••••••«•••••••••«,
F' BURKE IN *^f »    POREbNOSTI
i&IXa&Z
SRAMEŽLJIVE KRATKOČASILE
IZDAL TlNÔEK HUDAKLIN
LJUBLJANA
ZALOŽILA „NARODNA ZALOŽBA"
ÖSS
^s
Med drugimi knjigami, ki jih ima v zalogi
Narodna knjigarna V Iijubljani
dobe se tudi sledeče, ki jih prav toplo priporočamo :
Andrejev-Levstik, Rdeči smeh «...
Aškerc, Atila v Emoni.......
„      Prešernov album......
Beg A., Narodni kataster Koroške .  . ,       Slovensko-nemška  meja  na Koroškem z .zemljevidom jezikovne meje.......
p Ustoličenje koroških vojvod. Benes-Sumavsky, Brodkovski odvetnik Burnett F. tf., Mali Lord .'.....
Cankar Iv., Aleš iz Razora.....
Calco L., Cerkvene miši ,.....
„       Gospod Bucek......
Gospod Žabar  ......
„       Na letovišču 1.1913 in drugo Clousten Storer I., Skrivnost hiše št. 47 Daudet-Župančič, Sapho. Slike \i pariškega življenja.....
Erjavec-Sajovic dr. G., V naravi Gardenhire S. M., Dolgâpoka   . Hudaklin Tinček, oreh ifl smejK Hurcourt Louis, Notarjeva sablja^
K
troš.	vez.
1-40	2-40
1-40	240
2-40	—
-•60	—
1-40	240
—•30	—
1-50	2-50
1-60	2 60
1-50	2-50
2-40	3-20
—•70	—¦
-•80	—
—•70	—
1-50	2 50
2-—	3 —
1-20	170
2 —	3 —
1 —	1-80
80-—	—
(Nadaljevanje na 3. strani.)

: BURKE IN : POREDNOSTI
:  SRAMEŽLJIVE : KRATKOČASNICE
IZDAL
Tinček Hudaklin
v
LJUBLJANA
NARODNA   ZALOŽBA
I9M.
KARODNA  TISKARNA  V  LJUBLJANI
Bivši izvošček je bil od sile pri-moran,   da je postal sprevodnik na
^^t^!S„^.V0žnjiseje
zadovoljen, kakor kot izvošček.
= Služba sprevodnika je ravno tako za nič, kakor služba fiiakerja. Ampak  kot fijaker sem vsaj   lahko
Srn ÄÄÄi^i s-
vleže na tir.
*
Oče : Pepček — ali si moj? P e p č e k : Ne vem — vprašaj mamico.
*
Faimošter   Matijaz    Po-
jed in pijača zmerom diši.
*
3                             i*
—  Časih so ženske bolj trdne kakor   moški.   Neverjetne bolečine
zna]°=pAHite vi zdravnik?
—  Ne, čevljar, ali jaz vem, kako ozke čevlje nosijo nekatere ženske.
*
—  A, slišite — to je pa že vrhunec nesramnosti! Najprej me povabite k sebi — potem mi ne daste nič jesti in piti — na konec me pa še napumpate! To je že od sile. Če ste me že hoteli napumpati, bi pa bili k
= A ja —da bi me bili ven vrgli.
—  Prej se je reklo vaši krčmi »Pri beli ovčici« — zakaj pa ste jo prekrstili in se ji pravi »Hudičev br-
« = Ker   sem   krčmo prepisal na
svojo ženo.
*              *
*
—  Kaj pa dela vaš sin? = Pravijo, da je pisatelj.
—  Ali piše za zabavo ali za denar?
= Meni piše samo za denar.
*
*
4
Idealist: Če človek tako prav od srca ljubi, bi dekletu še zvezde z neba obljubil.
M a t e r i j a 1 i i s t To jj ee najceneje.
*              *
Fiksira -prn Asa
konec,   danes sem izstopil iz našega pevskega društva.
2 en-a: To se ti pozna na suknji.   Čiščenje bo gotovo   veljalo tri
Profesor    zemljepisja   stopi   v razred in zapazi,   da   je   zemljevid
ÄÄvS^ s črnilom.
ba^KebpTŠlaLS°;
* *
—  Dovolite gospod, da vam želim srečno in veselo novo leto!
= Ali ste   znoreli?   Zdaj   smo vender v juliju!
-  Vem, da smo v juliju. A ker
Ä^S^s^rSvÄ
*              *
*
*
5
Na krščanskosocijalnem volilnem shodu je nastopil kot govornik nadebuden koritar in grmel kar se je dalo. V največji vnemi se je udaril na prsi in je zakričal:
»Jaz stojim na neminljivih načelih katoliškonarodnega prepriča-nja .. .«
Tedaj pa je iz ozadja zaklical ogorčen glas:
»Lažeš! na podplatih stojiš, ki mi jih pa še nisi plačal!«
Gospodar: Nadležni ste, kakor podrepna muha. Že desetkrat sem vam rekel, da ne bom nič kupil. Spravite se naprej,   če ne pokličem
K r o š n j a r : Prosim, bodite tako prijazni — morda   bo   hlapec kaj
*              *
*
Ž en a: Povej, Janko, kaj bi ti storil, če bi jaz umrla in  bi  bil  ti
Mož: Ravno to bi storil, kar ti, če bi postala vdova.
Žena: Ti lump, ti, prej si pa zmorom rekel, da brez mene ne moreš živeti.
*
*
6
— Ti se pa tako kislo držiš, kakor bi ti bilo žal, da si na svetu.
= Oh, saj mi je! Ko bi bil prej vedel, da je za življenje treba denarja,   nikoli ne bi bil na svet prišel.
*
Slikar: Vi niste sami še nič naslikali in zato niste zmožni kritiko-vati slikarske umotvore.
Kritik: Pardon!  Jaz tudi še
vSS^Szlit6 S«S
kure skupaj.
*
Fajmošter Jaka je zaradi dokazane nezvestobe padel pri svoji kuharici v nemilost Po burnem prizo-
raahS!,îlUoogkosmpodteS,   prosta
jih, naj bodo tako dobri in naj ene trikrat s kanonom ustrele, da se bo moja kuharica zbudila.
*
*
Šivilja gospodična Angela je do-pM;i',nerasoZmaojrdJeVileiiemorem
2 en a: Pijanec grdi — tri ure sem nate čakala.
Mož: Prava reč. Penelopa je čakala dvajset let, pa ni nič zmerjala, ko je mož domov prišel.
— V Belo Krajino pojdeš? Daleč je! Ali se pelješ čez Kočevje, ali
*              *
*
Konjski mešeta.r: Gospod, naj kupijo tega konja! Izvrsten kon jeto!Čegaobštirihvprežejo, bodo ob šestih že v Ljubljani.
Fajmošter Jaka: Ta konj ni zame.
Konjski   mešetar:    Zakaj
\)<X lic ?
Fajmošter Jaka: Zato, ker nimam ob šestih nič v Ljubljani iskati.
*
*
*
*
8
— Francelj, ti lump, kaj pa delaš na črešnji ?
= Vrabce odganjam!
— Včeraj mi je zdravnik vnovič prepovedal piti pivo in.pušiti. Kaj neki to pomeni?
—  Morda misli, da ga boš vsled tega prej plačal?
*
Žena: Nič ne delam, praviš? Ti nehvaležneš! Ali ni dosti, da sem ves ljubi dan na nogah?
Mož: Prava reč — to zna tudi naša stara omara.
*              *
—S svojo ženo sem se seznanil o priliki velike železniške nesreče. š — Oh, veš kaj, toži železnico za
*
Gost: Ta-le kapljica je pa dobra. Prav dobra. Ej, naj ima moja
ženi domov.
Krčmar: Milostiva pač tudi ljubiGdobrO:kapljico? — ^ ^
sploh ne pije - ampak vesela bo moje pozornosti — no, vino bom pa jaz popil.
*
*
*-
9
Le t o viš čarm Tri tedne sem
Gostilničar:   O, prosim — po zimi sneži.
* *
Oče : Zakaj pa jokaš, Pepček? Pep ček: Zato; ker pravi sosedov Jurček, da ste bratca, ki ga je
S jÄ» na obroke
*              *
*
Tujec: Hotelski uslužbenci ste pravi tiči. Vi pa še poseljen.   Tako
delo je opravljeno.   Glavna stvar je
tclliU   rid.pi Ulula.
Snaži le c čevljev: Ne zamerite, gospod - vi ste gotovo bili enkrat hotelski snažilec, ker se tako
*              *
*
Fajmošter  Matevž:    Če
pijem črno kavo, pa ne morem spati.
!     Fajmošter Jaka: Vidiš -
pri meni je narobe. Če spim, pa ne
morem črne kave piti.
* 10
*
*
*
Faj mo št er : To vam pa rečem - verjemite meni, ki sem iz-
^tf;.«? *¦"-"'
že AHA« jezik pokazal,    pa je moral iti pod
±
Gos:. Slišite — krčmar — v tem pivu plava muha.
Krčmar: Verjamem - jaz bi tudi rad plaval v tem pivu, tako je dobro.
*
Eksekutor Martin Pečatar je izvrsten mož in ima le eno napako,^da
A^ariš!ead^S
StSvideč' da ima
Rubežnik: Kaj -papagaja imaš? Kaj pa boš ž njim.
Pečatar: Gogogo — govo-ririririti gagaga-učičičičim ...
Kaplan Miško pridrvi ves poten in zasopel na kolodvor, ravno ko je vlak odšel.
