinističnem smučanju in so edini v Sloveniji, ki so sodelovali v evropskem pokalu v alpinističnem rallvju, turnem smučanju in osvojili četrto mesto.
V okviru našega Planinskega društva imamo zelo aktiven markacijski odsek, ki vzorno skrbi in je obnovil vseh 70 kilometrov gorskih poti. Tu je še založništvo - občasno izdajamo zbornike, izletniška dejavnost, imamo planinsko pisarno, kjer obiskovalci gora dobijo vse informacije.
Najstarejša planinska koča nasploh v slovenskih gorah ie naša Češka koča, ki je stara 95 let in se je ohranila v taki arhitekturi, kot je bila zgrajena. Imamo tudi oskrbnika, Andreja Karničarja, ki je oskrbnik ie 39 let! Take koče, kakršna je Češka koča še dandanes, so bile v Vratih pa na Kamniškem sedlu in drugod, a jih v prvotni obliki drugje ni več. Koča ima dober bivalni standard, s sanitarijami, v njej pa je 70 ležišč.
V nedeljo, 14. avgusta, bo na Jezerskem ob Planšarskcm jezeru tradicionalni 35. Ovčarski bal. Letošnja prireditev, prava veselica z Alfijem NipM :em, se bo začela ob 11. un.
Luka Karničar
Planinci vsako leto kai gradimo ali popravljamo. Tako tudi letos, ko smo se odločili za
tradnjo vodovoda do male idrocentrale...
Gorska reševalna služba pa jc bila na Jezerskem ustanovljena pred tremi leti. Delovala je že prej, v letih od 1948 do 1952, kasneje pa ne. V Gorski reševalni je 17 članov, ki povprečno v enem letu rešujejo do deset nesreč, največ ponesrečenih je v severni steni Grintovca. Gorsko reševalno službo smo ustanovili
zato, ker je bilo že prej precej gorskih reševalcev z Jezerskega pri Gorski reševalni službi Kranj.
Jezerjani si želimo, da bi bilo gospodarjenje s planinskim prostorom v smislu ekološkega ohranjanja narave - planinski svet naj bo obremenjen pač le toliko, kolikor prenese. Zato se nam ne zdi prav, da nekateri upravljavci koč v naših gorah prezentiralo svojo moč in s* obnašajo izjemno avtoritativno in suvereno. Prilagodijo naj se razmeram in kraju, ne pa da s* planine in njihove koče prezentacija njihove želje po prestižu«
Naša Želja pa tudi je, da bi uvedli vodniško službo, saj imamosedemnajst prekrasnih planinskih vrhov, izjemne naravne lepote, stare in najstarejše planinske poti, pa slap Čete a vodniški službi bi bih zanimivi tudi tisti vrhovi, ki so na meji i" ki jih nekdaj planinci niso smel* obiskovati..." • I).Sedej
Največja planinska postojanka pod Stolom
Valvasorjev dom bodo obnovili
Planinsko društvo Radovljica se pripravlja na temeljito sanacijo in gradnjo prizidka pri Valvasorjevem domu pod Stolom. Cesta ■ nikogaršnja last, po vsakem neurju povzroča težave.
Žirovnica, 25. julija - Janez Pfajfariz Radovljice, ki je znan sodnik v reprezentanci in že leta član Alpskega letalskega centra, je tudi že dvanajst let gospodar Valvasorjevega doma pod Stolom. Planinske postojanke, ki je v lasti in v upravl-
1'anju Planinskega društva Radovljica.
"Valvasorjev dom je precej velika planinska postojanka, ki vsako leto zahteva precej vzdrževalnih del in seveda stroškov. Štirideset let je že minilo, odkar je bil dom zadnjič pošteno obnovljen in povečan. Čeprav je bil že minula leta nujno potreben obnove, so bila nujna tudi dela, ki jih ima radovljiško planinsko društvo v drugih dveh svojih postojankah: v Pogačnikovem domu na Kriških podih in v Roblekovem domu na Robleku. Na Roble-ku je bilo treba poskrbeti za vodovod, na Kriških podih pa za tovorno žičnico, sobe, greznico...", pravi Janez Pfajfar.
"Vendar pa se že za letos predvideva sanacija tudi v Valvasorjevem domu: sanirali naj bi temelje doma in zgradili prizidek za nujne sanitarije, ki naj bi jih uredili v prvem nadstropju. Dom ima 43 ležišč, potreben je tudi izolacije.
Dom je zaradi svoje velikosti, primerne lege in okolice primeren predvsem za razne skupine in šole v naravi, ki jih je bilo minula leta pod Stolom kar precej. Na bližnjih planinah smo pozimi postavili vlečnice
za smučanje, poleti so bili razni mladinski tabori - zdaj je tega nekoliko manj, čeprav se v sezoni nad obiskom ne moremo pritoževati. Še vedno je sezona v planinah predvsem odvisna od vremena - in če je vreme lepo, nas v pozno jesen obiščejo številni planinci, ki prihajajo bodisi samo do našega doma bodisi se pri Valvasorju samo ustavijo na poti proti Stolu.Tu preživljajo konec tedna ali vikende tisti, ki jim je oddih v mirni naravi in na pravi nadmorski višini 1180 metrov koristen in potreben - letos so pri nas preživeli nekaj dni ugledni slovenski kulturni delavci.
Valvasorjev dom pod Stolom je pet kilometrov oddaljen od Završnice in odlično izhodišče za vzpon na Stol ali na potoško, žirovniško ali zabreško planino... - Foto: D. Sedej
Janez Pfajfar
Blizu Valvasorjeva doma je vse bolj aktualna in obiskana Ajd-na, arheološko najdišče, ki so ga odkrili in primerno zavarovali. Zadnje leto je obisk Ajdne zares izreden, saj ne mine dan,
da si je ne bi ogledali številni obiskovalci.
Cesta, ki vodi do Valvasorjevega doma, je bila jeseni obnovljena. Obnovili so jo gozdarji Gozdnega gospodarstva in pašna skupnost, pomagali so lovci - vendar pa je ob vsakem hujšem nalivu predvsem v zgornjem delu petkilo-metrski odsek od Završnice do Valvasorjevega doma nujno potreben popravila. Cesta je gorska in prav bi bilo, ko bi jo nekdo redno vzdrževal.kajti danes nima pravega lastnika. Zanimivo pa je, da jo pozimi plužijo - tako imenitne san-kaške proge ni daleč naokoli."
Valvasorjev dom, ki po cenah, ki jih je priporočila Planinska zveza Slovenije, ponuja tople jedi in pijačo, obiskujejo veči-
noma Slovenci, med tujci pa Avstrijci, ki pridejo z one strani Karavank. Stol, najvišji vrh v Karavankah, je poleti nadvse zanimiv za sosednje avstrijske planince. Zanimivo je, da ima Stol pozimi tudi precej obiskovalcev - saj so zime mile in vzpon na Stol ni nevaren. Množičnega zimskega pohoda na Stol pa ni več, kajti prestavili so ga na zadnji teden maja in traja le en dan. Mnogim, ki imajo radi planine in ne marajo masovnih pohodov, je tako tudi bolj prav.
Da bi pa uživali v lepi naravi, pa sploh ni treba gristi kolen do Stola - prekrasen razgled se ponuja že z bližnje žirovniške ali zabreške planine na vso zgornjo Gorenjsko.. • D.Sedej
V V
Čipkarski dan v Železnikih
Včeraj se je v Železnikih zaključila že dvaintrideseta tradicionalna etnološka prireditev "Čipkarski dan". Praznovanje je potekalo ves teden in je bilo bogato s kulturnim in zabavnim programom. Še posebej pa je bilo letos poskrbljeno za najmlajše, zato so bili gostje sobotnega večera Čuki. V nedeljo sta bili najbolj atraktivni zanimivosti tekmovanje klekljane vseh starosti in prodajna razstava čipk v Galeriji muzeja. Večer se je zaključil veselo z domačim ansamblom Obzorje ob hrani in pijači. Obiskovalcev je bilo veliko, nekateri med njimi pa so bili tudi tuji
mogoče bom kupila kakšno čipko. Malo bomo posedeli, potem pa gremo domov. Na večerni prireditvi ne bomo ostali."
turisti.
Tanja Grajšek iz Domžal: "Letos smo z družino prvič tukaj. Lansko leto smo prireditev zamudili, ker nismo točno vedeli, kdaj bo potekala. Zato sem si letos zapisala kar na koledar. Ogledali si bomo razstavo in muzej,
Georgette in Jan De Langhe iz Belgije:
"Za Železnike sva izvedela iz turističnega vodnika. Za današnjo prireditev nisva vedela, prišla sva slučajno, ker sva želela obiskati muzej. Praznovanje je čudovito, ljudje so tukaj zelo pošteni in prijazni. Toda Slovenci morate narediti več za turizem. Tukaj na primer nihče ne govori tujega jezika."
Marko Vrhunc iz Železnikov: "Ja, seveda pridem vsako leto, saj stanujem blizu in pomagam pri pripravah. Program je vedno drugačen. Letos mi je res všeč. Prireditelji so mladi krščanski demokrati in je zelo dobra organizacija. Za otroke je bilo pa luštno na živ-žavu in na Čukih. Vzdušje je bilo prima, oni so bili zadovoljni, mi pa tudi."
Henriette van Uithoven iz Nizozemske:
"V Sloveniji sem že enaindvajsetič. Bivamo vedno v hotelu v Škof j i Loki, kjer nam je hotelski menedžer povedal za to prireditev. Čipke s;o krasne. Malo se bomo še razgledah, potem pa nazaj v Škofjo Loko."
Metoda Čefarin iz Cerknega: "Prišla sem na tekmovanje klekljane, letos že tretjič. Klekljati me je naučila mama, jaz pa učim svojo hčerko. V programu so mi zelo všeč folklorne skupine in ansambli. Toda letos ni tistega povezovalca, ki je bil prejšnja leta. So rekli, da je umrl. Bil je strašno fin." • S. B., slike L. Jeras
Reportaža
Povsod je lepo, a v Sloveniji je najlepše
Leta 1975 sta Henk in Immv van Ginkcl iz Nizozemske prvič prišla v Slovenijo, ki je bila takrat še v socialistični Jugoslaviji. V neki turistični brošuri sta zagledala majhno sliko Preddvora z jezerom in hotelom. V trenutku sta vedela, da je Prav to kraj, ki ga iščeta za letovanje. Od takrat dalje se vračata vsako leto v isti hotel, hotel Bor v Preddvoru. "Letos sva tu že šestnajstič in vsako leto dobiva isto sobo, ki ima razgled na hribe," je z navdušenjem pripovedovala gospa Immy.
Gospa in gospod van Ginket prihajata iz nizozemskega mesta Riddcrkcrk. Letos sta se upokojila in dopust v Preddvoru uživata prav brezskrbno. Gospa lmmy je prišla oblečena v tanko rožasto obleko, njen mož pa se je pridružil malo kasneje, ker je gledal
nogometno tekmo svetovnega
trvenstva med Nizozemsko in rsko.
Čudovita narava, prijazni ljudje
Oba sta navdušena nad lepotami Gorenjske. Hribi, gozdovi, jezera in alpska klima je to, kar ju najbolj privlači. "V Preddvoru je zelo mirno, vse je naravno in nedotaknjeno. Tu se lahko sprehajava po travnikih in nihče naju ne podi, da je prehod prepovedan. Ljudje so
grijazni zato, ker takšni so. Na ledu in v Bohinju pa že deluje turistična industrija," sta povedala.
Po odcepitvi spremembe
Opazila sta, da so se razmere precej spremenile, ko je Slovenija postala samostojna država. Predvsem je manj tujih turistov. Spominjata se, da je bilo včasih
v Preddvoru veliko Nemcev, Avstrijcev. Ko sta eno leto po
desetdnevni vojni ponovno prišla v Slovenijo, sta bila šokirana, ker je bilo vse prazno. Popolnoma sama sta na primer sedela na terasi hotela Jezero na Bledu. "Sedaj, ko se razmere izboljšujejo, se ljudje zelo trudijo drŽavo postaviti na noge," je rekla gospa Immy. Njen mož pa je hitro dodal: "Slovenci so zares prijazni in pripravljeni pomagati. Ničkolikokrat nama je kdo priskočil na pomoč, ko sva imela težave zaradi jezika v trgovini ali na bencinski črpalki.
Zaupala sta, da je njuna želja čimveč Nizozemcev spoznati z lepotami naše dežele in prijaznostjo ljudi. Marsikdo nas namreč še meša s Slovaško ali misli, da je priti sem na počitnice smrtno nevarno. Zato sta poslala opis Slovenije neki nizozemski agenciji, ki pripravka izid turističnega vodnika. V njem bodo predstavljene različne države in njihove znamenitosti. Upata, da bo tokrat med njimi tudi Slovenija. • Sandra Bran-kovič
In vendarle ga bodo dočakali v
Načrti za nov vrtec v Železnikih
Do konca leta naj bi zanj dobili gradbeno dovoljenje, prihodnje leto pa kandidirali za denar iz republiške blagajne.
Škofja Loka, 26. julija - Želja varovancev, njihovih staršev in vzgojiteljic, da bi v Železnikih zgradili nov vrtec, je stara že lepo število let. Sedanjo hišo v bregu za osnovno šolo, pred tremi desetletji "začasno" preurejeno v vrtec, je namreč kljub simpatičnemu izgledu že krepko načel zob časa. Stavba je skrajno nefunkcionalna, premajhna za potrebno število varovancev, nemogoča pa se pokaže zlasti v večjih nalivih, ko voda vdere v pritlične prostore in starši zjutraj prek luže podajajo otroke vzgojiteljicam.
Ker po ugotovitvah Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcije vlaganje v obnovo sedanje vrtčevske stavbe ne bi bilo pametno, so se v Železnikih odločili za gradnjo novega vrtca, ki jo je s sofinanciranjem stroškov priprave projektne dokumentacije podprla tudi škofjeloška skupščina. Gradbeni odbor je ta mesec sprejel projekt, ki so ga izdelali v ljubljanskem podjetju Arhing. Dvoetažni objekt so zarisali proti skrajni zahodni meji parcele, da so dosegli čim večjo osončenost igralnic, po drugi strani pa prihranili prostor za zunanja igrišča, stroške za ogrevanje in vzdrževanje stavbe. Pridičje je predvideno za najmlajše otroke, starejši bodo v nadstropju.
Skupna površina vseh prostorov meri 764 kv. metrov, po grobih ocenah pa naj bi gradnja vrtca in zunanja ureditev stala 126,5 milijona tolarjev. Gradnja po projektu Arhinga bo lahko etapna. V prvi fazi bi zgradili bivalne prostore za otroke in vzgojiteljice, od servisnih prostorov pa toplotno postajo, stopnišče in dvigalo. V drugi fazi bi sedanji vrtec porušili in zgradili še upravne in kuhinjske prostore. • H. Jelovčan
Zaključek mednarodnega tabora Gorje 1994
Slovenija sploh ni revna dežela!
V torek se je s poslovilnim piknikom na Homu nad Zasipom končal Mednarodni tabor Gorje 1994. Prizadevni in delavni udeleženci, Id so nam med drugim dodobra očistili nekaj zanemarjenih kotičkov, so v en glas zatrjevali, da so navdušeni nad našo naravo, da smo Gorenjci prijazni, In da se bodo čez deset let vsi skupaj spet srečali v Gorjah.
Jens Groth Johansen, Danska: "Organizacija kampa v Gorjah je bila zelo dobra. Videl in naučil sem se veliko stvari. Na Danskem ne vemo kaj dosti o Sloveniji, v glavnem poslušamo o vojni v bližnji Bosni. Ko sem odhajal v Slovenijo, so me doma strašili, da me bodo tu ustrelili. Mislim, da bodo zelo presenečeni, ko jim bom povedal, da je Slovenija zelo lepa in predvsem mirna dežela."
Ariadna Faran Blanch, Španija: "Vse je bilo super, zelo smo se zabavali, čeprav smo vsak dan tudi veliko delali. Najbolj všeč mi je bila košnja trave in spravljanje sena v kozolec. Pri tovrstnih taborih mi je všeč, da nisi samo turist, da srečaš tudi mnogo ljudi iz drugih držav. Zmenili smo se, da se čez deset let vsi spet dobimo v Gorjah, še prej pa bi radi spoznali tudi druge države."
Benedict de Boeck, Belgija: "Tabor je bil zelo zanimiv, dogajalo se je veliko stvari, ki jih v Belgiji ne bi mogla doživeti npr. iti v gore in tam prespati. Narava je prekrasna, ljudje pa zelo prijazni in odprti. Tudi prihodnje leto se bom prav gotovo odločila za take vrste počitnic, saj mi je všeč spoznavati tuje kraje, ljudi in njihove vtise."
Marta Mihajfi, Madžarska: "Bilo je res zelo prijetno, dobro smo se razumeli, Ema in Roman, ki sta tabor vodila sta nam bila kot prijatelja. Najbolj sem presenečena, ker sem pričakovala, da bo vaša dežela bolj revna pa sploh ni tako. Imate lepe hiše, avtomobile... Najbolj všeč pa so mi gore, ki jih na Madžarskem nimamo. Všeč mi je tudi, ker se pogovarjamo v angleščini in jo lahko govorim brez zadržkov."
Steven Burrows, ZDA: "Prišel sem zato, ker sem hotel spoznati Slovenijo. Narava je neverjetna - vse je tako zeleno, čisto drugače kot v južni Kaliforniji, odkoder prihajam. Tabor pa je presegel vsa moja pričakovanja: ni bilo samo fizično delo, ampak smo se mnogo naučili tudi o kulturi, politiki. Skušal sem se naučiti tudi nekaj slovenščine in ljudje so mi pri tem prijazno pomagali." • E.
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE
64270 JESENICE, Cesta železarjov št. 5
Razpisna komisija objavlja prosto delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:
- najmanj srednja strokovna izobrazba kemijske, tekstilne ali ekomonske smeri
- vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 1 leto na vodilnih mestih,
- sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v PremanturL V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala.V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja.V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko KasteliaV Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V galerijskih prostorih Kosove graščineje na ogled fotografska razstava, avtor je Marko PogačnilcV bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic.
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotograij Mesto Radovljica. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja.
BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova.V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja ingrafika Lojzeta Spacala iz Trsta.
ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del Henrika Marchela in Janeza Kneza. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše.V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na slovenskem. V prodajni galeriji Mravljica na temo Slovenstvo razstavlja akademski slikar Kiar Meško.
Otvoritev razstave v razastavnem salonu Dolik na Jesenicah
SLIKARSKA KOLONIJA "VRATA 1994"
V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je na ogled razstava del, ki so jih naslikali udeleženci IS. planinske slikarske kolonije v Vratih. Tako kot v preteklih letih, so tudi tokrat dela najprej razstavljena na Jesenicah, od 13. avgusta dalje pa se bodo preselila v prostore Planinskega muzeja v Mojstrani.
Letošnje slikarske kolonije v Vratih, ki je trajala od 16. do 22. maja, se je udeležilo osemnajst slikarjev iz vse Slovenije, organiziralo pa jo je Planinsko društvo Dovje - Mojstrana v sodelovanju z likovnim klubom Dolik Jesenice. Kot je zapisal Jože Vari v spremnem besedilu, je to planinsko društvo eno redkih. Če ne celo edino v Slovneiji, ki poleg svojih številnih aktivnosti izvršuje tudi likovno poslanstvo. Ob tem pa je, žal, treba zapisati, da se tudi tokratna razstavljena dela ne razlikujejo kaj dosti od tistih, ki smo jih lahko občudovali v preteklih letih. Vse slike kažejo neko sorodnost, ki deloma prav gotovo korenini v sami izbiri motivov, ki so seveda vzeti iz narave, po drugi strani pa nekakšen lirični realizem, ki se ga bolj ali manj togo oklepajo skoraj vsi razstavljala, potiska ob stran vse mogoče (in nemogoče) sloge, ki jih je razvila zgodovina umetnosti. Iz tega okvira izredno sveže izstopajo edino slike dr. Dane Bem - Gale, ki presenečajo že s samim barvnim izborom ter prav tako nekoliko drznejša dela Leona Koporca iz Ljubljane.
Klub vsemu pa je prav gotovo treba pritrditi besedam gospoda Varla, ki pravi, da bodo dela, ki so jih udeleženci v petnajstih letih poklonili Planinskemu društvu, in ki trenutno čakajo na ustrezne prostore ob planinski muzejski zbirki, obogatila tudi turistično ponudbo Mojstrane in Gorenjske. E. Gradnik
Koncerti in delavnice
IDRIART NA GORENJSKEM
Koncerti in delavnice
Bled, 26. julija - Te dni mednarodni festival IDRIART z vsemi svojimi udeleženci gostuje na Bledu. Danes, 26. julija, v osnovni šoli in Festivalni dvorani potekajo predavanja in delavnice. Zvečer bo ob 20.30 uri v Festivalni dvorani Klavirski koncert, kjer bodo nastopili Pi- Hsien - Chen, Pierre Jasmin in Maria Noller - Namičeva. Jutri, 27. julija, bodo v dopoldanskem času prav tako delavnice in predavanja, zvečar pa bo ob 20.30 koncert violinista Mihe Pogačnika in pianistke Marie Noller Namičeve. Predavanja in delavnice bodo organizirane tudi v četrtek, 28. julija, nato pa udeleženci festivala odidejo do vasi Javornik pod SV. Joštom ter peš do vrha, kjer bo kmečki sprejem. V cerkvi pa bo ob 15.30 koncert Ljubljanskih Madrigalistov - na sporedu so dela Gallusa, Gabrijelčiča,, Ukmaija, Adamiča In Lajovlca. Na dvorišču Loškega gradu bo ob 17.30 nastop Komornega pevskega zbora Loka, ob 20. uri pa v kapucinski cerkvi v Šk. Loki koncert Tria za violino, violo in violončelo, Orkestra Akademije Hamburg in orgelski koncert s petjem. • M.A
V Čebelarskem muzeju v Radovljici
SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem šolstvu, morajo kandidati imeti visoko izobrazbo ustrezne
smeri.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po razpisnem roku.
POEZIJA KMETIJSTVA
"Prišel je čas, da začnemo zbirati predmete, ld so vredni, da se jih ohrani. Naše narodno čebelarstvo je bilo v vsakem pogledu izvirno, resnično narodno.« Vso pozornost moramo posvetiti zbiranju panjskih končnic V njih tiči lep kos zgodovine kmečke slikarske umetnosti. Iz slik je mogoče posneti način življenja slovenskega kmeta v preteklih stoletjih ter njegovo udejstvovanje in čustvovanje. V muzejsko zbirko spadajo tudo razni panji, ki so v njih čebelarili slovenski čebelarji... Posebno skupino bo tvorilo orodje iz novejše dobe, kajti muzej ne bo samo zbirka starih predmetov«. (Avgust Bukovec 1925).
Čebelarski muzej predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva. Prvi pozivi k ustanovitvi takšne ustanove na Slovenskem segajo že v začetke tega stoletja, dejansko pa je bil z zbirko, postavljeno v štirih prostorih, za javnost odprt leta 1959. Kot muzej v dodatku h knjigi o čebelarstvu Antona Janše Po bečelah se vižej piše kustosinja muzeja Ida Gnilšak, se obiskovalci že uvodoma seznanjio z najstarejšimi načini čebelarjenja: od ropanja gnezd divjih čebel v skalnih votlinah do čebelarjen-
t*a v vodih doplih dreves, ki je >ilo v navadi tudi pri nas pred uveljavitvijo domačega čebel-jarjenja v panjih. Del zbirke je namenjen prikazu razvoja panjev, posebna privlačnost muzeja pa je zbirka panjskih končnic. "To so poslikane prednje deščice z naših ljudskih panjev, ki so se pojavile sredi 18. stoletja, najbrž najprej na grajskih in samostanskih čebelnjakih."
Iz več kot stotih panjskih končnic je muzej pripravil potujočo razstavo, ki je gostovala po slovenskih muzejih in v tujini. Od orodja prikazuje muzej stare pipe in druge naprave za podkaditev čebel, priprave za odvzemanje in
Čebelarski mum'j Radovljica
Slovenija
Imkermitseum in
Radovljica
SUnittmn
točenje medu, stiskalnice za pridobitev voska iz satje, različne pitalnike za pokladanje hrane čebelam, orodje za čiščenje panjev in za ogrebanje rojev. V zaključnem dem zbirke pa so predstavljeni najpomembne Ši slovenski Čebelarji.
Čebelarski muzej Radovljica si je letos ogledalo že okoli pet tisoč obiskovalcev, kakih dva tisoč manj kot pred nekaj leti, saj je opazen predvsem upad organiziranih skupin turistov. Ostajajo pa šole, vrtci, dijaki, študentje in seveda individualni obiskovalci, ki so, kot je dejala Ida Gnilšak, muzeju še posebej ljubi.
Sicer pa so v Čebelarskem muzeju ta čas zelo dejavni. V sodelovanju z zavodom Matevža Langusa že oktobra pripravljajo čisto posebno razstavo o čebelah kot simbolu. Vmes bo izšel drugi del kataloga o panjskih končnicah, tokrat o potu-jeočem delu zbirke, sicer pa si kustosi muzeja v poletnih mesecih nabirajo moči za jesen-seke ekskurzije in učne ure, ki v radovljiško graščino pripeljejo mnogo šolarjev. Če bo dovolj denarja, za to jesen načrtujejo še en projekt: izdali bodo knjižico o čebelah za otroke, stare od pet do dvanajst let. Ilustriral jo bo Marjan Manček. Poleg tega bodo takrat pričeli s preurejanjem zbirke im muzeja. Računajo, da bo muzej kak mesec in pol zaprt in ta čas bodonajprej zamenjali škripajoča tia v dvoranah, ki obiskovalca (žal) neprijetno spominjajo
na častitljivo starost stavbe, v kateri se nahajajo. Preuredili bodo muzejsko zbirko (samo lani se je povečala za blizu štirideset kosov, predvsem panjskih končnic z motivi, ki jih do sedaj še niso imeli, kar je za specialni muzej velika številka). Spet ob predpostavki, da bi bilo dovolj denarja, pa bi radi posneli še film o muzeju, ki bi ga lahko uporabljali v šolah in turističnih agencijah. Sicer pa imajo, glede na to, da so letos skupaj z učenkami sedmih in osmih razredov osnovne šole in njihovo učiteljico pod strokovnim vodstvom pekli dražgoške kruhke, v načrtu tudi delavnico, kjer bodo z mojstrom obrti slikali panjske končnice po starem načinu. "Čebelarstvo, ki je bilo po mnenju gospodarskih politikov 18. stoletja zelo pomembno, ima pri nas dolgo tradicijo in toliko originalnega, da si zasluži čimbolj popolno muzeološko predstavitev. Za Čebelarski muzej, ki je edini te vrste pri nas, je poleg te osnovne naloge zavezujoča tudi popularizacija te panoge, ki so ji upravičeno nadeli ime "poezija Kmetijstva", pravi Ida Gnilšak. • M. Ahačič
MED ZGODOVINO IN FIKCIJO
Tone Perčič je pred kratkim izdal pri Cankarjevi založbi obsežen roman z naslovom Izganjalec hudiča, v katerem romaneskni način obravnava vlogo prostozidarjev v Oktobrski revoluciji in razpadu stare Jugoslavije.
Večkrat ste že omenjali, da so vaši junaki drugačni od junakov Kafkovih romanov?
Če že primerjamo moje junake z junaki Kafkovih romanov, potem je potrebno poudariti, da so junaki Kafkovih romanov enkratni, neponovljivi, to je vtis, ki ga dobimo, če beremo njegovo prozo. Moj junak je del kontinuiranega zgodovinskega procesa, ker poskrbi za svoje nasledstvo. V prvem delu romana to ni toliko tipično, ker gre za raziskovanje psihologije strahu in obvladovanja skupine. To je bil osnovni motiv za pisanje romana. Junak najde smisel preživetja v tem, da enostavno sprejme filozofijo vodje za svojo.
Zdi se, da v romanu raziskujete različne mehanizme manipulacije?
Manipulaciji se ne moremo izogniti. To ve vsakdo, ki se ukvarja z jezikom oz. z medijem. Manipulacija nastane že zato, ker s posplošenimi sredstvi obravnavamo enkratne dogodke. Npr. če na sodišču obravnavajo umor nekega človeka, ki je bil enkraten, m ki je samo enkrat živel. Primer obravnavajo na konvencionalen način z zakoni, ki veljajo za tudi druge primere. Svojcem umorjenega takšna konvencionalnost še najmanj ustreza, ker je njihovo občutenje tragedije zunaj teh konvencij. Mene zanima tista manipulacija, ki jo uporablja
Eolitični establishment in služi oristoljubnim namenom in ki ni rtič drugega kot laž.
Če vas dobro razumem, ste opisali politiko, za katero ie značilno, da cilj posveča vsako sredstvo?
Da, točno. V dvajsetem stoletju sta nestrpnost in sovraštvo v družbi dosegla takšno stopnjo, da se ob koncu stoletja med ljudmi širi filozofija, po kateri politik ne sme biti pošten, ampak mora biti pokvarjen. Če bomo prišli do takšnega ekstrema, potem bo to naš konec.
Vaš roman je tudi zgodovinski roman, zakaj ste izbrali snov iz zgodovine?
Zdelo se mi je, da so zgodovinarji in sociologi nekatere
bistvene stvari zamolčali. Pri nas nimamo dobrih zgodovinarjev in sociologov, ker režimske zgodovinarje in sociologe kot npr. Rudija Rizmana in druge ne moremo šteti med resne znanstvenike. Za režimske znanstvenike je značilno, da skušajo dokončno razložiti določene fenomene, obenem pa si zatiskajo oči pred dogodki, kot je bil npr. poboj domobrancev leta 1945,
f>red tajnimi organizacijami in ožami itd. Če se znanost temu izogiba, potem ni prava znanost. Na osnovi raziskav hrvaškega zgodovinarja Ivana Mužića je znano, da so prostozidarji odigrali bistveno vlogo pri nastanku stare Jugoslavije, in pred kratkim pri razpadu nove Jugoslavije. Prostozidarji so neko zgodovinsko dejstvo, ki je tukaj prisotno. Kdor hoče razlagati
Eolitično dogajanje na Hrvaš-em in v Bosni, ne da bi upošteval vlogo prostozidarjev v teh dogodkih, ta si zatiska oči pred realnostjo. Npr. za francosko vlado se je vedno trdilo, da je v vladi med šest in osem prostozidarjev.
Odnos med komunizmom in prostozidarstvom je zgodovinska snov s katero se v romanu največ ukvarjate. Zakaj?
Ko sem bral obsežno literaturo o Leninu, sem odkril, da številni dogodki niso dovolj pojasnjeni. Npr. pred Oktobrsko revolucijo leta 1917 je bil Lenin v Švici in mislil je odpo-
tovati v Ameriko, ker je bil prepričan, da v Rusiji ne bo revolucije. Toda potem ga je general Luddendorf poslal v zaprtem vagonu z vodilno skupino boljševikovv Rusijo. Zakaj je Luddendorf to storil? Kasneje leta 1921 je Lenin zavrnil Gramscijevo zahtevo, da naj se razjasni odnos med komunizmom in prostozidarstvom. Gramsci je izhajal iz katoliškega okolja, ki je bilo prostozi-darstvu nenaklonjeno, celo sovražno. Lahko si mislite, kaj pomeni fuzija prostozidarstva in komunizma v katoliškem okolju v perspektivi, ko lahko komunizem preživi izključno kot množično gibanje. Toda Lenin se je temu posmehoval. Potem je
na
danca
Lenin poslal svojega odposlanca Radeka v Nemčijo, da se je srečal z nemško aristokracijo, ki je bila povezana z generalom Luddendorfom.
Pri nas zelo malo vemo o prostozidarstvu. Pred kratkim naj bi izšla knjiga novinarja Andreja Dvoršaka z naslovom: V znamenju lože, toda sodišče je to knjigo prepovedalo.
Mislim, da je v Evropi in v svetu veliko tajnih združb, in da je težko priti do informacij o njih, čeprav lažje kot v Sloveniji. Dvoršakova knjiga je večkratna manipulacija, tako s strani avtorja, kot tudi s strani tistih, ki so knjigo prepovedali. * Jože Novak
Ob razstavi v Loškem muzeju - galeriji
KNEZ IN MARCHEL - BARVA
Skorja Loka - Skupna razstava dveh avtorjev, ki sta se z vso odločnostjo odločila za slikarstvo govorice barv, za prepesnenje nekega doživetja, ki ga Janez Knez veže na naravo in so njegove slike barvne asociacije nanjo. Henrik Marchel pa v nasprotju Knezovim širokopoteznim barvnim nanosom svoj barvni svet drobi v tanjše poteze s čopičem in je brez aluzij na krajino abstraktno usmerjen v zgolj barvno govorico svojih podob.
Tako Knezove kot Marchlove slike od vsega začetka v postopku slikanja izgledajo kot del oblik in vsebine, ki skozi proces kritičnega gledanja oblikujejo poseben odnos slikanja obeh avtorjev. Pri Knezu je njegova estetika skoraj palimpestna: z nanašanjem slojev na različne načine - od grobih, strastnih brisanj, do skrbnih prekrivanj osnovih silhuet - postaja površina njegovih slik kot menjanje odnosov med figuro ali naravo in ozadjem. Vse se podreja potezam čopiča, ki vse bolj bogatijo slikarski postopek in njegove dosežke. V vseh Knezovih slikah je navzoča slikarjeva občutljiva narava, da bi z neko čudovito logiko odstranjeval vidne dele, zabrisal razpoznavne ostanke motiva, se zavlekel v svoj svet barv in ustvaril sliko kot proces, odprt do strukture, ki je polna barv. Barva je kot koreografija, ki posreduje med slikarjem in sliko, med ustvarjalcem in likom.