P o r t i r mu zakliče dobrodušno: Le počasi - tudi počasi boste vlak zamudili.
11
*
*
Katehet   (v   dekliški   šoli):
STÄSdVvs* A Me" nja?
Olga: Modrc.
Študentka: 2e več let imam svoj .dnevnik in zapišem vanj vse, kar je vredno da si zapomnim. Ali spisujete vi tudi dnevnik?
Študent: Ne! Kar je treba, da si zapomnim, to si vse zapiše natakar.
*
Fa j mošt er Matevž: Kaj praviš — kako je to, da so v hotelih postelje vedno par pedi odmaknjene
odzFafmošterJaka.Višga-vendar zato, da lahko v' zid plju-ješ!
Po cčsti se pomika pogrebni sprevod. Tuj gospod, videč Sokole in zastave vpraša bosopetega fantiča za pojasnilo.
Qospod:    Ali   veš,   kdo   je
^Fantič: Ja! -Tisti, ki v trugi leži.
12
*
*
— Ti si svojemu ženinu dala slovo, zaročni prstan imaš pa še vedno? To vendar ne gre!
= Zakaj ne?
-Če si spremenila svoja čustva do fanta, mu moraš prstan vrniti.
= Kajpak! Moja čustva do fanta so se res izpremenila, ampak moja čustva do prstana se niso   prav nič
*
Šef: Tako — zdaj sem vam vse povedal in pokazal in s tem sem vam izročil vodstvo svojega podjetja.
Poslovodja: Prosim samo še pojasnila, gospod šef, kako je z najemanjem prodajalcev in    proda-
.Šef: To prepuščam popolnoma vam. Samo pazite, da bodo naši uslužbenci vsi dobro izgledali;   ho-
Sodnik: Kje ste rojeni — koliko se stari - kje ste v šolo hodili.
Obtoženec: Oh, naj no gredo, Tcaj bi tako izpraševali, kakor da bi me ne bili še nikoli videli! Saj se
ko izpraševanje!
*
13
*
*
šati gospodinjo, jaz sem šele tri mesece tu.
*¦
Gospod: Kako vam ugaja naš novi zdravnik?
Gospodična: Strašen človek je! Vse najbolj nesramne in ne-
spo GonsppeoT zKako pa to  veste. Pa vam jih vendar ni pel ali dekla-
miraGospodična: Tisto ne, am-,pak — žvižga jih.
-  Kaj - zaradi bolezni si dobil dopust, si ostavil prijazni kraj svoje-
-  Da!   Veš, jaz sem bolan na živcih in zdravnik   mi je priporočal
noKmč^Sen^:1^^
Gospod (dekli):    Slišite, Mica, kaj pa je to — ali poje moja že-
naaÜefiaTob,
14

*
G o s t: Slišite, Icrčmar ... Kakšna je pa ta rjuha ... vsa umazana ...
K rčmar: A, slišiie... tri tedne so ležali na njej že vse   drugačni
*
*.
Zakonska dvojica je z velikim trudom in naporom dospela na Triglav in občuduje   ogledovala   veli-
čas 2°epnaan:nNi čuda, da se v hribih zgodi toliko nesreč. Povej, ljubi .loško, kaj bi ti storil, če bi jaz zdaj padla v kako brezno in se ubila?
Mož: Oh veš da — znorel bi, gotovo bi znorel.
'    Žena: Meni se pa zdi, da bi se kmalu spet oženil.
Mož: Ne — tako hudo pa ne bi
znorel.
*                *
¦T»
na ÄvÄ-Sto^anÄTe'Vt
slavljata od staršev in svatov.
— Tvoj novi zet kar žari veselja in sreče, reče eden svatov.
= Da,kar žari, pravi novopeče-m tast, mislim, da bi bil mojo hčer vzel tudi če bi ji dal le polovico dote.
*
15
*
Tast: Kruh in klobaso imaš za obed? Kje je pa tvoja žena?
Zet: Pri demonstraciji za Občno žensko volilno pravico.
Tast: To je sramota zate in zame. Jaz sem jo dobro vzgojil, a ti je ne znaš vladati. Žena naj bo doma in naj kuha...
Zet: E, ljubi tast, ko bi ti vedel...
Tast: Ne maram nič vedeti; žena naj bo doma in naj kuha.
Zet: Hotel sem reči, da bi ti gotovo ne govoril tako,   če bi   ve-
e "Tast: Če bi kaj vedel?
Z e t : Da to, kar skuha, sploh ni vžitno.
— Kako se mi godi? Prijatelj nesrečen' sem. Strašno je. Pri vsaki najmanjši stvari začne moja žena govoriti o svojem prvem   možu   in
STelü0däer!akkaokojosta bUa"Irit
"= E, prijatelj, kaj to! Meni se še vse huje godi. Moja žena pa vedno le govori o možu, ki ga bo vzela, kadar bom jaz umrl in le popisuje, kako bo srečna, kadar bodo   mene
*
*
*
*
*
16
Župnik: Slišite, Gregorač, kako je pa to, da vas ni nikoli k pridigi?
če bPvieimeolirv hiši žSkS je moja žena, bi vam tudi ne bilo treba k pridigi hoditi.
—  Ti — ali si že slišal — taka nesreča — naš učitelj je utonil.
— E ja — no, pa saj se mi je zde-
äw taWÄStker je
*       # *
Vojak se oglasi pri svojem naredniku, naj bi mu izposloval tridnevni dopust, češ, da bi šel rad do-
—  Kaj te pa vleče domov, da hočeš zdaj dopust? je vprašal narednik.
= Doma bodo klalli..
—  To je sicer prav lepo, je menil narednik, a za take slavnosti gospod stotnik ne da dopusta.
= Ah, gospod narednik, dajte, pomagajte mi...
ji. fra il? Ä" Ä
*
*
*
*
17
2
Fajmošter   Matevž:    Ti,
ti je...
Fajmošter Matev: Eja — kaj ti je pa storil.
Fajmošter Jaka: Pomisli, tožil me je, pri sodniji me je tožil in
Ali ni to žieht človek?
Potepuh (na cesti): Prosim, bodite tako prijazni in povejte mi, kako daleč je še do Ljubljane?
Kmet: Tri žandarmerijske postaje!
*                *
Usmiljena gospa je imela svojega posebnega berača, kateremu je gredoč zvečer na sprehod, dala vsak dan nekaj krajcarjev. Berač je rekel, da je. od rojstva slep. Nekega večera
»Včeraj ste bili gotovo bolni, ubogi slepec, ker vas ni bilo tu.«
»O, nisem bil bolan — v kinematograf setn šel gledat novo dramo.
18.
*
*
*
*
*
— Kaj ne, ti si znan z   vinskim trgovcem Vriskom — kakšno vino
pa ™a?Ne vem! Veš, prijatelja sva in on je tako pošten, da prijateljem nikoli vina ne proda.
Prvi tat: Danes bi pa lahko poskusila kak večji vlom... zdaj je Dravi čas.
Drugi tat: Zakaj je ravno zdaj pravi čas?
Prvi tat: Ker je mestni poli-cijskrpes nahoden!
Vele tržeč:   Meni verjemite,
štenost...!
Sotrudnik: To že vem, go-
ss :ää mi rajši,
= XoSje^okodonozor Martinček.
— Kdo vas je pa tako krstil?
= Ne vem, ampak jaz dotične-mu ne svetujem, da mi pride v roke...
19                           2*
*
*
*
*
*
O, milostiva — koliko časa vas že nisem videl — in kako sijajno izgledate — ah — pravijo, da   ste
— Ni res — moj mož še ni čisto mrtev.
*
Mlad gospod je pri godbi koke-
ustavil.
-  Cenjena gospodična . . .  .
= Gospod, vi   me   podcenjuje-
"—Prosim — za koliko pa?
*              *
familijo vzdržati?
Snubec:   Kaj ima Vaša   gospodična hčerka že familijo?
*
Fa jm oš t er Matevž: Kako čudovito je vendar svet vstvar-jen! Tu berem, da kamela lahko 14 dni dela, ne da bi kaj pila...
Fajmošter Jaka: Viš, pri meni je pa ravno narobe: jaz lahko 14 dni pijem, ne da bi kaj delal!
20
*
*
*
— Poznam pisatelja, ki dobi za vsako vrsto pet kron.
= Prava reč! Jaz poznam pisatelja, ki je dobil za eno samo vrsto
P°  ^rjmogo^e! Kaj je pa spisal?
*                *
*
Star obiskovalec gledališča je srečal mladega igralca, ki je dan poprej prvič   nastopil in je bil   izžviž-
. »Mladi umetnik,« je rekel stari obiskovalec gledališča, »verjemite, da je za vas prava sreča, da so vas pri   prvem nastopu  izžvižgali.   To
SAfrSvSgiit^z^ne^
^^SvAd0četrtiČ'pe-»Ali oprostite,«    je rekel mladi
»A tako,« je vzkliknil stari gospod, »pardon, a jaz nisem vedel, da hočete gledališče pustiti.
*
21
*
*
—  Če si se časih kaki babi zameril, je rekla »le počakaj, bog te bo že štrafal«, zdaj pa pravi »le počakaj, bom že gospodu Moškercu povedala, da te bojo v cajtengah strgali.«
Ž e n a : Ah, možiček, povej, da me še vedno ljubiš!
M o ž : Ljubim te, sladka ženica, bolj kakor kdaj poprej.
Žena: Ti hinavec! Na dan poroke si pa rekel, da ti sploh ni mogoče me bolj ljubiti, kakor si me ljubil tisti dan.
M o ž : Takrat si tehtala 57 kilogramov, danes jih pa tehtaš 72. Če se je tvoja obilnost   povečala za 15
*                #
*
-  Ali si citai - florentinsko ijito okradli, da je prišla na kant in
Lk^tdrsgioSrube.
= Papež naj naroči 30.000 pu-šic za nabiranje po cerkvah, pa bo škoda na enkrat poravnana.
22
*
*
— Vidiš ta lepi hotel — ta je deloma tudi za moj denar sezidan.
= Kaj si lastniku kaj denarja po-
—  Tisto ne, ampak ta hotelir je bil prej plačilni natakar in je marsikdaj dobil od mene po dva krajcarja
S o d n i k: Ali je res, da vas vaš mož vsak dan pretepava.
Žena (zagleda krvave poglede svojega moža): Ne, ne, nikoli!
Sodnik: Kdo vam je pa zadnjič uho na pol odtrgal, da ste morali v bolnišnico?
Žena: Oh - jaz sama.
Gospod svetnik je prišel po opravku v registraturo in se tako zaklepetal, da so ga začele noge boleti. Ker pa še ni bil pri kraju s svojim pripovedovanjem o sanjah, ki jih je imela njegova stara mati 1. 1857., ko je zadela ambo, se je vsedel  na
^Ä!^sScÄraj
Svetnik: O, pardon — zdaj sem se pa vsedelna vaš klobuk,
Kan cel i s tt Oh, prosim, gospod svetnik, kar vsedejo naj se, zame je to le čast.
*                 *
*
23
*
*
-  A, slišiš prijatelj - saj si vendar oženjen, pa imaš na suknji le še en sam gumb.
— Ah, in še ta je prišit še iz časov, ko sem bil samec.
*              *
*
Star potepuh stoji novič pred kazenskim sodnikom. Ko je zaslišanje prič končano, vzame sodnik kazen-
Ali   jim   smem malo pomagati,
V uradu so dobili novega slugo. Ko je šel gospod predstojnik opoldne
že povedali, kaj imate popoldne de-
ai = Da, gospod predstojnik. — Kaj pa so vam naročili? = Gospod nadoficijal so mi naročili, da jih moram zbuditi, kadar pridejo gospod predstojnik popoldne v urad.
24
*
= Ne, Pepček, kura in golob in druge take živali.
— A konj ne? = Konj pa ne!
— Zakaj pa konj ne nese jajc? = Ker ne zna po zraku letati.
Zapomni si, Pepček, samo tista bitja nesejo jajca, ki imajo perutnice in znajo po zraku letati.
—  A tako.  Ali nese  jajca  tudi Giovanni Vidmar?
Na vasi je velik m buren shod. Vsa zbegana prihiti kmečka žena pred zborovalni lokal in se obrne do tam  stoječega   klerikalnega   redite-
Žena:  Prosim vas, ali je moj
poklicati, ker govore gospod fajmo-šter Kaj bi pa radi od moža?
Žena: Domov naj gre... _ . Reditejj: Oh, saj vaš moz ]e liberalec. Kar. malo potrpite — saj ga bodo itak koj ven vrgli. Pa kaj vode pripravite in obvezo . . .
* 25
*
hlev, da vidi, če je kočijaž vse prav
Baron: No, kako se pa Kaj konjem godi?
Kočijaž: Hvala — prav dobro. Kako pa kaj" njim, gospod  ba-
Izletnik:   Povejte  no,  mož, kaj pa delate poleti ob nedeljah po-
P° Kmet: Jaz privežem živino, poženem kuretnino v hlev in ga dobro zaprem, zaklenem otroke v so-
SSn^rJ1 SA iav^rovvr-ni vsi, da nas kak avtomobil ne po-
Učitejj: Kdo ve, kaj so elementi? - Nacek, povej ti.
Nacek: Elementi, elementi — to je dvajset kron.
Učitejj: Kdo ti je pa to povedal?
Nacek: Moja sestra dobi vsak mesec 20 K od nekega gospoda in pravi, da so to elementi.
26
*
*
*
—  Kako pa kaj   s  tvojim  možem?
—  Slabo, slabo — tako   je   že onemogel, da se nič več ne brani, če
Ko   je   nekje   na   Dolenjskem
obiskal tudi župana - klerikalca.
Stražmojste:: No, kako pa kaj pri vas javni mir in red?
Župan: Vse bi še bilo, samo aktov manjka.
*
Nekje na Štajerskem je mala fara, kateri je vojvoda patron. Vas ima samo 80 duš in zgodi se, da župnik marsikako leto nima ne krsta, ne poroke, ne pogreba. Stari vojvoda je umrl in patron je postal njegov sin. Župnik je porabil ta slučaj in je za umrlega vojvodo marljivo bral maše - zadušnice. Po tri goldinarje je računal za mašo in poslal račun vsak mesec novemu patronu. Nekaj mesecev je župnik redno dobival maše-zadušnice plačane ko je pa zopet poslal račun, je dobil namesto denarja od mladega patrona brzojavko:
»Maše. ustaviti. Papa je že v ne? besih.«
27
*
*
Fajmošte:: No, soseda, kako je pa z vašim možem.   Ali je že
Kmetica: Zahvalim za vprašanje - cisto zdrav še ni, pa toliko si je že opomogel, da se je včeraj spet napil.
Hi sina: Kaj naj storim, kaj naj storim? . . .
Kuharica: Kaj ti pa je?
Hi sina: Mladi gospod mi je snoči naročil, naj ga danes ob šestih
Po hribovitem kraju je dirjal avtomobil. Ko je pridrvel okrog velikega ovinka, je naenkrat stal pred globokim breznom. Vodnik je komaj ustavil voz — še trenotek in voz bi se bil prekucnil v brezno.
Lastnik avtomobila vsled pre-stanega smrtnega strahu ves razjarjen, se je obrnil do kmeta, ki je stal v bližini.
ni ÄÄfSÄ ffi&S
»Smo jo imeli tako tablico,« je rekel kmet, »smo jo imeli, a ker se nihče ni ubil, smo jo proč vzeli.«
*
28
*
*
*
*
*
*
*
#
G o s p a : Kaj pa vam je Lojzi-ka — že tri dni se mi zdi, da ste ob-
Kuharica: Oh, gospa, kaj bi ne bila — ko se pa tako bojim, da bo vojska.
G o s p a : No, kaj pa vam na tem, če bo vojska!
Kuharica: Vi, gospa, lahko tako govorite, vaš mož ne pojde na vojsko, ampak moji trije ljubčki so vsi pri vojakih.
Gostilničaf Vrisk je bil napravil na svoji krčmi novo tablo, na kateri
trdno spal, so naenkrat začeli neznani ljudje srdito razbijati na vrata in kričaje zahtevali, naj jim gostilno od-
pro.Vrisk je ves besen planil k oknu in na razgrajače zakričal:
»Spravite se naprej! Kaj ne veste da je ob 12. policijska ura in da se
29
Sodnik: Priča Janez Hlo-dar...
Hlod ar: Hir!
Sodnik: Gospod Hlodar - vi boste pričali v pravdi lesne zadruge z   ljubljanskim   stolnim   kapiteljem.
*              *
*
Oče: Ti brezvestni zapravlji-vec! Ko sem bil jaz v tvoji starosti, mi oče ni dal ves mesec toliko denarja, kolikor ga ti vsak dan zapraviš.
Sin: Zaradi tega se vendar ni treba name jeziti; zmirjaj svojega očeta, ne mene.
*              * *
Vlak je dirjal skozi jesensko meglo. Gospodična Nitka je slabo-voljno sedela v svojem kotu in ker ni vedela, kaj bi počela, se je obrnila do edinega sopotnika, ki je sedel v vozu, pa se doslej še ni zmenil za
— Prosim gospod, je začivkala sladko, kajti bila je Slomškarica, ali hočete biti tako prijazni in okno zapreti - zunaj je tako mraz.
Pozvani gospod je ravnodušno zaprl okno in je potem rekel:
= Ali mislite, gospodična, da bo zdaj zunaj bolj gorko?
*
#
*
30
—  Kaj bi — mož   je   pa le naš
spoSaš, d! ÄÄ drtvnem zboru govoril nepretrgoma celih 14 ur?
— Kaj ne   bi — saj v teh   štiri-
Trije otroci so se menili o darilih, katera so jim prinesli starši s po-
Prvi     otrok:    Meni so oče
Drugi otrok: Meni so prinesli mama skodelico, na kateri je zapisano: Spomin na Trst.
Tretii otrok: E, kaj to — meni so pa ata prinesli srebrno žlico, na kateri je urezano »kolodvorska restavracija v Ljubljani«.
Kuharica: Gospod — vse kar je prav — ali kakor gospa z menoj delajo, to je že od sile.
Gospodar:   Ali,  ljuba duša,
vsajrmesseečnopr24ZK   -   a z°mIno1
^rni^terotakogrdo'
31
#
#
*
—  Moj oče so tako bogati,  da imajo konje in kočijo.