Če je Knez širokopotezen, je njegov prijatelj Marchel na prvi pogled drugačen, ker z ozkim čopičem gradi svoj barvni svet. Ta je odmaknjen od motiva, predmetnosti, čeprav se je v svojih začetkih zatekal po inspiracijo k naravi, pokrajini. Marchlove barve so drobne, kratke, kot bi jih ustvarjala razdrobljena, razsuta osebnost: toda iz monokromne palete so se pojavile čiste barve, od rumenih do modrih in rdečih. V modulaciji od skoraj nevtralnih barv do kozmičnega barvnega kaosa ie Marchel neverjeten mojster, ki negira prejšnjo tezo o drobnjakarskem slikarstvu. *
V njegovem barvnem svetu se pojavlja nova svetloba: bela barva ob drugih igra vse večjo vlogo, svetli impasto krči pot sebi in drugim barvam v fantastično akcijo pulzirajočih barv. Ko jih človek gleda -te barve - se želi govoriti le o čistem slikarstvu. In Marchlovo slikarstvo je resnično čista govorica barv. Andrej Pavlovec
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Nove možnosti za vlaganje sredstev
Ustanovili rizični sklad za Slovenijo
Avstrijsko podjetje Horizonte Venture Management je ustanovilo Horizonte Slovene Enterprise Fond
Ljubljana, 20. julija - Slovenija je gospodarsko dobro razvita država, dobro pa sodeluje tudi s sosednjo državo Avstrijo. To pa je spodbudilo avstrijsko podjetje Horizonte Venture Management, s sedežem na Dunaju, da je ustanovilo rizični sklad za Slovenijo
Poslovanje in vlagatelji
Podjetje Horizonte Venture ima mednarodne izkušnje na področju investiranja v mala in srednje velika podjetja, v Avstriji pa je na tem področju opravilo pionirsko vlogo. Ta sklad je zaprtega tipa. Ko je posel sklenjen, nobeden od vlagateljev ne more izstopiti ali se novi vključiti. Pogosto se sklad za določeno obdobje zapre, ko je zbran določen znesek kapitala. Za Slovenijo je v skladu za 95 milijonov avstrijskih šilingov, predvidoma pa bo maksimalni obseg sredstev sklada, v katerega bodo denar vložile avstrijske, slovenske in mednarodne institucije, 150 milijonov šilingov. Sredstva so v sklad že namenile Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj (za države
Vzhodne in Srednje Evrope), zelo pomembno pa je. da je to s strani Slovenije storila banka - SKB banka, med drugimi pa znana avstrijska banka in zavarovalnica.
Prvi tovrstni sklad v Sloveniji
Horizonte rizični sklad za Slovenijo je prvi take vrste v Sloveniji, ki bo zagotavljal potrebna sredstva za financiranje zagona in rasti malih in srednje velikih slovenskih podjetij ter nudilo podporo privatizacijskim procesom v teh podjetjih. Sicer je zgodovina rizičnega kapitala mlada (ni starejša od 12 let). V začetku osemdesetih let so ugotavljati, da Vzhodna Evropa izgublja boj z ostalim svetom. Vlade evropskih držav so se začele
Je denar za nova delovna mesta namensko porabljen?
Redki denar vračajo
Kranj, 26. julija - Junija 1991. leta je izvršni svet občinske skupščine Kranj začel podeljevati nepovratna sredstva za odpiranje novih delovnih mest. Gre za manjše zneske (tisoč do dva tisoč mark v tolarski protivrednosti), ki pa so vendarle dobrodošla spodbuda marsikateremu Kranjčanu s seznama brezposelnih, da se odloči za samozaposlitev, oziroma podjetnikom in obrtnikom, da redno zaposle brezposelne.
Tako kot veljajo določena pravila za podeljevanje tega denarja, pravilnik zelo natančno določa tudi to, v katerih primerih mora prejemnik denar vrniti; če prekine dejavnost, če postane delavec, za katerega je denar dobil, ponovno brezposelen pred iztekom enega leta (v tem primeru mora prejemnik v 30 dneh zaposliti drugega) ali če dobi tudi republiški denar za "1000 novih delovnih mest". Komisija za zaposlovanje pri občinski vladi podatke preverja prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Kršitve pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev so bile v treh letih redke. V bistvu gre le za en primer iz leta 1991, ko se prejemnik denarja ni zaposlil in je javno pravobranilstvo Gorenjske proti njemu vložilo tožbo na sodišču. Odtlej mora vsak vlagatelj vlogi obvezno priložiti tudi dokazilo o zaposlitvi.
Trije prejemniki denarja so v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja delavcev zaposlili druge delavce, dva sta denar vrnila. Dva delavca sta se zaposlila v drugem podjetju, ki je prevzelo vs« obveznosti prejšnjega, šest prejemnikov pa je moralo občinski denar vrniti zato, ker so dobili še republiškega.
Komisija za zaposlovanje je opravila zadnjo preveritev junija letos. Ugotovila je eno kršitev. Delavec, za katerega je podjetje dobilo nepovratna sredstva, je bil v njem zaposlen manj kot eno leto. Vračilu denarja se podjetje lahko izogne le, če zaposli drugega delavca. • H. Jelovčan
Podjetje AEG iz Nemčije dobilo priznanje
Ljubljana, 21. julija - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Suster je podjetju AEG iz Nemčije podelil priznanje ob dvajsetletnici sodelovanja s podjetjem Domel iz Železnikov.
Osvojiti nov izdelek, sesalno enoto za suho sesanje in jo ponuditi evropskemu tržišču, je bila v sedemdesetih letih ideja s polno mero optimizma. Uresničena je bila leta 1974, ko je podjetju Domel podjetje AEG potrdilo, da vzorci sesalnih endt ustrezajo vsem tehničnim zahtevam po takratnih VDE predpisih. Sledila so dogovarjanja in pogajanja. Kmalu so stekle redne dobave. Nihče, tudi najveću optimisti niso mogli pričakovati, da bo posel, do danes vreden več kot 200 milijonov mark prerastel v pravo prijateljsko poslovno vez. Leta 1976 je bila podpisana kooperacijska pogodba za izvoz elektromotorjev in uvoz sestavnih delov za izdelavo sesalnikov Iskra po licenci AEG. V kratkem je podjetje iz Železnikov AEG sprejel kot prvega dobavitelja sesalnih enot.
Stalno spreminjanje bivše jugoslovanske zakonodaje ni vplivalo na trdnost in velikost sodelovanja. Po izgubi jugoslovanskih trgov se je prodaja sesalnikov AEG zelo zmanjšala. Iz kooperacijske povezave je AEG pristal na čisti izvoz, ki je pomenil presežek v trgovinski menjavi. Danes je AEG prisoten na slovenskem trgu s svojimi gospodinjskimi aparati preko Domelovega hčerskega podjetja Corona.
Dagmar Šuster je poudaril, da je razumljivo, da Gospodarska zbornica Slovenije in sploh slovensko gospodarstvo sodelovanju z Nemčijo daje največjo pozornost v svojih razvojnih usmeritvah. Nenazadnje to dokazuje tudi poslovna konferenca v Munchnu v mesecu juniju letos, na kateri je 21 slovenskih podjetij predstavilo Številnim nemškim partnerjem svoje možnosti za sodelovanje. Podobna predstavitev slovenskega gospodarstva je predvidena še v Leipzigu in Berlinu, meseca oktobra pa bo potekala slovensko-nemška poslovna konferenca v Hamburgu. Dagmar Suster je tudi izrazil prepričanje, da bo vse skupaj prispevalo k novim poslovnim stikom in mogoče tudi k takim projektom, kot je AEG - Domel. • Š. Vidic
ukvarjati s proučevanjem hitro razvijajočih se podjetij v Ameriki. Eden izmed dejavnikov za hiter razvoj je bila tudi rizičnost razpoložljivega kapitala. Evropske vlade so podpirale rizični kapital v zasebnih sektorjih, tako da je zraslov Evropi 500 takih podjetij (v Ameriki jih je 600). Rizični kapital je eden najpomembnejših elementov za mala in srednje velika podjetja.
Denar kot lasten kapital
Pri rizičnem skladu je, za razliko od drugih, denar odvisen od pogojev, pod katerimi se daje. Rizični kapital je cel paket zadev, ki so s tem povezane. To je denar, ki se daje kot lasten kapital, ki ga ni treba vračati, a se veča in gre naprej s podjrtjem. Vlaganje rizičnega kapitala ima dolgoročno perspektivo, ne gre za to, da bi denar hitro dobili nazaj, ampak, če se podjetje dobro razvija, vlagatelji raje še več vložijo. Vsako vlaganje naj bi prineslo dobiček in če vlagatelj proda (po več letih) svoj del, ga proda po višji ceni, ker je podjetje uspešno. Če v podjetju obstajajo določeni problemi, ponavadi ne gre za to, da bi imelo premalo denarja, ampak gre za napake pri vodenju podjetja. Ta problem je značilen za mnoge države, saj je človeško motiti se. Zato vlagatelji rizičnega sklada tesno sodelujejo s podjetjem, v katerega so vložili. Zelo pomembna je tudi internacionalizacija, vsaj v primeru Avstrije in Slovenije, saj sta majhni držaavi in se morata v mnogočem obračati na druge države.
Pomembnejša manjša podjetja
Pri nas se je program privatizacije podjetij že začel. Zelo veliko podjetij je pri nas, ki so hitro rasla, sklad pa se želi osredotočiti le na podjetja, ki nimajo več kot 200 zaposlenih. Želijo kupiti le en del, en sektor teh velikih podjetij. Pomanjkanje dolgoročnega kapitala lahko ta sektor omeji, zato je tu priložnost za rizični kapital. Podjetja z rizičnim kapitalom so po nekih raziskavah, opravljenih v Franciji, zelo inovativna in njihov izvoz je večji od ostalih podjetij.
Horizonte Venture je avstrijsko ameriška skupina za rizični kapital, kot že rečeno s sedežem na Dunaju. Lastniki so tri skupine - FGG - finančna institucija, ki jo je ustanovila avstrijska vlada, Advent In-trnational Cooperation, ki ima sedež v Bostonu, lastniki pa so tudi ljudje, ki upravljajo Horizonte. Leta 1985 je bil ustanovljen avstrijski sklad. Pri rizičnem skladu, kot poudarjajo vodilni v podjetju, jeseveda pomembno poslovanje z denarjem, še bolj pa z ljudmi. Upajo, da bodo tudi v Sloveniji pridobili zelo uspešen delovni team.
Sodelovanje s SKB banko
SKB banka sodeluje v vlogi investitorja kot lokalni partner. Zanjo to pomeni dolgoročno naližbo, povečanje obsega poslovanja in pridobitev določenih znanj, ki jih doslej v Sloveniji ni bilo v tolikšni meri. • Š.V.
Novi vlak na preizkušnji
Udobnejša vožnja po železniških tirih
Že od začetka julija vlak Jenbach vozi po slovenskih progah.
Ljubljana, 25. julija - Na Slovenskih železnicah poleg posodobitve in obnove železniške infrastrukture intenzivno razmišljajo o posodobitvi voznih sredstev tako v potniškem kot v tovornem prometu. Potniški vlaki, popularno imenovni gomulke - po tedanjem poljskem predsedniku, ker so poljske proizvodnje, so stari več kot trideset let in jih na Slovenskih železnicah .nameravajo zamenjati.
Strokovnjaki slovenskih železnic so si ogledali in se podrobno seznanili s ponudbo sodobnih primestnih vlakov različnih evropskih proizvajalcev. Poleg temeljnih tehničnih meril, ki bodo pomembna pri izbiri najboljših ponudnikov tovrstnih vozil, morajo proizvajalci upoštevati tudi to, da bo moralo biti 60 odstotkov vrednosti teh vozil neposredno ali posredno sad domaćega znanja oziroma izdelek slovenske industrije.
Vlak avstrijske tovarne Jenbach je sodobno zasnovan vlak, ki ga izdelujejo tudi z električnim pogonom, ima enote dolge 25.40 metra z oseminšestdeseti-mi sedeži. Načrtovalci in proizvajalci so posebno pozornost posvetili zaščiti prea hrupom od zunaj in tresljaji med vožnjo, pa tudi čimbolj enostavnemu čiščenju vlaka. Skupaj s tea-mom oblikovalcev avstrijskih zveznih železnic pa so oblikovali novo notranjo in zunanjo podobo tega vlaka. • S. Vidic
V prvih petih mesecih
Dobra oskrba z energijo
Oskrba z vsemi vrstami energije je bila v naši državi v prvih petih mesecih dobra. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem smo porabili za 3,1 odstotka več, od tega je industrija porabila za natanko 3 odstotke več ob industrijski rasti, ki je znašala 5,8 odstotka, kar pomeni, da je industrij? za svojo večjo učinkovitost porabila manj energije.
V letošnjem letu smo uvozili 823.000 ton naftnih derivatov, katerih poraba se letos spet povečuje, in 311.000 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, ki že dokaj uspešno nadomešča porabo trdih goriv v industriji. Poraba motornega bencina se je povečala za 14,5 odstotka, dizelskih goriv za 16,3, vse skupaj pa je verjetno v največji meri posledica povečanemu toku prometa skozi Slovenijo in večjemu nakupu tujcev, ker je bencin pri nas znatno cenejši.
Pri pridobivanju električne energije so največ prispevale hidroelektrarne, in sicer kar 63 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, manjša pa je bila proizvodnja v termoe-lektrarnahu predvsem zaradi ekološketsanacije termoelektrarne v Šoštanju. Za 7 odstotkov več je proizvedla tudi jedrska elektrarna v Krškem. Vladni ukrepi so izboljšali učinkovitost elektrogospodarskih podjetij, saj so se izgube elektrogospodarstva iz 36.414,4 milijona tolarjev zmanjašale na 3,320,4 milijona tolarjev. Pri tem gre predvsem za odpis medsebojnih terjatev in obveznosti izpred dveh let, pokrivanje izgube v breme trajnega kapitala, in naravnanje internih pogodbenih odnosov v letu 1993 na realizirane zunanje prihodke. OlUTJo sedaj dolgovi elektrogospodarstvu niso biti odpisani nikomur, niti največjemu dolžniku papirnici Videm Krško, ki dolguje zajetnih 860 miljionov tolarjev. Še vedno se pojavljajo neskladja v razmerju med ceno proizvodnje kilovatne ure, ki preračunana v marke stane 17,54 pfeninga in prodajno ceno, pokrivanje razlik v ceni pa ni pojasnjeno.
Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je na tiskovni konferenci konec prejšnjega tedna obljubil, da do 1. oktobra ne bo podražitev elektične energije, ni pa znal povedati, kolikšna bo ob prehodu na zimsko tarifo. Dodal je tudi, da Hrvaška redno odplačuje svoj del dolga do jedrske elektrarne. Od začetka leta so poravnali 44 milijonov mark, tako, da bo s 1. avgustom hrvaški dolg znašal samo še enomesečno fakturirano vrednost.
TEHTNICA KRANJ Benedikova 1 64000 KRANJ
rapisuje na podlagi sklepa zbora delavcev dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- višja strokovna izobrazba pravne ali ekonomske smeri
- najmanj štiri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih
Kandidat mora prijavi predložiti program dela za mandatno obodobje. Mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Tehtnica Kranj, Benedikova 1, z oznako "za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.
BANČNI NASVET
Pogosto si moramo za večje nakupe najeti bančno posojilo, ki pa ga je potrebno zavarovati. Tu pa je možnost' več, kot pa si včasih mislimo.
Ali lahko za posojilo zastavimo tudi vrednostne papirje in zlatnino?
Banka v skladu z internimi pravili zavaruje odobreno posojilo tudi na način, da sprejme v zastavo vrednostne papirje, to je vrednostne papirje, ki se glasijo na ime ali na prinosnika. Temelj za ugotovitev vrednosti teh papirjev predstavlja vrednost na trgu vrednostnih papirjev, če pa se vrednostni papir ne pojavlja na trgu, se o njegovemk temelju in vrednosti odloča na posebnem bančnem odboru. V kolikor banka sprejme vrednostne papirje v zastavo, se le-ti hranijo v posebnem bančnem depoju do dokončnega poplačila vseh obveznosti iz posojilne pogodbe, nakar se prvi delovni dan vrnejo zastavitelju.
Banka pa lahko v skladu z Internimi navodili v zavarovanje terjatev sprejme tudi zastavljene premičnine, torej tudi zlato in druge plemenite kovine. Vrednost takšne premičnine ugotavlja sodni cenilec ali drug pooblaščeni strokovnjak cenilec, ki ga določi banka. Ocenitev premičnine se opavi v kraju in ob času, sporazumno določenem med zastaviteljem in cenilcem. O ocenitvi vrednosti zastavljene premičnine se napravi zapisnik, ki predstavlja dokument za vrednost premičnine, ki pa ne sme biti starejši več kot 15 dni, sicer je potrebno opraviti novo ocenitev. Stroške ocenitve in hrambe premičnine nosi zastavite lj. Banka ob sklenitvi posojilne pogodbe sprejme ocenjeno premičnino in sočasno sklene tudi Pogodbo o zastavi premičnine. Zastavljeno premičnino banka hrani v depoju do dokončnega poplačila obeznosti iz posojilne pogodbe, nakar se zastavljena premičnina izroči zastavitelju. Obstaja pa tudi možnost, da se pred pristojnim sodiščem opravi narok za dosego sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na premičnini, v takem primeru pa se premičnina ne izroči banki in jo posojilojemalec oz. zastavitelj v dogovoru z banko lahko še naprej uporablja.
Gorenjska ^ Banka
Banka .< po.iluhom
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
Test: Škoda Favorit GLX Silver Line
VREDNOST SREBRA
Pri češki Škodi avtomobile iz družine favorit in furman že nekaj časa dopolnjujejo z akcijskimi modeli, ki jih odenejo v drugačne barve, drugačno opremo in s tem poudarjajo nekdanjo imenitnost teh avtomobilov. Škoda favorit silver line je torej favorit za posebneže, za tiste, ki jim kaj pomeni dobro opremljen avto za ne pretirano globok poseg v žep.
Kakorkoli že, Škodinim lepotnim krojačem je treba še enkrat priznati, da so z lanskoletnimi tehnično lepotnimi operacijami, ki jih v tovarni imenujejo mala prenova, dosegli veliko in model favorit naredili vsestransko uporaben avtomobil. Pri mdMelu silver line so karoseriji, ki seveda ni več v skladu z zadnjo oblikovalsko modo nadeli srebrno barvo, na obeh bočnih straneh nalepili ustrezen napis in dodali še zajeten spisek dodatne opreme.
Lepo po vrsti: na zunaj je ta favorit razen z barvo prepoznaven tudi zaradi platišč iz lahke litine, meglenk z zaščitno mrežico, zajetnih brizg za pranje žarometov, zadnjega spojlerja oziroma usmerjevalca zraka na petih vratih kot se temu reče strokovno in zatemnjenih stekel ter zadnjih luči. Skratka, obleka naredi tudi avto in če bi podvozje
silver line za kakšen centimeter znižali, bi bila zunanja podoba nesramežljivo športna.
HVALIMO: atraktivnost -udobje - dobra oprema GRAJAMO: motorne zmogljivosti - volanski obroč - višina od tal.
Notranjost zaklepa osrednja kjučavnica, kar pa ne velja tudi za zadnja prtljažna vrata, pod katerimi je dovolj velik in uporaben ter dovolj temeljito obdelan prostor za prtljago. So se pa konstruktorji znašli na drug način in ob voznikov sedež dodali vzvod za odpiranje teh vrat iz kabine. Notranja oprema je ob že
grepoznavnih sorazmerno do-rih sedežih in dovolj udobja za potnike spredaj m zadaj prepoznavna zaradi črne (ne vem čemu koristne) obloge stropa, dodane sredinske konzole, usnja na sicer ne najbolj posrečenem volanskem obroču in prestavni ročici, za piko na i
Ea so v tovarni dodali še za adilce nepogrešljivi vžigalnik, ki je hkrati tudi vtičnica, za popolno udobje pa še sorazmerno kakovosten blaupunk-tov avtoradio.
CENA do registracije: 1.409.247 SIT (Avtoimpex, Ljubljana)
Spredaj: zamrežene meglenke, naprave za pranje žarometov
Voznikovo delo ni pretirano težko, saj je avtomobil predvsem lahkotno vodljiv, ob upoštevanju dejstva, da je podvozje nekoliko premehko za resnejšo športno vožnjo enako pa velja tudi za motor.
Q(iWI3l@K
Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ
vabi na ogled
dirke FORMULE 1
za veliko nagrado Madžarske v Budimpešti, v nedeljo, 14. avgusta 1994.
Prijave sprejema na tel. 064/53-280.
i—
SKB - nepremičnine &
leasing d.o.o.
NAPRODAJ
HIŠA V CENTRU BLEDA
Hiša je nova in opremljena.
V pritlični etaži je sodobno opremljen lokal z uporabnim dovoljenjem - pizzerija, v nadstropju in mansardi sta dve stanovanjski enoti.
Skupna površina prostorov je 276 m2.
Hiša je primerna za turistično in poslovno dejavnost.
Informacije: SKB - Nepremičnine & Leasing, d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana Tel.: 061/313-468, 1311-275 Fax: 061/1321-202
Zadaj: zatemnjene zadnje luči in usmerejevalec zraka nad vrati
Pod motornim pokrovom zaenkrat namreč ni nobenih sprememb. Preizkušeni 1289-kubični štirivaljnik je tehnološko že krepko v letih in najbolj ga pesti pomanjkanje moči. Do srednjega območja vrtljajev se sicer vrti sorazmerno lahkotno in do tam ga je tudi priporočljivo priganjati, saj se na težjo nogo na stopalki za plin odziva s precejšnjim truščem.
Ne glede na način vožnje bencinska žeja ne niha pretirano, vse skupaj pa se je na naši testni vožnji izšlo z nekaj
kapljami manj kot osmimi litri, kar je povsem ugodno povprečje, če prezremo motornez-mogljivosti. Zadovoljivo natančen je petstopenjski menjalnik, pohvalno dober pa zavorni sistem, od lanskega leta iz matičnega koncema Volks-wagen.
Nasploh je ta škoda zelo posrečen dovolj uporaben in konec koncev glede na ceno tudi dovolj atraktiven avtomobil. Usti, ki so poleg tega spoznali še vrednost srebra, so z njim zagotovo zadovoljni.
TEHNIČNI PODATKI: Vozilo: kombilimuzina s petimi vrati. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, pogon na prednji kolesi, 1289 ccm, 42 KW/ 58 KM, Bosch monomo-tronic, katalizator, petstopenjski menjalnik. Mere: 3815 x 1850 x 1415 mm. Najvišja hitrost: 150 km/h (tovarna), 147 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,9/8,0/9,21 neosvinčene-ga 91-okt. goriva. Poraba na testu: 7,91.
Z boka: napis in lahka platišča
• M. Gregorič
Šafrane beverlv za izbirčneže
Novomeški Revoz je ob koncu prejšnjega meseca v svoji prodajni mreži pri nas, na Hrvaškem in v Makedoniji ponudil posebno serijo Renaultovega model šafrane z dodatnim imenom beverlv. Avtomobil ima posebno razkošno opremo, namenjen pa je tistim užitkarjem, ki pod motornim pokrovom ne potrebujejo trilitrskega šestvaljnika. šafrane beverlv je opremljen s samodejno klimatsko napravo, radio kasetofonom s štirimi 20 wattnimi zvočniki, nastavljivima ergonomskima sprednjima sedežema, aluminijastimi platišči, na katerih so pnevmatike dimenzije 195/ 60R15H, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, elektriko za odpiranje (zatemnjenih) oken in nastavitev ogledal, potovalnim računalnikom s sintetizatorjem glasu in sprednjima meglenkama.
Motor je znan 1995-kubični štirivaljnik s po tremi ventili na valj in največjo močjo 97 KVV/135 KM, avtomobil pa z njim doseže najvišjo hitrost 203 kilometre na uro ob normni porabi 7.0/8.7/12.0 litrov neosvinčenega goriva. Šafrane beverlv je številčno omejena serija, pri Revozu pa so jih ob začetku prodaje imeli samo 40. In cena? 3.487.000 oziroma 3.618.000 tolarjev za izvedbo z usnjenimi sedeži plus davčne dajatve. M.G.
miMJu
Udo o _ mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovna in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ai LEASING
Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288
VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI do o
mobitel
Pe KRANJ
Đ 064/222-616
MEŠETAR
Cene sadja in zelenjave na tržnicah
Ponudba sadja in zelenjave je v teh poletnih dneh na vseh tržnicah dobra, cene sezonskih pridelkov so se nekoliko znižale, nekatere pa še vztrajajo sorazmerno visoko, tako je na primer kilogram grozdja težko dobiti za manj kot 300 tolarjev, breskve vztrajajo pri več kot 200 tolarjih, še dražje so marelice za katere je treba odšteti od 250 tolarjev navzgor, nekaj cenejše pa prve lubenice, katerih cena doseže do 150 tolarjev za kilop-am. Tudi tokrat smo primerjali cene na kranjski in ljubljanski tržnici, ponovno pa so nekatere cene znatno nižje v Ljubljani.
KRANJ: pomaranče 180, jabolka 150, limone 200, paradižnik 140, paprika 250, krompir 70, solata 120, korenje 160, cvetača 300, zelje 100, česen 400.
LJUBLJANA: pomaranče 170, jabolka 120, limone 140, paradižnik 100, paprika 200, krompir 60, solata 120, korenje 150, cvetača 300, zelje 100, česen 250.
Chrvsler neon avto leta v ZDA
Chrvsler neon si je že pred začetkom prodaje v Evropi v svoji domovini onstran luže prislužil nekaj laskavih ocen. Ameriška avtomobilistična revija Automobile magazin ga je namreč proglasila za svoj avto leta. Po testnih vožnjah, ki so jih opravili avtomobihstični novinarji je neon zmagal v precej hudi konkurenci, kjer so bili še ford mustang, chevrolet camaro, saab 900, BMW 530i, honda accord, tovotra supra, tovota celica, accura (honda^ integra, volvo 850 GLT turbo in mercedes-benz C280. Poleg pohvalnih besed za vozne lastnosti novinarji za neona pravijo tudi, da je to avtomobil, za katerega je ameriška industrija vedno trdila, da ga ne zna izdelati, posebej pa so prepričani, da bo dobro kljuboval japonski konkurenci, še zlasti na evropskih trgih. Uradna evropska predstavitev bo sredi septembra v nemškem Nuernbergu. • M.G.
POIŠČITE BISER, KI JE PRAV BLIZU
v Školjki k v arnerskeg a zauva
RABAC
PO
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
TEL.: 385/52/872 206, 872 226 FAX.: 385/52/872 561
KAM m\ KOSILO, VEČERJO ?
IME GOSTINSKEGA OBJEKTA
GOSTILNA JAMA TEL:41 -125
SPECI ALITETE MENI)
JCENA
ODPRTO
00MAČA KUHINJA DOPOLDANSKE MALICE, NEDELJSKA KOSILA, SrCCIAUTETE NA / ARU
OD FON. DO SOI. OD 6. DO 13. NEO. 6-20
*$******
* KRM
Tka noč
'program prireditve
V petek, 29. In soboto, 30. julija 1994, bodo na Kranjski noči sodelovali naslednji ansambli:
Jože Skublc, Avtomobili, Arrow, Melos, presenečenje.
_ j popestrili:
„j Kranjske noči, modna revija, Pihalna godba Kranj, _..?a šola Brdo, ognjemet, pivo zastonj na stojnici, ki Jo morate sami poiskati Tna park, folklora, Dlmežova luknja In še nekaj presenečenj.
UD C M F Vl\CIVI C
Danes in jutri se bo nadaljevalo vroče poletno vreme« Pasji dnevi " očitno držijo«
KRATEK
Lu| II m I Mm 11
LUNINE SPREMEMBE
Po Herschlovem vremenskem kljici bo lepo vreme.
C
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
No, tokrat pa ste nas kar zasuli z večinoma pravilnimi odgovori. Na stari razglednici, ki smo jo objavili kar dvakrat, prvič v celoti, drugič pa njen izsek, so bile Zg. Duplje. Neka bralka je tudi napisala, da je nekoč vas slovela kot rokovnjaška, saj so se nad vasjo v gozdu pogosto skrivali rokovnjači, sicer pa, da je bila tu tudi čevljarska obrt. Mnogi ste razpoznali tudi domačijo, ki je na sliki, gre namreč za Zaplotnikovo domačijo. Žreb je nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev razdelil takole: 1. Cvetka Prevodnik, Temniška 36, 64202 Naklo; 2. Matija Jekovec, Tončka Dežmana 2, 64000 Kranj; 3. Andrej Slapar, Pristava 106 64290 Tržič; 4. Brane Kvasnik .Valvasorjeva 6,64248 Lesce; 5. Ivanka Semrov, Podbrezje 27, 64203 Duplje. Čestitamo!
Tokrat spet objavljamo razglednico iz I. 1939, na kateri je neka gorenjska vas. Seveda, katera vas je na sliki morate ugotoviti vi, napišete pa nam lahko tudi kaj o značilnostih vasi. Odgovore pošljite do petka, 5. avgusta, (časa je nekoliko več!) na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj. Pet pravilnih odgovorov pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Delo našega človeka na Luni
Da Slovenci nismo kar tako nas je te dni ob petindvajsetletnki prvih korakov človeka na Luni opozoril gospod Sulcer Leopold. Povedal nam je, da je prav Slovenec - dr. Ludvik Čanžek razvil dva posebna objektiva, prilagojena razmeram na Luni, Id sta bila vgrajena v kamero, ki je posnela ta "veliki korak za človeštvo".
Kako in kdaiste se spoznali z dr. Ludvikom Canžkom?
"Leta 1967 sem napisal prošnjo, če bi se lahko zaposii h/c" pri podjetju Kern v Aarau. Dr. Čanžka sem spoznal, kc sem :. 1968 prišel v Švico, prav njega je namreč podjetje poslale da. preveri, če sem kot "konstruktor orodja" usposobljen za njihovo relativno zahtevno delo."
Kako je prišlo do vključitve podjetja Kern v program NASA?
"Američani so imeli težave s primernimi objektivi, ki bi bili prilagojeni razmeram na Luni, zato so razpisali natečaj in izbrali podjetje Kern, ki je bilo v tistem času vodilno na področju posebne optike in fino-mehanike."
In kakšna je bila vloga dr. Čanžka?
"Gospod Ludvik Čanžek je profesor fizike in matematike, doktorat pa je naredil iz optike. Prav dr. Čanžek je bil tisti, ki je v okviru podjetja Kern razvil tista dva posebna objektiva, prilagojena razmeram na Luni.
Po zaključku so Američani poslali originalne filme, ki so bili na Luni. Podjetje je najelo kinodvorano, nameščeci smo dobili vabila, da smo si lahko ogledali barvne in silno jasne posnetke. V dvorani je bila takšna tišina, da bi lahko slišal buciko, če bi padla na tla."
Nam lahko predstavite še nadaljnje delo dr. Čanžka?
"Njegovi daljnogledi so danes v švicarski vojski. Naredil je tudi merilne naprave za švedske tanke, ki so prestale izredno zahtevne teste. Spremenil je tudi teodolit - zemljemersko napravo, ki jo potrebujejo na primer pri gradnji mostov, Prvotna izvedba je bila zelo zamotana, dr. Čanžek je nato
razvil novo, cenejšo in manj zamotano napravo. Osemdesetega leta je dal podjetju Kern odpoved in nekaj časa deloval v Zurichu. Sestavil je endoskop, ki je bil takrat po testih najboljši na svetu, nato je sestavil še dva endoskopa."
Se dr. Čanžek namerava vrniti?
"Nedavno mi je rekel, da se bo, ko bo prenehal s svojo dejavnostjo, vrnil domov. Kljub temu da je Štajerec, bo morda živel na Gorenjskem, ker želi imeti kuliso gora."
Mateja Jagodic - Foto: Stojan Saje
Načini, kako dandanes mečejo delavce na cesto ali jih šibajo v niije plačilne razrede, so za neprizadetega lahko absurd, nesmisel, burka, komedija... A za prizadete življenjskega in eksistenčnega pomena, zato neko pismo, opomin in prerazporeditev objavljamo tako, da smo popolnoma spremenili imena. Da ne bi prizadeti, ki je od svoje nadvodilne prejel spodaj navedeni opomin, kajpak še bolj nastradal.
Takole je pisala razjarjena vodilna svojemu vzdrževalcu:
Opomin in Prerazporeditev Tonija T:
"V začetku ste svoje delo opravljali dokaj korektno in odgovorno, po nekaj mesecih pa ste postajati vse bolj počasni in malomarni, tako, da sem vam morala za določeno nalogo tudi nekajkrat naročiti.
Tako sem vam najmanj desetkrat naročila, da police iz kleti prestavite zgoraj, da popravite tapison, ki ni bil dobro položen po vaši krivdi, sem vam naročila najmanj trikrat, zadnjič ste mi trdno obljubil, da bo to v torek... Za pomoč sem vam ves teden, ker ni bilo posebnega dela, dodelila vsak dan enega natakarja, da bt pospravili klet itn. Klet ni bila pospravljena in še danes ni, tako kot ni popravljen tapison. Takrat sem vas okarala, vi pa ste zagrozil, da boste šel v bolniški stalel To ste tudi storil, čeprav ste bili dobro obveščeni, da imamo veliko dela in da bomo težko kar
naslednji dan poiskali zamenjavo.
S tem opominom vas razporejam v nižji tarifni razred, prosim, da sporočite, kako dolgo predvidevate, da boste doma, radi bi vedeli ali gre za prehlad ali kaj drugega.
Menim, da v našem hotelu ne more biti zaposlen človek, ki je počasen In mu ne
vika, da je zelo osebna in prav nič formalistična in da je bila očitoo zelo jezna, saj je spuščala vejice in pike. Ozrimo se na argumente, zaradi katerih je Toni odle-tel v nižjo tarifo!
Sprva flink in odgovoren, zdaj pa mahoma počasen in malomaren! Zaradi česa? Zaradi kleti, le kleti in samo
Tema tedna
Če Toni noče in noče v kevdr
Kaj se zgodi, če vzdrževalec noče ki noče in še enkrat noče v kevdr? Prerazporeditev v nižjo tarifo, kaj pa drugega in flink v bolniško!
smemo ničesar reči, kajti gostom zagotavljamo, da bo okvara popravljena zelo hitro."
Eh, eh, Toni, Toni!
Iz tega opomina in hkrati prerazporeditve v nižji tarifni razred smo namreč zvedeli marsikaj!
Pustimo to, da ga vodilna v nekaterih stavkih čudno
kleti! Tako namreč sledi iz tega slavnega opomina.