—  Moj oče so tako bogati, da
— Moj oče so pa tako bogati, da
*              *
*
Fajmoster Jaka je izgubil svojo dolgoletno kuharico. Vzela mu jo je smrt. Jaka si je hitro preskrbel novo kuharico - mlado - in se pripravil,n
JXI AakltfA'r" i„vfVkSueI
»A, veš kaj, tu se pa že vse neha - duhovniki.in pogrebci čakajo, vse je pripravljeno, ti pa — tukaj — - oh, oh -«
»Oh — oh —,« je zaplakal fajmoster Jaka, »oh - ko sem pa tako nesrečen, oh - tako žalosten - saj nič ne vem, kaj delam — tako sem zmešan od same žalosti — oh —«
*
32
Mežnar Gobač je stregel na novi maši in se je vračal domov tako nadelan, da se je moral oprijemati ograj in zidov. Sredi tega se je pa kar naslonil k zidu in sv. Urh mu je poma-
ga Tedaj je pritekel iz bližnje hiše majhen psiček in se začel smukati uivrog iricznarjevih nog.
»Ježeš,«    je zavzdihnil   mežnar
vina nažlampal - to že vero, ampak
Kaplan Urh Ocvirk je šel na potovanje. Do Ljubljane se je peljal du-hovsko opravljen v Ljubljani pa se je civilno oblekel in -veselega srca krenil proti Trstu. V vagonu se je vsedel k mladim ženskam in se rav-
vnsÄ°tgžon "Z ÄVafe nL
ÄS^ie^rs^k1
n3eTiNe zamerite, gospod,« je rekel
^o^c^s^rte vi
.      »Ne - ne,« je ves rdeč in v zadregi dejal Urh, »ne — jaz samo tako
33
3
Gozdar: Prosim, gospod pro-
J e č a r : Hej — Joško Uzmo-vič, kaj si že zopet tukaj?
Uzmovič: Da! Zdravnik mi je ukazal premembo zraka in dijeto, pa sem prišel za tri mesece sem.
V krčmi so sedeli vaški imenit-niki in so se razgovarjali o čudovitih lastnosti novega dakeljna, ki ga je bil prvi občinski svetovalec za drag denar kupil.   .
Učitelj: Povem vam, gospod-
pameten, kakor njegov gospodar.
Fajmošter Jaka: Ja, to je pa res — jaz sem že sam imel takega psa.
*
Redar: Ali se je vrnil tisti pes, ki je vašemu gospodu ušel?
Služkinja: Da, pes se je snoči vrnil, a danes so pa gospa ušli.
34
*
*
*
Mati: Poglej Pepček te uboge otroke. Ali vidiš, kako so slabo oblečeni. Kar pozna se jim, kako so lačni. Vidiš, ti otroci nimajo ne očeta, ne matere in tudi nobene tete Ane...
P ep ček (ki nima posebnih simpatij do svoje tete Ane): Oh, ma-. ma, šenkej jim vendar teto Ano, saj jaz je prav nič' ne rabim.
V kopališču.    Gospodična  Ema gre v zapeljivem   plavalnem kostu-
v vodi kak gospod vščipnil — ali moram reči »au« ali »za vedno tvoja«?
*
Občinski svetovalec Govedač se
spod svetovalec — v bolnišnico, ali
—?V   oštarijo!   je   jecljal   občinski svetovalec Govedač.
*
35
3*
Katehet: Kaj se zgodi s člo-Učenec:  Zredi se!
Stražnik: Stojte, vi ste v tej banki beračili.
sem seoz bLtatai^ÄemVoi^ jal zaradi večjega posojila.
*
On: Gospodična - jaz Vas ljubim; cele noči ne morem zaspati, ker moram vedno na vas misliti.
Ona: To še ni noben dokaz ljubezni. Jaz tudi cele noči .ne morem zaspati, ker mislim na neplačane račune moje modistinje.
*
—  Čudno, kako postane nekateri človek nervozen, če sliši otročje ve-kanje. Jaz tega ne razumem.
= Jaz pa!
—  Tako? Kako pa to, meni se zdi, da ste bili časih velik prijatelj otrok.
= Časih že, ali ko sem se lani ženil, mi je neka bivša ljubica prinesla otroka pred cerkvena vrata in od takrat postanem ves nervozen, če slišim le od daleč otročje vekanje.
*
36
—  Zakaj pa uče vojake stati na eni nogi?
— Zato da v bitki ne padejo, ako jim eno nogo odstrele.
Iz koncertne kritike:   Olas naše ?SopemVäieovpo^vTranaSPr0,iU
Q o s p a X. : Ali ima vaš mož tu-
di kQosApaTpVp0rkšate! Najmanj dva tucata!
—  Kaj pa svojega psa tako neusmiljeno pretepaš?
-  Vrag mi je strgal pobotnico, da sem društvu za varstvo živali pla-
*
čin, da mi pacijenti zadrem jejo, med tem ko jim jaz s kleščami zobe iz če-ljusti vlečem.
Drugi zobozdravnikd To
*
37
*
*
—  No,   danes ti je tvoja  žena prvič sama skuhala kosilo. Kako se
je olesNl Vprašaj - prežgala je samo kuharsko knjigo, drugo je šlo vse v pomije.
*     *     *
—  Meni je žalostno na svetu — ne enega sorodnika nimam več.
= Ne enega več — kaj'so   vsi umrli ?
—  Ne — obogateli so!
Davkar: Erar nič ne odneha, njemu je treba vse do zadnjega ficka
plačKmetic: Kako so rekli -erar? Kaj ta še živi? Že moj stari oče so imeli ž njim težave, mojega očeta je trpinčil, a zdaj bi rad še me-
*
Olga: Tvoj ženin mora biti Jako zaljubljen ... Zdi se mi, da te vsak čas poljubii..
Ver a: Ti pretiravaš. Včeraj me je poljubil 3krat, predvčeraršnkim 17-
*              *
38
#
Tast: Torej, moj ljubi zet, tu-kaj ti izročam 20.000 K — doto moje hčere  ki je danes postala tvoja že-
prog?
Zet: Prosim počakajte — da prej doto preštejem.
*
Na hišnem pragu stoji gospodična, drži krilo precej visoko in čaka, da poneha dež.
—  Krasne noge, vzklikne v bližini stoječ gospod.
Stražnik, ki to čuje, se takoj približa in reče:
—  Gospod — vedite se vendar
dostojno. Jaz gledam te noge že pol
ure, pa nič ne rečem.
*                *
*
M o ž : Torej tvoj oče nama noče posoditi 10.000 K?
Ž en a: Noče in noče...
Mož: O, moj Bog, kdaj pride čas, ko bova lahko rekla: Oče naš, ki si v nebesih...
*              *
*

*
39
- Oprostite, gospod, tujec sem! Ali bi mi pokazali restavracijo, kjer bi lahko ceno večerjal.
= Tam-le na vogalu večerjate lahko za eno krono.
-Izvrstno! Ker ste že tako pri-
— Slišal sem, da je zgodaj zjutraj najlaglje ribe vjeti. Ali je to res?
—  Res, ker so   namreč   zgodaj zjutraj žandarji in policaji    vsi    za-
*              *
*
Sodnik: Vi ste torej videli in lahko prisežete, da je obtoženec nekaj očitno živega nesel pod havelo-
Priča: Da, videl sem — to je
Obtoženec: Kakšen faktum — nič faktum — purman je bil, pa ne
*
—  Tvoj mož te ima jako rad, res, jako rad; včeraj mi je rekel, da si pravi angelj.
—  Hinavec, grdi — to le pravi, ker misli, da angelji ne rabijo klobukov in oblek.
*
40
*
*
*
*
*
Sin: Oče! zdaj ko sem šolo dovršil, mi povejte odkritosrčno, kateri stan je najprijetnejši.
Oče: Ljubi sin, vsak je prijeten,
samo ne zakonski stan.
#                    *
*
Fajmošter Jaka je imel pokvarjen želodec. Ker sam ni mogel ničesar užiti, je šel inspicirat vaške krčme, kajti bil je postni čas in povrh še petek.
V krčmi »Pri lurškem čudežu« je naletel na fanta, ki je otepal krvavo klobaso. Ves besen je stopil fajmošter Jaka pred fanta in je  zakri-
:— Kaj vidim — grešnik brezbožni - v postnem času in na petek ješ meso.
= To ni meso, to je krvava klobasa, je zarenčal fant.
je izvrstno dišala.
Med fantom - klobasojedcem' in fajmoštrom Jako se je vnela dolga razprava, ki se je naposled končala
s ^Ä KÎSiiSeno, je izjavil fajmošter Jaka, ampak    pokora
pTmern7sebk0Jkpoašjd;v.zaPOkoro
41
Fant - klobasojedec   je    drugo
SS-i»"4 faimoštra velik
-Kajpato-kajpato-seje čudil fajmošter Jaka — saj sem ti naročil, da mi lesa nasekljašš..
= Ce je krvava klobasa meso,
JÄS't^rkel fam in
*
Sodnik: Vi torej priznavate, da ste svojo ženo vrgli v vodo?
Obtoženec: Glejte, gospod sodnik! Rekel sem tisti revici: »Mica, vroče je« ... A ona je rekla: »Rada bi se kopala.« In jaz, gospod sodnik, sem mislil, da ji ustrežem, če ji hitro pomagam v vodo.
*
Gospa X.: Vidiš, taki so moški. Dogovorila sem se s svojim možem, da se dobiva pri pošti - od s e d m e ure že čakam nanj, od sedme ure... pa ga ni in zdaj je že p o 1 osmih . . .
Gospa Y.: Za kdaj sta se pa dogovorila, da se dobita?
Gospa X.: Zmenila sva se, da se dobiva ob p e t i h.
*              *
*
42
V pisarno velikega podjetja pride skromen človek in vpraša, če bi mogel govoriti z generalnim ravna-
Uslužbenec: Gospod generalni ravnatelj so na potovanju.
Tujec: Morda je pa sin gospoda   generalnega   ravnatelja    do-
?Uslužbenec: Ne, ta je šel v banko.
Tujec: Morda je gospod prokurist doma.
Uslužbenec: Ta. je na magistratu.
Tujec: Tako, tako — no, morda pa smem vam ponuditi, — krta-čice za zobe.
*              *
*
Mož: Vsa suknja je zamazana,.
tipa2r„f:tSesei«teA,
da glej, da dobiš avtomobil.
*              *
*
Stric: No, kaj pa z novoporo-čencema? Ali sta srečna in zadovoljna?
Tašča: Oh, pa kako! Ti ne veš, kako io on ljubi. Kar ji bere na očeh, da bi rada imela, vse ji moram
*              *
*
43
Žena: Psa mi pa le iz hiše spravi! Še tega mi je bilo treba. Ko sem se prej pogovarjala s sosedo, se je pes vtihotapil v kuhinjo in je vse
Mož : Ni mogoče! Ali vse? Žena:    Kar sem za naju pri-
Sodnik: Čemu ste pa pravzaprav uro ukradli?
Obtoženec: Ker sem pod policijskim nadzorstvom in moram vedeti, kako pozno je, da pridem o pravem času domov.
—  Vi imate avtomobil?
—  Čemu pa nosite avtomobilska •očala?
= Zaradi dolgih igel, ki jih imajo dame na klobukih.
Gospodična:     Dajte     mi gorko limonado!
Natakarica:    Gorke    limonade nimamo, ampak pivo je pri nas
*
44
#
*
M a t i : Moja hčerka je jako izobražena, res, jako... Zdaj se mora naučiti še francoski in angleški.
Stric: Čemu neki...? Saj je dovolj, da zna slovenski in nemški.
M a t i : To vendar ni dovollj..
Stric: Še preveč je, da spravi svojega bodočega moža v obup.
*
2ena: No, ljubček, le nikar ne bodi sentimentalen. Jaz že vem, pri čem da sem. Če bi ne bila imela dote, bi ti zdaj ne sedel na mehkem fotelju poleg mene!
M o ž : Res je. A če bi ti ne bila imela dote, bi tudi ti ne sedela poleg mene kot moja žena.
— Ja, kaj vam pa je gospod ofi-zS° -Ah, gospod asistent, nekaj hu-
a.iirje vpisala v
— No, ,t si bil v Oradežu — kaj si pa prinesel iz tega morskega ko-
palli)Cd. ?
—  Pokvarjen želodec!
*
45
*
*
Učitelj: Povej Janezek, kdaj se sme jabolka klestiti?
Učenec: Kadar je pes privezan.
*              *
*
Spovednik: Ja, kajpak, kajpak, ja, s fanti..., s fanti..., ja... GospodičnaNežka: O-
^SVeS.Tram...Prejsem
#      *
Žena: Ljubi mož... Ali veš, kaj je danes teden?
2e°nZa: Slabega spomina si... Danes teden bo petindvajset let, kar sva bila poročena.
Mož: Mhm!
Žena: Mislim, da bi bilo prav,
äbjÄavÄ ÄSSSoTL1
Mož: Veš kaj — počakajva še pet let!
Žena: Hm?
Mož :Čez pet let bova namreč lahko slovesno praznovala tridesetletno vojsko.
46
Gospa X pregleduje v knjigi zapisane izdatke svojega moža in naleti na postavko »ena srajca... petdeset
»Kaj — petdeset kron si dal za eno srajco? Najbrže je bila v nji šivilja!«
*
Priletna gospodična : Plese   pa   sem   obiskovati, gospod
zdraŽnikr,akvjnniek?Raje ne; saj sem vam vendar rekel, da se morate gibati in gibatti..
* *
Qospo Lojziko bole zobje.  Zdi-
SSiSSSa
lec gospe Lojzike.
C es t il e c:    Kaj   vidim,  milo-
stIVQosopbrro1zika:' ^obje me bole-tako me trga...
Č es t i1 e c: Dovolite, da vam to bolest preženem s poljubi.Verjemi-te, milostiva, poljubi so univerzalno sredstvo zoper vse boleznii..
Mož: Oh, lepo vas prosim, po-
47
—  No, turist, kako si se imel v gorah?
= Hvala, dobro! Skoro bi se mi bila primerila nesreča.
—  Kaj praviš? Kako pa?
= Malo je manjkalo, da se nisem zaročil, a ravno v odločilnem trenotku sem se na srečo prekucnil s skale 30 metrov globoko, in to me je streznilo.
*              *
*
Vdovec (svoji 121etni hčerki) : Torej, da boš vedela, naša kuharica se omoži.
pridna ^ ÄÄ Lffiz t
Olga: Ti, ali si. že slišala - tisti debeli vinotržec — tisti bogati Je-sih je umrl.
Em a (se bridko razjoka):    O-
o-oo.. —
Olga: Zakaj pa jočeš — ali ti je tako hudo zanj.
E m a: Ohohoho — zanj nič — ampak — ohohoho — pred tremi tedni me je zasnubil in jaz burklja ga nisem vzela — ohoho ...
*
48
Kuharica:    Gospodična    —
'n^vpeozdTa;na:tnsrÄ
jaz to vem?
Kuharica: No, kaj pa potem vedno pripovedujete, da ste iz-
*
Vojak: Prosim pokorno za enodnevni dopust; brat mi je umrl in mati pišejo, naj pridem k .pogrebu.
N a r e d ni k: Kaj pa vendar mislite? Pred enim mesecem ste šli na žegnanje, pred štirinajstimi dnevi na birmo, zdaj pa hočete  na  pogreb?
Knjigovez je dobil pismeno  na-
Na svidenje.« Cez dve uri je dobil knjigovez brzojavko: »Prosimo dostavite k svidenju še v nebesih če je
49
4
čen Marker: Oprostite - so vsi
*              *
*
Oprostilno pismo:
»Moja hčerka Pavla   ne   more
danes priti v šolo, ker leži v postelji
in se poti z največjim spoštovanjem.
Udana Polona Muc.« #                  *
*
—  Pravijo, da nisi srečno ože-njen. Ali je res?
—  Res je! Potreboval bi zdravo ženo, tako, ki kaj prenese, imam pa
*     * *
Med odmorom v šoli so deklice vzele iz svojih torbic seboj prinesena jedila: ta kifelček, druga zemlji-
Ah, Nežka, kaj bo — tako si mlada, pa imaš že tako nagnenje za
50
*
Fajmošter Jaka in visokošolec Rado sta se vobče dobro razumela in prišla sta navskriž samo zaradi verskih vprašanj, to pa tem laglje, ker je bil Rado v verskih stvareh seve dosti bolje podkovan, kakor fajmošter Jaka, ki je bil že davno vse pozabil, kar so ga v mladih letih učili v lemenatu. Ko je Rado pri takem
SSj^m^n^ai:^1
Vi,  študent, boste mene  učili?
Kar ste vi danes, to sem bil jaz   že
pred 30 leti.   Vi ste krava,   vi   ste
Na javnem trgu sta se sestala dva mladeniča in se začela    prere-
ko, da je odskakoval kakor žoga. Na srečo je prišel policaj in slabejši se je takoj k njemu zatekel.
— Ali ste videli kako me je brcal?
= Videl.
-Zakaj ga pa niste prijeli?
= Jaz sem mislil, da sta napravila nogometno igro.
*
*
%
51
4*
Trgovec Cibebčič stopi nepričakovano v svoje skladišče* in zaloti
™!a&pp„m^r-zaBSifagraM
Trgovec: Jaz te bom naučil mojo hčer poljubovati.
naučila.
*                * *
Na gledališko predstavo v Katoliškem domu je prišel čuk, oborožen z velikanskim dežnikom. Pri garderobi so ga vstavili.
Garderoberka: Prosim — marelo morate pustiti v garderobi.
Čuk: Tako? A nož tudi?
*              * *
Fajmošter Jaka je bil skregan z organistom Trsko in se je v neki družbi o njem izrekel Jako   žaljivo.
»bÄ srpri-
Velecenjeni gospod! Lump, falot in brezverec. Z odličnim spoštovanjem
Jakob Rokomavh, župnik.
*
#
*
52
Nekdo vpraša zrelo damo za njeno starost. Ta mu odgovori:
Ko sem se omožila, mi je bilo 17 let, mojemu možu pa 30 let. Sedaj ima moj mož dvakrat 30 let in, iz tega sledi, da imam jaz dvakrat 17 let,
to je 34 let.
*              *
Ravnatelv:     Dovolite     mi,
Profesor: Da— sem že vlo-
RavnatejJ: Gospod kolega, vi ste vendar   prirodoslovec   in   se
Profesor-Ne— ne — ne — ni mogoče! Vse kar je prav. Potrpel
znan    Bližal sem se mn z   naivecjo
str ^Mr
*
53
*
*
jemFafmošte::  Ali je vaš klobuk trd ali mehak?
FUaČi^luM:-hakPotem   ne   se-dim na vašem klobuku.
V kinematografu.
—  Koliko je vstopnine? = Dvajset vinarjev.
—   Tukaj   jih   imate   desett.. imam samo eno dobro oko.
Molitev lahkoživke: »O ti, ki si spočela brez greha, napravi, da bi jaz grešila,   ne da   bi
*
Dobrosrčen    gospod   naleti   na
-Poglejte, v to hišo pojdite, tam dobite dobro delo; tri klaftre drv je požagatti.. zaslužek bo do-
. — Hvala za    svarilo,   odgovori berač in izgine na nasprotno stran.