Naglavni Tonijev greh je bila tista Tonijeva zafrkancija s kevdrom! Najmanj desetkrat ga je poslala v čevdr, Toni pa: pojdi ti malo vričet! Kelnerja mu je dala, vsak dan drugega, da bi združila delo in sredstva v kleti - pa spet
nič! Bogve, kaj sta delala, če sta bila s kelnerjem v kleti in kaj je v tisti frda-mani kleti, Če sploh nista htela dol!
Tonija ne poznam, še manj vodilne, ampak meni se vse tako vidi, da se je bil Toni kot vzdrževalec uprl, saj vzdrževalci običajno nimajo v svojem delokrogu tudi pospravljanja kleti. Ali pač, če je nuja?
In Toni, namesto, da bi v kelnerski družbi čistil klet, je gladko odplenkal v - bolniško! In že ga je vodilna kljub prerazporeditvi v nižjo tarifo začela krepko pogrešati, saj se je tako v opominu kot prerazporeditvi materinsko pozanimala, koliko časa bo doma, predvsem pa naj ji Toni sporoči, ali gre za prehlad ali kaj drugega.
Tale dopis Toniju, ki je hkrati opomin, prerazporeditev in vljudnostno poizvedovanje, ali Toni v bolniški kašlja ali samo občasno kiha, je krasen primerek, kaj vse se danes pošilja delavcem! Kako naj te strašne kevdrske argumente vzame v resen uvid in vidik kakšen advokat? Kako okvalificirati delovno pregreho, če nočeš v klet: je to hujša ali lažja kršitev delovne obveznosti? Drugih, globjih in usodnejših kršitev, ki bi jih povzročil Toni, v zgoraj omenjenem dopisu pač ni zaznati...
Tako!
Evidentno torej ostaja, da vodilno kljub vsemu skrbi, kaj je s Tonijem..
Toni pa nič! • D. Sedej
V soboto, 23. julija, je na osrednjem stadionu za Bežigradom v Ljubljani potekala športno razvedrilna prireditev Igre brez meja, Id si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev. Devet ekip se je pomerilo med seboj v desetih igrah: Predjamski grad, Martin Krpan, Kozolec, Sodi, Mlin, Solata, Ribničan, Konji iz hleva, Škorci in Butarice. Kot povedo že imena iger, temelji njihova idejna zasnova na našem izročilu. Zmagala je ekipa Velike Britanije, kije dosegla 87 točk, slovenska ekipa pa je s 75 točkami zasedla drugo mesto. K sami prireditvi zgolj ena pripomba: drugič naj se organizatorji osredotočijo rudi na njeno izvedbo. Vse preveč je bilo zatikanj in prekinitev, ob tem pa zbledi še tako dobra osnovna zamiseL
foto bobnar
ZADETEK V PETEK
V petek zvečer smo Gorenjski glas in Radio Žiri z družinskim kvizom ZADETEK V PETEK gostovali na Zali 4 (nad Gorenjo vasjo) pri družini Vinka STUCINA. Pravzaprav bi pri Štuciovih lahko pripravili še dve oddaji, kajti družina šteje
9 članov (7 otrok), kar pomeni, da bi lahko sestavili tri dobre tričlanske tekmovalne ekipe za naš kviz. Pri Štucinovih zato v petek zvečer nobeno od zastavljenih 10 + 1 vprašanj ni bilo pretežko in znanje je za družinski proračun prineslo 15.000 tolarjev vredno nagrado, pa še možnost, da v finalu tekmujejo za končno nagrado.
V petek zvečer bo na Radiu Žiri spet ZADETEK V PETEK od A do Ž- zanj danes objavljamo lik s črkami in
10 jih prinaša nagrado. Obkrožite Vašo srečno črko ter izrezek na dopisnici (frankirani z ll.-SIT) pošljite na Radio Žiri, 64226.
š	AVTOSE^Jlgcoo
	t»'JWCT?iJ64/692- 1 SSt
	
GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA
cohomerce gorenje
LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM;
ROŽNA DOLINA 40   ■ ^f!* *•*"?*■»    »»•.pod1")«*1 «p««u, TEL: 064/718-502,' FAX:718521
akustika, kuhinja, kopalnica, antenski material
In i
razsrvnl dali.
POPUST DO 45% Polovni esa: od s. do 19. ura, ob sobotah od 8. do 12. ura.
NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT
A	N	A	D	A	E
F	G	H	1	J	K
L	M	Y	O	P	R
S	Š	T	U	V	Z
Ž	X	B	C	č	w
					
Posili«;					
Pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 29. JUUJA1694					
Ta mesec na vrtu
Majaron prvič porežemo brž ko se razvijejo prvi cvetni popki. Pri spravilu majarona ravnamo enako kot pri baziliki. Tudi pri majaronu lahko posmukamo samo lističe s stebelc, to pa najbolje storimo takrat, ko so šopi porezanih stebelc že popolnoma suhi. Suhi majaron spravimo v dobro zaprtih posodah, da ne gre v izgubo aromatičnost.
Če porežemo julija stebla poprove mete, lahko do jeseni računamo še z enim pridelkom. Poprova meta je trajnica, ki rada še enkrat odžene, če sredi poletja pri tleh porežemo dorasla stebla. Stebla porežemo takoj, ko opazimo, da se začenjajo na vršičkih oblikovati cvetni kobuli. Režemo le nekaj centimetrov nad tlemi, rastline
ga morajo biti pri tem suhe. Rastlin ne smemo prati. Meto moramo zelo hitro posušiti, da ohranimo v rastlini vse dišave. Sušimo samo posmukane liste; liste posmukamo, dokler so rastline še sveže, in jih razgrnemo na gosto rešeto ali na redko tkanino, da se v senci hitro posuše. Važno je, da ima zrak do listov od vseh strani prost dostop, zato jih med sušenjem večkrat premešamo. Poprova meta ohrani svojo prijetno aromo najdlje v dobro zaprtih posodah. Drobnjak zahteva po vsaki rezi ne samo mnogo vode, temveč tudi nadomestilo za porabljene hranilne snovi. Če-prav drobnjaka trenutno ne potrebujemo, ga moramo odrezati, ko opazimo, da se začenjajo prikazovati cvetni popki. Tako se ne utegne razviti seme, ki nam navadno prav nič ne koristi. Za gnojenje vzamemo 0,3-odstoten gnojilni zalivek z obilo dušika.c Še neolesenele poganjke pelina nabiramo za sušenje preden začno cveteti. Porezane zelnate poganjke zvežemo v manjše šopke in jih obesimo v senco, da se popolnoma osuše. Nato posmukamo z njih liste, drobir
pa spravimo v dobro zaprte posode. Brž ko oberemo jagode, začnimo odstranjevati pritlike in čistimo grede. Prit-like jemljejo hranilne snovi od rastlin, ki so že izčrpane zaradi jagod. Zato jih moramo odstranjevati, kolikor zgodaj je mogoče. Kdor pritlike trga, lahko napravi veliko škode. Načelno pritlike vedno odstranjujemo z nožem. Hkrati s tem odstranimo tudi plevel in zrahljamo zemljo.
Motovileč za jesensko rabo sejemo prvič zadnje dni julija. Če sejemo motovileč konec julija, ga bomo lahko nabirali v drugi polovici oktobra. Motovileč ni občutljiv na mraz, tako da nam bo dajal še pozno jeseni dobrodošlo svežo solato naravnost z vrta. Zelo dobra sorta motovilca je "Širokolistni ho-landski".
Kdor hoče imeti avgusta debele paprike, naj julija ne skopari z
fnojili. Gnojimo enkrat tedens-o, gnojilo ah gnojilni zalivki pa ne smejo poškodovati občutljivega listja.
Z rednim gnojenjem novozelandski špinači bomo imeli vedno dovolj te zelenjave. Za sušo ta zelenjava ni ravno preveč občutljiva, saj se prav razbohoti šele v poletni vročini. Po vsakem gnojenju tudi zalijemo, da lažje sprejema hranila. V naših razmerah v nobenem primeru ne smemo sejati kitajskega ohrovta prej kot od sredine julija dalje. Kitajski ohrovt sodi med rastline, ki se najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je to izrazito jesenska rastlina. Sejemo ga na gredice, ki jih izpraznimo julija. Kitajski ohrovt raste v vsaki srednje težki redilni vrtni zemlji, kjer mu ne primanjkuje vlage. Če računamo, da zraste v zelo kratkem času, lahko rečemo, da dobimo zelo obilen pridelek. Uporaben je kot izdatna zelena solata, daje pa tudi okusno kuhano pnkuho.
Poskusimo še mi
Drobnjak pridno režimo
Drobnjak s sirom
3 žlice sesekljanega drobnjaka, 3 kosi topljenega sura, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici limoninega soka ali kisa, sol, poper.
Vse sestavine zmešamo v multi-praktiku ali z mešalcem, nazadnje z vilico primešamo še drobnjak. Po želji primešamo v zmes še trdo kuhano jajce in gorčico.
Drobnjakov namaz
2 žlici seseljanega drobnjaka, 2 trdo kuhani jajci, 2 žlici majoneze, 1 žlička gorčice, 1 žlica kisa ali limoninega soka in po želji še nekaj žlic skute in sesekljanih kislih kumaric
Jajca naribamo in zmešamo z vsemi navedenimi sestavinami. Jemo s toastom ali kruhom.
Juha z drobnjakom
Za 6 oseb potrebujemo 50 g masla ali margarine, 30 g moke, 3/4 1 mleka, 174 I čiste juhe (lahko tudi iz kocke), 75 g gaude, 50 g ementalca, sol, poper, nastrgan muškatni orešek, 2 žlici belega vina, 6 kosov toasta, 3 šopke drobnjaka, 6 rumenjakov.
V kozici segrejemo maslo ah margarino, da se speni. Primešamo moko. Ko se začnejo dvigati mehurčki, zalijemo z mlekom in juho. Mešamo z metlico za stepanje, da zavre. Kuhamo na majhnem plamenu. Nastrgamo sir, ga stresemo v juho in gladko razmešamo. Začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreškom in belim vinom. Hranimo na toplem. Z okroglim modelom narežemo toast na kroge s premerom 10 cm. Drobnjak narežemo. Kruh popečemo, da z obeh strani svetlo porjavi. V vsak kruh vtisnemo vdolbino. Kruhke po-tresemo z drobnjakom, v vdolbino pa damo surov rumenjak. Na vsak krožnik damo na juho kruh z drobnjakom in rumenjakom. Takoj ponudimo.
STUDIO RAFAELA
a/
Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj
^064/326-683
Del. čas:
od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota od 8. do 13.-ure
V studia RAFAELA vam nudimo tudi:
• NEGO OBRAZU • OZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN
• ODPRAVO CEUJUTISA OZ. ODVZEM MflKOBNEGA TKIVU
• DEPIIHCIJOZIGLOINPINCETO • UMFNO DRENAŽO • ŠOLAR!]
Iz šolskih klopi
PARlS £T StS ME^vTMIt*
c»!r>edt«'f No(»e D*ir»« 11163
čotiom.A...........
cv> ALLIANCI
Pozdrav iz Pariza
Naša prijateljica Romana Krajnčan se je podala na počitnice kar v... olala... Pariz, iz katerega nas vse prav lepo pozdravlja. Romana, hvala za kartico. Veš, čisto potihem priznamo, da smo ti nekoliko nevoščljivi. Predvsem zaradi Disnevlanda, v katerega bi radi pokukali tudi tvoji prijateljčki. Gremo naslednje leto tja na izlet?
No, šalo na stran, počitnice v Parizu ti iskreno privoščimo. Dobro si odpočij, da te bomo jeseni spet čilo in zdravo
Pesmica, pogrni se
Vic za vroče dni
Lulat
Navijač je vzel svojega sinka na nogometno tekmo in ga posadil za vrat, da bi sinek bolje videl Sredi drugega polčasa je oče postavil otroka na tla in mu dal dve po riti.
Sosed je nejevoljno pripomnil: "Zakaj tepete otroka?" "Zakaj? Če lahko ves Čas vpije: dajmo, naši in fuj, sodnik, bi lahko rekel tudi lulat!"
Najprej najdeš pet besed. Čisto po naključju. Lepo spihaš prah z njih in jih postaviš na mizo: BRSTIČ, OKLEP, DEŽUJE, MAČKA, ADRIAN. Malo pomisliš, potem pa rečeš: Pesmica, pogrni se!
Adrian
Svinčniki so navadno v oklepu spiralasto zelenih vesoljnih potopov.
Trenutke pred njmi nikdar ne dežuje.
Torej ne bo tako kmalu.
Otroci prihajajo iz solatnih brstičev.
Ker mačke z gobčkom belim od mleka
naju sprašujejo po prtičku.
Meni pa je sonce kar všeč. • Dala Pokora
Pesem je nastala na pokljuškem taboru mladih kranjskih literatov, mentor profesor Miha Mohor. Zamisel za pesem je dobra. Počitnikarji, bi poskusili tudi vi? Ponujamo vam besede: TRAVA, MORJE, VOLUHAR, SMEH, CVEK. Če vam bo pesem uspela, pošljite jo, naš naslov poznate.
Igrače za malčke iz vrtca Janina
Potem ko so se konec prejšnjega tedna trije mladoletniki vandalsko znesli nad vrtcem Jamna v Kranju, ta teden v njem spet normalno delajo. Prostore so očistili, otroci pa so, žal, ostali brez številnih igrač, ki so jih nepridipravi škodoželjno uničili. Iz kranjskega zasebnega podjetja Hribar in otroci so v torek dopoldne v vrtec pripeljali več paketov novih igrač, ki so se jih razveselili tako otroci kot vzgojiteljice (na posnetku), nekateri drugi slovenski trgovci z igračami bodo svoje obljube izpolnili v teh dneh, 350.000 tolarjev pa je za nakup igrač oziroma odpravo posledic razdejanja vrtcu v sredo odobrila tudi občinska vlada. • H. J., foto: G. šinik
Filmska nagradna uganka
Vlogo Vade Sultenfuss v filmu Moja punca 2 je odlično odigrala Anna Chlumskv. Na nagradno uganko se se, kot običajno, kar množično odzvali, žreb pa je po par brezplačnih vstopnic, ki jih podarja Kino podjetje Kranj, podelil Saši Omejec iz Kranja. Kolodvorska 7, in Mihu Kokalju z Zg. Jezerskega 102 b. Čestitamo.
V nedeljo je prišla na kranjsko veliko platno romantična komedija Moj očka, junak. Zgodba se vrti okrog 14-letne Nicole, ki z lutk ravno "prehaja" na fante in misli, da bo dvotedenski dopust na tropskem otoku z očetom Andreom pravi dolgčas. Pojavi pa se Ben, seksi mladenič, ki deklico šarmira in v njej prebudi ljubezenska čustva. Počitnice postanejo pravi raj. Nicole si izmisli zgodbo o očetu-mednarodnem vohunu in velikem ljubimcu, da bi Bena opozorila nase, njena zgodba pa sproži pravo komedijo zmešnjav.
Vlogo očeta je mojstrsko upodobil francoski igralec, ki žanje tudi mednarodno slavo. Kdo je? Se spomnite naslova vsaj enega filma, v katerem je zaigral? Odgovora zapišite na dopisnico in jo pošljite do 4. avgusta na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
DEŽELA
Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (7)
V radovljiški občini intenzivno iščejo novo lokacijo nove deponije komunalnih odpadkov
Vsaka deponija je rana v okolje
Do sedaj so določili šest primernih lokacij: dve v območju Peračice, eno na tromeji občin Kranj, Radovljica in Tržič, pa ob vaseh Mlaka, Slatna in Dvorska vas.
Prihodnji teden bodo zbori radovljiške občinske skupščine ponovno govorili o postopku opredelitve lokacije za komunalno deponijo. V prvi fazi so potrdili kriterije in metodologijo postopka, na podlagi katerih je bila po izločilnih in izvedbenotehničnih kriterijih narejena prva preverba prostora V drugi fazi je bilo določenih šest možnih makroobmo-čij, skupaj z obtežilnimi kriteriji, s katerimi se ta območja rangtrajo. V sedanji, tretji fazi, se območja rangirajo po večkriterijski analizi
Upoštevajo se najprej geološke posebnosti terena (nosilnost, stabilnost, vodopropust-nost), vplivi transporta, ekonomski kriteriji, kot sta ocena investicije in stroški transporta. Po izkušnjah strokovnjakov so najbolj kritični socialni dejavniki (objekti na lokaciji, eksistenčna odvisnost od zemljišča, objekti v petst orne trškem pasu, vpliv zaradi transporta do lokacije, lastništvo in vizualna izpostavljenost). O postopkih pri iskanju nove deponije in o stanju na stari smo se pogovarjali z direktorico Komunale Radovljica mag. Bernardo Po-dlipnik in njeno strokovno sodelavko dipl. ing. Mojco Dolar.
Projekt iskanja primernega prostora, ki bo nadomestil staro odlagališče odpadkov na Črnivcu, ima uraden naslov Opredelitev lokacije centra za ravnanje s komunalnimi odpadki Zakaj center?
Zato, ker to nikakor ne bo le odlagališče. Deponija je prostor, kamor se odpadki dejansko odlagajo. Vendar je to le del celotnega kompleksa, ki obsega še predprostor, kjer se sortirajo in začasno deponirajo sekundarne surovine, tu so še stiskalnice, mlini in podobno. Deponija je projektirana po evropskih normah - za 35.000
frebivalcev in dobo 50 let. otrebna velikost ob upoštevanju vsega tega je 5 do 7 hektarov.
Projekt centra za ravnanje s komunalnimi odpadki predpostavlja ločeno zbiranje odpadkov, ki ga v radovljiški občini že izvajate?
Tako je. Uvajati smo ga v bistvu začeli z občinskim odlokom o ločenem zbiranju odpadkov, seveda pa se takšen sistem zbiranja izvaja le tam, kjer je smiselno, to je v urbanih naseljih, in ne za vsako ceno. Sedaj projekt že dober mesec pilotno izvajamo v Lescah, vsa ostala
področja pa bomo skušali vključiti v teku leta. V krajevni skupnosti Ljubno pa so na željo krajanov že postavljeni posebni kontejnerji za ločeno zbiranje. .
Ob dosledno ločenem zbiranju odpadkov bi lahko njihovokoličino zmanjšali za 40 do 50 odstotkov. Največ na račun bio odpadkov, za katere je v projektu nove deponije predvidena posebna kompostoma. Sicer pa samo papir in steklo, ki ju z ločenim zbiranjem namenimo za ponovno uporabo, zmanjšata količino odpadkov za 15 odstotkov.
Mag. Bernarda Podlip-nik, direktorica Komunale Radovljica in članica radovljiškega izvršnega sveta
Mojca Dolar, dipl. ing. biologije
Septembra natančna lokacija
Kakšno je trenutno stanje na stari deponiji?
Stara deponija je v zaključni fazi, glede na prostorske možnosti in pogodbe z lastniki zemljišča je odlaganje smeti na Črnivcu možno le še do sredine prihodnjega leta. Brežine, razen zaključne, so rekultivirane, prostor je že dve leti zatravljen, posadili smo 750 sadik smreke in bora. Načrt za pogozditev so pripravili na Gozdnem gospodarstvu in v jeseni načrtujemo še nasaditev listavcev. Letos so bili položeni kanali za odvajanje padavinskih voda, po vsej verjetnosti bomo zgradili tudi bazen za prestrezanje izcednih voda.
Na zadnji seji izvršnega sveta ste predstavili prvi del tretje faze postopka pri iskanju lokacije za novo deponijo. Kakšni so nadaljnji postopki?
Na seji občinske skupščine bomo predstavili del tretje faze, to so natančno določene primerne lokacije in rezultate geološke prospekcije terena. V četrtek smo se sestali s predsedniki svetov KS, predvidevamo pa tudi zbore krajanov. Gradivo
bodo v celoti obravnavali tudi naravovarstveniki. Vse raziskave bodo po predvidevanjih zaključene že avgusta in ko bo izvedena še večknterijska analiza in bodo lokacije rangirane, bomo tiste najprimernejše še enkrat preverili in ovrednotili. Seveda bo teža odločitve dokončno na ramenih poslancev. Točna lokacija deponije bo znana že do septembrske seje zborov skupščine.
Izločilni kriteriji pri iskanju primerne lokacije deponije so bili:
- območje Triglavskega narodnega parka
- območje krajinskega parka
- ureditvena območja naselij
- vodovarstvena območja
- poplavna območja
• območja kulturne in naravne dediščine
- območja varovalnega gozda
- rekreacijska območja
- rezervat za hitro železnico in cestni koridor
- površine trajno namenjene kmetijstvu
Medle reakcije občinskih poslancev
Kako se je na iskanje nove lokacije za odlagališče do sedaj odzivala javnost in čemu pripisujete tako majhno angažiranost poslancev občinske skupščine?
Kar nekaj odzivov je bilo, zlasti dejavni so krajani z območja Peračice. Kdorkoli želi informacijo, jo dobi pri nas, na Komunali, ah' na občini, kjer so javno razgrnjeni dokumenti. Bolj dinamično razpravo pa pričakujemo po končani tretji fazi. Problem delegatov pa je verjetno predvsem v tem, da jih le malo gravitira na območja, ki so primerna za lokacijo komunalne deponije. Predvidene lokacije so na območju treh krajevnih skupnosti: Begunj, Brezij in Ljubnega, pa je na zadnjo sejo občinske skupščine prišel Ie delegat iz KS Ljubno. Res je, da je material zelo zahteven, vendar zaradi pomembnosti problematike vztrajamo pri tem, da ga v celoti in natančno razložimo občinski skupščini, zainteresiranim krajevnim skupnostim, in če nas bodo povabili, tudi poslanskim klubom.
Z območja Peračice prihaja največ očitkov glede vpliva morebitne deponije na vodo. Nekateri predlagajo, da bi center za ravnanje s komunalnimi odpadki postavili kar na sedanje odlagališče in s tem kar najmanj ogrožali naravo.
Vsaka deponija je rana v okolje, a če se držiš pravil rekultivacije, je negativni vpliv precej manjši. Na našem območju se s problemom voda srečujemo prav na vsaki lokaciji, tako da se mu ne moremo izogniti. Vendar se pri ocenjevanju primernosti lokacije v okviru okoljevarstvenih kriter-
ijev ocenjuje tudi vpliv izcednih voda na površinske vode in pri tem so upoštevani strogi evropski. To pomeni, da se v talnih vodah ne smejo dosegati maksimalne dopustne koncentracije škodljivih snovi za pitno vodo. Deponija bo zagotovo postavljena na tla z nepropustnim glinenim nabojem. Po projektu bo imenal urejeno lovljenje izcednih voda in čistilno napravo.
V preverbi se je pokazalo, da je prostor, kjer je deponija sedaj, popolnoma neprimeren, sicer pa to vemo že trinajst let. Stabilnost in nosilnost tal sta neprimerni, poleg tega lastnika zemljišč pod nobenim pogojen ne pristajata na podaljšanje roka. Na to ne bi pristala niti KS Brezje.
"Po načrtih bomo v šestih mesecih po zadnjem odlaganju smeti na staro deponijo območje popolnoma sanirali. Posejali bomo travo, uredili lovljenje in kontrolo izcednih voda v bazene in opravljali stalna vzdrževalna dela, kot je na primer sprotno zažiganje plina. Sicer pa bo stalna kontrola opuščene deponije potekala se nadaljnjih pet let."
Ne na Malo Mežaklo
Stara deponija se zapira julija prihodnje leto, nova do takrat še ne bo pripravljena. Kam z odpadki v času med tem?
Potrudili se bomo za čim krajšo časovno razdaljo med zapiranjem stare in odpiranjem nove deponije. Vsekakor pa bomo morali ta čas prositi za gostoljubije nekje drugje. Zaenkrat ni še nič dogovorjenega, sploh pa ne o tem, da bi odpadke začasno vozili na Malo Mežaklo v jeseniški občini. Prepričani smo, da se bomo za
Eremostitev težav v času, ko ne o obratovala nobena od deponij, brez večjih težav dogovorili.
Načrt za deponijo predvideva tudi popolnoma nov strojni park in izobražene ljudi. Odprla se bodo najmanj tri nova delovna mesta.
64248 Lesce, Begunjska 10, telefon: 064/733-431
\TDIMO VAM:
panoramski polet - Bled (60 DEM)
panoramski polet - Bohinj (120 DEM)
panoramski polet - Triglav (180 DEM)
let po želji (240 DEM/uro)
panoramsko jadranje (60 DEM/uro) skok s padalom TANDEM - 3000m (200 DEM)
šolanje za motornega pilota (150 DEM)
snemanje iz zraka (300 DEM)
vleka reklamne mreže (300 DEM)
v SIT/3 osebe v SIT/3 osebe v SIT/3 osebe v SIT/3 osebe v SIT + aerovleke v SIT/ osebo vSIT/uro vSIT/uro v SIT/uro
3,5 milijona SIT za cerkve
Radovljiški izvršni »vet je iz tekoče proračunski rezerve namenil 3,5 mil' Jona tolarjev za prograr. obnove podružntčni cerkva.
Predlani in lani so številnih krajih v občin Radovljica začeli z obno vo cerkva, saj so podruž nične cerkve v manjših krajih večinoma v zelc slabem stanju. Program sp orne niš k o varst ve ni h akcij za letošnje leto pre dvideva nadaljevanje ob nove cerkve na Spoonjen Otoku, trenutno pa pote kajo obnovitvena dela c cerkvah v Bohinju, Str denčicah in Mevkuž'. Poleg tega so v pripra\ obnove cerkva v Bodei Čah, na Brodu v Bohinj in na Cerkvi sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, " Kropi, Kamni Gorici ii na Ovsišah. Na vseh tet objektih gre za sedaj z« gradbena dela, v prihodu jih letih pa bo sledila se restavracija fresk in oltarjev. Za celotno pokritje vseh del bi po oceni potrebovali okoli 16 milijonov tolarjev iz proračunskega kulturnega porgrama. Ker jih tako ni mogoče zagotoviti, je izvršni svet omenjeno vsoto odobril iz redne proračunske rezerve; z obvezo, da odbor za kulturo skupaj z župnišči določi kriterije in prioriteto.
To nisem jaz
Pred kratkim je bil v časopisu Delo v rubriki Pisma bralcev objavljen prispevek, v katerem se podpisani Janko Jan z Bleda huduje, med dru-* gim najbolj na Delovo novinarko Vlasto Feic. No, da stvar ni tako huda, je pojasnil predsednik radovljiškega izvršnega sveta."Tega pisma ni napisal Janko Jan," Kdo se izdaja za člana radovljiškega izvršnega sveta, do sedaj še niso odkrili.
Posojila kmetom
Letos občina Radovljica za investicije v kmetijstvo namenja 2 milijona tolarjev. Namenjena sta regresiranju obrestne mere pri posojilih za nabavo kmetijske opreme za spravilo krme in travinja ter druge opreme. Pri tem pridejo v poštev le dolgoročna posojila z dobo vračanja do 5 let in sicer v višini, ki bo posojilojemalcu zagotavljala končno obrestno mero R+4.
Posojila s subvencionirano obrestno mero se bodo dodeljevala le za točno določene programe: za posodabljanje proizvodnih tehnologij na kmetijah, za zviševanje konkurenčnih sposobnosti kmetij, za uvajanje tehnologij, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja, z proizvodne preusmeritve kmetij, Če so v skladu s strategijo razvoja kmetijstva v republiki in občini. Kmetijske dejavnosti bodo imele pri tem prednost pred dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji
Kam s turistično takso
Komisija za turizem ugotavlja, da slabi plačniki turistične takse niso le lastniki počitniških domov, temveč tudi nekatera hotelska podjetja in številni zasebniki, ki oddajajo sobe za prenočevanje. Komisija ocenjuje, da na posameznih krajevnih območjih izpad priliva krajevne turistične takse presega 30 odstotkov. Sicer pa je radovljiški izvršni svet na zadnji seji sprejel programe porabe turistične takse za nekatere krajevne skupnosti. Med drugim so se strinjali, da se v Bohinju SO odstotkov tako zbranega denarja porabi za turistično takso, 20 odstotkov za por-raocijo, prav tako 20 za prireditve in 10 odstotkov za informativno dejavnost.
Za blagovno znamko Iskra
Tudi radovljiški izvršni svet podpira prizadevanja nekdanjih podjetij Iskre za sonosilstvo blagovne znamke Iskra, ker celotni sistem skupaj z blagovno znamko izhaja iz matičnega podjetja Iskra Kranj. V Radovljici so, prav tako kot njihovi kranjski kolegi, mnenja, da imajo vsa podjetja Iskre ne glede na organiziranost pravico do sonosilstva omenjene blagovne znamke. Za to podporo so se odločili na podlagi informacij, da so se zaradi težav pri izvozu skoraj vsa podjetja Iskre združi-Sa v Združenje za sonosilstvo blagovne znamke Iskra in vložila tožbo proti Iskri Holdingu, ker si lasti izključno pravico do razpolaganja z njo.
Komu denar iz sredstev za demografsko ogrožene?
Na razpis republiškega natečaja za spodbujanje demografsko ogroženih območij - gre za posojila naložbam v gospodarstvo -je v občini Radovljica prišlo devet vlog. Občinski organi so jih prioritetno razvrstili, saj je za sofinanciranje pod ugodnimi pogoji namenjenih le 3,8 milijona tolarjev. Po kriterijih, ki na prvo mesto postavljajo naložbe v kmetijsko dejavnost, nato v dopolnilno dejavnost na kmetijah in na tretje mesto ostale gospodarske naložbe, so sedem projektov ocenili pozitivno. Po prednostnem vrstnem redu si sledijo: naložba v žago za razrez hlodovine, novogradnja hleva za govejo živino. Obnova kmečke hiše za potrebe turizma, dozidava hleva z gospodarskim poslopjem in mlekarnico, usposobitev neuporabne hiše za stanovanje in apartmaje za turiste, gradnja apartmajev za turiste v stanovanjski hiši in obnova kmečke hiše z grad-nojo apartmajev za turiste. Dve vlogi nista dobili pozitivne ocene, sicer pa je skupna vrednost zahtevkov vseh pozitivno ocenjenih vlog 6.626.000 tolarjev, kar pomeni, da je predviden znesek posojil presežen že pri četrti naložbi.
Pestro Radovljiško poletje
V znamenju kulture
IDRIART, Okarina etno festival, Festival Radovljica in še kaj
Avgust bo potekal v znamenju festivalov. V prostoru treh dežel vedno bolj odmeva festival stare glasbe Festival Radovljica. Tudi letos bodo na njem nastopili vrhunski glasbeniki iz vse Evrope. Slavnostna otvoritev prireditve bo prihodnjo soboto, ko bo blizu štirideset nastopajočih skušalo ugledališ-čiti obdobje renesanse. Nastopih bodo plesalci iz folklorne skupine Ribno in blejski Plesni studio, pa igralci iz Bohinjske Bistrice, ki bodo kot glavni motiv predstavili štiri osebe iz Linhartovega Matička. Slovesno sceno pripravlja, prav tako kot tudi celostno podobo, s katero se mesto Radovljica
Letošnja obeleiitev praznika Občine Radovljica, v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 na Vodiški planini, bo izrazito delovna, saj se skupščinske počitnice še niso začele; v četrtek, 5. avgusta, se bodo delegati sestali na 27. skupnem zasedanju vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine. V tretji fazi bodo obravnavali postopek za novo lokacijo komunalne deponije In osnutek odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunala RadovMca ter osnutek odloka o gospodarskih Javnih službah v občini Z ekologijo se bo zasedanje zaključilo: delegati bodo videli, kako občinske ekološke zagate vidijo
fledališčntce teatra Tone Cufar, ki Jih vodi podpredsednica O Radovljica, Alenka Bole Vrabec
predstavlja ob pomembnih obletnicah, ki jih bodo praznovali v letu 1995, Petra Čeme. Sicer pa se slab teden za
Stara Radovljica bo že ta teden gostila prvi koncert xn. Festivala Radovljica.
Nekaj več za zdravje
Sladkano s fruktozo
Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. Dnem, ko se temperature dvignejo do trideset stopinj in čez, ni videti konca. In nemalokrat je edina sprostitev v napornih vročih urah požirek hladne, osvežilne pijače. Kako izbrati najboljšo, najokusnejšo, najprimernejšo? Police trgovin so polne najrazličnejših sladkih radosti za lajšanje vročih uric.
Trsni ali pesni sladkor, saharoza, je med vsemi sladkorji najbolj poznano sladilo in hranilo. Vendar pa zdrava prehrana ne priporoča uživanja sladkorja, saj ta lahko nenadzorovano poveča energijsko vrednost hrane. Poleg tega razen oglijkovih hidratov, ki priehitro prehajajo v kri, ne vsebuje nobenih drugih hranilnih snovi, ki so v naši prehrani nujno potrebne. Posledica energetsko preveč bogate hrane so debelost, diabetes, bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak. Ljudje, ki so osveščeni, so za ohranjanje svojega zdravja pripravljeni zmanjšati vnos energije v telo. Seveda pa hkrati želijo še naprej uživati okusno hrano. Nekateri kot nadomestek za kuhinjski sladkor uporabljajo umetna sladila, ki
6a imajo tudi specifične pomanjkljivosti. Zasebna firma Vipi iz režij ponuja še več: okusno, naravno in zdravo pijačo, slajeno s sadnim sladkorjem fruktozo, ki se nahaja v sadju in medu. Prednost fruktoze v primerjavi z običajno uporabljano saharozo je, da njena presnova poteka počasneje in bolj enakomerno, zato ne povzroča energijskega šoka. Z uživanjem fruktoze vnašamo v telo zdravo, lahko in prijazno energijo. Fruktoza je zato še posebej namenjena mladim, diabetikom in tistim, ki želijo zmanjšati vnos kuhinjskega sladorja v okviru diete.
Pijačo, slajeno s fruktozo, pri nas poizvaja samo VIPI. Osvežilne peneče pijače, oslajene s fruktozo, zagotavljajo zdravje, dobro imunsko odpornost in prijetno počutje, saj so v njih ohranjevni vsi vitamini, minerali in arome. Vipijeve peneče osvežilne pijače z okusom pomaranče, kole, limone in tropskih sadežev predstavljajo paleto štirih okusov in jih je na policah vsake trgovine moč najti v simpatični 1,5-litrski embalaži z značilnim znakom fruktoze z barvno vetrnico.
ar
almira
alpska modna industrija
ALMIRA REDOVLJICA VAS V^BI K NAKUPU POSEZONSKO ZNIŽANE KOLEKCIJE POMLAD • POLETJE
PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNE PRODAJALKE V VSEH NJIHOVIH PRODAJALNAH.