*
54
*
*
*
*
#
Uslužbenka v neki tovarni je iz-
Oprostite, da me ni. V soboto sem prišla svojemu možu v roke in vsled pogovora, ki sva ga imela, sem prisiljena, ostati nekaj dni v po-
*
Pri Smoletovih so imeli strica-duhovnika za gosta. Ko se je vsa rodovina vsedla   za mizo, je   stric-
^ÄÄifpSSÄ
je obrnil do očeta in vprašal:
»Ata, zakaj se pa ti nikoli s krožnikom ne pogovarjaš?«
Agent: Zavarujte se, gospod! Zavarujte se na 5000 K. Ce umrjete, dobi naša soproga kar 5000 K!
Gospod: Ne, ne,... se preveč bojim.
Agent: Bojite se — ja, česa pa?
Gospod: Veste, moja žena ima pasjo srečo. Če bi se jaz zavaroval — čez par mesecev bi gotovo imela tistih 5000 K. Pasjo srečo ima!
*
55
Mati: Ti, stari, Janez je pisal. Frajtar je postal in piše, da bi mu poslal kaj denarja.
Oče: Ja kaj pa dela ta fant z denarjem? Plačo ima, in lani sem mu poslal dve kronii..
*
Petošolec: Prosim gospo-^».«Ä  ve-
SSL SJÄTza tri bo1-
Igralka: Ne!
Igralec: Zdaj mu pravimo »slepič«, ker je vedno razdražen in ker noben človek ne ve,   čemu   ga
*
P ep če k: Mama, kaj je • huje, če padem z drevesa - da si nogo zlomim ali da si hlače strgam?
Mati: Pepček! Veš, daje huje, če si nogo zlomiš!
Pepček: No, potem pa le vesela bodi — jaz sem si samo hlače
56
*
Prva kuharica: Ti, ali greš v nedeljož v gledališče.   Dali   bodo
Drugakuharica: Ne grem,
*
—  Ti si bil na Laškem — ali si videl Vezuv, ko ogenj bljuje?
= Ne!
—  Ti, lahko ti je žal!
= Mm — ali si ti že videl mojo ženo, kadar ogenj bljuje? -Ne! = Ti — lahko si vesel!
Žena: Daj, daj, ostani nocoj doma in pazi na otroke.
Žeonža:^KeJdruS&.siužki-nja je šla na Brezje, jaz pa imam nocoj v našem klubu predavanje o materinskih dolžnostih.    .
Obtoženec:      Prosim,     naj
*
57
Gospa: Kaj hočete?
Potepuh: Onih pet kron, ki ste jih obljubili tistemu, ki vam vašega   ubeglega kanalčka nazaj pri-
neseGospa: A kar mi tu ponujate, to vendar ni kanalček, ampak ma-
P o t e p u h : To je že res, ampak ta maček ima vašega kanalčka v želodcu.
*
Občina Kravje selo je bila na evharističnem kongresu posebno številno zastopana, kajti udeležniki so se peljali na Dunaj   na občinske
^fSnS^e^K Ä1
ncga Cresa potne sTrolIe
2upan se je praskal za ušesi in
dolgo zdihoval, naposled pa rekel: Prav rad bi dal denar,   gospod
župnik, prav rad — ampak, kako naj
ga pa vknjižim?
Viš ga,    je vzkliknil fajmošter,
sur oar «s*?
pot v nebesa!-
* 58
*
*
—  Halo, tukaj   gospa  Mavrica - kdo tam?
= Tukaj frizer Brilantinovič.
—  Jaz bi se danes rada dala fri-zirati.
= Prosim, milostiva — ali mo-
fatoT^^di^otse1;011^
Kaplan: : kaj jte pa cce ltden. delali v Ljubljani?
Župnik: 20 vrčkov piva sem vsak dan spil.
Kaplan: To je bilo vse?
Župnik: Seveda — ker več ne prenesem.
—  Kaj pa begaš že ves dan iz hiše v hišo?
= Stanovanje iščem za svojega brata, pa more biti zraven kleti izvrsten vodnjak. In vodnjakov nimajo nikjer več.
—  Saj je vender vodovod upe-ljan v vse hiše.
= Da, ampak ta voda je predraga! Pomisli, moj brat kupčuje z vinom, moja svakinja pa z mlekom - kam bi pa prišla, če bi morala vodo posebe plačevati.
*
*
*
*
59
— Saj bi nič ne rekel, punica je čedna in rad bi jo vzel, ampak slišal sem — hm — da je bil njen oče 18 mesecev zaprt. Bog ve, če ima vsaj kaj denarja?    '
= Veš, da ga ima. Zastonj vendar ni bil 18 mesecev zaprt.
—  Tako sem nesrečen!  Devet hčera imam, pa noben snubec se ne
= Veš   kaj — napravi   katalog svojih hčera, kakor ga delajo urarfi
5aež3?,^ÄsepaÄa;SfflpO
*
—  Vi že zopet  nimate hlapca? = Ne! Pomislite, kaj mi je zadnji napravil.    Naročil sem   mu,   naj
naj kuharico- zbudi. A zlodej pijani
*
Mati: Micika, pojdi v spalnico pogledat, če ura še gre.
ma, ^eknae %%LL]L? JL
60
*
Pred porotnim   sodiščem.
Predsednik: Torej, obtoženec, povejte nam, kako se je začel
pret0.b toženec:   Tako-le je bilo,   gospod predsednik.   Pepe je bil
*
Tujec: Vaš gospod uradni predstojnik je znan, da se na minuto drži uradnih ur. Kaj pa dela ves čas?
Uradni sluga: Med nama povedano — očala briše.
Tujec: Kako, prosim?
Uradni sluga: Gospod predstojnik ima dvoje očal. Kadar je
Zdravnik:   Meni se zdi, da vi v krčmi   kar   brez prestanka pi-
Bolnik:    One — vmes   tuJi kadim in šnofam.
* 61
*
*
Jožek in Tonček sta do 5. leta spala v eni postelji. Mati ju je ločila
KÄSS!nna podlagi na-
Mati: Jožek, zakaj si Tončka prvi udaril?
J o ž e k: Ker mi ni prepustil moje polovice postelje.
Tonček: Saj sem mu jo pustil.
J o ž e k: Ni res. Rekel je, da ho-
Šlfaf pf„°S SÄTpÄ na obeh straneh od njega. Zato sem ga udaril in on spet mene.
—  Kako je neki to, da so vsi filozofi, kar jih je kdaj bilo, imeli grde
— To je pač čisto naravno. Kdor ima čedno ženo, temu še na misel ne pride, da bi s filozofiranjem čas tra-
*              *
*
č Župnik bere pri poroki novopo-
»Žena : mora    slediti možu povsod . . .«
dar, moj mož je postiljon!«
*              *
*
62
Žena: Sram te bodi! Snoči si rekel, da imaš nujno govoriti z mojim očetom in da ga greš obiskat - šel si pa v oštarijo.
Mož: Saj je bil tvoj oče v ošta-riji!
brivcu
nič,   da se sam briješ.   Hodi raje k nVMož: Kaj še -brivec je.drag,
ntnina   runi   mnncrn   znpsp.    m   len-
ma brijem.
Žena: A   kaj! Doma pa stoje otroci okrog tebe m gledajo, kako se
SaS^^ZmlÄrSS ti. Le houi k brivcu.
* - Kdo ste pa vi?
zdeli.
Prviliterat: Ah kaj - lju-
SrdtXlhplSobt:
avaDrugi li t er a t: Ljubezen in sovraštvo? Govori precizno in reci: Zakon.
63
*
*
*
#
—  Najjasnejši trenotek v tvojem
lÄ^iÄS" ti je Mir-
—  Kako —najjasnejši.   Kaj še! Čisto temno je bilo v sobi.
P e p č e k (zaročencu svoje sestre): Ja, in da veste: Ko ste snoči mamici čitali svoje pesmi — še dve uri pozneje se je jokala.
Ženin: Ali res? Tako je bila ginjena?
Pep ček: Ja, ginjena je bila; ves čas je jokala: Oh, pa takemu norcu naj dam svojo hčer?
*
Mati: Ali, Minka - to vendar ni za dekle, da se ves dan s svinčenimi vojaki igraš.
Minka: Ah, saj se ne igram z
vojaki, ampak samo z oficirji.
*              *
*
Tonček: Mama, povej no, ali mi bo ljubi Bog odpustil, da sem Pepčka tako pretepel, da mu je kri iz nosa tekla?
Matii: Če boš lepo prosil in goreče molil, ti bo Bog že odpustil.
Tonček: Oh, škoda da nisem tega prej vedel - da bi bil Pepčku še ene tri primazal.
64
*
Žer. :: Danes je 30 let kar sva se zaročila. Ali se še spominjaš, kako sem drhtela, bo si me zasnubil, in nisem našla besed . . .
Mož: Kaj se ne bom spominjal, saj je to bilo zadnjikrat, da nisi našla
*
Sodnik: Vi ste obtoženi, da ste branjevki Barbari Žakelj tri kokoši ukradli. Ali imate priče?
Obtoženec: Ne, če grem kokoši krast, ne kličem prič zraven.
Silno pobožen Zid, ki je smatral za največji greh, zaužiti svinjsko meso in poljubiti kristjansko dekle, je prišel* ves obupan k židovskemu faj-
Ah, duhovni oče, je stokal stari Žid, svetujte mi, kaj naj storim! Pomislite, kaj se je zgodilo! Ker mojega sina snoči dolgo ni bilo domu, sem ga šel iskat v krčmo. Ah in kaj sem videl - moj sin je jedel klobaso in je poljuboval natakarico!