Festivalom Radovljica, 12. avgusta, na Bledu začenja Okarina etno festival. V treh festivalskih večerih • ciganskem, keltskem in večeru sosedov, bodo v blejskem Zdraviliškem parku ljubitelji etno glasbe lahko poslušali šest izvrstnih glasbenih skupin: dve iz Slovenije, pa irsko, madžarsko, italijansko in francosko.
Na Bledu se ta teden začenja mednarodni festival IDRIART, že deseti po vrsti, ki poleg
1995
RADOVLJICA
tw o hundred years since the deatb of Anton Tomaž Linhart
five hundred years of the toum
seven hundred years of the parish of St. Peter
Celostno podobo mesta Radovljica, ki prihodnje leto obeležuje dvesto let smrti Antona Tomaža Linharta, petsoletnico mesta in sedemsto let cerkve Sv. Petra, oblikovalsko pripravlja Petra Čeme.
Delovnemu delu seje skupščine bo sledila podelitev letošnjih občinskih priznanj. Plakete občine Radovljica je skupščina dodelila Romanu Kolarju za izredne uspehe pri razvoju in vodenju Kemične tovarne Podnart, uspešni smučarki Smučarskega kluba Bled Špeli Pretnar in Plavalnemu klubu Radovljica, ki spada med najstarejše športne organizacije v Sloveniji in je v šestdesetih letih delovanja uveljavil plavalno kulturo, organiziral Številna plavalna tekmovanja in vzgojil mnogo vrhunskih športnikov na čelu z Alenko Kejiar. Plaketo Antona Tomaža Linharta za delo na področju kulturne dejavnosti bo prejel France Cvenkelj, pisec številnih knjig, učbenikov in strokovnih prispevkov v reviji Lovec ter drugih domačih in tujih revijah. Maja Vrtainik je dobitnica plakete A. T. Linharta na vzgojnoizo-braževalnem področju za inovativno predstavljanje zgradbe različnih kemičnih molekul z "živimi" modeli
zanimivih koncertov klasične glasbe ponuja tudi obilico delavnic, ki odpirajo drugačen pogled na življenje.
In da ne pozabimo, da Radovljica ni le Linhartovo mesto, temveč tudi kraj, kjer se je rodil, živel in ustvarjal priznani slovenski arhitekt Ivan Vurnik, omenimo tudi to, da septembra v Cankarjevem Domu že jeseni pripravljajo veliko razstavo, posvečeno njegovemu delu.
In če po vročih dnevih ostane še kaj energije za hladnejši večer, kulture željni Radovljičani to poletje ne bodo imeli težav z iskanjem primernih prireditev zase.
mnmmmmmu
8I8TEM MICHELANGELO
Turistov več kot lani...
... In da ne bi o kopalcih...
•■.ki po razpadu bivše države, odkar seje letovanje na morju močno omejilo, vsako soboto in nedeljo, če je le vreme lepo, uprizorijo pravi stampedo na Gorenjska kopališča Šobec, Bohinj, Bled... Tokrat smo obiskali prva dva, ustavili pa smo se tudi na letališču v Lescah.
Človeka kar razveseli, ko se skozi podvinsko križišče pripelje brez ustavljanja, saj začu-da obratujeta oba vozna pasova, pa tudi delavcev ob cesti je opazno veliko. Veliko ljudi je tudi, če je lepo vreme in Čim manj oblakov seveda, na letališču v Lescah, kjer si jih vsak teden okrog 300 z aviotax-ijem privošči panoramski ogled Bleda, Bohinja, Triglava... Vedno raje v Lesce priletijo tudi jadralni letalci iz drugih držav, tradicionalni gostje pa so skupina Švicarjev, ki so letos prišli
kar z 21 jadralnimi letali. "Tuji turisti vsi po vrsti pravijo, da toliko lepot na tako majhnem prostoru, kot je Gorenjska, še niso videli nikjer," je o občutkih gostov povedal vodja ALC Lesce in pilot Pavel Burja.
Za ogrado campa Šobec se trenutno nahaja okrog 1000 gostov, od tega tri četrtine tujih, predvsem iz zahodnih držav. Obisk se je glede na lansko leto povečal za 20 odstotkov, številke pa še vedno niso tako visoke kot pred vojno. Gostje so očitno zadovoljni s
ponudbo v campu, saj se jih skoraj 40 odstotkov vrača naslednje leto. Kljub temu, da se je povprečno bivanje v campu povečalo na 5 dni, pa se ne moremo znebiti dejstva, da morje je pa le morje. "Prava gneča je ob lepih vikendih, ko h kopališču pride po 2000 ljudi, ki pogostokrat pozabijo kaj je kultura in v nedeljo zvečer imamo precej dela, da camp spet spravimo v "normalno" stanje", je menila upravnica campa Marjeta Vezovišek.
Podobne probleme imajo ob vikendih tudi ob Bohinjskem jezeru, saj beležijo velik naval, tako da je jezero in ob njem kar nekoliko "gosto", celo do 6000 kopalcev se jih nagnete tam naokrog. Parkirnina oziroma takoimenovani prispevek za
ohranjanje jezera je 600 tolarjev, če parkirate ob jezeru, in 300 tolarjev, kadar parkirate stran od njega. Zanimivo je, da so nabito polna predvsem parkirišča ob jezeru. "Pravzaprav je Bohinj med tednom tisti, ki ga ponujamo na sejmih doma in v tujini," je menil predsednik TD Bohinj -
jezero, Marjan Malej. Gosti prihajajo predvsem zaradi narave, sprehodov, pešpoti, izletov v hribe in ne toliko zaradi samega
fsra. Odlična je tudi ponudba rtnih aktivnosti od Čolnarjenja športnega plezanja, fotolova, jadralnega padalstva... • Igor K., foto: Gorazd Sinik
"Cestninska postaja" v Stari Fužini
Robin Hood je bil za pravo stvar
Stara Fužina - Saj poznale tisto zgodbico o Rabinu Hoodu, ki je s svojimi prijatelji že dolgo, dolgo tega v Shenvoodskem gozdu napadal bogate in dajal revnim. Pravzaprav je slednjim le vračal tisto, kar so jim prvi v obliki takih in drugačnih dajatev pobrali In kot da seje Robinovski duh pojavil tudi med krajani Stare Fužine. Namreč, oni dan mije sosedov Franci pravil kako se je z družino odpravil na izlet na Planino pri jezeru, Francljevl bolj slabi hribolazcl so načrtovali z avtom priti čim bliže končnemu cilju, a kaj, kojih je že spodaj v Stari Fužini zaustavil nek možakar in zahteval plačilo cestnine. "Kaj, cestnino za makadamsko cesto, da naj plačam. To je navaden rop," je rohnel Franci Ja, rnarsikakšna žolčna je bila izrečena ob takih in podobnih priložnostih, ko so krajani Stare Fužine lani začeli pobirati cestnino za vožnjo po cesti proti Vojam, Vogarju in Planini Blato. Ravno te dni bodo celo dogradili cestninsko hišico. So Starofužinarji res sodobni ravbarji ali pa so le ljudje, ki ljubijo svoj kraj, svojo zemljo in jim ni vseeno kako izgleda okolje v katerem živijo? Kako je do vsega tega prišlo, kaj o tem menijo krajani, je tamkajšnje pobiranje cestnine v sploh legalno...? Predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina Anton Urh nam je povedal vse.
V "starih časih" je bilo upravljalec in vzdrževalec omenjene ceste, ki se po nekaj kilometrih cepi v tri krake proti Vojam, Vogarju in Planini Blato, Gozdno Gospodarstvo Bled. Tudi denar za vzdrževanje kar 21 kilometrov gorskih cest se je nekako našel in vse je bilo lepo in prav. Uporabniki, domačini, lastniki vikendov, planinska domova na Vojah in Vogarju ter koča na Planini pri jezeru, pa
tudi obiskovalci so bili zadovoljni, cesta je bila prevozna in primerno vzdrževana. Spremembe v družbenih odnosih po vojni v Sloveniji so pač naredile svoje, "idila" je izpuhtela, seveda pa tudi potrebnih sredstev za vzdrževanje ni bilo od nikoder. Neugodne vremenske razmere (deževje, sneg, led...) so ob nevzdrževan-ju cesto skorajda povsem uničile.
Turistično društvo Bohinj 64265 Bohinjsko jezero Slovenija
Ribičev laz 48 tel: 064/723-370 fax: 064/723-330
PROGRAM PRIREDITEV V BOHINJU
30. 7.1994 - Večer Pod skalco z narodnozabavnimi ansambli 6. 8.1994 - Vasovanje (tradicionalna etnografska prireditev) 7.8.1994
- Kmečka ohcet (tradicionalna etnografska prireditev)
12. 8.1994
- Festival Ljubljana Koncert v cervi Sv. Duha (Tomaž Lorenz - violina, Mojca Zlobko - harfa)
12. 8. 1994 - Večer na vasi (Srednja vas)
13. 8.1994 - Kresna noč (tradicionalna etnografska prireditev)
14. 8. 1994 - Gasilska veselica GD Češnjica
20. 8.1994
- Proslava obb 20-letnici Folklorne skupine KUD Triglav v Srednji vasi
21. 8.1994
- Zaosive igre (tradicionalna etnografska prireditev) 27. 8.1994 - Triatlon jeklenih 17. 9. 1994 - Pohod sto žensk na Triglav 18. 9.1994 - Kravji bal 12. -15.12.1994 - Svetovni pokal v smučarskih tekih za moške in ženske -BOHINJ 94
Poleg naštetih prireditev pripravlja Turistično združenje Bohinj vsak petek do 26. 8. 1994 prireditve na pnreditvenem prostoru Pod Skalco pod skupnim imenom BohinjsKi večen.
Krajanom Stare Fužine je lani prekipelo in odločili so se, da bodo denar, potreben za obnovo zbrali s pobiranjem cestne pristojbine. "Lani so na začetku mnogi negodovah, češ da smo zaprli cesto, v bistvu pa smo storili ravno nasprotno, cesto smo šele usposobili za promet," je dejal predsednik KS Anton Urh in dodal, da je k obnovi 1.020.000 tolarjev dodala tudi krajevna skupnost Stara Fužina.
Domačini za letno dovolilnico plačujejo 1000, lastniki vikendov pa 4000 tolarjev za dve dovolilnici. Uporabniki vezani za planinske postojanke, za štiri dovolilnice plačajo po 1000 nemških mark v tolarski protivred-nostni letno. Dnevni gostje se po cesti popeljejo za 500 tolarjev, avto pa lahko pustijo tudi na bližnjem parkirnem prostoru, kjer velja parkirnina določena za cel Bohinj.
Lani so pobirali cestnino s
privoljenjem Gozdnega Gospodarstva, letos, ko se je le-ta preoblikoval v Zavod za gozdove, pa se je lastništvopreneslo na občino Radovljica. S sklepom radovljiškega izvršnega sveta je cesta prešla v upravljanje krajevne skupnosti Stara Fužina, ta pa je tudi tista, ki določa prometni režim na njej. Tako je z Zakonom o gozdovih
in Zakonom o Triglavskem narodnem parku cesta zaprta za ves promet v obe smeri, razen za imetnike dovolilnic krajevne skupnosti. Krajani te dni dograjujeio cestninsko postajo, samo pobiranje pristojbine sta prevzela dva podjetnika,
izvajalec gradbenih del, torej vzdrževalec ceste, pa je domačin Jože Odar. Da je odločitev o cestnini pravilna je pokazalo navdušenje največjih uporabnikov ceste, domačinov, lastnikov zemljišč, vikendov, planincev.
Sicer v vsej tej zgodbi na Robina Hooda spominja le dejstvo, da denar ostaja tam, kjer je ustvarjen (o skrivnostih turističnih taks kdaj drugič), relacijo bogati - revni, tu zamenja odnos države do majhnega turističnega kraja. Zagotovo pa je, da so domačini s pobiranjem cestnine, žal je to v tem trenutku edini način za pridobitev potrebnih finančnih sredstev, uspeli pri življenju obdržati gorsko cesto, ki je še kako pomembna za vse nas, ki radi zahajamo v prelepe kraje ob in nad Bohinjskim jezerom, predvsem pa je pomembna za njih same, za tiste, ki znajo ceniti kraj v katerem živijo, pa naj bo ta še tako majhen in oddaljen od Radovljice, Kranja, Ljubljane...
• Igor K., foto: Gorazd Šinik
Prevedeno v nemščino
BOHINJ IN NJEGOVE PLANINE
Pred kratkim so v Bohinju predstavili nemški prevod monografije Bohinj in njegove planine. Delo dr. Toneta Cevca, kijev slovenščini izšlo pred dvema tetama, prinaša bralcu izvirno informacijo o planšarski kulturi v Bohinju. Knjigo Je prevedel Alois Angerer.
Kot v uvodni besedi pravi avtor, je knjiga namenjena vsem, ki radi zahajajo v gorski svet, spregovori pa naj tudi domačinom, Bohinjcem, da bi še bolj cenili in ljubili domači kraj, da bi se v njem počutili kot dediči večtisočletnega kultivir-anja bohinjskega sveta, da bi se zavedali bogastva svoje zgodovine in kulture, ker brez spoštovanja lastne zgodovine in kulture ni mogoč nadaljnji napredek Bohinja.
V 150 strani obsežni knjigi žepnega formata je več kot sto risb in fotografij. Napisana je v esejističnem slogu in ni le vodnik po Bohinju, saj z njo avtor skuša bralcu približati del planšarske kulturne dediščine Bohinja in obenem prepričati domačine, naj se ne odrečejo svoji identiteti. Poudarja tisto, česar drugi nimajo, in je zato zanimivo tudi kot posebna turistična ponudba. V delu je zajeta zemljepisna in zgodovinska podoba Bohinja, naselja, planine, gozdovi in stavbe v planinah, etnolog in zgodovinar dr. Cevc pa se je podrobno lotil
tudi opisa tradicionalnih kmečkih opravil tega območja, kot so košnja in spravilo sena, planšarstvo, sirarstvo, predstavljena je planina Velo polje v času prvega vzpona na Triglav in planšarski muzej v Stari Fužini. Poglavje o Triglavskem narodnem parku je napisal Janez Bizjak.
Knjigo Bohinj in njegove planine, že deseto delo dr. Cevca, je v Slovenskem jeziku
izšlo pred dvema letoma pri založbi Didakta v nakladi 2.000 izvodov. Nova nemška verzija, ki ima dodan Še opis planinskih poti za turiste, ima polovico manjšo naklado. Prevajalec Alois Angerer, sociolog in teolog, ki je študiral v Sloveniji, živi pa na avstrijskem Koroškem, pa je v nemščino že prevedel tudi Cevčevo knjigo Kmečke hiše v Karavankah. *
tapetništvo radovijico
Gorenjska c. 41 64240 Radovljica Tel.: 064/714-471 Telefax: 064/715-209
IZ SVOJE DEJAVNOSTI VAM NUDIMO:
- ureditev interierov
- oblazinjenje pohištva in drugih predmetov
- oblazinjenje plovil in drugih prevoznih sredstev
- vzmetnice, posteljne vložke, blazine
- polaganje tlakov, preprog, tekačev
- zavese, senčila, karnise, roloje, tende
- posteljnino, prte, nadprte, servete
- različne vrste blazin
- izdelke in storitve po naročilu
Borci opozarjajo
Radovljiški borci v NOB opozarjajo na skrb vzbujajoče neprizadeto vedenje pristojnih občinskih organov in ustanov do spominskih znamenj, spomenikov, grobišč bacilih borcev in talcev, ki vse bolj propadajo, v nekaterih krajih pa jih, kot pravijo, celo odstranjujejo. "Očitno je pomanjkljiva domoljubna vzgoja v Šolah. Nekateri učitelji zgodovine enostavno izpuščanj obdobje med led 1941 in 1945 ali vsiljujejo svoje strankarske poglede." Borci prav tako niso zadovoljni z nekaterimi sredstvi javnega obveščanja, ki po njihovem namenoma zanemarjajo obveščanje javnosti o delu ZZB NOB in spominskih prireditvah. Sicer pa je tudi radovljiški odbor ŽZBU NOB podprl stališča svojega republiškega vodstva, ki posebno pozornost namenja socialno zdravstveni problematiki čanov in vojaških ter vojnih invalidov, ki se, kot pravijo, njihovim prizadevanjem navkljub ne premakne z mrtve točke. Želijo tudi, da bi državni zbor pred sprejemanjem novega zakona o vojnih veteranih in njihovih pravicah osnutek tega zakona dal v razpravo tudi organizacijam ZZB NOB.
Mesto Radovljica
Pred kratkim so v avli j radovljiške graščine odprli i razstavo fotografij z našlo- I vom Mesto Radovljca. Na j njej sodeluje II avtorjev, ki so poslali kar 81 črnobelih in 30 barvnih fotografij. Kot pravi selektor razstave, predstavlja pričujoča razstava dobro osnovo za razmišljanja o še drugačnih pristopih k obdelavi teme Mesto Radovljica, za kar bo priložnost že prihodnje leto, ko bodo ob proslavi vseh treh mestnih obletnic organizirali Širši fotografski natečaj na enako temo. "Še pred pregledom posne kov sem si ustvaril svoj pogled na naše mesto. Mesto, ki ima svoje značilnosti, in ki bo kmalu praznovalo kar nekaj častitljivih jubilejev: 500-letnico mesta, 700- letnico radovljiške fare in 200-letnico smrti Antona Tomaža Linharta. Vse to je lahko - in mora biti - tudi izziv za fotografe. Že prvi pregled fotografij, ki so jih poslali člani radovljiškega fotografskega društva, pa je odkril, da je vsak avtor iskal značilnosti in zanimivosti predvsem v prikazovanju pokrajine, arhitekture in detajlov v mestu. Vse drugo, kar še daje mestu svojevrsten pečat, namreč utrip mesta, življenje v njem, ljudje, kultura, dejavnosti, pa pri sedanji razstavi pogrešam. Vem, da je za to lahko več vzrokov. Ne zadnji je gotovo ta, da je za tak projekt potrebno več Časa in načrtnega dela. Avtorji bodo mogoče ob drugi priložnosti poiskali se vse tiste motive, ki so jim za to predstavitev ostali prikriti. Mogoče že drugo leto na fotografskem EX - Temporu. Kljub temu je razstava zanimiva. Čeprav se je zanimanje fotografov osredotočilo predvsem na prikazovanje zunanje podobe mesta, to je arhitekture, je bil pristop avtorjev do tega prikazovanja različen in za vsakega specifičen. Še posebej zanimive se mi zdijo fotografije Edija Gnil-šaka, ker prikazujejo tisto-mesto Radovljica, ki počasi izginja ali pa živi samo še v spominu nekaterih meščanov. Na izginjajočem pa nastaja novo mesto, ki ima veliko drugačnega, kar pa je bilo ob tej razstavi Žal premalo obdelano."
JURE SINOBAD
Dežela - hči Save in Triglava
Izjemen civilizacijski naboj Radovljiške ravnine - Dežele
Radovljiška ravnina - Dežela je zemljepisno majhna, a civilizacijsko silno bogata pokrajina. Nikjer v Sloveniji ni bilo na geografsko tako majhnem prostoru rojenih toliko pomembnih in za celotni slovenski kulturni prostor zaslužnih mož. Že župnik, narodni delavec in prešer-noslovec Tomo Zupan iz Smokuča je lahko ugotovil, da je iz brezniške župnije, ki je v času Prešernovega rojstva štela okoli 1200 faranov, v 19. stoletju izšlo nad 120 izobražencev -torej eden na deset preprostih kmečkih prebivalcev. Pomembne prometne poti, ki so vedno vodile čez Radovljiško ravnino, so omogočale njenim prebivalcem, da so širili svoj razgled preko domačega praga, preizkušali pridobljeno znanje in si krepili samozavest. Janez Krstnik Prešeren iz Hraš, teolog in učeni pravnik evropskega
slovesa, je bil soustanovitelj in dosmrtni predsednik prve akademije znanosti na Slovenskem (Academia operosorum). Ra-dovljičan Anton Tomaž Linhart je postavil temelje slovenski dramatiki, gledališču in kritičnemu zgodovinopisju. Anton Janša, čebelar in slikar z Breznice, je s svojimi panji omogočil čebelarjenje brez pomorov čebeljih rojev, starodavno slovensko čebelarstvo in marljiva kranjska čebela pa sta z njim zaslovela po vsem svetu. Izjemna jezikovna in splošna razgledanost Žirovničana Matije Čopa in pesniški genij Vrbljana Franceta Prešerna sta se zlila v daljnovidno umetniško spoznanje, ki je odločilno vplivalo na proces oblikovanja Slovencev v moderen evropski narod.
Poleg omenjenih velikanov, ki so vsak na svojem področju delovanja orali pionirsko ledino, je z območja Radovljiške
TEKSTILNO PODJETJE ZAPUZE d.o.0.64275 BEGUNJE
V svojih prodajalnah v Zapužah in v Kranju na Jenkovi 4 nudimo lep izbor volnenih materialov po znižanih cenah,
samo še do 31 .julija 1994!
ravnine - Dežele izšlo več kot 60 zaslužnih posameznikov, Id so s samostojnim geslom omenjeni v doslej izdanih knjigah Enciklopedije Slovenije in v Slovenskem biografskem leksikonu. Pa naštejmo nekatere najpomembnejše! Sin trgovca iz Radovljice Pavel Oberstain, doktor prava, plemič in dunajski stolni prost, je bil eden najpomembnejših slovenskih humanistov v 15. stoletju. V Oberstainovem času je bil ljubljanski stolni prost in župnik v Radovljici doktor kanonskega prava Peter Knaver iz Radovljice. Iz Radovljice izhajajo tudi pomembni likovni umetniki: baročna slikarja Janez Jurij in Frančišek Karel Remb, družina kamnoseških mojstrov Vurni-kov in njen najpomembnejši član arhitekt Ivan Vumik. Arhitektova žena Helena Kottler -Vurnik je bilapriznana slikarka in dekoraterka, njegova sestra Rafaela Vurnik pa je bila poliglotinja in misij on arka na Tajskem. Tam je nekaj let vzgajala mlajšega princa siamske kraljevine in se izkazala s pokončno držo v času japonske okupacije. V Poljčah se je rodil slikar Matej Gorič-nik, iz Breznice pa izhaja družina Janša, ki je dala tri nadarjene brate slikarje: poleg čebelarja Antona še Valentina in Lovra Janšo. V Radovljici sta živela in ustvarjala kipar me-daljer Stane Dremelj in slikar France Boltar.
Od pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov je treba omeniti goriška nadškofa in šolnika Jožefa Balanta iz Nove vasi in Andreja Gollmaverja iz Radovljice, prvega škofa ljubljanske škofije Žigo Lamberga z gradu Kamen, ljubljanske škofe Janeza Zlatousta Poga-čarja in Antona Vovka iz Vrbe ter Franca Kacijanarja in Anto-
4.
bled
PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU AVGUSTU
- 7. 8. GOLF TEDEN V AVGUSTU Pivovarna UNION Ljubljana, ADRIATIC Koper, stableford, Pokal FADINI, seštevna igra FACTOR Ljubljana, stableford 8. ob 20.30 FARNA CERKEV SV. MARTINA - Francisco Javier Fernandez, orgle. Program, Podbrilski, Pascuini, Frescobaldi, Bach Noble, Jimenez, Alain
6. 8. ob 20.30
8. 8. ob 20.00
9. 8. ob 20.30 11.8. ob 20.30
12. 8. ob 20.30
13. 8. ob 20.00
14. 8. ob 18.00
XII. Festival Radovljica 1994 - ROMANESCA ansambel za staro glasbo (London) Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku, duet: mezzosopran, orgle VII, Festival Radovljica 1994 - IVAN MONIGHETI; violončelo (Basel, Moskva) XII. Festival Radovljica 1994 - ACCENTUS ansambel za staro glasbo (Dunaj) KLAVIRSKI KONCERT v farni cerkvi Sv. Martina, JURIJ REJA - tenor Koncert ADRIA DDGLAND ansambla Kranj - TTC Bled 13.8. ob 20.30 XII. Festival Radovljica 1994 - ANDREVV LAVVRENCE - KING: zgodnje harfe (London) 14. 8. ob 16.00 Praznovanje 80-letnice Gasilskega društva Mlino - Bled
Promenadni koncert PIHALNEGA ORKESTRA "DPD SVOBODA" LESCE, v Zdraviliškem parku
Mednarodna poletna liga v hokeju - športna dvorana Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku - HUBERT BERGANT - orgle XII. Festival Radovljica 1994 - MARIJKE MIESSEN; kljunasta flavta (Amsterdam) OKARINA ETNO FESTIVAL BLED 94 18. 8. ob 20.30 XII. Festival Radovljica 1994 - VIER OP N RIJ - flamski kvartet kljunastih flavt (Antvverpen)
SLOVENIJA TOUR, PERUTNINA PTUJ, Bled golf & Countrv club, seštevna igra 3 x 18 in 54 lukenj
VILA BLED - Klavirski trio izvaja dela Ludvig wan Beethovna; Darko Brlek - klarinet; Igor Škerjanc - violončelo; Vladimir Mlinaric - klavir
XII. Festival Radovljica 1994 - LAS FOLLIA - plesna skupina za staro glasbo (Firenze) Promenadni koncert PIHALNEGA ORKESTRA "JESENIŠKIH ŽELEZARJEV" v Zdraviliškem parku
22. 8, ob 20.00 Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku - PIHALNI KVINTET - Alenka ZUPAN -flavta, Tanja PETREJ - oboa, Dušan SODJA - klarinet, Boštjan LIPOVŠEK - rog, Jure MESEC - fagot
26. 8 ob 20.30 KLAVIRSKI KONCERT v farni cerkvi Sv. Martina, OLGA GRACEU - sopran
-21.8. 8. ob 20.00 8. ob 20.30 -21. 8.
19. 8.
19.8. ob 20.30
20. 8. ob 20.30
21. 8. ob 18.00
na Bonaventuro Jegliča iz Begunj. Rodinski župnik in ustanovitelj župnije na Breznici Frančišek Salezij Christian je bil prvi učitelj mladima F. Prešernu in M. Čopu. Iz Radovljice izhajajo duhovnik, filozof in politik dr. Anton Fister, frančiškanski filozof, teolog in pisatelj Gottfried Pfeifer in teolog Jurij Vincenc Pezdič.
Obdobje protestantizma je imelo močan vpliv na življenje Radovljice in njene okolice v 16. stoletju. Močno protestantsko središče je bila graščina Julijane Kacijanar v Begunjah s protestantsko mo-lilnico, v kateri je pridigal tudi Jurij Dalmatin. Pomembna protestantska pridigarja sta bila Radovljičana Peter Kupl-jenik in Gregor Fašank.
V Radovljiškem kotu je bilo v letih 1514 - 15 središče velikega slovenskega kmečkega upora, ki sta ga vodila karizmatični kmet Klander in "Krofasti krojač" iz Radovljice. Iz ljudske pesmi o Pega-mu in Lambergarju poznamo viteza in vojaškega poveljnika Gašperja (Krištofa) Lamberga z gradu Kamen. V Begunjah je bil rojen kranjski deželni glavar in znameniti vojaški poveljnik Ivan Kacijanar.
Med narodnimi buditelji zavzema posebno mesto zaslužni planinski delavec Hugo Roblek iz Radovljice, tu pa so še: podpornik slovenskega šolstva duhovnik Jurij GoTl-mayer iz Lesc, dobrotnica Josipina Hočevar iz Radovljice, Janez Krstnik Kersnik iz Most, Franjo Ravnik in Tomo Zupan iz Smokuča ter Urban Golmajer iz Žirovnice. Jurij VVohinz iz Smokuča, pravnik, ekonomist in rektor dunajske univerze, je bil prvi upravitelj t.i. Knafljeve ustanove, iz katere je med leti 1676 in 1918 prejelo štipendije več kot 1200 študentov, večinoma Slovencev iz Kranjske. Omenili smo nekatere pomembne osebnosti, na katere spominja Pot kulturne dediščine, zato dodajmo njihovim imenom še pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja iz Doslovč in Janeza Jalna z Rodin, planinskega pisatelja Jakoba Prešerna iz Begunj, pesnika Ivana Hribovska in Franceta Vurnika iz Radovljice ter mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča iz Lesc. V Radovljici sta živela in delala pisatelj Vladimir Kavčič - Matej Bor in ljudski dramatik Jakob Špicar. V Zapužah rojeni Josip Apih je bil prvi slovenski zgodovinar, ki je temeljito obdelal zgodovino marčne revolucije 1848 in vlogo, ki jo je v njej odigralo slovensko meščanstvo. Glasbenemu ustvarjanju na Slovenskem je vtisnil svoj pečat skladatelj Pavel Šivic iz Radovljice. V Lescah živi in dela skladatelj Uroš Krek, v Radovljici pa dirigent Anton Kolar. Radovljičanka Josipina Hudovernik je slovela kot izborna organistka, pianistka, pevka in zborovodkinja. An-
sambel bratov Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika iz Begunj je utemeljil značilen zvok slovenske narodnozabavne glasbe in ga uspešno predstavil v svetu, Žirovničan Aleksander Mežek pa se je kot pevec popularne glasbe uveljavil doma in v tujini.
Med športniki se vsi še prav dobro spominjamo smučarja Tinčka Muleja in skakalca Rudija Finžgarja, ki jima v novejšem času sledita skakalec Franci Petek in smučar Matej Jovan. Jadralni in motorni piloti Alpskega letalskega centra so v Sloveniji skoraj brez konkurence, medtem ko so padalci (B. Jug, D. Svetina, I. Avbelj, R. Pogačar, B. Mirt, D. Svetina, M. Pristavec) že več kot deset let v samem svetovnem vrhu. Izredno uspešno deluje tudi Plavalni klub iz Radovljice, katerega članice Alenka in Nataša Kejžar ter Polona Rob dosegajo vrhunske športne rezultate.
Namesto konca zapišimo odlomek iz avtobiografskega dela Leta mojega popotovanja, v katerem je Fran Šaleški Finžgar zabeležil vtise, ki jih je o Radovljiški ravnini strnil veliki arhitekt Jože Plečnik: "Ko sva torej takrat stala ob ljubki cerkvici sv. Marka, se je Plečnik ves zasanjan razgledoval po okolici. Kakor bi mu zveneli Prešernovi verzi iz Krsta: "V dnu zad stoj snežni-kov velikani, polj , ki spred se
LITERATURA
1. Slovenski biografski leksikon in Enciklopedija Slovenije, vse do danes izdaneknjige - podatki o osebnostih.
2. Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga, Državna založba Slove nije, Ljubljana 1968, str. 270 - 93.
3. Fran Šaleški Finžgar, Leta mojega popotovanja, Državna založba Slove-nije, Ljubljana 1992, str. 400.
4. Jože Šifrer, Ob stoletnici rojstva Janeza Jal-na, Mohorjev koledat 1991, str. 144 - 6.
5. Črtomir Zoreč, Utrinki 5., Obzornik 1988, str. 562 - 5.
6. Matjaž Kmecl, Zak ladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 214 in 269.
Radovljica - Lipo pred radovljiško cerkvijo so sicef posekali, rešili pa so fresko sv. Krištofa iz 16-stoletja. Kot nam je povedala Nika Leban z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je freske v zelo slabem stanju in jo je potrebno čimprej restaurirati. Pri tem pa je poudarila, da so prati tako v slabem stanju tudi freske na župnišču: dve, ki sta bili na fasadi ena prek druge in soju sneli, ter ena nad oknom. Z restauriranjem pa bodo lahko tačeli šele, ko bodo zagotovljena finančna sredstva.
Zunanje freske so vedno ogrožene, če drugega ne, jih izpira kisel dež. Fresko sv. Krištofa na radovljiški cerkvi iz leta 1495Je ogrožala bližnja lipa, ki je s svojimi koreninami tudi spodkopavala tla t) cerkvi. Zato so jo posekali, ostalih pet dreves po. ostaja na cerkvenem trgu. Sicer pa je radovljiški izvrsni svet na zadnij seji odobril 800.000 tolarjev za nabavo vodovodnega materiala, potrebnega za obnovo vodovodnega omrežja na cerkvenem trgu
offset/sitotisk
milan žbogar/ 64275 begunje 163/slo/tel.: 064/733-850
Izdelujemo vse vrste tiskovin, letakov, brošur in
katalogov, nalepk in ostalo.
Tiskamo lahko na papir v večbarvni tehniki, kakor
tudi na plastiko, les ali kovino.
Tiskanje reklamnih zastav.
Konkurenčne cene-dobavni roki-kvaliteta!
sprosti leporije ti kaže Blej grad na levi strani, na def griček se za gričem skrije." « nagledati se ni mogel te f dobe raja. Nazadnje je sprejf voril, ko je gledal proti Jelo? in Pokljuki: "Kako plemeni I in mehke črte! Kakor grj9 zemlja! Sedaj šele umejfl Prešerna. Njegov genij je ' lepote srkal od tod!"
SREDA, 27. JULIJA
ČETRTEK, 28. JULIJA
PETEK, 29. JULIJA
10.05 Otroški program 10.30 Iz življenja za življenje 11.00 Molekule s sončnimi očali, angleška znanstvena oddaja, 1. del
11.25 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija
11.55 G. Halpern in g. Johnson, angleška drama
12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio City, ponovitev 14.20 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.35 Preproste besede: Za vami želje, za vami ljudje 18.50 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.05 Iz parlamenta
20.35 Film tedna: Uročeni kralj,
španski film
22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova:
Popolna tujca, ameriška nanizanka;
Maigret, angleška nanizanka
13.00 Ewronews 16.15 Minister v solzah, švedska nadaljevanka 17.00 Televizijska konferenca 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik, vreme 20.05 športna sreda 21.45 Omizje
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Poglejte življenju v oči 10.35 Neznanci 10.55 Risanke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.25 Potovanja, dokumentarna serija 14.15 Murphv Brown 14.40 Severna obzorja, naaljevanka 15.30 neteči kralj in beli vitez, angleški barvni film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Kulturni razgledi 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Sanje brez meja
16.40 TV koledar 16.50 Skrivnosti, ponovitev nadaljvanke 17.40 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.25 Od pola do pola 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka 20.45 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 21.36 Spoštovani prijatelji, da, češki film
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 S pot tedna 13.60 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 15.35 Spot tedna 15.40 Na velikem platnu 15.55 Elizije -somrak jezuitov, dokumentarna oddaja 16.30 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.20 Zločin in strast, ponovitev ameriške kriminalke 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.20 Poročila 21.30 Album show 22.20 Elizije - Ravbarko-manda 23.10 Spot tedna 23.15 Na velikem platnu 23.40CMT 0.45 Borza dela
9.00 Cas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Srečanje z naravo, ponovitev 10.30 Skrivnost graščine, ameriški film 12.00 Glasbena skrinja 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Stan in Olio, ameriška komedija 14.30 Živalski svet 14.40 Raji živali 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriit/er 18.00 čas v sliki 18.06
Mi 18.30 Florijan III 19.22 Znanost 19.30 Cas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Kriki na pomoč, italijanski film 22.10 Pogledi od strani 22.20 Ženska brez preteklosti, ameriški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Begunec, angleški film 1.45 Umor v Tos-kani, ponovitev 3.10 Poročila/ 1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program, ponovitev 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Varstvo narave med Elbo in vzhodnim morjem, 2. del 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Bucholz, Snidenje 15.00 Vohun z zelenim klobukom, ameriški Tv film 16.35 Živali 16.35 Dobrodošli v Avstriji 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.30 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dvoboj 21.15 Rdeče-belo-rdeč i humor 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Šport: Nogomet: Salz-burg - Austria Memphis 0.20 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45 Polovica življenja, vzhodnonemški film 2.20 Poročila/1000 mojstrovin
TELETU
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Iz sveta glasbe: Hajdi 21.00 CNN na obisku 22.00 M4M - promocijski koncert, Begunje, 20. 7 1994 22.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561
19.00 Prazniki v Davči 92, 3. del 20.00 Moda in mi - T. Prezelj, 20. oddaja
KONTAKTNE ODDAJE VSAK DAN OD 20. DO 21. URE
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Pred kranjsko nočjo 94 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program PARNAS
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV starao 88,9 in 95 MHz ter srednjem vtau 1584 KHz.
Prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. Ne pozabite na temo o sončenju.
8.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: hawy metal, boom 19.00 Odpoved programa
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
KINO, SREDA
CENTER ameriška romantična komedija MOJ OČKA. JUNAK ob 118. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO gST^Tt^t thrillena HUDIČEV ODVETNIK ob 21.30 un KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška smljivka PRIDEN SINKO ob 18.30 in 20.30 uri
9.30 Tedenski izbor: Igre Združenih narodov Portorož 93; Murni ;Videošpon
11.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija
11.35 Dobra volja, švedska nadaljevanka 13.00 Poročila
17.00 Svet na zaslonu 18.00 TV dnevnik
18.10 Otroški program: Zmigaj
se, športna oddaja za mlade
18.40 Že veste
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport
20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Tednik
21.50 Poletni navdih, turistična
oddaja TV Koper
22.15 TV dnevnik 3, Vreme
22.32 Šport
22.40 Sova:
Gledališče Rayja Bradburvja, kanadsko-novozelandska nanizanka
Maigret, zadnja epizoda angleške nanizanke
11.30 Kinoteka - Moja najljubša rjavolaska, ameriški film (čb) 13.00 Euronevvs 15.40 Svet poroča 16.10lz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.00 Darilo za prihodnost, 1. oddaja 17.50 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 20.55 Umetniški večer: Arthur Miller, angleška dokumentarna oddaja; Vsi moji sinovi, ameriški film
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Videoklasi-ka 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Potovanja, dokumentarna serija 14.00 Murphv Brown, humoristična nanizanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.15 Med dvema ognjema, angleški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 2.00 Nocoj z vami, zabavnoglasbena oddaja 21.46 Poročila 21.50 Znanost in mi 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer 0.30 Poročila v nemščini 0.35 Sanje brez meja
16.30 TV koledar 16.40 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.30 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 18.15 Kulturni razgledi, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 Zlobna ženska, angleški film 23.20 Metalmania
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 Borza dela 14.46 CMT 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video igralnica 18.10 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetos-kop 20.40 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.10 Poročila 21.20 škandalozno odkritje, ameriški film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela
9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Princesa Alexandra, francoski film 11.55 Glasbena skrinja 12.05 Kompas, ponovitev 13.00 Čas v
sliki, ponovitev 13.10 Potovanje v središče zemlje, ameriški film 14.50 Vampir Ernest, risanka 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Iris in vloleta, 7. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacGvver 22.00 Umor v Toskani, 4. del 23.25 Čas v sliki
8.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Varstvo narave med Elbo in vzhodnim morjem, 3. del 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Buchholz 15.00 Ljubezni se naučiš, nemški film 16.35 Čudovite slike iz sveta živali 17.00 Prelomni čas 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogled nazaj na moškost 22.00 čas v sliki - Večerni studio
TELET?
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 21.00 3 - 2 - 1 gremo (v živo - videospoti), gost: Brendi 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561
19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene, 19. oddaja 20.00 VII. Groharjev teden v Sorici, 1. del KONTAKTNE ODDAJE VSAK DAN OD 20. DO 21. URE
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Kdo po koga 12.30 Osmrtnice - zhavale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Prenos pogovora s predsednikom M. Kučanom iz studia Radia Trbovlje 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj
Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, ob 16.40 se priče-naj oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka. Ob 18.00 bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa.
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 18.00 Aktualna tema - onesnažena Sora 19.00 Odpoved programa
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
CENTER ameriška romantična komedija MOJ OČKA, JUNAK ob 18. in 20. un LETNI KINO ameriški thriller HUDIČEV ODVETNIK ob 21.30 uri ZELEZAR Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška srhljrvka PRIDEN SINKO ob 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI amenška komedija LEDENA STEZA ob 18.30 in 20.30 uri KINO BLED amenška drama NA RAZPOTJU ob 20.30 uri
9.55 Čudežna leta, ameriška nanizanka
10.20 Dolgo vroče poletje, ameriški film -12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum
20.30 Korenine slovenske lipe: Romanja od sv. Višarij do Bar-bane
20.45 Bog obvaruj otroka, ameriški film
22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka Maigret, zadnja epizoda angleške nanizanke 0.10 Brane Rončel izza odra
13.00 Euronevvs 16.15 Film tedna: Uročeni kralj, španski film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.05 Koncert ob 300-letnici G. Tartinija s slovenskimi solisti
10.00 Poročila 10.05 Za otroke 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Monofon 13.15 Potovanja, dokumentarna serija 14.10 Murphv Brown 14.35 Življenje na severu, serijski film 15.25 Otroci s Times Souera, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.15 Otroški zapor, ameriški film 23.25 S sliko na sliko 0.35 Poročila v angleščini 0.40 Filmi Bruna Baretta: Zgodba o Fausti
16.45 Skrivnosti, serijski film 17.30 Vrnitev v Eden, serijski film 18.25 Vojne v miru: Falklan-di 19.30 Dnevnik 20.15 Beverlv Hills 21.00 Genesisi 22.35 Sha-nonova igra, serija 23.25 Hit depo
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.00 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Ameriških 10, glasbena oddaja 16.50 Drakula, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Škandalozno odkritje, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Smrtonosni trenutek, angleška kriminalka 23.20 Spot tedna 23.25 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 0.10 Album show, glasbena oddaja 1.00 Erotični film
9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Kjer je veselo 10.30 Princesa Alexandra 12.05 Lobo 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Na ducat je ceneje, ameriška komedija 14.15 Prijateljstvo za vse življenje 14.40 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Con-fetti 15.00 Lutkovna predstava 15.25 Babar 15.45 Nekoč je bilo življenje 16.10 Dekle iz mesta 16.56 Confetti 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki
18.05 Mi 18.30 Umor je napisala, nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Primer za dva, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Go Trabi go, nemška komedija 23.00 Cas v sliki
23.06 Večerni šport 23.25 Pozabljeni, ameriški film 0.56 Umor v Toskani 225 1000 mojstrovin
10.10 Dekle iz nesta 10.55 Confetti 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Šport 13.45 Neverjetne zgodbe, nanizanka 14.10 Gozdarski inšpektor Buchholz, nanizanka 15.00 Petje v dežju, ameriški film 16.45 Družina Mer-ian 17.30 Operacija Noetova barka, dokumentarni film 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Nova 21.00 Trailer 21.20 šiling 20.00 Čas v sliki 22.35 Totalno odštekana televizija 23.15 Billv Joel, Portret 23.45 Viva Elvis 0.45 četrta dimenzija 1.15 Zakon v LA, nanizanka
TELETU
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Euroheli-kopter 20.30 Kolovrat domačih viž: Tržič '93 - 3. del 21.20 Film: Razvpita 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I
19.00 Tedenski pregled dogodkov 20.00 Letni koncert 94 -Komorni pevski zbor "Loka" iz škofje Loke, 4. del KONTAKTNE ODDAJE VSAK DAN OD 20. DO 21. URE
foto bobnar
rar)
radio triglav
96 MHz
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjksa včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Taiz-jska izkušnja 10.40 Informacije - zaposlovanje 1230 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 In 95 MHz ter srednjemv alu 1564 KHz.
Najprej bomo obeščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih, ob 18.30 pa glasovali še za Gorenjca meseca.
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Zanimivosti od tu in tam 12.00 Vročih 11 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija16.30 Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 17.30 Predstavljamo občino Vrhnika 19.30 Zadetek v petek od A do Ž 22.00 Odpoved programa
5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
KINO, PETEK
KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija LEDENA STEZA ob 18.30 uri; ameriška srhljrvka PRIDEN SINKO ob 20.30 uri KINO RADOVLJICA ameriška drama NA RAZPOTJU ob 20.30 uri
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
KOMENTARJI, PISMA, ODMEVI, OGLASI
Torek, 26. julija 1994
KOMENTAR
"Božja ilegala" ■ 8
Volčji brlog
Vsa Nemčija tistega časa je bila en sam volčji brlog. Ko so se letos spominjali petdesetletnice poizkusa atantata na Hitlerja, se je zlasti CDU (krščansko demokratska zveza) trudila prikazati daljni 20. julij kot dogodek izjemnega pomena. Za čast Nemčije je šlo tedaj in gre tudi zdaj.
Ko je grof Claus von Stauf-fenberg nastavil bombo v Hitlerjevem "poletnem" glavnem stanu, Wolfsschanzu, je bil to vsaj že peti poizkus odstranitve Hitlerja samega in z njim tudi nacionalsocialističnega sistema. "Tisočletni Reich" je imel tedaj le še slabo leto dni prihodnosti, toda v enajstih letih je dejansko preobrazil tako Nemčijo kot ves svet. Zmaga NSDAP (nacio-nalsocialistične nemške delavske stranke) 1933. leta je večini Nemcev pomenila rešitev cele vrste po porazu v I. svetovni vojni nakopičenih nacionalnih in socialnih težav. Gibanje je zajelo izjemno širok krog prebivalstva in večina jih je v njem videlo svoje koristi, od kapitala do proletariata, vključno z vojaško aristokracijo. Sistem, ki se je lotil reševanja socialnih problemov, nacionalne identitete in obnove države, je s pomočjo ideologije in še posebej vseh vrst policij (gestapa) množično pridobival somišljenike. Tudi ogromna večina komunistov in socialdemokratov, pa vrhovi obeh Cerkva, protestantske in katoliške, so v avtoritativnem režimu videli rešitev iz kaotičnih razmer neučinkovite wei-marske republike, a je bilo že prepozno, ko so uvideli pravi obraz nacizma. Evgenika, rasna zakonodaja, kult naroda in
Janez Poštrak
voditelja, širjenje življenjskega prostora (Zasedbe in končno z napadom na Poljsko začetek II. svetovne vojne), vse tovrstne anomalije so bile pod krinko "duhovnega preroda in nacionalne revolucije" vendarle zločin zoper človečnost. Kljub takorekoč histeričnemu identificiranju z režimom in sploh nacistično ideologijo večine "naroda", pa so bile tudi posamezne izjeme. Takoj po volitvah so opozicijo dobesedno v celoti poslali v koncentracijska taborišča, v prevzgojo ali smrt. Ovajanje soljudi je bilo državljanska vrlina. Euforija nemških zmag in kolaboracionizem na zasedenih ozemljih je naciste in Nemčijo samo še potrjeval in opravičeval. Odpor bi bil proti volji ljudstva.
Organiziran odpor pa je tudi sicer bil nemogoč, namreč doma, v Nemčiji. Nenacistični politiki so bdi pozaprti ali so bili v tujini. Redki poizkusi organiziranega zoperstavljanja nacizmu, kakor na primer Bela vrtnica, so bili krvavo zatrti.
(Brat in sestra Scholl, krščans-kosocialna študentska aktivista, ki so ju obglavili). Katoliški škofje so ilegalno tiskali in razpošiljali encikliko Pija XI. Z žgočo skrbjo, ki je bila na cvetno nedeljo po župnijah tudi prebrana; seveda so sledile sankcije. Na nacistično pogansko naravo je opozarjal pastor Boenhoffer, Jehove priče so odklanjale orožje, a vse to se je nacistične mašinerije komajda dotaknilo. Pomen duhovne in moralne opozicije so Nemci spoznali šele po izgubljeni vojni
Je pa še pred vojno obstajala skupina ljudi okoli generala Becka, ki je razmišljala tudi o nasilni zamenjavi sistema. Visoki oficirji, predvsem izvrst aristokracije, bi v tedanjih razmerah edini lahko, s pomočjo vojske, ustavili Hitlerja in njegov sistem. Atentat nanj, 20. julija 1944, se je ponesrečil; misleč, da je Hitler mrtev, je šef štaba rezervne vojske, še ne sedemintridesetle-tni polkovnik Claus Schenk von Stauffenberg, sprožil državni udar, ki pa je bil že istega dne tudi zatrt. Nekateri vpleteni generali so oklevali in javnost se je obrnila proti zarotnikom. Posledice so bile strašne. Desetine generalov in višjih oficirjev je bilo pobitih (procesi so trajali več kot pol leta), pobili so tudi sopotnike zarotnikov, med njimi dva katoliška duhovnika, skupaj več kot dve sto ljudi In vojna se je nadaljevala še skoraj celo leto.
Odpor proti nacizmu je tudi v sodobni in demokratični Nemčiji izrednega simboličnega pomena. In tudi to, da si zasluge zanj lasti prav krščanska demokracija.
PREJELI SMO
Javno vprašanje
Zmago Jelinčič, poslanec v državnem zboru in predsednik SNS, je soustanovitelj in družbenik Kranjske hranilnice in posojilnice Ljubljana. Nad to hranilnico je bil v letu 1993 uveden stečajni postopek. Zaradi stečaja je aktivirano jamstvo Republike Slovenije, tako da mora Republika Slovenija izplačati vse hranilne vloge varčevalcem. Kranjska hranilnica in posojilnica je zasebna hranilnica družbenika zmaga Jelinčiča, za njene dolgove pa jamči država Slovenija z vsem svojim premoženjem. Taista država daj stranki gospoda Jelinčiča denarna sredstva iz državnega proračuna. Sprašujemo Zmaga Jelinčiča, kdaj bo vrnil državi Sloveniji vse dolgove iz poslovanja hranilnice? Sprašujemo državne organe, koliko časa bodo še dovoljevali zlorabo državnega premoženja v zasebno korist?
V pravni državi poznajo za take in podobne primere institut spregleda pravne osebnosti. Družbenik, ki zlorabi pravno osebo, odgovarja za njene obveznosti z vsem svojim premoŽenjem. Pri nas pa odgovarja država za zasebne dolgove. Gospod Zmago Jelinčič, poslanec v državnem zboru te države pa lahko to državo zlorablja še naprej!
Marjan Vidmar,
Rredsednik Farodnih demokratov
Skupščini občine Radovljica
V sredstvih javnega obveščanja sem zasledil, da nameravate na vzhodnem delu vaše občine, konkretno tudi v območju Peračice zgraditi novo odlagališče komunalnih odpadkov.
Po pogovorih s slovenskimi strokovnjaki za to področje, se nam zdi že sama misel, da bi se
v tem prostoru zgradilo odlagališče več kot nesmiselna, neodgovorna, nepremišljena in zagotovo premalo argumentirana. Zavedati se morate namreč, da je postavitev deponije odpadkov v okolje, kakršna je dolina Peračice, s tako pestro naravno danostjo in dvemi vodotoki, v popolnem nasprotju z ekološko in narav nov arst\'eno usmeritvijo Slovenije. Govorim namreč o velikih prizadevanjih po ekološko čisti deželi in prilagajanju te dežele evropskim standardom.
Kljub določenim osebnim ekonomskim interesom posameznikov, uničenje enega najbolj neokrnjenih predelov občine nima razumnega opravičila v sedanjosti, kakor tudi ne moralnega opravičila pred generacijami, ki prihajajo.
Po mojem mnenju in mnenju nekaterih strokovnjakov s tega področja bi kazalo veliko bolj razmišljati o saniranju obstoječe deponije in postaviti nove v neposredni bližini po novih kriterijih, ki se danes zahtevajo (lovljenje izcednih vod, kontrola vrste odpadkov itd.), ne pa odpiranje nove lokacije.
Pričakujem, da boste v sredstvih javnega obveščanja pred ponovnim odločanjem o tem problemu širše in z več argumenti, predvsem pa z vidika že omenjenih usmeritev Slovenije, reševali to vprašanje. Posebej zato, ker je že objava dosedanje skope informacije povzročila revolt med občani. Poseg v naravo ne more biti samo problem občine, pač pa je to problem Slovenije, ki ima vse manj neokrnjene narave.
Tomaž Vrabič, dipl. ing. aren, Triki
Blejske obvoznice ter varstvo naravnih in kulturnih bogastev Bleda
Naša mnenja in stališča do razvoja Bleda in proti južni obvoznici (počez čez polja med Savo Bohinjko in Savo Dolinko), smo posamezniki in skupine posredovali občinskim ter republiškim organom že pred mnogimi leti in v l. 1987 ter 1989. Tedaj smo proti občinskim nameram zbrali čez 1.000 podpisov, krajanom v prid pa je razsodilo tudi Ustavno sodišče. Razen o manjših rešitvah je bilo doseženo vsesplošno soglasje o tem, da je treba avtomobilski (tranzitni) promet brezpogojno umakniti z jezerskega obrežja.
Blejsko jezero leži ob severni, (planinski) stranici trikotnega Ribenskega polja, ki ga naravno oblikujeta še (stranici trikotnika) Sava Bohinjka in Sava Dolinka (ti se združita pred mestom Radovljico). Ob Savi Dolinki se danes nizajo igrišča za golf, hipodrom, kamp šobec, ob Bohinjki hotel Kompas z razglediščem, naravna kopališča. Od jezera proti jugu, proti Bohinjki, se vrstijo gozdovi in vzpetine: Straža (z Riklijevimi rekreacijskimi potmi, izletništ-vom in smučišči), Dobra gora in Ribenska gora. Vse morajo ostati naravno ohranjene in povezane, ker je Straža "pretesno" za vse, že današnje rekreacijske dejavnosti! Med Savama se že stoletja nizajo (danes obnavljane) vasi z najboljšimi kmetijskimi zemljišči in gozdiči, ki so nedeljiva in vse bolj turistično privlačna celota (s penzioni malimi družinskimi turističnimi objekti in kmetijami v vaseh). Navedene dragocene naravne danosti ter kulturno krajino moramo brezpogojno zavarovati, s posluhom razvijati in ohraniti zanamcem.
Že pred leti je v to naravno in krajinsko celoto, v trikotnik med jezerom in obema Savama, ki je za prihodnost neprecenljivega kulturno rekreacijskega pomena, zarezala gradnja stanovanjskih blokov. Zdaj pa želi južna obvoznica - razbremenilka pre-
rezati to Ribensko polje v trikotniku še bolj po sredini (morda z namenom še nadaljnje blokovne pozidave) in un ičiti še več polj, avtohtonih kmetov, pa tudi nekaj novih družinskih penzionov ter predvsem krajinsko in naravno blejsko znamenitost Južna obvoznica loči Stražo od Dobre gore, nesprejemljivo zareže tudi v vasi pod Kozarco, v dolini Jezernice, kjer zaradi višinskih razlik načrtuje viadukt na pla-zovitem, močvirnem, še neraziskanem terenu. Iz navedenih razlogov:
- načrtovano južno obvoznico popolnoma odklanjamo,
- zahtevamo pravno varstvo naravnih in krajinskih posebnosti Ribenskega polja med obema Savama,
-in predlagamo, da poteka obvoznica zunaj tega območja. Ena možnost je podaljšanje severne obvoznice ob železnici (s pogledi na jezero), za Zako, skozi predor tako, da se obvoznica priljuči na bohinjsko cesto ped polji Bohinjske Bele. Podobne rešitve predlaga tudi nekaj udeležencev natečaja.
Na Bledu mora v vsem prevladovati kakovost in vse mora biti podrejeno enkratnim naravnim znamenitostim s kulturnimi spomeniki ter kulturni krajini!
Nevenka N. Sterlekar, d.i.a.
in več kot 230 drugih
podpisnikov
SKD in zimski bazen v Radovljici, II.
Spoštovani g. dr. Mencinger
Ker Vašega prispevka v petkovem Gorenjskem glasu ne štejem samo kot odgovor g. Rebcu (če se bo hotel braniti se bo branil sam), pač pa vsem tistim, ki smo s poštenimi nameni delali v Odboru za pripravo referenduma, si jemljem pravico za odgovor.
Načelo demokracije je spoštovati mnenje drugače mislečih in zato sprejemam tudi vaše argumente. Ne sprejemam pa Vašega pristopa, ki ga ni moč označiti drugače, kot navadno licemerstvo.
Prav bi bilo namreč, da bi povedali da ste bili povabljeni kot strokovnjak s svojega področja v Odbor za pripravo referednuma (nenazadnje ste športni navdušenec, bili pa ste tudi zdravnik Olimpijske reprezentance)!
Prav bi bilo, da poveste, zakaj se nobene od treh sej Odbora niste udeležili/
Prav bi bilo, da poveste, zakaj argumente, ki jih navajate, niste dobronamerno predstavili na prvih sestankih, tako da bi ljudem pravočasno pojasnili stvari o katerih se sedaj javno sprašujete!
Prav bi bilo, če strokovnjaki iz Vaše stranke (predvidevam, da glede na vašo vehemenmo izjavo obstajajo) povedo, kako priti do "sponzorjev", ki bi sfinancirali celoten projekt, vreden 1.2 mio DEM (v eni od izjav ste očitali, da predlog referenduma kaže na nesposobnost predlagateljev).
In prav bi bilo, da že enkrat poveste, zakaj je vaša stranka naperjena proti vsemu, kar je v zvezi s Plavalnim klubom! Ne gre namreč samo za referendum, pač pa za metanje polen pod noge Plavalnemu klubu tako ali drugače. To poizkušata navzven dva "akterja", in sicer g. Eržen, predsednik KS (Ra-dovljičani ga naravnost "obožujemo", potem ko je skuhal golaž v zvezi s kabelsko televizijo) in g. Žerovc, tajnik KS (čeprav je imenovan s strani KS za upravnika bazena, bazen pozna le od daleč, da o drugih "biserih" niti ne izgubljam besed).
Mislim, da bi bila Vaša pojasnila gorenjski javnosti lahko ena od poštenih gest (brez fige v Žepu!) do vseh tistih, ki smo v Odboru pošteno delali, ne za sebe, pač pa za naslednje rodove, ki se do stvari ne bodo opredeljavali po barvah.
Lep pozdrav!
Trutan A/man
Radovljica, St. Žagarja 18
<o>
TURISTIČNA AGENCIJA i
EJ. MAISTROV T , TEL.: 064/213 261. 218 586
IES GLAS
GLAS
I TELE-TV
K RAN J
v>rmi.„f 9t„ 71      Kateriiubllei septembra prazna far a ttfo ZhlZ.
Q4g*nrerz................,................;„„,„„„......,......
tm* trn Prtfmmk;
jamo
HIFI ZVOČNIKI Sound & Design
---v V    ,_.._.__
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o.
	3£	
	ŽIVILA	
NAGRADA
jT ti ni počifnit: ir W#/ KUBliSi v it o vinftM € /p>€>if»onjtion J S opTom bra i
Poletna akcija Sobotna sreča Turistične agencije Odisej, TELE-TV Kranj, Gorenjskega glasa in Radia Žiri je v soboto, 23. julija, imela že šesto izdajo. Za veselo razpoloženje je že drugič igral ansambel Ravbarji. V kvizu sta se pomerili ekipi osnovne šole Simona Jenka, poimenovali pa sta se po prirediteljih Odiseju in Gorenjskem glasu. Nad odgovori je bedela komisija. Premočno je zmagala ekipa Gorenjskega glasa v sestavi: Miha Zor, Maja Zor in Andreja Lukež, ki si je zagotovila mesta v avtobusu za izlet v Gardaland. Nagrajenci: Simon Tratnik, Jure Grajzar, Anica Makarič (ki bo 7 dni letovala v Vilas Rubin v Rovinjul)
Za 7. krog Sobotne sreče vpišite odgovor na kupon in ga na
dopisnici pošljite agenciji Odisej Kranj (ali ga vrzite v stekleno škatlo pred Odisejem).
Gorenjska Banka
LICITACIJA
rabljene pisarniške opreme
	naziv OS	izklicna cena
1.	dvostranska pisalna miza	10.000,00 SIT
2.	zidna obloga pri umivalniku	1.000,00 SIT
3.	omara za registratorje	6.000,00 SIT
4.	omara za registratorje	6.000,00 SIT
5.	omara za registratorje	6.000,00 SIT
6.	omara za registratorje	6.000,00 SIT
7.	omara za registratorje	6.000,00 SIT
8.	bančni pult	15.000,00 SIT
9.	bančni pult	15.000,00 SIT
10.	stenska obloga s profilom	20.000,00 SIT
11.	miza za stranke	1.000,00 SIT
12.	polica za stranke	1.000,00 SIT
13.	strojepisna miza	2.000,00 SIT
14.	predalnik	2.000,00 SIT
15.	predalnik	1.000,00 SIT
16.	predalnik	3.000,00 SIT
17.	predalnik	2.000,00 SIT
18.	stol	2.000,00 SIT
19.	stol	2.000,00 SIT
20.	stol-vrtiljak	3.000,00 SIT
21.	stol-vrtiljak	3.000,00 SIT
22.	stol-vrtiljak	3.000,00 SIT
23.	stol-vrtiljak	3.000,00 SIT
24.	bojler 101	3.000,00 SIT
Javna I u iluzija bo dne 27.07.1994 ob 14 uri v prostorih ekspoziture banke na Koroški Beli, Kidričeva 44, Jesenice.
Ogled opreme je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Udeležijo se jo lahko pravne in fizične osebe.
Pred pričetkom morajo interesenti položiti varščino v višini 10% od izklicne cene v gotovini.
Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa po licitaciji vrnili.
Oprema se proda po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec mora opremo plačati in prevzeti takoj, sicer varščina zapade.
Prometni davek plača kupec.
Dodatne informacije dobite po telefonu 064/82-681 inL 56.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
KRAJA ČEKOV
Čeki so postali naša vsakdanjost. Uporabljamo jih pri nakupu blaga in storitev. Vendar pa se v čekih skriva tudi nevarnost, da ostanemo v trenutku brez dela našega premoženja. Že več potrošnikov se je obrnilo na nas s podobnim problemom.
V trenutku nepazljivosti so bili okradeni. Med stvarmi, ki so jim bile odvzete, so bili čeki in velikokrat hkrati tudi čekovna kartica. Čeki so bili kasneje v eni izmed trgovin vnovčeni, banka pa je potrošnike, kljub pravočasnemu preklicu obremenila za vnovčeno vsoto. Kaj lahko v takšnem in podobnih primerih storimo?.
Blagajnik oziroma drug delavec podjetja, pri katerem je niožno blago ali storitve plačati s čeki, je dolžan vedno preveriti identičnost določenih znakov na Čekovni kartici in na čeku. Posebej sta tu pomembna podpis in številka tekočega računa. Številni blagajniki tako zahtevajo, da se kupec podpiše pred njimi (v kolikor želi plačati z že podpisanim čekom se ponovno podpiše na hrbmo stran). Blagajnik lahko v primeru, ko si podpisa na čekovni kartici in na samem čeku nista povsem identična, zahteva osebni dokument.
V primeru, da ni ravnal dovolj skrbno, lahko oškodovanec zahteva povračilo od podjetja, kjer je bil ček vnovčen. V kolikor pa
je njegov račun obremenila banka z zneski pravilno in pravočasno preklicanih čekov, je tudi ta odgovorna za svoje ravnanje. Naj poudarimo, da takšna in podobna vprašanja ureja predvsem sodna praksa, ki pa v različnih primerih lahko tudi različno odloča. Tako lahko sodišče tudi odloči, da boste del nastale škode morali nositi sami, če ugotovi, da niste bili dovolj skrbni pri ravnanju s čeki in njihovem hranjenju in je to pripomoglo k temu, da je do kraje in kasneje vnovčenja prišlo. Predvsem vam lahko sodišče naloži, da nosite del škode, če vam hkrati ukradejo (ali izgubite) čeke in čekovno kartico ali pa če so bili čeki podpisani še preden jih je pridobila nepooblaščena oseba.
Posebej pa bi vas radi opozorili na sledeče ukrepe, ki naj čim bolj zmanjšajo verjetnost, da bi si tat ali nepošteni najditelj s čeki lahko okoristil na vaš račun:
- Nikoli ne nosite skupaj čekovne kartice in čekov
- Nikoli ne imejte pri sebi več kot pet čekov
- Čekov nikoli ne izpolnjujte in podpisujte vnaprej
- Takoj ko opazite izgubo ali krajo, to prijavite na najbližji enoti vaše banke.
Prava pisarna ZPS Jure Markič
Do leta 2000 dve novi železniški povezavi
V Sloveniji naj bi prihodnje leto in leta 1996 začeli graditi dve novi železniški povezavi. Prva proga, ki bo enotirna, bo našo državo neposredno povezovala z Madžarsko v smeri Murska Sobota -Hodoš - Bajasenve in bo dolga 30,4 kilometra, zanimiva bo predvsem za tranzitne tovorne prostore iz Češke, Slovaške, Poljske, vzhodnega dela Nemčije, Madžarske, in Ukrajine v smeri proti pristanišču v Kopru, imela pa bo tudi precejšen političen pomen zaradi tesnejše povezave Slovencev, ki živijo na madžarski strani meie, z matično domovino. Proga je projektirana tako, da bo omogočala hitrosti do 160 kilometrov na uro. V obdobju od leta 1998 do konca tisočletja je predvidena gradnja drugega tira proge Divača - Koper v skupni dolžini 45,8 kilometra. S to gradnjo se bo bistveno povečala propustnost sedanje enotirne proge, predvsem pa bo bistveno izboljšana zaledna povezanost koprskega pristanišča.
r
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 064 218-381
Ali so pooblaščena investicijske družbe Triglav samostojne pravne osebe? Posledica tega bo torej šest različnih kotacij na borzi oz. različna donosnost vloženih certifikatov. Ali to drži?
Pooblaščene*, investicijske družbe so samostojne pravne osebe. Imele so svoje delničarje, direktorja in nadzorni svet iz posamezne regije. Z zbranimi certifikati bodo od Sklada za razvoj kupovale denice podjetij, in sicer na podlagi analiz, ki jih bodo družba za upravljanje in investicijske družbe skupaj pripraljale.
Na podlagi teh analiz bo izbran optimalen portfelj (zbir) podjetij, ki bo za vse Triglavove pooblaščene investicijske družbe enak. Regionalna komponenta pa bo pri naložbeni politiki zagotovljena na dna načina.
Dobra podjetja iz posamezne regije bodo glede na osnovni portfelj dobila večjo težo. Tako bodo na primer delnice podjetja Mura ali Radenska v naložbah investicijske družbe za to območje zastopane z recimo tremi odstotki vseh naložb družbe, v ostalih investicijskih družbah le z dvema odstotkoma.
Med naložbami investicijskih družb bo tudi večje število delnic majhnih, perspektivnih podjetij iz regije, ki jo posamezna družba pokriva. Delnice takšnih manjših podjetij bodo zastopane samo v investicijski družbi, ki pokriva posamezno regijo, v ostalih družbah jih ne bo.
Regionalnost bo zastopana le do mere, pri kateri varnost in donosnost naložb celotne družbe ne bo ogrožena. Slo bo torej za optimalno kombinacijo med osnovnim delom naložb, ki bodo enake za vse družbe in nekoliko bolj poudarjeno zastopanostjo delnic podjetij iz posameznih regij.
Res bodo delnice posamezne investicijske družbe samostojno kotirale na borzi. Zaradi opisane naložbene politike pa se njihove vrednosti med seboj ne bodo bistveno razlikovale.
Lahko nekdo z Gorenjske svoj certifikat vpiše npr. v Pooblaščeno investicijsko družbo Triglav za Ljubljano 'o Zasavje? Če je to mogoče, ali lahko vpis opravi na vPisnih mestih Triglava na Gorenjskem?
Delnice katerekoli pooblaščene investicijske družbe Triglav je °d 18. julija mogle vpisati na prav vsakem vpisnem mestu, ne glede na regijo, kjer boste delnice želeli vpisati.
88
Triglav
► Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d.
v ustanavljanju
Novo gonilo za invalidske vozičke
V kratkem se bo začela serijska proizvodnja novega gonila za invalidske vozičke, ki ga je izumil Vlado Markovič in zanj na sejmu izumov Eureka 1992 prejel najvišje priznanje. Na razgovoru na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden so se izumitelj, predstavniki podjetja Mycycle d.o.o (s kooperanti Unior, KOOP in G. Hribar), direktor A banke in Tehnološko razvojnega sklada Republike Slovenije dogovorili o potrebnih aktivnostih za pospešitev proizvodne in tržne aplikacije. Okvirno so se dogovorih tudi za organizacijske, finančne in marketinsške akcije ob začetku serijske proizvodnje, ki bo stekla predvidoma oktobra. Do konca leta naj bi naredili /00 gonil, prihodnje leto 32.000, nato pa bi proizvodnjo podvojili v vsakem od naslednjih dveh let.