Ali mar zahtevate, naj bi bil natakarico snedel in klobaso poljuboval? se je odrezal židovski fajmo-šter in je poslal starca domu s primerno besedo: šema!
* 65
*
*
5
—  Kaj je res — vaš mož   je   v.
blii7TlIfM ?
= Res je, oh res je! Revež si domišljuje, da je postal bicikelj?
—  To je čudno!   Kako si more ¦ domišljevati, da je postal bicikelj?
= Oh, kaj bi si ne! Devet otrok imava in vsi so zahtevali, da jim ku-
veÄnS0 ČUdU, da je re*
Žena: Le molči, le molči. Že davno vidim, da me več ne ljubiš.
Mož: No, če to vidiš, potem me pač tudi ti več ne ljubiš, zakaj prava ljubezen je slepa.
Gospodična: . . . Veseli me pa, da si niste preveč k srcu vzeli, da sem odklonila vašo snubitev.
šem^amre? s:svonTbv^Lltivü 50 K, da me ne boste vzeli in sem stavo dobil. . .
P e p č e k: Ti mama, ali se mora na lovu mnogo misliti?
Mati: Kaj pa to prašuješ?
Pepček: Zato, ker papana, kadar gre na zajca, drugi dan zmerom tako glava bol.
* 66
-  Ti, ali si že slišal,, kaj se je zgodilo oficijalu Hruški? Žena mu je-
— E? ! Ta vrag ima pa res zmerom srečo.
*               *
*
Oče obišče nenadoma svojega sina - visokošolca in ker ga ne dobi doma, poskusi od gospodinje izvedeti, kako sin živi.
Oče: Kaj ne, moj sin je nekoliko nesoliden? Pozno prihaja domov in še kaj razgraja . . .
Gospodinja; Ne, gospod, to pa ni res. Vaš sin pride redno ali ob pol 10. zvečer domu, ali pa ga sploh celo noč ni.
*              *
*
Prvi   študent: Ti se seliš?
Drugi študent: Da! Kdo pa bo stanoval tako daleč . . .
Prvi študent: Daleč — od šole?
Drugi   študent: Ne, od za-
*               *
*
Mati: Kaj pa jočeš?
P ep ček: Ata so me nabili.
PeapečZeak::ajZato, ker so močnejši, kakor jaz.
*
*
*
67
5*
—  Gospod adjunkt Zelenec je Jako skromen gospod.
= Kako to?
— Poglejte ga - lahko bi se zabaval s hčerko gospoda okrajnega glavarja, a kakor vidite, se je zadovoljil z natakarico. Res skromen go-
*              *
*
—  Ali že veš - Tončka se je dala fotografirati. Mislim, da jo je fotograf izvrstno pogodil.
= Zakaj pa to misliš?
—  Ker neče nikomur svojo fotografije pokazati.
*      ..     *
Poročnik (svoji bogati nevesti): Ah, draga Milka, čim sem se davi zbudil, sem moral   takoj   nate
Nevesta: Moral? Gotovo te je prebudil kak — upnik.
*
—  Zakaj si se pa izselil iz svo-
jega   oLculUVculJd. ?
= Gospodinja je postala tako radovedna, da je ni bilo več prena-
.- Kaj pa je hotela? =   Neprestano   je   vpraševala, kdaj ji bom najemščino plačal.
*
*
*
68
Občinski lump Joško se je po trimesečnem zaporu vrnil na svoj dom. Koj prvi dan ga je srečal župnik in ga očetovsko opominjal, da naj se že
po °2uapnik: Joško, vzemite si moje besede .k srcu in hodite v prihodnje po drugih potih, razumete, po
rugi ošto.: Ah, lepo jih prosim, kaj naj to pomaga, ko so pa na vseh potih žandarji.
Prvi postopač: Salamen-ska pravica, ki je nič ni . . .
Drugi postopač: Kaj ti pa je?
Prvi postopač: Vedno me na policiji zmerjajo, da nikoli nič ne delam. A tu beri kaj piše »Laibache-rica«: »Kadar človek zasope, se napne nad sto mišic.«   Ali  to ni dosti
* *
2ena: Sram te bodi, pohotnež,
Ae^aikoketiraš u s so-
Mož: E, moj bog — komaj sem jo malo pod hrbtom pogladil in ji vzel par poljubčkov, pa že praviš; da ž
* *
69
*
*
*
Odvetnik:. Kaj pa prav za prav mislite, gospod? Vi ste bili zaradi konkurza obtoženi in vsled mojega zagovora oproščeni. Ali nič ne mislite, da je treba moj.zagovor pla-
• Kri-dator: Gospod doktor — vaš sijajni zagovor in soglasna sodba visokega sodišča sta me popolnoma prepričala,   da mi ni treba   nobenih
*              *
*
—  V soboto si rekel, da svoji ženi ne boš nikoli dovolil, voziti se na biciklju.
= Res je in ji tudi tega ne bom nikoli dovolil.
— A jaz sem Jo ravno zdaj videl na biciklju.
= To je že mogoče — ona se pač vozi brez mojega dovoljenja.
*              *
*
—  Vaše hčere so pa res jako pridne. Zvečer kar tekmujejo, katera bo prej doma - moje pa klepetajo in
—  Na prav priprost način: tista, ki pride zadnja domu, mora drugo jutro obleke snažiti in zajtrek sku-
11 d L 1      .      .      .
*
70
—  Kaj se pa tako jezno držiš?
-  Kaj bi se ne.   Taka kriza na
hdoLTrnjlrt!UstoÄkiziÄosvee"
*              *
*
Vandrovec: Gospod — morda imate kako delo zame.
Gospod: Ne — ampak iiekaj Vam bom svetoval: Kupite si avtomobil, pa boste prišli daleč po svetu in boste imeli vedno čez glavo dela z njim.
* *
Anka: Poglej to klop! Kako sladke spomine vzbuja v meni. Na tej klopi sem lansko poletje sedela in poslušala goreče ljubezensko razodetje ... ah in ti poljubi.
Minka: Kdo te je pa poljubo-¦val?
Anka: Kdo? ... To sem pa res
pozabila.
*              *
*
—  Lej, kako veliko fotografijo imaš! Kdo je pa ta mama?
= Prva moč našega gledališča.
—  Ah? Ta je pa gotovo še izza njenih mladih let.
—  Beži no! Ko je bila ta mlada, še sploh niso znali fotografirati!
* 71
*
*
*
Pijan postopač je dobil od stare gospe krajcar, a se zanj ni zahvalil.
Stara gospa: No, vljudni pa vi ravno niste.
Postopač: No, ali mar hočete, naj Vam za dva ficka napravim ljubezensko razodetje?
*                * *
Zdravnik: Ljubi gospod, nikar se nič ne bojte — s to boleznijo postanete lahko osemdeset let stari?
Bolnik: Samo 80 let? Torej se mi je na slabše obrnilo, zakaj pred par tedni ste rekli, da s to boleznijo lahko postanem sto let star!
*                *
*
Odhajajoč na sejo damskega odbora, obstoji gospa Minka Hlebec na vratih svojega stanovanja in za-pove:
Torej, mož, pazi na otroke, da kaj ne store in vi, otroci, pazite  na
očeta, da ne uide v krčmo!
*                * *
Fajmošter Matevž: Ja — kaj sem slišal — ja — novo kuharico imaš - ja - kako pa - ja - kako si pa ž njo zadovoljen?
Fajmošter Jaka: Oh — prmejš - orka - ali sem notri padel. Baba je res tako pobožna, kakor se drži.
72
Prva dama: Vsak človek je več ali manj vdan vražam. Jaz na primer s m v mladih letih vedno pila mrzlo kavo, da bi bila lepa.
Druga dama: Kakor je videti, ti ni to nič pomagalo.
Oče: Verjemite, gospod kate-het, moj Joško je odlično  praktičen
K a t ehe t: Ne vem ... v šoli nič prav ne odgovarja . . .
Oče:   Qospod — vprašajte  ga
SASoiS:pa boste vid*
šest^oevhn;oS0ja,sajhodišele
Oče: Boste videli, gospod . . .
Joško, pojdi sem in odgovarjaj. Če-
mu7o!ka^Da jih češem.
Oče: Čemu imaš nos?
Joško: Da prste vanj vtikam.
Oče: Čemu imaš oči?
Joško: Da jih odpiram in zapiram.
Oče: Čemu imaš roke?
Joško: Da si lahko prste umivam.
Oče: Čemu imaš noge?
Joško: Da lahko hlače oblečeni.
Oče: In kaj boš postal, kadar boš velik?
73
*
*
Joško: Fajmošter. Oče: No, gospod katehet . . . ali moj fant ni praktičen talent?
*
Turist:   Prosim Vas, povejte
IMA stós»*t*
biti tudi samo tri kilometre.
Sin:   Ata, kaj je pa to samo-
Oče: Samogovor . . . mja . . . veš, ljubi fant.. . mja ... samogovor je vsak pogovor, ki ga ima mama z
*
Žena: Malo denarja bi potrebovala.
Mož: Dobro, dobro! Kako malo pa?
*
Lastnik potujoče menažerije je pozno ponoči prikolovratil hudo   pi-
Ježeš, kako sem se vstrašiil.. mislil sem, da me čaka moja žena.
*              *
*
74
Sodnik: V imenu .njegovega veličanstva . . . zaradi konjske tatvine ste obsojeni na tri leta v ječo . . .