Novo gonilo bodo za prvo vgradnjo namenih sicer konkurenčnim svetovnim proizvajalcem invalidskih vozičkov, nekaj pa tudi za drugo vgradnjo za že obstoječe vozičke. Nova gonila bo uporabljala tudi nova skupna firma Handmaster, vgrajevala pa jih bo v povsem nov tip tehnološko izboljšanih in in cenovno ugodnejših vozičkov z oznako "Made in Slovenia". • M.G.
Krajina ima dovolj pšenice
Na območjih Belega Manastira, ki leži na hrvaških območjih, ki so pod nadzorom Unproforja, so končali letošnjo žetev pšenice. Na okoli 10.000 hektarjih njiv so poželi S ton suhega zrnja na hektar, v silose in skladišča pa so pospravili okoli 5.100 vagonov zlatega zrnja. Tržni presežek v tej krajinski občini bo presegal več kot 4600 vagonov pšenice. Kot je sporočila srbska krajinska televizija, bo letošnja letina pšenice v Krajini tolikšna, da bo zadoščala za potrebe tamkajšnjih prebivalcev dve leti in pol.
GOSTUJ^ JAMA
Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125
DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECIALTTET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ:
ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti na žam ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek
Poleg vseh vrst sladic vam kot novost
nudimo tudi AJDOVE in
KORUZNE OMLETE
ter kot posebno presenečenje:
KOKOS PALMA
ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20.
GOSTILNA JAMA
'ŽezCim dobro jesti'
10% POPUST S TEM KUPONOM
TOLAR
MENJALNICA
NAKUTNI/HtODAJNl I NtfUfflVttOOAlM I NAKiTM/KOPAlNI
1 DEM
1 ATS
100 ITL
AMNM(K*a4T>«) 78,30  77,84 10,60 10.98 7,51 7,88
AVAL Bled, Kranjska gon 77,05   77,50 10,87 11,02 7,60 7,90
COPIA Kranj dopust 084. 7. do 15. 6.
CREHTANSTALT KLbanka Lj. 77,10   77,80 10,80 11,05 7,65 7,85
8I0S (Strt Matf, Kranj 78,90  77,40 10.88 10,98 7,70 7,90
GEOSS Medvode 77,00   77,30 10.90 10,96 7,75 7,85
GORBtJSKABANKAfvseenote) 75,25   78,49 10.49 11.01 7,30 7,93
HRANILNICA LON, d.d.KranJ 77,00   77,79 10.85 11.00 7.70 7,80
HOA-ttntca Ljubljana 77,10  77.40 10,90 10,96 7,70 7,90
iURIKA Jesenice 77,20   77,70 10.80 10,98 7,65 7,85
INVESTŠtoftalota 77.10 77.45 10.92 10,96 7,72 7,84 LEMA Kranj dopust
t8KH.Strafl*c* 77,10  77,85 10.80 11,05 7,70 8,88
PBS d.d. (na vseh poštah) 75,85   77,60 10,13 10,88 7,03 7,70
SHP-Slov. rjran. In pos. Kranj 77,10  77,40 10,80 18,98 7,77 7,83
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 76,50   77.50 10,25 10,90 7,60 7,95
StOOAKiaoj 77,00  78.50 10.70 11.00 7.60 7.88
SLOVENUATURtST Boh. Bistrica 75,50   - 10,51 - 7,30 -
SLOVENUATURSST JesanJca 77,40  77,85 10,82 18,98 7,55 7,86
SUM Kranj 77,00   77,30 10,90 10.96 7,75 7.85
TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka 77,15  77,45 10,93 11,02 7,70 7,95
TALONZfl. Bitnje 77.15   77.45 10.93 11,02 7.70 7,95
TBTOURS Domžale 77,00  77,50 10.85 11,00 7,68 7,85
UBKd.d.ŠkofjaLoka 77.00   78,20 10.70 11.10 7,70 6,88
Mf AN Kranj 77,18  77,38 10,94 10,98 7,74 7,8«
VHLFAN Radovljica, Grajski dvor 76.90   77,30 10,88 10,97 7,78 7,80
ZtOT Kamnik 76,90   77,40 10,94 11,00 7,70 7,88
POVPREČNI TEČAJ 76,83  77.55 10.77 11,99 7,62 7,88 m Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, U si pridržujejo pravico dnevnih
sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo bi povpraševanje po tujih valutah.
Več tudi za industrijske in male elektrarne
Vlada je ob podražitvi električne energije prejšnji teden dala soglasje tudi za večje odkupne cene elektrike za električno energijo odkupljeno od malih in industrijskih elektrarn. Slednje bodo v višji sezoni v zimskem času za kilovatno uro električne enrgije plačevali 11,7 tolarja, v nižji sezoni v poletnem času pa v razmerah večje porabe po 6,6 tolarja in v dneh z normalno dnevno porabo po 4,4 tolarja. Cene za gospodinjstva so od teh cen višje za okoli 40 odstotkov.
Jeseniški terminal
šele v dolgoročnem načrtu
Slovenska vlada se je pred kratkim izjasnila glede železniškega terminala, ki naj bi ga zgradili na območju bivše železarne, kjer bi lahko pretovarjali tovor s cestnih prevoznih sredstev na železnico. Vlada je mnenja, da bi morebitna vzpostavitev terminala lahko v prostorih bivše železarne imela izjemno negativen vpliv na vodenje prometne politike v Sloveniji. Glede na zaostreno prometno politiko v Avstriji je namreč mogoče pričakovati prevoz tovornjakov z vlakom do Jesenic in nato po cestnem omrežju po Sloveniji ali v smereh proti drugim državam. Zato bi bila izgradnja terminala na Jesenicah smiselna le v primeru, če se bodo pokazale dolgoročne zahteve oziroma potrebe. Z drugimi besedami to pomeni, da bo izdelam koncept kombinirane izgradnje železniških terminalov nakazal smiselnost izgradnje železniških terminalov v Sloveniji, podobno kot je bilo to že pred leti z načrtovanim terminalom v Logatcu.
z Visoke Gore se Daleč
Svoja certifikata bova vložila v investicijsko družbo, ki jo upravlja S HRAM. V S HRAMU bodo najina certifikata vrednotili kot kapital, z enim samim namenom - povečati vrednost najine odločitve in s tem najinega premoženja. Veliko nama je do tega, da bi skupaj prispevala k blaginji Slovenije. Verjameva v moč, ki jo predstavljajo delovni in pošteni ljudje.
Zato sva se odločila za družbo za upravljanje S HRAM.
Informacije dobite: S HRAM, Ocepoevetaka 6 teL 06i/ 133 40 29; 8VEMA, LJubljana teL 061/ 126 62 93; Medvedek PuBnlk, LJubljana teL 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, LJubljana teL 061/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690, 67 272, 67 273; ABE Marketing. Trbovlje teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer teL 069/ 83 116
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Daleč od mestnega vrveža
Spomeniško zaščitena kmetija
Neokrnjenost narave in lepota stare hiše sta glavni značilnosti kmetije Pavla Dolenca s Cetene Ravani
Četena Ravan je manjše naselje nad Javorjami in pod Starim vrhom, torej v lepi hriboviti okolici, kjer leži nekaj kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Ena izmed njih je kmetija Pavla Dolenca, Pri Tavčarja, se reče po domače.
pet let dala občina, ki je del obresti tudi regresirala. V hiši, ki so jo sicer že sami obnovili, so tako lahko napeljali centralno kurjavo in uredili sanitarije. Tavčarjeva hiša je namreč stara čez dvesto let, na freski pročelja hiše je bila letnica 1787, in je spomeniško
kmetiji, ki obsega deset hektarjev obdelovalne zemlje in dvanajst hektarjev gozda, v hlevu pa imajo štirinajst glav živine, pomagajo tudi otroci, ki so zdaj že odrasli. S kmečkim turizmom naj bi nato nadaljeval mlajši sin Marko, ki bo ostal doma in prevzel
Domačija pri Tavčarju
Dolenčevi so se začeli s turizmom ukvarjati 1. 1972, ko se je na Starem vrhu delala žičnica. Takrat so dobili tudi posojilo, ki jim ga je za
zaščitena. Začeli so s tremi sobami, potem pa so delali sami brez pomoči, tako da imajo danes osem sob. Pavlu in Alojziji Dolenc pri delu na
kmetijo, tako da ta dejavnost Pri Tavčarju ne bo zamrla.
Glavna sezona se na kmetiji Dolenčevih, Četena Ravan 2, začne v drugi polovici julija in
OBVESTILO
UPOKOJENCEM ŠEŠIR J A IN NEKDANJIM ZAPOSLENIM V ŠEŠIR JU
V skladu z veljavno zakonodajo o lastninskem preoblikovanju je vsak državljan Republike Slovenije prejel lastninski certifikat v vrednosti od 100.000,00 do 400.000,00 SIT.
Lastnik certifikata lahko le-tega zamenja za delnice podjetja, v katerem je bil zaposlen in tako sodeluje pri lastninjenju.
Da bi ocenili stanje pripravljenosti upokojencev Šeširja in bivših zaposlenih v šeširju za zamenjavo certifikatov za delnice, vas prosimo, da izpolnite spodnji obrazec in ga pošljete ali osebno prinesete na naslov: Sešir Škofja Loka, Kidričeva 57, 64220 škofja Loka.
Na osnovni zbranih podatkov bomo izdelali program lastninjenja podjetja.
Dodatne informacije po telefonu 064/631-451 (g. Pinterič, ga. Jarc) ali osebno na Kidričevi 57 do 10. avgusta 1994.
1. Ime in priimek:
2. Točen naslov (telefon):
3. EMŠO (13 mestna številka iz os. izkaznice oz. certifikata):
4. Znesek certifikata:
5. Zaposlen v Šeširju v času:
traja nekako do druge polovice avgusta. Gostje prihajajo iz Ljubljane, Kopra, Gorice, Trsta; stalne goste imajo tudi iz Belgije, ki prihajajo že petnajst let, Francije in Nemčije, občasno pa so imeli tudi Nizozemce. Nekateri gostje so se spoznali prav na njihovi kmetiji, tako da se zdaj vsako leto dogovarjajo, da skupaj preživijo počitnice. Prejšnja leta, ko je bilo dovolj snega, so gostje prihajali tudi pozimi, zdaj pa ne, le za novo leto je veliko povpraševanja. Gostje hodijo na sprehode in v hribe: na Blegoš, Malenski vrh, Stari vrh in Lubnik; lahko tudi kolesarijo, saj imajo na kmetiji dve kolesi, ki si ju lahko sposodijo. V bližini kmetije pa je tudi teniško igrišče. Kadar je slabo vreme, se gostje zapeljejo v Škofjo Loko in v Železnike, kjer si ogledajo muzeje. Gostje včasih tudi pomagajo pri delu na kmetiji: obirajo ribez, grabijo, nabirajo pa tudi zase: borovnice, maline, sadje.
Alojzija Dolenc skuša gostom postreči z domačo hrano: štruklji, obaro, piščanci, štrudljem, flancati, pito, ocvir-kovco, potico. Včasih, na željo gostov, postrežejo tudi na terasi, sicer pa v jedilnici s starinskim stropom iz 1. 1799. V jedilnici stoji tudi stari cerkveni harmonij, na katerega domača sinova, ki sicer igrata pri Strmini, včasih gostom tudi zaigrata. Strežejo
Alojzija in Pavel Dolenc
predvsem lastnim gostom, saj je prehodnih gostov malo, postrežejo pa tudi skupinam, če se seveda prej naročijo. Zanimiva je tudi poslikava na sicer novi zgradbi, ki stoji na mestu stare kašče, za njen prenos pa je poskrbelo spomeniško varstvo.
V prihodnosti nameravajo Dolenčevi še izboljšati kvaliteto svoje ponudbe; razmišljajo namreč, da bi imeli sobe prve kategorije; zdaj imajo na dve sobi eno kopalnico.
• Mateja Jagodic Janez Pelko
Foto:
KMEČKA tj DRUŽBA
vestno in pošteno
CERTIFIKATI
OBVESTILO KMETOVALCEM
Sončno vreme z visokimi temperaturami je najprimernejše za mehansko uničevanje ogrcev majskega hrošča na travnikih. Priporočamo plitko obdelavo s kroino brano ali frezo, vsaj dvakrat zapored, v vročem sončnem vremenu. Na ta način bomo del ogrcev mehanično uničili, del jih bomo spravili na površino, kjer jih bo uničilo sonce in ptice. Na tako obdelano površino vsejemo oves, pobranamo in povaljamo. S ■ tem preprečimo nadaljno rast plevela, oves pa porabimo za sveto krmo.
Kemičnega zatiranja ne priporočam, saj lahko na peščenih tleh pride do Izpiranja in s tem zastrupljanja podtalnice.
Dušan Jovic, kmetijski svetovalec
Kmetijski nasvet
Strniščni krmni dosevki II
Izbira krmnih dosevkov
Izbira krmnega dosevka je odvisna od tega, kakšno krmo telimo pridelati in kdaj. Nekatere dosevke bomo lahko ob Zgodnji setvi in izdatnejšem gnojenju pokosili ie v jeseni, spomladi pred setvijo poznih jarin (koruza, krompir, fiiol) pa bomo dali še en dober odkos. Spomladi je treba krmne dosevke do časa pospraviti. Prepozno košeni dosevki ostarijo in so kot krma manj vredni, jemljejo pa tudi prostor na njivah, kjer bomo sejali naslednje poljščine.
Za takojšnjo setev je primerna mnogocvetna ljuljka. Lahko jo sejemo vse do konca septembra. Na hektar potrebujemo 40 do 50 kg semena. Priporočamo sorte barmultra, tetraflorum, draga in dilana. Ob zgodnji setvi bomo dobili še en srednje dober odkos v jeseni, spomladi do setve koruze pa še en zelo dober odkos. V ugodnih razmerah lahko dobimo spomladi do 15. maja dva dobra odkosa kvalitetne krme. Ob dobri prezimitvi ga lahko pustimo za rabo prek vsega leta. Sorta tetraflorum da zelo velike pridelke kakovostne krme, vendar je za mraz bolj občutljiva.
Mnogocvetno ljuljko lahko sejemo tudi v mešanici s črno deteljo. Na hektar posejemo 35 do 40 kg mnogocvetne ljuljke in 4 do 6 kg črne detelje. Taka krma vsebuje veliko hranil, posebno beljakovin, pa tudi tivina jo rada tre
Po dveh zaporednih sušaii je še vedno precejšnje zanimanj' za sudansko travo. Je enoletna
trava, ki uspeva v toplih, sušnih območjih. Dobro reagira na namakanje. Po košnji se hitro obnovi. Uporabljamo jo lahko za seno, pašo, zeleno krmo ali za silato. Za siliranje in sušenje jo kosimo v začetku metličenja, za zeleno krmo pa preden se pojavijo prve metlice. Zaradi cianovodikove kisline, ki jo vsebuje, pri krmljenju z njo ne kate pretiravati. S staranjem se vsebnost cianovodikove kisline v travi zmanjša, zato je bolje krmiti nekoliko starejšo. Če jo sejemo na litno strnišče, ali po spravilu zgodnjega krompirja, lahko pričakujemo en dober odkos. Za setev potrebujemo 4C/ (tf> 50 kg semena na hektar.
Do 15. septembra je čas za setev krmne repice. Priporočamo sorti petranova in perko. Sejemo 10 do 12 kg semena na hektar. Krmimo jo do začetka cvetenja, to je od sredine do konca aprila.
Ozimna krmna ogrščica nam bo dala pridelek, podobno kot krmna repica, v času od sredine do konca aprila. Če je bujna, jo lahko v jeseni popa-semo. Priporočamo sorte: ake-la, starška, korina, danica, falcon, silvia, monk. Sejemo jo od 25. avgusta do 8. septembra. Potrebujemo 15 kg semena na hektar.
Rt za klajo sejemo nekoliko prej kot za zrnje, to je med 10. it 25. septembrom. Priporočamo sorti danko in petkus. Seiemt* jo nekoliko bolj gosto kot zc zrnje, to je 180 do 200 kg na hektar. Če je jeseni bujna, jo lahko popasemo ali
pokosimo, da bolje prezimi. Spomladi jo kosimo v začetku klasenja, to je do 10. maja.
Ječmen za klajo sejemo med 15. in 25. septembrom, kosimo pa ga od 1. do 15. maja, to je v začetku klasenja-Pridelek lahko tudi siliramo-Priporočamo sorti robur in plaisant. Sejemo 180 do 220 kg semena na hektar.
R£ in ječmen lahko sejemo tudi v mešanici z ozimno grašico. Dobi se sorta popels-dorf. Sejemo 50 do 70 kg rti ali ječmena in 90 kg ozimne grašice na hektar. PosejemO lahko tudi mešanico rti ali ječmena z ozimnim krmnim grahom. Na razpolago je sorta maksimirski beli in poneka-Sejemo 50 do 70 kg rti M ječmena in 100 do 110 fc| ozimnega krmnega graha na hektar. Navedene mešanice sejemo v času od 10. do 25 septembra, uporabimo pc i prvi dekadi maja. Zanimanj* za krmne dosevke se je povr čalo predvsem v sušnih letih-ko je krme primanjkovalo-Upam, da smo se naučil pridelati kakovostno krmo tudi tako in upam, da nimamo kakovostne krme nikdar preveč. • Mag. Miran Naglic
5E&JJ8IEI GLAS
ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM
S, "TOP ■ SPIN
- teniški tečaji -teniška šola 7-14 let -teniški vrtci 4- 6 let
- oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR 9 064/213-515
URETr\: V Ima Stanovnik
Prijetno branje
jm
S Y S T E M S d,.,
podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211
Na kolesarki dirki "Pokal Škofje Loke" slavil Rogovec Robert Pinterič
IflNJE
POBEG SE JE KONČAL Z ZMAGO ™iS™£^>
Minuli petek popoldne so Škofjeločani na svojih ulicah pozdravili najboljše slovenske kolesarje - Odlična udeležba je organizatorjem poplačala trud ob pripravi dirke, ki je štela tudi za kriterij slovenskih mest.
Škofja Loka, 22. julija - Kljub dopustniškem času so bile škofjeloške ulice pri Nami in okoli Novega sveta tudi ob letošnji največji kolesarski prireditvi "Pokalu Loka" polne ljubiteljev športa, ki so prišli pozdravit najboljše slovenske kolesarje. Domači prireditelji, člani Kolesarskega kluba Janez Peternel, pa so poskrbeli za vzorno organizacijo tekmovanja in za lepe nagrade najboljšim. Med najmlajšimi dečki je bil to Matic Strgar (Astra), med dečki Matevž Suštaršič (Krka), med mlajšimi mladinci Darko Mrvar (Rog), med starejšimi mladinci Matej Leban (Hit Casino), med amaterji Robert Pinterič (Rog), edino zmago za gorenjske klube pa je dosegla domačinka Minka Logonder (Proloco Scott).
Prvi, ki so prevozili štiri kroge okoli Novega sveta (en krog je dolg 700 metrov) so bili najmlajši dečki. Po zanimivem obračunu je bil v cilju prvi Matic Stragar iz ekipe Astre, v Času zmagovalca pa so na cilj pripeljali še David Rozman (Sava), Nose Tomaž, Matevž Kastelic (oba Krka), Urban Kovačič (Bled), Tomaž Stošek (Mester team), Matic Praznik (Rog) in Gregor Brence (Bled). Savčan David Rozman iz Pre-doselj pa je po končani tekmi povedal: "Dosegel sem najboljši rezultat v svoji kolesarski karieri, zato sem z drugim mestom zelo zadovoljen. Trenutno sem v dobri formi, na tekmi pa mi je "pomagal" tudi brat, ki je tudi dirkal. Prišel sem na dobro pozicijo in nato sem lahko tudi uspešno šprintal. Dirka tukaj v Skofji Loki mi je bila všeč, proga je lepa in še bom prišel."
V kategoriji starejših dečkov, ki so vozili sedem krogov, je zmagal Matevž Šušteršič iz ekipe Krke, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila tekmovalca Roga, Matevž Bajda in Uroš Bregar. V času zamago-valca, med prvo deseterico, so od Gorenjcev v cilj pripeljali tudi Luka Melihen, Jure Kavčič in Borut Raztresen (vsi Sava ).
Mlajši mladinci in ženske so morah 700 metrov dolg krog prevoziti petnajstkrat, za razliko od najmlajših tekmovalcev pa so tekmovalci v drugih Kategorijah vozili kriterij. Med mlajšimi mladinci je zmagal Darko Mrvar iz ekipe Roga, ki je zbral 19 točk, Matej Stare iz ekipe Save na drugem mestu je zbral 15 točk, Andrej Filip iz ekipe Krke pa 11 točk. Med Gorenjci sta bila v desterico
iomet
Živila Naklo v spremenjeni postavi
DVAKRAT NEODLOČENO
Kranj, 24. julija - Na nedeljski trening tekmi s hrvaškim prvoligašem Reko se je zbralo blizu 1000 ljudi, na petkovem prijateljskem srečanju s Šibenikom pa nekaj sto. Zanimanje ljubiteljev nogometa je razumljivo, saj so od "starega" moštva iz Oblakovih in Zupančičevih časov ostali še Lalič, Vehkovrh, Križaj, Murnik, Pavlin, Marušič, Gruškovnjak, Jošt, Ahčin in Vodan, drugo, novo polovico moštva pa sestavljajo Blagojevič, Gruden, Kečan, Jerak, Porobič, Plevnik, Božič, Miškič, Verbič m Godimč, ki je zaigral le v nedeljo proti Reki.
Petkova tekma s Šibenikom se je končala 1 : 1. Po napaki naklanske obrambe so v 10. minuti povedh Šibenčani z golom Živkoviča, drugi polčas pa je bil za Živila uspešnejši. V 81. minuti je izenačil Boris Verbič z odlično izvedenim prostim strelom z okrog 25 metrov.
Tudi nedeljska tekma z Reko se je končala neodločeno 1:1. Rečam so povedli v 20. minuti z zadetkom Dželaje. Naklanci so igrah boljše kot v petek in Marušič, Jerak ter Plevnik so imeli krasne priložnosti za goL V 75. muinuti je Blagojevič odlično podal Plevniku, ki ie izenačil. Pri Naklancih je zaigral odlični libero Godimč iz Šibenika, ki bi bil za Živila izjemna pridobitev. Trener Nikica Cukrov je 14 dni Pred začetkom lige zadovoljen. Priprave potekajo po načrtih, je dejal. Igralcem se pozna utrujenost po naporni kondicijski vadbi. Sedaj uigravamo moštvo. Nogometaši morajo dobiti še več samozau-Panja in verjeti v svoje sposobnosti. Do prvenstva bomo maksimalno Pripravljeni. To, kar kažemo sedaj, je le 60 do 70 odstotkov naših Zmožnosti. Vendar je napredek očiten, je povedal Cukrov
Jutri igrajo Živila ob 18. uri na Visokem tekmo z Visokim. V »oboto se že začenja nogometni pokal Slovenije. Naklanci bodo v »oboto igrali na kranjskem stadionu s Svobodo. • J.Košnjek
Direktor dirke nt ne spal ne jedel - "Zadnje dni nisem mogel ne spati ne jesti, saj sem imet okrog dirke toliko skrbi, kot si prej Je pribliino nisem predstavljal Zato sem danes toliko bolj vesel, ko je dirka za nami, ko sem videl, da so zadovoljni tako kolesarji kot gledalci, ki se jih je res zbralo veliko.Upam, da bo drugo leto Še bolje, "je po končani prireditvi v Skofji Loki dejal TomaŽ Poljanec, ki je prvič prevzel vlogo direktorja dirke.
zlomil blokej na šprintaricah dva sprinta pred koncem, tako da bi bil rezulat lahko še boljši. Vseeno pa sem s tretjim mestom zadovoljen," je po dirki dejal Sašo Zupan.
Številni gledalci ob cesti pa so že nestrpno pričakovali obračun med najboljšimi slovenskimi
kolega Gorazd Štangelj (37 točk), najboljši Savčan pa je bil Franci Pilar na četrtem mestu s 25 točkami. Od Savčanov sta se v deseterico uvrstila še Uroš Gnezda na osmo in Borut Rovšček na deveto mesto.
"Moram reči, da je dirka tukaj v Skofji Loki zelo dobro uspela, tako po organizacijski plati kot po športni. Sam pa kot trener kranjskih tekmovalcev nisem najbolj zadovoljen z doseženimi rezultati - tako pri starejših mladincih kot pri članih. Računal sem, da bi se v članski konkurenci borili za zmago, vendar nam je spodletelo in ostalo je samo četrto mesto Pilarja. Je pa treba povedati, da je bila konkurenca res močna, prisotni so bih vsi slovenski kolesarji, razen treh Krkinih tekmovalcev. Dejstvo pa ie, da je vsaka dirka v Skofji Loki že par let zelo podobna. Vedno se je dirkalo s pobegom, največ pa je dosegel tisti, ki je pravi trenutek v najboljši for-
Svetovni prvak Uroš Vehar
Robert Pintarič je zaneslivo slavil po škokjeloških ulicah
uvrščena še Uroš Šilar na peto mesto in Beno Korenjak (oba Sava) na osmo mesto. Udeležba žensk na dirki je bila skromnejša, zanesljivo pa je slavila Minka Logonder (Proloco Scott), ki je zbrala 20 točk. Druga je bila Joži Brank (Jub Dol), tretja pa Marjeta Saje vic (Krka).
Kljub odsotnosti reprezen-tantov, ki ta čas nastopajo na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ekvadorju, je bil zanimiv tudi razplet dirke vkon-kurenci starejših mladincev. Zanesljiv zmagovalec je z 38 točkami postal Matej Leban (HIT Casino), drugi je bil Andrej Klobučar (Krka) in tretji Savčan Sašo Zupan. "Dirka tukaj v Skofji Loki je bila zahtevna, ker pa ni bilo reprezentantov, je bila konkurenca malo slabša kot navadno. Sam pa sem imel smolo, saj sem
Močni ekipi Save ni šlo po načrtih saj je bil v članski konkurenci najboljši Franci Pilar na četrtem mestu
kolesarji- Ti so se kar sedemde-setkrat peljali po krožni cesti, nekje na polovici pa je skupini najboljših pobegnil Rogovec Robert Pintarič. Pintarič je nato vseskozi vodil in s 50 točkami zanesljivo osvojil prvo mesto. V silovitem zaključnem sprintu si je drugo mesto priboril Martin Hvastja, prav tako član ekipe Roga, ki je zbral 44 točk, tretji je bil njegov klubski
mi," je škofjeloško prireditev komentiral nekdanji tekmovalec, sedaj pa trener kolesarjev Save Marko Polanc Sicer pa je ekipa kolesarjev Save v postavi: Ziherl, Križnar, Pilar in Melan-šek nato že v nedeljo odpotovala na dirko po Madžarski, ki
Mladi balinar Uroš Vehar iz Žirov je postal svetovni prvak v hitrostnem izbijanju, Gregor Moličnik iz Radovljice vice prvak v natančnem izbijanju, v moštve-nem tekmovanju pa so naši mladi upi osvojili naslov svetovnih prvakov.
Saluzzo, 24.julija - Nastop na letošnjem svetovnem mladinskem
prvenstvu v balinanju se je za
naše reprezentante končal z izrednim uspehom. Premagali so svetovno balinarsko velesilo v balinanju Francijo in osvojili naslov svetovnih moštvenih prvakov. Blestela pa sta predvsem Uroš Vehar, član ekipe Trate iz Žirov in Gregor Moličnik, član ekipe Ferolesa iz Radovljice.
Uroš Vehar je postal svetovni prvak v hitrostnem izbijanju potem ko je v finalu premagal Itahana Acciarija z rezultatom 39:35. Le Italian Mamin pa je bil v finalu boljši od Gregorja Moličnika, ki ga je premagal z rezultatom 23:36. Tako je Gregor osvojil srebrno medaljo.
Piko na i pa je uspehu na svetovnem prvenstvu postavila še naša ekipa (v njej sta poleg Veharja in Moličnika nastopila še David Sofronievski iz Škofje Loke in Dejan Koren), ki je v finalu po ogorčenem boju premagala ekipo Francije in tako osvojila naslov moštvenih svetovnih prvakov.   • V.Stanovnik
NASLOV PRVAKA UPOKOJENCEM RADOVLJICE
Jesenice, 24. julija - Na balinišču Ivana Krivca je bilo 1. državno prvenstvo ekip upokojencev Slovenije v balinanju. Organizacija je bila zaupana članom Društva upokojencev Jesenice, ki so se potrudili, da so se vsi udeleženci počutili zares prijetno. Nastopilo je 11 ekip upokojencev, ki so na predhodnih regijskih tekmovanjih dosegle najboljše rezultate.
Ob otvoritvi je zaigral Pihalni orkester Jeseniških železarjev, tekmovalce pa so pozdravili predsednik domačega društva upokojencev Ivan Voh, župan dr. Božidar Brudar in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale.
Prvenstvo je bilo zanimivo, kvalitetno in izenačeno. Odlično so se odrezali Gorenjci, saj sta se v finale uvrstili ekipi Jesenic in Radovljice.
Boljši so bili Radovljičani, ki so zasluženo zmagali s 13 : 2 in osvojili prvi naslov upokojencev Slovenije v balinanju. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Janez Humerca, Jože Ravnik, Tone Železnikar, Džordze Sinobad in Niko Mohorič. Za Jeseničane so nastopili: Drago Tarman, Miha Hafner, Krešo S mrke, Ahmet Zubanovič in Alfonz Dornik.
Tretje mesto so osvojili upokojenci Starega trga pri Ložu, ki so premagali ekipo Ljubljana - Polje z rezultatom 10 : 6. Državno prvenstvo je bilo organizirano v okviru praznika občine Jesenice, pokrovitelj pa je bila Športna zveza občine Jesenice.
Rezultati: 1. Radovljica, 2. Jesenice, 3. Stari trg pri Ložu, 4. Ljubljana - Polje, 5. Krško, 6. Kranj, 7. Hrastnik, 8. Trbovlje, 9. Velenje, 10. Lesce, 11. Škofja Loka.   Janko Rabič
se je začela včeraj. V začetku avgusta pa bodo Savčani vozili .____
Sra^j«1 ^ĐUvuniE mmm.............u
PRI DEČKIH PRVAKI TRIGLAVANI
Koper, 24. julija - Letno kopališče v Žusterni je gostilo v soboto in nedeljo najmlajše vaterpoliste, ki so se borili za naslov državnega prvaka. Prvo mesto med petimi ekipami je osvojila ekipa Triglava, ki jo vodi Igor Stirn in je imela v svoji vrsti najboljšega igralca Črta Malavašiča, najboljšega vratarja Miho Vrečka, Te en gol pa je zabil premalo Jure Nastran, da bi imeli še najboljšega stelca.
Rezultati: Triglav : Kamnik 11:1, Koper : Ljubljana 11:12, Kamnik : Koper 4:5, Kranj 90 : Ljubljana 3:9, Triglav : Ljubljana 14:2, Koper : Kranj 90 7:3, Kranj 90 : Triglav 4:8, Kamnik : Kranj 90 9:7, Triglav : Micom Koper 6:3, Kamnik : Ljubljana 3:17.
Trener zmagovalne ekipe Igor Štirn pa je dejal: "Zadovoljen sem z igro mojih varovancev. V ekipi sem imel najboljšega igralca po oceni ostalih trenerjev, Črta Malavašiča, vendar je takoj za njim še Sandi Mertelj, ki se razvija v odličnega vaterpolista in bo kaj kmalu postal eden glavih igralcev. Tudi vratar Miha Vreček ima konkurenta v Mitji Puharju in po moji oceni bi kar oba zaslužila naslov najboljšega vratarja. Toda, kaj hočemo, le eden je najboljši. Upam, da je ta naslov dal mladim nekaj elana, da bodo pridno trenirali in uspešno zastopali gorenjsko metropolo.
Končni vrstni red: 1. Triglav 8, 2. Ljubljana 6, 3. Micom Koper 4, 4. Kamnik 2, 5. Kranj 90 0.   Jože Marinček
Na odprtem prvenstvu Hrvaške odlični tudi naši
MILENKOVJČ "PODRL" PETRIČEV REKORD
Reka, 24.julija - Konec tedna se je na odprtem prvenstvu hrvaške zbralo več kot 150 tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Naši predstavniki so dosegli nekaj odličnih rezultatov, med njuni tudi tri državne rekorde.
Radovljičanka Nataša Kejžar je na 50 metrov prosto izboljšala svoj dosežek iz 27:53 na 27:34, svoj rekord na 50 prsno je popravil tudi Tomaž Slapernik, najbolj odmeven rezultat pa je postavil Kranjčan Marko Milenkovič, ki je na 400 metrov mešano dosegel čas 4:30,51. S tem je popravil 11 let star rekord Boruta Petriča in znova dokazal, da je odličen plavalec. • V.S.
®M@™®STNO DRSANJE WBS3
JESENIŠKI DRSALCI NA PRIPRAVAH
Jesenice, 23. julija - Pri Drsalnem klubu na Jesenicah so izredno zadovoljni z rezultati pretekle sezone, saj so mladi tekmovalci dosegli vrsto odličnih rezultatov na domačih in mednarodnih tekmovanjih, klub pa je uspešno organiziral več tekmovanj.
Sedaj pa se tekmovalci in tekmovalke že vneto pripravljajo na novo sezono. Trije mladi člani kluba Melita Čelesnik, Alenka Mrak in Gregor Urbas so bili julija z državno reprezentanco na pripravah na Bledu, ostali so imeli treninge na suhem doma.
V času od 24. julija do 3. avgusta pa bodo vse selekcije jeseniških drsalcev na kondicijskih pripravah na Pokljuki, zatem
fa bodo nadaljevali z delom že na ledeni ploskvi v dvorani odmežakljo na Jesenicah.  J. Rabič
BOJ NA PETIH FRONTAH
Letošnja sezona bo prav gotovo najnapornejša v zadnjih letih. Zaradi reprezentančnih priprav bo tudi zelo razvlečena. Trajala bo tja do konca aprila.
Jeseniški hokejisti bodo igrali na poletni ligi (kjer so že dvakrat osvojili prvo mesto - Pokal Bleda).
Domačo sezono začenjajo 15. avgusta s tekmo v dvorani Podmežakla proti državnim prvakom Torpedu iz Kazakstana. Avgusta bo v dvorani Podmežakla gostoval tudi celovški KAC (26. avgusta), vodstvo kluba pa se dogovarja še za nekaj kakovostnih tekem.
Vmes bo ekipa gostovala v Nemčiji (od 5. do 7. septembra) in odigrala tri tekme z nemškimi prvoligaškimi klubi.
Že 10. septembra se začenja tekmovanje v novi Evropski ligi, ki je razdeljena v štiri skupine, naši prvaki pa nastopajo v zelo močni in kvalitetni skupini (Adriatic grup). Poleg naših prvakov nastopa še 28 ekip iz sedmih držav.
Razpored tekem v dvorani Podmežakla:
10. 9. ob 19. uri Acroni Jesenice : Bolzano 17. 9. ob 19. uri Acroni Jesenice : Fassa
24. 9. ob 19. uri Acroni Jesenice : VSV Villach 27. 9. ob 19. uri Acroni Jesenice : Alleghe
11. 10. Acroni Jesenice : KAC Celovec
25. 10. Acroni Jesenice : Brunico 22. 11. Acroni Jesenice : Gardena
(Opomba: ura začetka tekem od konca oktobra naprej bo objavljena kasneje.)
Prvi dve mesti v skupini vodita neposredno na enega od dveh polfinalnih turnirjev, v primeru osvojitve tretjega mesta pa bo potrebna še kvalifikacijska tekma z drugouvrščeno ekipo iz skupine D (v tej skupini igrajo Bled, Celje in Olimpija, ter Gradec, Dunaj in Kafenberg iz Avstrije).
Zmagovalca polfinalnih turnirjev bosta decembra odigrala dve tekmi za naslov prvaka v Evropski ligi.
Da je sezona zares pestra, moramo omeniti še četrtfinalni turnir Evropskega pokala državnih prvakov v Budimpešti od 7. do 9. oktobra. Na tem turnirju ob naših prvakih nastopajo še madžarski prvak Ferencvaros, danski prvak IK Herning in romunski prvak Steaua iz Bukarešte. V polfinale vodita prvi dve mesti (prvi bo igral v polfinalni skupini na Švedskem, drugi pa v skupini na Češkem).
Čeprav so vse ekipe na četrtfinalnem turnirju zelo močne, kajti v vseh igrajo tudi tujci, pa naši prvaki upajo na ponovitev lanske uvrstitve v polfinale.
Že 13. oktobra pa se začne tudi državno prvenstvo, razpored tekem bomo objavili kasneje.
PRODAJA CELOLETNIH VSTOPNIC ZA SEZONO 94/95
Tudi letos so v HK Acroni Jesenke pripravili možnost nakupa vstopnic za vse tekme v dvorani Podmežakla. Cena celoletnih vstopnic: sedišče 300 DEM (v SIT) stojišče 210 DEM (v SIT)
Celoletne vstopnice lahko plačate s čeki na 4 obroke.
(Informativno: cena vstopnice za posamezne tekme na začetku sezone bo 800 SIT stojišče in 1.200 SIT sedeži. Cena teh kart se bo med sezono spreminjala.)
Celoletne karte lahko kupitesedeže le v pisarni HK Acroni Jesenice vsak delavnik od 7. do 13. ure, ter pred tekmami v dvorani Podmežakla;, stojišča pa lahke kupite tako v pisarni HK Acroni Jesenice, kot tudi na podjetju Rekreacija v Železarni Jesenice (vsak delavnik od 7. do 13. ure) in pred tekmami na blagajni hale.
HK Acroni Jesenice teL: 064/81-584, Rekreacija, tLo.o., 064/861-441
POLETNA HOKEJSKA NAGRADNA IGRA
CRON
w
;n«bled   f, ^
V minuli hokejski sezoni so hokejisti Acroni Jesenice dosegli vse zastavljene cilje. Najbolj pomemben uspeh pa je bila zmaga na državnem prvenstvu in nova slovenska zvezdica, ki so jo zvesti navijači takoj prisili na zastave. In ker navadno največ pišemo in govorimo o napadalcih, ki se hvalijo z dobro statistiko golov in podaj, smo se tokrat odločili, da preverimo vaše hokejsko znanje o branilcih. Na sliki sta lanski vratar Acroni Jesenic Sergej Drozdov ter izkušen jeseniški branilec in kapetan ekipe Murajica Pajič, ki sta se vsak po svoje uprla ljubljanskemu napadu. Sprašujemo pa vas po imenu in priimku 24-letnega jeseniškega branilca, ki leži na tleh. V vsem minulem državnem prvenstvu ni dal nisti enega gola, prispeval pa je deset podaj. Zato pa se je toliko bolj odlikoval "na svojem delovnem mestu", v obrambi, zaradi česar je moral na klopi za kaznovane igralce presedeti 26-krat po dve minuti. Na tleh ležeči jeseniški branilec je tudi državni reprezentant, če pa zapišemo, da nosi na dresu številko 15 pa veriamemo, da s pravilnirni odgovori ne bo težav.... V našem uredništvu (Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj - za hokejsko nagradno igro) jih pričakujemo do 1. avgusta, ko bo v jeseniški dvorani spet prvi trening na ledu. Takrat bomo opravili tudi žrebanje - letne vstopnice za vse tekme HK Acroni Jesenice v Podmežakli in še dveh lepih praktičnih tolažilnih nagrad.
NOVA HOKEJSKA SEZONA JE PRED VRATI
ZA PRVAKE MALO ODMORA
Spoštovani!
Govoriti o hokeju v času poletne vročine je za marsikoga presenetljivo, vendar ne za poznavalce športa, ki ima v Sloveniji največ gledalcev od vseh ekipnih športov. Pravzaprav je za poznavalce to znak, da je nova sezona pred vrati.
Po končani zelo uspešni sezoni 93/94, ko so jeseniška moštva poleg tretjega zaporednega naslova drianih prvakov v članski konkurenci ter uvrstitve v polfinale Evropskega pokala driavnih prvakov, osvojili še tri naslove v mlajših kategorijah na Jesenicah ni bilo pravega odmora.
Prva ekipa Acroni Jesenice je s pripravami začela ie 4. aprila. Za fanti je ie kar precejšnje število treningov. Medtem ko so starejši člani ekipe imeli priloinost za dopust od 25. junija do 18. julija, pa je deset jeseniških hokejistov 30. junija odpotovalo na 28-dnevni trening v Rusijo. Tako so pri izvrstni ekipi Krila Sovjetov iz Moskve trenirali Jure Smolej, Dejan Vari, Sašo Pretnar, Borut Vuk-čevič in Tilen Zugwitz. Pri drugem znanem ruskem ligašu Himiku iz Voskresenska pa so se kalili Peter Roiič, Matej Poljanšek, Aleš Sodja, Boris
Kunčič in Aleš Kranjc.
ODrugi igralci trenirajo, kot smo ie omenili, na Jesenicah in ie nestrpno pričakujejo prvi stik z ledom v dvorani Podme-iakla 1. avgusta.
Nova sezona, ki je pred vrati, bo zelo naporna. Poleg driavnega prvenstva, zastopanja Slovenije v Evropskem pokalu driavnih prvakov v obeh tekmovanjih bi radi ponovili lanske doseike, je pred ekipo še tekmovanje v novem tekmovanju sedmih driav Evropski ligi, ki se je razvila iz Alpske lige. Tu je treba poudariti, da so prav lanski do-seiki hokejistov Acroni
Ekipa Acroni Jesenice z medaljami in pokali ob tretji hokejski zvezdici.
Jesenic v veliki meri priporno gli, da so letos v to novi tekmovanje vključili tud Olimpijo, Bled in Celje, k bodo sicer igrali v nekoliki manj privlačnejši skupini k& Jeseničani, pa vendar je to lepi priloinost za uveljavitev slo\ venskega hokeja v Evropi
Ekipa Acroni Jesenice je j prestopnem roku izgubila dw\ mlada zelo perspektivna igrali ca, ki sta odšla v Ljubljano j Olimpiji (Bešlagič in Jan), kal je prav gotovo precejšnja izgV, ba predvsem za perspektivo kajti očitno je, da konkurent razpolagajo z veliko več dt narja in je nevarnost odhodi odličnih mladih hokejistov i Jesenic v prihodnosti lahke stalnica, kar pa Jesenice dolg* ne bodo mogle prenašati, kiju* izredno veliki pozornosti, kij* v H K Acroni posvečajo mladi
Vseeno pa z igralskim ko drom, ki ga na Jesenicah imamo in s pomočjo štir$ ruskih igralcev, lahko tudi ' novi sezoni enakovredno ko samo z vsemi moštvi v Slovti niji, pa tudi v mednarodt^ areni lahko ponovimo lanstt uspehe.
Zato naj vas dragi bralci i privrtenci jeseniškega hokej* iskreno povabim na tekme 1 našo dvorano Podmeiakfa kjer boste lahko uživali ot> kvalitetnih tekmah. Ne mort mo vam sicer obljubljati samft zmag, vendar pa sem prepri čan, da s skupnimi močn\ lahko optimistično zremo ni novo sezono,
Z obiskom naših tekem m nam boste najlepše pomagali) naših prizadevanjih za ohrani tev dosetene kvalitete fesentf' kega hokeja.
Branko Jeršin, tehnični vodji
Predstavljamo vam
štiri okrepitve v sezoni 94/95:
BRATAŠ BO VAROVAL JESENIŠKI GOL
Edini novnec med tujci bo izkušen ruski vratar Oleg Brataš - Rahmatuljin, Kadikov in Belajevski ostajajo
ILDAR RAHMATULJIN (rojen 9. 1. 1961) igra na Jesenicah že tretjo sezono. V preteklih dveh sezonah je bil med najboljšimi strelci v ekipi, s svojo borbenostjo pa je prav gotovo v srcu vseh jeseniških navijačev. Lani je na 42 prvenstvenih tekmah dosegel 14 golov. Prav gotovo pa se vsi zelo radi spominjamo njegovega odločilnega gola, ki je na Jesenice prinesel tretjo slovensko zvezdico.
PAVEL KADIKOV (rojen 11. 2. 1966) je pred prihodom na Jesenice igral za moskovski klub Krilja Sovjetov in švicarski Friburg. V lanski sezoni je bil najboljši strelec Acroni Jesenic. Zaradi poškodbe je odigral manj tekem kot Rahmatuljin, dosegel pa je 42 golov.
IGOR BELAJEVSKI (rojen 30. 1. 1963) je tudi stari znanec jeseniškega občinstva. Lani je moštvo okrepil v končnici prvenstva. Na tekmah, na katerih je nastopil, je dosegel sedem golov in prispeval devet podaj. Da gre za zares velikega mojstra, je Igor dokazal na SP skupine C na Slovaškem, kjer je nastopil za Kazahstan in bil razglašen za najboljšega igralca prvenstva.
Tako je novinec v moštvu le vratar OLEG BRATAŠ (rojen 27. 2. 1966), dosedanji vratar Krilja Sovjetov. V sezoni 92/93 je bil v rednem delu na tretjem mestu med vratarji v ruski profesionalni ligi. V tej sezoni je imel povprečje prejetih golov 2,19 golov na 39 tekmah (za primerjavo; v isti sezoni je imel lanski vratar Acroni Jesenic Drozdov povprečje 3,51 prejetega gola na 17 tekmah). Vsekakor gre za sila kvalitetnega vratarja, ki tudi po letih sodi med mlajše vratarje, vendar pa je že dokaj izkušen vratar, tako da bo svoje izkušnje lahko prenašal tudi na mlajše jeseniške vratarje.
O domačih igralcih bomo spregovorili v eni od prihodnjih priložnosti. Povejmo le to, da bo trener SERGEJ BORISOV imel na razpolago kar trideset igralcev, po pripravljalnih tekmah avgusta in septembra pa bo dokončno določil ekipo.
Brane Jeršin
Hokejsko stran so priprav lik Mitja Lomovšek, Brane Jeršin, Vilma Stanovnik in Marko Valjavee.
ŽIVETI ALI UMRETI?
To Hamletovsko vprašanje se nam v hokejskem klubu Acrofl Jesenice postavlja pred vsako novo sezono. Z zaostrovanje« gospodarskih razmer in težkim stanjem v občini pa je naj' odgovor na to vprašanje še težje.
Zavedamo se, da je bilo potrebno za naše uspehe trdo delati1 vsemi generacijami v klubu od samega začetka tam nekje v letj 1947. Vseh štirindvajset zvezdic osvojenih do samostojni Slovenije, ter tri zadnje, ki sO nam najdragocenejše, pa števiW naslovi prvakov v mlajših kategorijah, številni mednarodni uspel)1 vse do lanske uvrstitve v polfinale Evropskega pokala državni!1 prvakov lahko hitro postanejo le še spomin. Pot na vrh je bil' dolga in naporna. Ponosni smo na to, da je v svetu zelo malj športnih kolektivov, ki bi uspeli ostati v vrhu toliko časa, kot H* Jesenice. Če pa upoštevamo še naše razmere, je to naravno^ enkraten dosežek!
Da želimo pot nadaljevati, je jasno iz ciljev, ki smo si jih smeH zastavili tudi za sezono 94/95. Vemo, da bo boj za četrto zvezdi^ težak, vendar si je vsi želimo.
Naši nastopi v Evropski ligi in elitnem tekmovanju za EvropsH
Eokal so za nas obveza, da čimuspešneje predstavljamo slovens^ okej, Gorenjsko in Jesenice v Evropi. Še naprej hočemo 1 strokovnim delom in množičnostjo vzgajati mlajše generacije, I dopolnjujejo uspehe prve ekipe, obenem pa so najboljša garancij' za prihodnost jeseniškega hokeja.
In na tej točki se spet povrnemo na hamletovsko dilefl>( ŽIVETI ALI UMRETI? J Strokovnosti kadrov, pripravljenosti za delo nama ne manjkfl' Manjka pa nam sredstev za preživetje. Denar je sveta vladar rekli že naši predniki, to pa drži daanes še bolj, kot nekoč!
V zadnjih sezonah je z nami sodelovalo na marketinške področju več kot trideset podjetij iz Slovenije in tujine. Vsi sku] smo bili zadovoljni! Zanimanje javnosti za hokej v Sloveniji veliko. Zato je marketinško sodelovanje in propagiranje prek1 našega kluba zelo efektno.
PRIDRUŽITE SE NAM! VEČ NAS BO, USPEŠNEJE BOMO IN LAŽJE BOMO DALI ODGOVOR NA HAML* TOVSKO DILEMO: ŽIVETI IN DOSEGATI USPEHE! 1 NAŠEM MARKETINŠKEM PROGRAMU VAM NUDIMO:,
- REKLAMIRANJE NA HOKEJSKI OGRADI, OGRAJA'' TRIBUN, VZHODNI STENI DVORANE
- ZVOČNO OGLAŠEVANJE MED ODMORI NA TEKMAH
- OGLAŠEVANJE V EDICIJAH, KI JIH IZDAJAMO (BILTENI, ČASOPISNE STRANI) k
- ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE PRIPRAVLJAMO Š* DODATEN PROGRAM REKLAMIRANJA 1
KER ZNAMO PRISLUHNITI VAŠIM ŽELJAM, NAS KLIČITE:     RAINBOVV - ŠPORTNI MARKETING
LESCE, P.P. 31, TEL./FAX: 064/710-774 ALI HK ACRONI JESENICE LEDARSKA 4, TEL./FAX: 064/81-584 TAKOJ PO POZIVU VAS BOMO OBISKALI IN VAJ NATANČNO POSREDOVALI NASE MOŽNOSTI IN PO> KUSALI UPOŠTEVATI VAŠE ŽELJE.
PRIDRUŽITE SE NAM V BOJU ZA NOVE USPEHE IN ZVEZDld
HALS, HALS, GORENJSKI GLAS
Kranjčan Sebastijan Novak je najboljši slovenski boksar
NIKOLI SE NISEM PRETEPAL
Dvajsetletni športnik je po ocenah naših boksarskih strokovnjakov eden največjih evropskih talentov v bantam kategoriji - V zadnjem letu je v petnajstih bojih trinajstkrat zmagal s knockoutom, le dvakrat pa po točkah, kar je svojevrsten fenomen, ki uspe redkim - Zaradi pomanjkanja denarja ni mogel na svetovni pokal v Bangkok.
Kranj, 25. julija - V Sloveniji je v zadnjem letu začeta z delom vrsta boksarskih klubov, ki vzgajajo mlade talente. Med njimi pa je tudi BK Kranj, v katerem pod budnim očesom nekdanjega profesionalca Duška Čaviča raste nekj izvrstnih boksarjev, ki bodo Slovenijo že v tem in predvsem prihodnjih letih zastopali v najpomembnejših boksarskih ringih. "Odločil sem se dokazati, da so Slovenci dobri boksarji in lahko veliko pomenijo tudi v svetovnem merilu," pravi Duš-ko Čavič, ki se je kljub temu, da večino denarja za delo kluba nameni iz lastnega žepa, odločil, da bo v Kranju vzgojil nekaj dobrih boksarjev....
Da je njegovo delo že obrodilo sadove so kranjski boksarji (dva perspektivna mladeniča sta tudi iz Tržiča) dokazali že na letošnjih tekmah slovenske boksarske lige, kjer so kot najmlajša ekipa osvojili tretje mesto, odlično pa so se odrezali tudi na državnem prvenstvu, kjer so osvojili šest medalj. Ob koncu sezone pa ie 20-letni Sebastijan Novak iz Čirč po mnenju slovenskih boksarskih strokovanjakov postal f udi najboljši in najperspektivnejši slovenski boksar.
Komaj 54 kilogramov težak mladenič, ki je po videzu bolj podoben umetnostnemu drsalcu kot boksarju, pa o svojih začetkih v boksarskem ringu pravi: "Kakšna štiri leta nazaj je bilo, ko sva s prijateljem na štadionu opazovala trening boksarjev. Trener Dušan Čavič me je opazil in vprašal, če hočem poskusiti. Res sem nekajkrat poskušal, dobro mi je šlo in postalo mi je všeč. Vmes sem nato prenehal s treningi, resno pa sem začel, ko je bil v Kranju ustanovljen klub. Ko sem šel na prvo tekmo, na boksarsko revijo v Kamniku, sem zmagal in
tasrat se je "odprlo". Po letošnjih aspelih nastopih se sedaj pripravljam za svetovno prvenstvo ter za kvalifikacije
Sebastian Novak je eden najperspektivnejših evropskih boksarjev
za olimpijske igre. Zal pa mi je, ker zaradi pomanjkanja denarja letos nisem uspel nastopiti na svetovnem pokalu, kjer bi lahko bolje spoznal svoje konkurente v Evropi in svetu."
Simpatični Sebastian, ki pravi, da se kot fantič nikoh ni maral pretepati, je v boksarskem ringu pravi borec: "Znanci in prijatelji, ki jih spoznavam, mi le redko verjamejo, da sem boksar. Nikoli v življenju se prej nisem tepel, sploh nisem pretepač'. Ni mi do pretepa, boks pač sprejemam kot igro, kot Šport. Tisti, ki bi se le pretepali, ne morejo imeti uspeha, boksati je treba predvsem z glavo, tisti, ki se tepejo le s pestmi, sicer radi poskusijo, vendar boks slej ko prej pustijo..."
Tudi trener Duško Čavič zna dobro precentiti boksarje, ki se zbiraj ookrog njega in po par letih trdega dela z njimi danes pravi: "Vsi boksarski strokovn-
Končan je spomladanski del gorenjskih balinarskih lig
BISTRICA V VODSTVU
Kranj, 23.julija - Prejšnji teden se je zaključil spomladanski del tekmovanja v gorenjskih balinarskih ligah. V 1.gorenjski balinarski ligi, v kateri nastopa 11 ekip, je v vodstvu ekipa Bistrice, v 2. gorenski balinarski ligi pa na vzhodu vodijo Železniki, na zahodu pa ekipa Podnarta.
V 1. gorenjski ligi ima Bistrica 22 točk, po 20 točk pa imata ekipi Planine in Centra. Ker pa ima ekipa Centra (podobno kot Žiri in Alpetour) tekmo manj, ima še vse možnosti za končni uspeh. Blizu najboljšim je tudi ekipa Gradisa na četrtem mestu z 18 točkami, sledijo Lesce (16 točk), Kokra (14 točk), Žiri (10 točk), Alpetour (8 točk), Sava (6 točk), Zarica (11 točk) in Čirče ( 2 točki).
V 2.1igi vzhod premočno vodijo Železniki, ki imajo po osmih kolih 14 točk, druga je ekipa Borca z destimi točkami, prav toliko točk pa imajo tudi ekipe Lipa Bitnje, Bratov Smuk in Predoslje. Na šestem mestu je z osmimi točkami ekipa Milje TELA, sedma s štirimi točkami je ekipa Center 2, zadnja, brez točk, pa ekipa Sava 2.
V 2.1igi zahodprav tako s štirimi točkami naskoka vodi ekipa Podnarta, vendar se jim lahko pribljiža ekipa Žirovnice, ki ima tekmo manj in je na drugem mestu. Tretja je ekipa Hrušice prav tako z desetimi točkami, četrta je ekipa Javornika, ki ima osem točk, prav toliko točk pa ima tudi ekipa Planina 91 na petem mestu. Šesta jc ekipa ^nčurja s šestimi točkami in tekmo manj, sedma je ekipa Kokrškega loga s prav tako 6 točkami, zadnja pa je ekipa Visokega, brez zmage. ... ,. .
Jesenski del tekmovanja v gorenjskih balinarskih hgah se bo začel zadnji teden v avgustu. • VS.
TRAČANI NAJBOLJE ZBIJAJO
Škofja Loka, julija - Na letošnjem gorenjskem tekmovanju v natančnem zbijanju je sodelovalo deset tekmovalcevNajmirnejšo roko je imel Damjan Sofranievski (Balinarski klub Irata), i" je po
treh serijah zbral 99 točk. Drugi je bil Uroš Vehar iz istega kluba ki je zbral 98 točk, na tretje mesto pa se je z 88 točkami uvrstil Boštjan Mušič (BK Feroles Radovljica). • V.S.
jaki so potrdili, da v našem klubu delamo najbolje v Sloveniji. Imamo mlade, v povprečju 17 let stare boksarje. Tako bomo imeli čez nekaj let res dobro ekipo, tako za nastope pri nas kot v Evropi in svetu. Že sedaj lahko rečem, da z Bega-novičem v super težki kategoriji in Novakom v bantam kategoriji, lahko brez sramu nastopimo v katerem koli evropskem ringu. Zanimivo dejstvo pa je naprimer, da so vsi moji boksarji tudi odlični učenci v šolah. Tisti, ki to niso, tudi v ringu niso dobri. Zato je seveda pravilna Sebastianova trditev, da boks ni
Eretep, sam celo pravim, da je oks kot dunajski valček," pravi Duško Čavič, ki je v kranjskem klubu tako direktor, kot trener, menager, šofer...., ki je zaradi nastopanja "svojih" boksarjev v I. ligi prodal celo kamion. "Prva liga pri nas je zelo draga in ko smo enkrat začeli z nastopi v njej, ni bilo več vrnitve. Da bi izpeljali to ligo, smo porabili kar nekaj denarja, saj gostovanja pač stanejo. Zahvaljujoč prijatelju Milutinu Božiču, ki nam je dal 12 tisoč mark za olimpijski ring, ki ga imamo v dvorani na Planini, pa smo bih lahko enkrat tudi domačini državnega prvenstva. Zelo pa si želim, da bi dobili pokrovitelja kluba in morda menedžer-ja, ki bi nam urejela nastope v tujini, saj bomo tako lahko sami zaslužili za delo kluba in še kaj bi nam ostalo. Kajti fantje so dobri športniki in si zaslužijo pokrovitelja. Po dogovorih z Marjanom Pozničem, ki je v Kranju že pomagal športikom, računam, da smo našli vsaj enega sponzorja, upam pa da jih bo še več," pravi Duško Čavič, ki zaupa svojim mladim športnikom in je hkrati prepričan, da bo dokazal, da smo Slovenci in Gorenjci lahko tudi boksarki ša m p ioni. • VStanovnik, foto: G.Šinik
NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO
Hotavlje, 20. julija - Prejšnji teden so na Hotavljah v Poljanski dolini ustanovili novo športno društvo, ki nosi ime Marmor. Društvo bo imelo tudi posamezne sekcije, njihova glavna skrb pa bo organizacija tekmovanj, povezovanje s sosednjimi društvi in merjenje moči z drugimi športniki. Za prvega predsednika društva so izbrali Toneta Mravljo, vanj pa vabijo vse, ki imajo radi šport in rekreacijo. • J.Govekar
TENIS
PRAZNIČNI TURNIR
Jesenice, 25.iulija -Športna zveza občine Jesenice in Tenis klub Jesnice sta organizatorja tradicionalnega teniškega turnirja, ki bo to soboto, 30. julija, z začetkom ob 8. uri, na teniških igriščih v Podmežakl-Ji. Turnir bo ena od prireditev v počastitev 1. avgusta, praznika občine Jesnice, prijave zanj pa že zbira gospodar igrišč g. Kristan. Na turnir se je treba prijaviti najkasneje do žreban-Ja'J" bo pol ure pred začetkom tekmovanja. Za prve tri so Pripravljeni pokali, vsi udeleženci pa bodo dobili majice SZO Jesenice. • VS.
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
NOVO V FIRMI
VENCEU
PREDDVOR
Vsak dan fotokopiranje. V kavami se lahko posladkate s sadnimi kupami iz svežega sadja, sladicami in sladoledi. Ugodni nakupi živil v povečani trgovini.  Prepričajte sel
	
ŠPORT HOTEL DOM PLANICA	Restavracija in Dom Planica vabi tudi poleti na izjemno ugodno in aktivno letovanje, odprt plavalni bazen, balinišče in dobra domača hrana.
DRAŠLER KRANJ -Tel: 064/211-317	Velika izbira cementnih Izdelkov: cevi, tlakovci, plošče, robniki, cvetlična korita, ograje, itd. Zastopamo in prodajamo vse izdelke firme KEMA Puconci: lepila, fugime mase in mase za hidroizolacije ter mase za sušilne omete. Prodajamo tudi samotne dimnike. Vse izdelke dostavimo in montiramo!
	
NOGRAŠEK
ŽELITE DOBRO JESTI?
različnih izvedbah; šir. lamel 16, 25, 35, 50, 60 in 80 mm, rolete in komamike. Konkurenčne cene! Tel.: 061/651-247. Hvala za zaupanje! Se priporočamo!
Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer Vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi!
GLASOV KAŽIPOT If
Izleti
3
Kopalni izlet v Strunjan
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge na kopalni izlet v Strunjan. Izlet bo v četrtek, 4. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejemajo na društvu vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
»»»»»»»»»»»»»»
Vzpon na Stenar
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 6. avgusta na vzpon na 2501 m visok Stenar. Odhod posebnega avtobusa, če bo dovolj prijav, bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do srede, 3. avgusta.
Prireditve D
Miss Bleda 94
Bled - Agencija Faraon z Bleda bo v petek, 5. avgusta v Bistroju na Bledu organizirala izbor za Miss Bleda 94. Glavni namen prireditve bo popestriti poletne dneve v tem turističnem središču. Gala program se bo začel ob 21. uri v restavraciji Bistroja. Nastopila bo Damjana Golavšek in plesni par Kazine, program bo povezovala Saša Einsiedler, igral pa bo ansambel Arrow. Dekleta, ki morajo biti starejša od 15 let, se lahko prijavijo s fotografijo na naslov: Agencija Faraon d.o.o., Grajska 41, Bled, tel.: 76-261.
»»»»»»»»»»»»»»
Čarovnik Dany
štajn živi kulturi bo na poletnem otroškem vestivalu na vrtu gradu Kiselštajn v četrtek, 28. julija, ob
19. uri za najmlajše čaral čarovnik Dany iz oddaje Poglej in zadeni. V primeru slabega vremena bo prireditev v Prešernovem gledališču v Kranju.
»»»»»»»»»»»»»It
Sto let gasilstva v Poljanah
Poljane - Gasilci v Poljanah letos praznujejo 100-letnico društva. Praznovati z različnimi prireditvami so začeli že sredi meseca, osrednja slovesnost, ki jo pripravljata Gasilsko društvo Poljane in občinska gasilska zveza Škofja Loka, pa bo v petek, 29. julija, ko bodo ob 18.30 v Osnovni šoli v Poljanah najprej odprli razstavo likovnih del na temo Gasilstvo, ob
20. uri pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Poljanah svečana akademija. V nedeljo ob 15.30 pa bo v Poljanah gasilska parada, potem pa veselica.
»»»»»»»»»»»»»»
Praznik koscev
Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj pripravlja 23. praznik koscev. Prireditev bo v nedeljo, 31. julija, ob 15. uri v Novi Oselici pri Sovodnju. Prijave za tekmovanje sprejema predsednik društva Viktor Kavčič, Javorjev dol 5, Sovodenj ali po telefonu na številko 064/695-141.
»»»»»»»»»»»»»»
Gasilski praznik
Jezersko - Gasilci na Jezerskem bodo v nedeljo, 31. julija, dopoldne pod pokroviteljstvom predsednika IS občine Kranj Petra Oreharja proslavili prevzem nove motorne črpalke Ziegler, avtocisterne s črpalko in končanje del pri obnavljanju gasilskega doma ter asfaltiranja prostora pred njim. Proslava z blagoslovitvijo bo ob 10. uri.
Ttffl*
Kranjska noč
POLETNI OTROSK.FKTiVAL   ^ . Tufistićno ^ Kranj - V okviru prireditev Kisel- pripravlja 29. in 30. julija tradicio-
nalno Kranjsko noč. Oba dneva bodo na prireditvi sodelovali različni zabavno glasbeni ansambli, program pa bodo popestrili tudi z izborom mistra Kranjske noči, modno revijo, ognjemetom, luna parkom in še nekaterimi prireditvami. Sodelovali bosta tudi Pihalna godba Kranj in Jahalna šola Brdo.
GORENJSKA
od petka do torka
AMZS - Ta konec tedna so odpeljali 27 vozil in nudili 15 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na cestah. GASILCI - Kranjski gasilci so ta konec tedna pogasili manjši požar v bifeju na Zlatem polju; pri prometni nezgodi v križišču pri Zavarovalnici je po cestišču izteklo gorivo in gasilci so cestišče posuli ter rešili nepokretno ženico iz zakljenjenega VVC. Jeseniški gasilci so črpali vodo v Valjarni na Beli, gasili požar na Mali Mežaklji, reševali prevrnjen kamion iz potoka Javornik, vozili pitno vodo v Plavški rovt in trikrat pomagali pri prevozu z reševalnim vozilom. Škofjeloški gasilci pa so peljali ie pitno vodo na Križno goro. Tržiški in radovljiški gasilci pa so imeli miren konec tedna.
TURIZEM - Blejski hoteli so zelo zasedeni. Ta konec tedna so zabeležili kar 6703 gostov, od tega 4798 tujih in 1905 domačih gostov, še več gostov pa pričakujejo v avgustu, sodeč po rezervacijah.V Bohinju pa je ta konec tedna letovalo od 973 do 1220 gostov. Bilo je približno pol domačih in pol tujih gostov.
GORENJSKI DOJENČKI - Ta konec tedna je luč sveta ugledalo 25 novorojenčkov. Vodile so deklice z rezultatom 14 : 11. Najtežji je bil deček s 4.330 grami in najlažja deklica z 2.310 grami. Oba sta se rodila v jeseniški porodnišnici.
URGENCA - Ta konec tedna je bil v jeseniški bolnišnici kar živahen. Urgentno je bilo pregledanih in oskrbovanih: na kirurgiji 125 pacientov, na pe diatriji 21 pacientov in interno 42 pacientov.
OSMRTNICA
V 80. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustila naša ljubljena mama,
tašča in babica
ANTONIJA BETON
Od nje se bomo poslovili v sredo, 27. julija 1994, ob 17. uri na pokopališču na Bledu. Žalujoči: sin Stane z družino
MALI OGLASI
g 223-444~
APARATI STROJI
Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. Zelo ugodno.* 632-595 lem
TOPLOTNA ČRPALKA VTČ 12 LTH, 1599 ur obratovanja, prodam za 950 DEM. ■ 47-510_17075
Dva TV STABILIZATORJA 220 V 220 W, prodam. « 58-463 i/on
ROČNI VALJAR 50 kg, za utrjevanje tal, prodam. « 58-463 i7on
Prodam nov enofazni dvotarifni ŠTEVEC, « 332-297_17110
Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo, nerabljeno, 1900 ccal. S 218-918 od 17. ure dalje trm
Prodam GLASBENI STOLP Samsung SCM 8550, malo rabljen. « 241-508_m«
Kupim STRUŽNICO za les. • 241-663_171S>
Prodam PEČ za centralno kurjavo KTK Vrhnika. 35.000 kalorij. B Midi 9 17159
Prodam tračno BRUSILKO. 564
DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ure toboto od 9. do 12. w
TV37cm od40.863 SiT TV51cm,TTX od^EBŠElSIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TrX od 110.267SIT Vldeorekorder od45.315 SIT HI - H stolp    od 48.177 SIT
PRIDELKI
Trgovina In storitve dao., Kidričeva 2, I Kranj, teL 064-2123 67,21M 42
Prodam rani KROMPIR. S 49-012
17083
KUMARICE za vlaganje prodam. «57-963 17181
POSESTI
OD I.6. DO I. 8.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIJ
Prodam starejšo ENODRUŽINSKO HIŠO ob gozdu v Poljanah nad škofjo Loko, na parceli 725 m2, v hiši CK, telefon, voda, elektrika. fi 061/652-015 17105
»65-
17188
Oddam večjo količino salonit kritine mala dvovalna. Pire Franc, Stara Loka 80, Sk. Loka, »621-210 17173
IZOBRAŽEVANJE
Prodam KNJIGE za 6. in 7. razred OŠ, dobro ohranjene in poceni. «
403-221_16788
Uspešno instruiram MATEMATIKO za srednje sole, « 631-589 17130
Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO, « 241-278_itibo
KNJIGE za 4. letnik srednje teksitlne gumarske šole, kupim. •70-082
Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, cena 20.000 SIT. »310-557 mea
Prodamo batno polnilko za klobase 50 I, tip Fatosa 50-2, 4. nastavki, sejemski eksponat, 30 % znižana cena. •622-481 17205
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 10842
Kupim 1,3 kubika HRASTOVIH PLOHOV suhih, dobra kvaliteta. • 715-746 17202
LOKALI
GR. MATERIAL
Prodam tri nova VRATA s podboji kižen hrast, 2 x 85 I, 1 x 85 d in OKNO Termoton 80/140 s poloknom in 100/140. S 76-000 od 19. do 20. ure 17000
Rabljena STREŠNA OPEKA špičak. Zasip Sebenje 82, Bled. S 77-748
17087_
Smrekove DESKE za šolanje, prodam. S 421-441 17084
Prodam siporeks za zidavo, sončne Opremo "etažer" in registrsko BLA-kolektorje IMP, neglaziran klinger. S GAJNO za trgovino nujno in ugodno 622-944 17163 prodam. «733-879 17218
V Radovljici oddam v najem prostor, primeren za skladišče. S 733-464
17071
ODDAMO v najem 60 m2 prostora v Skofji Loki. Si 620-316 17210
Maria Treben
Zdravje izrazje kRgrnt
Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči
Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, lat/jih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil,
različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezmvi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka.
Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige.
o
KNJIGA 11 VSAKO DUMO!
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam ........        izvod(ov) knjige
ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a)
- v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!)
Ime in priimek:.................................
Ulica in hišna št.................................
Kraj in poštna št.................................
Založba MAVRICA, Gallusova 2,63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734
Podarimo si zdravje!
KOLESA
OTROŠKO KOLO Violeta z dodatnimi koleščki, prodam, fi 332-297
17108_
Prodam APN 6 S, letnik 1988, lepo ohranjen, cena po dogovoru. S 57-
874 17125
Prodam MOPED tipa MO SCO SKUTAR, letnik 1960, kolesa so 3.00 -12, vozen. fi 70-015 uise
Prodam APN 6 letnik 1992. dobro ohranjen. S 51-342 17157
Prodam prednje VILICE za BT 50, motor za APN 6. «57-786 17186
Novo moško KOLO avst. Izdelave na 12 prestav, prodam. «70-082 171 w
$»852-1723-3512^00852-1723-3606 00852-1723-3513 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610
OBVESTILA
Enodnevni nakupovalni Izlet na MADŽARSKO. « 49-442 10003
Enodnevni nakupovalni izlet v UDINE. « 49-442_18OO8
Skupinski izlet 8 oseb v GARDA-LAND. « 49-442 16011
POSLOVNI STIKI
Prodam CERTIFIKAT vrednosti 400.000,00 SIT za 150.000,00 SIT. «45-629 17146
RAZNO PRODAM
Prodam MIZARSKI CIRKULAR . aluminijasta platišča za Mercedes. « 327-067 17018
Prodam ZAMRZOVALNA SKRINJA 380 litrov, nov SESALEC, camp plinski KUHALNIK. « 224-393 17068
Prodam špirovce, lege in plohe. « 736-219 17123
Prodam MEŠANA DRVA Povije 2, Golnik 17208
OBVESTILO POSLOVNIM PARTNERJEM
Obratovalnica Stane Bobek, SVETOVANJE in organiziranje športno rekreativnih aktivnosti se je preoblikovala v družbo BOBEK & SOL, d.0.0. PE SVETOVANJE IN MARATON, Kranj, Glavni trg 16; je pravni naslednik obratovalnice.
Dosegljivi smo pisno, ob četrtkih popoldan in petek po dogovoru.
V Kranju, dne 12.7. 1994_Bobek & sol., d.o.o.
Družina Gartner iz Golice 10 pri Selcah se iskreno zahvaljuje vsem gasilcem iz Sete, Železnikov, Bukovice in Škofje Loke, vašča-nom iz Golice in sosednjih vasi, sorodnikom in vsem drugim, ki so pomagali pri gašenju gospodarskega poslopja.
Hvala vsemi
Golica, 19. Julija 1994
OBLAČILA
Prodam poročno OBLEKO modre barve št 40. «310-557 iri67
PRIREDITVE
Narodno zabavni trio GORENJSKI NAGELJNI, igrajo na porokah In zabavah. B 58-353 17131
TRIO igra za ohceti, v lokalih ali sam s harmoniko, po izletih, piknikih. «
70-015 17137
STAN. OPREMA
Prodam dnevno, omaro in francosko posteljo, po nizki ceni. « 620-004
AVTO ŠOLA ing. HUMAR
SALON DIAN A-POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja pojočnih oblek z vsemi
OTR. OPREMA
Prodam POSTELJICO z jogijem, VOZIČEK - marala in GRELEC za stekleničke. • 82-667 17003
Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK Hawk. «328-192 17204
OSTALO
Prodam večjo količino cvetja -GLADIOL. Cena ugodna. Luže 22 A. • 43-016 zvečer 188S2
Prodam 15 m3 BUKOVIH DRV. « 621-609 17073
Prodam GAJBICE, okovane, cena 320,00 SIT. Tupaliče 59, Preddvor
17081_
Prodam manjšo KIPER PRIKOLICO za traktor. « 67-210 17104
ORGANIZIRA TEČAJE C ESTN 0 PROM ETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 1 .avgusta 1994,
od 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA.
©311-035
VSE ZA ŠOLO SPET NAJBOLJ IG0DN0 PRI KARUNU
zvezki A4 zvezki A5 vodene barvice tempera barvice nalivna peresa puščice poine puščice prazne
od 72 do 89 SIT od 40 do 49 SIT 315 SIT od 474 do 496 SIT od 290 do 1.369 SIT od 735 do 1.939 SIT od 421 do 628 SIT
nahrbtniki
od 1.790 do 4.640 SIT
in ves šolski program! Možnost plačila na 2 ali 3 čeke
fti nakupu nad vsakih 2.000 SIT dobite nagradni kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem
žrebanju 16.9.1994. 1. nagrada BARVNI TV in ie 9 lepih nagrad!
Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure!
KbRU
Gregorčičeva 6 (za Globusom) Kranj Telefon 064/213-162
V ČASU AKCIJE vam nudimo KUHINJE ter drugo pohištvo po neverjetno nizkih cenah
SALON POHIŠTVA
Titov trg 7 (avtobusna postaja) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/623-276
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
Dva LESTENCA Sijaj In enega Meblo, prodam. B 58-463 170M
Ugodno prodam komplet opremo za dnevno sobo - Meblo. « 45-503 popoldan_rtm
Za simbolično ceno prodam dva dobro ohranjena KAVČA. « 401 -037
17133
GLISER 5,7 m, Italijanski, z notranjim motorjem, VOLVO PENTA 140 KM In prikolico, ugodno prodam samo za 11000 DEM. «622-481 1720S
Poceni prodam JADRALNO PADA' LO. « 331-382 17141
STORITVE
UGODNE CENE VOZIL KRATKI DOBAVNI ROKI
VRBA D.O.O. STCUŽEVO 4. KRANJ
211 090
Prodam 18 m2 (soba 4 x 4.5 m) novega fTISONA. • 41-669 niso
ŠPORT
Poceni prodam SMUČARSKO VLEČNICO. « 403-221 18800
SURF HI-FLY ALL ROUND, Jadro 6 5 m2, prodam za 500 DEM. « 632-
190 17070
Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna In vrata ter elemente za vse vrste ograj. «45*
346 14870
PRALNI STROJI, Štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. « 325-815 14874
NOVOI MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. « 221-051 PIZZER-UA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure iso82
ŽAGANJE drv, hitro in poceni. Žagar, Senično 60. « 57-214. zvečer 15590
SATELITSKI
sistkmi" Amstrad"
1 «>«>  K.yvrs|yXI A.
tv in radijski programi nastavu km KANALI 7.a astro ii) garancija, obroki ■**
Z MONTAŽO SAMO Og/J
* sistkmi za več strank*
♦vr rum sistkmi*
SAT-VRHOVNIK
<;K.IX)KA. CiOlUŠK' 125
TKI.: 064 633-425
OKNO 140 x 40, prodam 101 Hafner
632-
17112
Prodam KAMIN zelene barve. 440
»46-
17113
BUKOVA DRVA prodam in dostavim« 061/714-909 17147
Posojam cevni FASADNI ODER. « 421-415 i7iei
OSMRTNICA
V 102. letu starosti nas je tiho zapustila naša mama, stara mama, prababica, praprababica
MARIJA ROJINA
roj. šifrar
Od nje se bomo zadnjič poslovili v sredo, 27. julija 1994, ob 10. uri na pokopališču v Kranju. Od torka, 26. julija 1994, bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: hči Darinka, vnuk Žarko z družino ter drugo sorodstvo
Diplomske in druge tekste, administrativne storitve, deklaracije - nalepke, vnos podatkov, g 631-522
Sprejemamo vsa zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno. S
310-601_16850
Izdelujemo kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna, stopniščne ograje, g 82-104_ 17000
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a. g 326-426 17097
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. g 331-199 17152
Vodovodne in elektro instalacije, popravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev, ... g 325-815 17162
SMETNJAKE iz pocinkane pločevine in cisterne izdelujem. ©324-457
17190_'_
KOMBI PREVOZI tovora, selitve, vleka camp prikolic. g215-211 17191
m
Hi - P!
TV - video - hi-fi
sojsnr
l»aui«8Mmlo
UBL vTO
—mMMMSMmC:
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 42.990 SONY 55TTX 99.900 80NY E- 180 630
SONV UX-60 240
ODPRTO OO ».h DO 12.h IN OD 15.h do 1«.h OB SOBOTAM OD 9M DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 9, Kranj
tel.: 222-095
SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, MMTV kanala, g 310-223 16673
Hitro in kvalitetno izdelam vsa STEKLARSKA DELA «422-076
17196
Izdelujem OKVIRJE za slike poceni. g422-076
hitro in
17197
STANOVANJA
Oddam APARTMA na otoku Krku za 4. osebe, g 068/84-675 17102
Zakonca nujno najameta eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju, g 212-083 17128
VOZILA DELI
Nove GUME s platišči, zimske 145-12, prodam. Rožna dolina 11, Lesce
17095
VOZILA
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije g242-300, 242-600 ali 325-981 4733
PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734
Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO, g 49-442 18004
Enodnevni nakupovalni Izlet v UDINE. g 49-442 I6010
Skupinski izlet 8 oseb v GARDA-LAND. g 49-442 16013
YUGO KORAL 45, letnik 1988, reg. do 5/1995, ugodno prodam. Markic, Žiganja vas 62, Duplje 16791
Prodam R 4 letnik 1979, dobro ohranjen, g 49-326 17069
Prodam BMW 2002, reg. do 3/1995, ima tudi manjšo okvaro, g 212-713
17072_
Prodam OPEL CORSA letnik 1986, reg. do 7/1995. Na vasi 15, Voglje. g 49-458 17074
Prodam R 4 starejši letnik, obnovljen, g 58-435 17076
ASTRA 2.0 GSI 16 V, letnik 1993, prodam za 25.000 DEM. O 632-465
17077_
GOLF II11.4 GL, letnik 1992, prodam za 22.000 DEM. g 632-465 17078
Panasonic
Atestirane centra^ tBlefEJsizaprsraposlovnežB
SERVIS Z ORKaJNALNIMI DELI
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
TELEFON
TRGO\^N/V - SERVIS Uprava tal: 084 222 868 tax 064 222 867
UU8UANA.tel/fox.:061 159 0 232 KRANJ. 1el/fax 064 222 ISO
Ugodno prodam R 4, rdeč, letnik 1979, neregistriran, v voznem stanju, g 861-373 17079
CITROEN BX letnik 1991 in GOLF JXD letnik 1989. g 632-939 17082
Prodam ŠKODA 105 L, letnik 1982, za dele. g 715-017 17086
Prodam SAMARA letnik 1987, rdeče barve, g 872-074 i7oao
Prodam YUGO 45 letnik 1989, reg. do 3/1995, odlično ohranjen, g 721-535 170M
Prodam Z 128 letnik 1987, reg. do 7/ 1995, cena 2.300 DEM. g 741-532
17107
HROŠČA 1200 letnik 1975, reg. do 1/1995, poceni prodam. Sitar, Zlato polje 14, Kranj 17111
Prodam YUGO KORAL 55, letnik 1988, cena 2.000 DEM. Kajuhova 28, Bled 17117
CHRYSLER VOYAGER 3.3 LE 4 x 4, reg. 1/1993, 80.000 km, brezhiben, še v garanciji, prodam, g 46-646 popoldan _17122
VITARA cabrio, letnik 1991. vsa dodatno oprema, grafitna barva, g 78-484__17132
Ugodno prodam FIAT 750 LE, reg. pretekla, v voznem stanju, ugodno.
g 70-015 17135
Prodam Z 128, letnik 1981, bele barve, g 81-305 17139
Prodam ZASTAVA POLY letnik 1991 - karamboliran. g 45-052 od srede dalje 17149
Kupim VW HROŠČ v dobrem stanju, g 682-744 17151
OLTCIT VISA CLUB 11, letnik 1991, 16.000 km, modre metalik barve, v dobrem voznem stanju, reg. do 9/ 1994, nujno prodam za 3.500 DEM. g 50-697 17155
Prodam CITROEN GA letnik 1981, reg. do konca leta. g 891-895 17157
Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1990, reg. celo leto. g 213-898
17168_
Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, registriran celo leto. g329-061 17171
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. g720-129 17174
Prodam OPEL ASTRA 1,6 GLS, letnik 1992. g312-255_17182
Prodam ZASTAVA 101 GTL, letnik 1986. g312-255 17183
Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., g312-255   17184
Zelo poceni prodam JUGO 45 EX, letnik 1987, cena po dogovoru. g81-494_17203
CrTROEN Avtoodpad, rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za Avtoodpad. g 692-194
Prodam Z 101, JUGO 55, letnik 1989. g328-292_17209
LADA KARAVAN, letnik 1994, prodam. «633-447 17211
Prodam tovorno vozilo MERCEDES 508 D s cerado, letnik 1976. «58-
219 17217
ZAPOSLITVE
Manjši gostinski lokal v Skofji Loki išče CISTILKO. g 621-023 16819
V Bistroju zaposlimo dve dekleti za strežbo in kuharja-co. g 70-515
Takoj zaposlim dve dekleti za delo v strežbi. OD po dogovoru. Praksa zaželjena. Frelih Jože, Gostišče Po-savec, Podnart ie»u
Eurobild Slovenija d.o.o. išče mlada dekleta za prodajo slik na ulicah v Kranju. Priporočljivo znanje angleščine, g 061/127-25-20 17121
Zaposlim dekle za delo v strežbi, g 46-198 popoldan 17026
Zaposlimo KV ZIDARJE in NK GRADBENE DELAVCE. Stratos, d.o.o, Kamna gorica g 736-435 po 20. uri 17100
Zaposlim TRGOVKO - CA (lahko pripravnik), neživilska stroka, g 331 -467 od 18. do 20. ure 17106
Iščem delavko za delo v ročni avtopralnici. g 241-543 17114
imUUOPREWM.CE NEMEGA, miEŠKEGMH I1MJMSKEMJEIIKL
pisHEPommmuiJE
HAHKUOV: SMIOIHFOMMO.
pf.u,tmmu
Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki, g
312-019 15165
Zaposlim fanta za peko pizz. Pogoj vozniški izpit B kategorije, g 49-220
17142
Zaposlim STAVBNEGA KUUČAV-NIČARJA g 48-100_17143
Bistro Jurček v Begunjah zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi. Možnost opravljanjna pripravništva. Informacije osebno v lokalu ali g 733-311, 733-403 17145
XV MIZAR išče zaposlitev v okolici Kranja, g 212-295 i7iee
Zaposlimo komercialiste, ekonomske tehnike, administratorje, vodjo proizvodnje. LE TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj 17177
ŽIVALI
ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, g 714-376 16667
Mlade PERZIJSKE MUCKE poceni prodam, g 710-801 nošo
Prodam 1 teden starega BIKCA SIMENTALCA g 713-227 17084
Prodam TELIČKO FRIZUKO staro 14 dni. Stare, Praprotna polica 8, Cerklje 17101
Prodam KRAVO SIMENTALKO v 9. mesecu brejosti. Ravne 30. Cerklje
Podarim MLADE KUŽKE. Mlaka 36, Komenda, g 421-254 17115
Prodam čistokrvne bele PRITLIKAVE PUDUE. g 061/215-127 popoldne
17120
Prodam KOKER ŠPANJELE. g 216-
358 17124
Prodam enoletne KOKOŠI. Kopriv-nikar, Golnik 15 17127
Kupim 10 dni starega TELETA g 738-876 17138
Prodam BIKCA težkega 370 kg. g 738-950 17141
Prodam KRAVO po teletu. Babni vrt 5, Golnik 17153
Razprodajam enoletne KOKOŠI nesnice in kokoši v 6. mesecu nesnosti. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 17154
Kupim BIKCA SIMENTALCA do 7 tednov starega.m g 802-726 17089
Prodam KRAVO SIMENTALKO, prvo tele, brejo, g 065/808-095      17156
KOKER ŠPANJELE z rodovnikom, odličnih staršev, ugodno prodam, g 061/272-778,061/263-557 171«
Prodam težke PURANE za zakol po želji zaklane. Lahovče 19, g421-717
17170
Menjam 9 tednov starega bikca simentalca za 10 dni starega simen-talca. Zg. Gorje 28, g725-572 17172
Prodam več KRAV različnih starosti ali menjam za teleta. g715-746
Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. «403-104 17170
Ugodno prodam čistokrvnega, cepljenega mladiča ŠPRINGERŠPAN-JELA. «725-405 služba, Larisi, Mevkuš 23, Zg. Gorje i7ise
Prodam TELIČKO simentalko 110 kg. «421-806 17194
Prodam KRAVO in TELICO brejo 7 mesecev. «421-806 i7ias
Prodam TELIČKO, težko 150 kg za pleme. Povije 2, Golnik 17207
Kupim TELETA. »65-939 17214
OSMRTNICA
V 94. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama in nona
IVANKA VALIČ
Od nje se bomo poslovili v torek, 26. julija, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
VSI NJENI
Kranj, Škofja Loka, Nova vas, Ljubljana, Skrilje pri Ajdovščini, 22. julija 1994
OSMRTNICA
V 96. letu starosti nas je zapustila naša teta
FANČI PEČNIK
Na zadnjo pot jo bomo spremili jutri, v torek, 26. julija 1994, ob 17. uri. Pred pogrebom bo žara
na kranjskem pokopališču.
Žalujoči nečak in nečakinje z družinami
Kranj, Ljubljana
V SPOMIN
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar veže nas, so vezi močnejše -brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Minevajo tri leta, ko je za vedno zaprla svoje trudne oči moja nadvse skrbna mami
ANGELCA d JARC
»I *»
Tvoja hčerka Tatjana Naklo, 26. julija 1991/94
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje.
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, tašče in tete
ANE KOZJEK, roj. Kos
p. d. Miklavove mame iz Huj pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Stenškov!, patronažni službi ZD Kranj, g. župniku in pevcem iz Predoselj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Huje, 13. julija 1994
V SPOMIN
Če rože bi vedele male, kako me boli srce, bi z mano vred jokale, da vzele bi mi gorje.
(Heine)
27. julija mineva sedmo leto, odkar me je zapustil moj dragi sin
DARJO DIMNIK
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov prerani grob.
Kdor živi v mislih svojih dragih, ni umrl!
(Kosovel)
TVOJA MAMI Kranj, 27. julija 1994
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
		ALOJZIJA SAJOVICA
		p.d. Srečnikov ata iz Predoselj
		se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, delovnim organizacijam Aerodrom Ljubljana, Iskra Števci in IBI za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala gre dr. Štularju za zdravljenje. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred. Pevcem iz Predoselj za lepe zapete žalostinke, g. Andreju Bitencu za lepe besede slovesa. Predvsem pa hvala podjetju Navček za pogrebne storitve. Vsem in vsakomur, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
		VSI NJEGOVI
		Predoslje, Orehovje, 16. julija 1994
KROMKA
Martin Benedik, zadnji finančnik Servisnega podjetja v Kranju, trdi:
Stečaju podjetja bi se lahko izognili
Po njegovem sta za stečaj Servisnega podjetja s 53 zaposlenimi odgovorna predvsem direktor in vodja tehnične službe.
Kranj, 26. julija - 8. aprila letos je bil na kranjskem sodišču uveden stečajni postopek za Servisno podjetje Kranj, za stečajnega upravitelja pa imenovan Franci Perčič. Ta je za določen čas obdržal peščico delavcev, med njimi tudi vodjo finančne službe Martina Benedika, ki pa ga je z 8. junijem odslovil. Javnost mora izvedeti za nepravilnosti in nezakonitosti, Id so se dogajale v Servisnem podjetju, tudi po uvedbi stečajnega postopka, pravi Benedik, ki je dogajanja od decembra 1992, ko je prišel v podjetje, strnil v daljši zapis in ga naslovil na SDK, UNZ, sodišče. Odziva (še) ni. V. d. direktorja in vodja tehnične službe Servisnega podjetja, Id sta po njegovem največja krivca razsula, na očitke za časopis nista želela odgovoriti.
tehnične službe Marjan Markič, ki je pred leti že delal v Servisnem podjetju. Z njegovim prihodom se je začel cas odštevanja. Odprla so se nekatera pomembna gradbišča (begunski cetner Ljubljana, občina Kranj, Živila idr.), Marjan Markič je delo slabo vodil, Jože Triler pa ničesar ukrenil. Tako se je novembra na delavskem svetu že tehtalo, kdo
Martin Benedik začenja svojo pripoved pri koncu. "7.
i'unij a ob pol dveh me je ''ranci Perčič poklical k sebi in dejal, naj prekinem delo za določen čas, ker sem sodišču in SDK izdal informacije o nepravilnostih, ki so se v Servisnem podjetju dogajale od leta 1992 m ker do 8. junija nisem izdelal zaključnega računa za čas od 1. januarja do 8. aprila letos. Perčič je vedel, zakaj ga nisem mogel, predvsem zaradi nedokončane inventure (zanjo je po zakonu zadolžen »tečajnik)."
Zadnji finančnik Servisnega podjetja Perčiču očita tudi nezakonito prodajo vozil podjetja. "Po zakonu o prisilni poravnavi in stečaju bi morali vozila prodati na javni licitaciji, vendar so jih prodali prek zasebnega podjetja Moj avto v Ljubljani brez licitacije. Tako prodajo je potrdil tudi stečajni senat. To je protizakonito. Vozila - dva tovornjaka, fa-gram-kompresor in vsi osebni avtomobili - so bili prodani pod realno tržno ceno. V posmeh delavcem Servisnega podjetja, ki so ostali brez dela, je enega od tovornjakov in en osebni avto kupil v.d. direktorja Jože Triler. Gre za oškodovanje družbenega premoženja, ki mu je botrovalo sodišče samo, nihče od poklicanih pa na to ni reagiral. Za prodajo drugih osnovnih sredstev (strojev) je bila 13. julija - istega dne je bil na sodišču prvi poravnalni narok - javna licitacija, izklicne cene so bile prav tako znatno pod realnimi. Za vrtalni stroj, na primer, je bila izklicna cena 6500 tolarjev, po licitiranju je bil prodan za 90.000 tolarjev. Za večino drugih strojev licitantov ni bilo, prodam so bili pod ceno. V prvi polovici junija sta stečajni upravitelj Perčič in Jože Triler sklenila tudi pogodbo o najemu ključavničarske delavnice. Najemna pogodba je bila predložena stečajnemu senatu. Odtlej v delavnici delajo, tudi nekdanji zaposleni, pod vodstvom Jožeta Trilerja."
Perčič:
"Niso hoteli delati"
Stečajni upravitelj Franci Perčič ie na očitke Martina Benedika odgovoril takole: "V Servisnem podjetju enostavno niso hoteli delati, zato je prišlo do razsula. Prepričan sem, da vzrok ni bila divja privatizacija. Kolikšen delež krivde kdo nosi, ne morem reči, mislim pa, da je bilo odločilno to, da se trije vodilni med seboj niso ujeli. Stečaj v Servisnem podjetju je najbolj čuden od vseh, s katerimi sem se doslej ubadal. Vrednost podjetja štirikratno presega terjatve. Vodilni, predvsem finančnik Martin Benedik, je imel na voljo dovolj orodij, da bi se stečaju izognil. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem mu prekinil zaradi nedela. V dveh mesecih ni uspel izdelati
1 SERVISNO PODJETJE KRANJ p.O.
Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu
64000 KRANJ, Tavčarjeva 45
Še en nepotreben stečaj?
zaključnega računa. 6. junija sem ga vprašal, če bom naslednji dan lahko podpisal zaključni račun, ker poteče rok, ki ga je dal stečajni senat, pa mi je očital, da nisem ničesar naredil. Inventura je bila narejena. Stečaj niki se imamo preveč radi, da bi si lahko privoščili napake, zaradi katerih bi sedeli v zaporu. Vozila Servisnega podjetja so bila dana v neposredno prodajo, ker je tako odločil senat. Glede najemne pogodbe za delavnico z Jožetom Trilerjem pa toliko; pogodba je sklenjena za tri mesece, za tako kratek čas drugega najemnika ne bidobili."
Nekdanji vodja tehnične službe v Servisnem podjetju Marjan Markič, ki mu Martin Benedik pripisuje velik del krivde za stečaj, za časopis ni želel govoriti. Dejal je le, da se ne čuti krivega in da se bomo srečah (na sodišču?) po objavi članka. Nekdanji v.d. direktorja Jože Triler pa je sprva pristal na pogovor, nato pa si v pomanjkanju časa premislil in povedal enako kot Markič.
Za sanacijo ni bilo volje in sposobnosti?
In kakšne "grehe" jima Martin Benetik očita? "Ko me je decembra 1992 delavski svet Servisnega podjetja imenoval za vodjo finančne službe, sem nakazal rešitve iz
K»slovnih in finančnih težav, oumel sem, da se resnosti položaja nihče ni zavedal - ne sindikat ne Jože Triler - niti imel sposobnosti in volje za drugačno delo in ukinitev usodnosti, Id so jih nekateri uživali. Podoben odziv je bil tudi ob obravnavi zaključnega računa za leto 1992, ko sem med drugim predlagal, naj se na razširjenem delavskem svetu oziroma na zboru delavcev resno pogovorimo o tem, kako naprej. Sestanek je sicer bil, vendar se je na njem govorilo vse drugo kot o sanacijskem programu. Aprila 1993 sem
gI na sled "črnim lukn-', o tem obvestil Jožeta rja, delavski svet in sindikat, a spet nič. Ko sem zahteval uvedbo navzkrižno notranjo kontrolo stroškov in storitev na podlagi delovnih nalogov in kalkulacij zanje, sem posegel na prepovedano področje. Junija 1993 je prišel za vodjo
ima prav; jaz, ki sem zahteval zakonitost, tržni pristop, koo-perativnost med delavci, ali gospoda Markič in Triler. Ko se je približeval konec poslovnega leta 1993, je bila izguba neizbežna, reklamacije odprte in še do danes ne odpravljene. O tem sem 6. januarja letos pismeno obvestil delavce, s tem pa se je odprl lov na mojo glavo. Na sestanek kolegija 28. januarja, ki ga je sklical Marjan Markič m ne Jože Triler, nisem bil vabljen, čeprav so govorili tudi o finančni problematiki: selitvi na drugo lokacijo, likvidnosti, materialnem poslovanju, fakturah, obveznostih po reklamacijah.
Delavci za prisilno poravnavo
Na delavskem svetu so zahtevali, da zaključni račun za leto 1993 "priredim". Sam na to nisem pristal. 2. marca je bila v gradbeni enoti stavka, 3., 4. in 7. marca pa je o problemih razpravljal zbor delavcev. Predlagal sem uvedbo prisilne poravnave. V tem postopku bi se izkristalizirala odgovornost posameznikov, organizacija, finančna in poslovna oblika sanacije. O odgovornosti za slabo poslovanje nihče ni hotel javno govoriti. Zbor delavcev je tajno izglasoval prisilno poravnavo in nezaupnico Jožetu Trilerju ter Marjanu Marki-ču (meni ne), delavskemu svetu in podjetniškemu sindikatu. Svet kranjskih sindikatov je vse odločitve delavcev potem spoznal za neveljavne, ker je delavskemu svetu pretekel mandat Novi delavski svet je izglasoval stečaj podjetja, čeprav bi po statutu Servisnega podjetja morala zanj glasovati večina delavcev. Ti pa so bili za
Erisilno poravnavo. 8. aprila je il uveden stečajni postopek..."
53 delavcev Servisnega podjetja je torej ostalo brez dela. Naj so očitki Martina Benedika resnični ali ne (druge plati, žal, nismo uspeh slišati, bržkone pa ima vsak od 53 delavcev svojo resnico), bo gotovo držalo mnenje stečajnega upravitelja, da bi se podjetje dalo rešiti. Če samo pogledamo obrtnike s podobnimi dejavnostmi, imajo polne roke dela, od katerega tudi razmeroma dobro živijo, dovolj dela in zaslužka pa je tudi "fušarje". • H. Jelovčan
Osumljen utaje davkov
Jesenice - Kaznivega dejanja utaje davkov je utemeljeno osumljen jeseniški gostinec. V napovedi za odmero davkov iz dejavnosti naj bi izpostavi republiške uprave za lavne prihodke Jesenice navedel napačne podatke s tem, ko ni prijavil prometa v višini okrog 4,5 milijona tolarjev, od katerih ni plačal dajatev. Napačne podatke naj bi prikazal tudi v napovedi za dohodnino. S tem naj bi državo prikrajšal za skupaj 1,6 milijona tolarjev.
Trije so jo posilili
Kranj - V soboto, 23. julija, so trije moški in ženska popivali po lokalih v okolici Kranja. Proti večeru so se odločili, da bodo priredili še piknik. Na poti proti Brniku so zašli na njivo, zakurili ogenj in kopah krompir, da bi ga spekli. Eden od trojice močnejšega spola se je vrgel na žensko, jo začel slačiti, nakar sta se mu pridružila še dva. Vsi trije naj bi jo posilili. Ko je ženski končno uspelo uiti, je o posilstvu povedala mimoidoče-mu, ta je poklical policiste. Osumljence so pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodni-
Popravek
Kranj - V petkovem Gorenjskem glasu smo na zadnji strani v članku z naslovom Prišel po posojeni denar poročali o ropu v stanovanju na Zlatem polju. Zapisali smo, da je oškodovanec,
dolžan 3500 mark, F. M., kar pa ne drži. M. F. je le obvestil policijo, žrtev ropa pa je J. S.
Petnajstletni posiljevalec
Tržič -15. julija je družba "žurirala" v enem od stanovanj, med njimi je bil tudi petnajstletnik. Po zabavi, na kateri ni manjkalo pijače, so vsi odšli, v stanovanju sta ostala le mladoletnik in polnoletnica. Tedaj se je fante polotil ženske, v fizični premoči ji je strgal oblačila in jo posilil. Žrtev je dejanje in osumljenca prijavila.
Samomorilci so med nami
Kranj - Na Gorenjskem je bilo v prvi polovici tega leta 37 samomorov in 18 poskusov samomora. Med samomorilci daleč prednjačijo moški (30), moški so tudi večkrat poskušali napraviti samomor kot ženske (14). Največ samomorov in poskusov je bilo v kranjski občim, najmanj, le eden, v tržiški
Zanimiva je tudi mesečna statistika. Januna je bilo pet samomorov, februarja trinajst, marca devet, aprila enajst, maja devet in junija osem. Največ, kar osemnajst, samomorov je bilo z obešanjem, vse pogostejše orodje saimanorilcesv postajajo tzpmi piini iz avtomobilov, drugi načini so leposamični (skok pod vlak, utopitev ipd.). • BL Jeiovčas
NESREČE
Reševalci spet v gorah Izpulil se je klin
Kr. Gora - V soboto ob 12.50 je član gorske reševalne službe Reteče obvestil policiste, da je Kranj skogorec pod severno steno Jalovca shšal klice na pomoč v nemškem jeziku. Reševalci so v steni našli avstrijskega državljana Mihaela Z., starega 53 let, ki se je zjutraj s prijatelji odpravil plezat v severno steno Jalovca. Ob pol poldne se je izpulil klin v navezi. Gorski reševalci so Mihaelu Z. z zlomljeno stegnenico pomagali v policijski helikopter, ki ga je odpeljal v dolino.
Izgubljena Kranjčanka
Preddvor - V operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj so v soboto sprejeli obvestilo, da v Taški nad Suhadolnikom nekdo kliče na pomoč. Preddvorski policisti so obvestili gorske reševalce, ob pol osmin zvečer so skupaj odšli proti Taški. Na stezi so srečah Kranjčanko v spremstvu očeta in znanca. Ženska se je pri sestopu s K očne izločila iz skupine, zašla in se izgubila. Njene klice sta slišala tudi oče in znanec, ki sta jo našla.
Nesreče v gorah so pogosto prav nesmiselne. Slaba opremljenost, neizkušenost, lahkomiselnost in precenjevanje sposobnosti večkrat terjajo tudi smrtne žrtve in ranjene. V tem primeru na srečo m bilo tako, bila pa je sprožena reševalna akcija. Običajno v takš-
nih akcijah razen požrtvovalnih gorskih reševalcev sodeluje tudi posadka policijskega helikopterja in zdravnik, stroški gredo na pleča države. Kot
kaže, pa dolgo ne bo več tako, nova zakonodaja bo prilagojena zahodnoevropski. Reševanje bo moral plačati vsak sam, v zavarovalnicah (Adria-tic) pa v zvezi s tem Že pripravljajo pogoje za obvezno zavarovanje pohodov v gore, ki bodo med drugim predpisovali tudi obvezno opremo. • H. Jelovčan
"Temu vročemu vremenu odrasli pravijo poletje...'
51 ?A BE5 R*2oR£N, PA Si M\
=»ADiO
RAQIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN
=»ADiO