Ali Obs ošj eknaje c^Äugega, kakor da se mi zdite zelo zapravljivi s časom drugih ljudi.
Pred .vojašnico je stal ves polk in gospod polkovnik je hodil od kom-panije do kompanije in je vojake iz-praševal, če imajo kake pritožbe. Med drugim se je ustavil tudi pred
Polkovnik:. Ali ste zadovoljni?
Pros tak: Da, gospod polkovnik!
Polkovnik: Ali je hrana dobra?
Pros tak:     Izvrstna,   gospod
polkpVonikkovnik: Ali dobite vedno dovolj hrane?
Pro s tak: Da, dovolj, gospod
Polkovnik: A kako pa to, da se vsi drugi vojaki zaradi hrane pritožujejo?
Pros taki    Javljam   pokorno,
*              *
*
75
Gospa A.: Ali si ti res odslovila svojo novo kuharico. Zakaj pa?
GospaB.: Oh, veš — odslovila sem jo, ker mi je. bilo neprijetno, da me je zasačila, ko sem jaz njen krasni klobuk pred zrcalom pomer-
jala.
*                     »
Fajmošter Jaka: Jej, jej, jej Katra . . . huda bo . . . dvanajst gospodov sem povabil . . . jej, jej, to
bo S/Ä, draga ...  A
MfafÄr Jaka: Ve, kaj, Katra ... še enega bom povabil, da jih bo trinajst. . ., pa bom koj začel govoriti, da bo eden umrl . . .
Katra: Ježeš . . . saj je res... pa bo vsem apetit pokvarjen.
Velikomesten otrok zagleda prvič živo kravo. Začuden obstoji, kajti poznal je krave samo po sjikah.
Mati: Ali poznaš to žival?
Otrok: To je klava.
Mati: In kaj ima na glavi:
Otrok: Dva roga.
V tem trenotku je krava zarhu-kala. ¦
Otrok:-Mama, na kteri rog je
pa klava zatlobila?
*                *
*
76
Prvi gost:  A slišite, gospod krčmar... ta juha je zasoljena. Krčmar:  Mrrr...^
ki CnSrr U.g alfte to :usÄ me°sT * Krčmar:  Mrrr... mrrr ... Tretii  gost:    Gospod   krčmar ... to vam pa lahko povem, da sem že marsikak golaž zavžil, ki je
bI1 bKr&mt?\Xn jezno ob mizo): Pa ne pri meni, permeij.. da ne pri meni.
Na javnem predavanju o Ame-
dal, da je tam mnogo več moških, kakor pa_žensk. Šaljivo ie dostavil:
KanadioÄ"Ztac moram il stitim damam le priporočati, da se
my?fprŠetraeonsepoS* t0Mi
Naštala ë neprSa t Ina TedS je pa predavateîi    Sudomušno   za-
kliClNrħ„T:.takozelose pa kanadskim samcem vendar ne mudi...«
77
*
*
*
*
*
*
Na Polževem brdu je bila birma in po birmi imenitna pojedina. Naenkrat je vstal fajmošter Jaka in za-
glit^KÄTroko,
Tehant: E, kaj pa misliš, Ja-
ka, ?J^Ll!fČ^Sl
^t^L%JŠ!'   d0kIer
sv,P^atesSit2Vi?A!
zemlji niegovoaÄvednoT^ezon!
Poslušaj jih, Peter, je rekel Bog oče. Letos je vino kislo in kako govore? »Oh, moj Bog, kako je to vi-
|^nič?,SaBn?m^eve?
SlSaVeš kaj, je rekel sv. Peter, stori, da bo prihodnje leto vino prav posebno dobro — bomo videli, kako bo potem.
Bog oče je storil, da je naslednje leto trta obrodila tako kapljo, kakor še nikoli in je poslal sv. Petra na zemljo poizvedet, kako   ljudje   zdaj
78
Sv. Peter je dolgo izostal in ko
L!? A™8 v nebesa je wl
No, Peter, je vprašal Bog oče, kaj pa pravijo ljudje letos, ko imajo tako kapljico kakor še nikoli.
Oh,- gospod, je zavzdihnil sv. Peter, ti pa res nimaš sreče; stori kar hočeš, ljudje ti ne bodo hvaležni.
Tako? Kaj pa govore?
Oh, poglej na zemljo, je    rekel
vmes: Hudiča je to dobra kapljica!
— Vi ste se oženili?   No, kako pakiV^:Sf?k0°aUko...Zdise
Št,tsemsSe0Š'e„knPitalno,,eum-
—Kako pa to?
='.Ker z ženo   nisem   dobil nič kapitala.
— Ali si videl Joška? Kaj se mu je pa   zgodilo — obraz   ima kar
rd-ZIIlcocirjcIl.
= Da! Bil je na Dunaju pri brivcu, kjer strežejo dekleta. Ravno ko ga je tako dekle brilo — so pa začele tri miši po sobi begati.
79
*
—  Jaz sem zoper žensko volilno pravico — iz narodno-gospodarskih '
raZ =°Kakoto?   .
—Samo pomislite, če bi se steple — in si druga drugi trgale klo-
—  Koliko tisočakov bi šlo v nič.
*                *
Na   svatbenem   obedu. Gospodična: Kaj pa se vedno smehljate? In tako srečen obraz delate, kakor da ste se vi danes po-
Qospod: Narobe! Srečen sem, da se jaz nisem poročil.
*                * *
—  Moj ženin se mi je snoči izpovedal in mi razodel vse skrivnosti
= Ah ... to je moralo biti jako interesantno . . . pikantno . . . ah . .,
— No, reči moram — jaz sem bila jako razočarana.
*
Meščan: Slišite, redar — zakaj pa ne primete tega človeka. Vsaj legitimirati bi se moral. Kaj niste slišali, da sem mu rekel, da je lump
Redar : Mislil sem, da imata političen pogovor.
*
80
—  Slišal sem, da vas je vaš šef letos poslal na deželo na dopust.
—  To ni resnično — samo uradne sobe je dal zeleno preslikati.
Žena: Pol ene je že ...,   t. no prihajaš in pijan, ves pijan

Fajmošter Jaka in organist Ši-men sta se že dober teden klatila po agitacijskih   potih in tako se je zgo-
•las-""«
Fajmošter: Šimen, Šimen — kako se vedeš! Ti res nisi za bolj-
Organist: Oh, gospod, saj tudi nič ne silim vanjo; jaz se večji del le njih držim.
= Res je — a jaz sem član društva za varstvo živali.
81
*
*
*
*
*
*
*
6
—  O, gospod revident! Kaj pa vi pri nas?
= Dopust imam — zaradi bolezni.
-  Koliko pa imate dopusta? = Toliko časa, da bom zdrav.
Kadar' bom zdrav, pa pojdem zaradi bolezni v pokoj.
*
Mati: Tonček, bodi priden in daj gospodični odgojiteljici poljub.
Tonček: Tega pa že ne!
Mati: Zakaj ne?
Tonček: Se bojim. Včeraj je dal papa gospodični poljub, pa ga je tako za uho udarila, da je bil ves rdeč.
Izdelovalec ženskega perila, go-
Čudovito lepa gospa Hrastovka je nekega dne rekla svojemu možu:
—  Daj mi 50 kron,   treba mi je kupiti nekaj hlač in srajc.
—  Pa jih ne kupi pri Jesenovcu — ta je drag, kar se da.
*              *
*
82
Zdravnik (na javnem predavanju): ... To zdravilo rabim že pet-
G 1as iz množice : Da mrliči ne znajo govoriti.
*     *      *
2ena: To ti pa povem..., če
sreča moža,    ki  ga ne  bom nikoli poznal.
- Kaj pravite, gospod doktor, je
zagovornik, ali šele kadar bom jaz pri kraju.      '
Obravnava je bila končana. Zagovornik je govoril in govoril. Ravno ko je bil zagovornik najbolj v ognju, je začel obtoženec strahovito jokati.
Tiho, je zašepetal zagovornik, nisem še pri koncu.
Oh gospod, je zašepetal obtoženec, mislim, da bo zame najbolje, če
*
*
83
6*
Žena: Sneg je zapadel         ta
teden bo pa predstava za balkanske ranjence... Na vsak način moram
Mož:    Ježeš    Ježeš...,    kake žrtve zahteva ta vojna!
Fajmošter:  Ali ste vi župnik—?
Mežnar: Ne! Fajmošter: No, če sem jaz
G o s t :    Danes    imate pri vas
to povedal?
Gost: Nihče - primerjal sem odtiske prstov na krožniku in na kozarcu, pa sem uganil, da imate novo
Katehet je v šoli razložil dečkom svetopisemsko sporočilo o ribjem lovu sv. Petra.
-  Tinček,' je vprašal katehet, kaj je Izveličar mislil, ko je sv. Petru rekel, da naj v naprej ljudi lovi?
—  Mislil je — da naj gre k žan-darjem.
84
*
— Slišal sem, da so zamorci misijonarja Urbana ubili in snedli. Kaj ga niste mogli rešiti?
= Ah — ne; ko smo mu prišli na pomoč, je bil že črtan z jedilnega
Gospa Hrastova je bila v blagoslovljenem stanu in je naročila temu primerno obleko. Krojačica ji je po-
Za eno: blagoslovljeno obleko ... šestdeset kron.
Sodni predstojnik: Torej, Joško Brajdič, jutri boste obešeni. Ali imate pred smrtjo še kako
žel]°óbsojenec:Nebirad  dabi
—  S posli je res križ! Pomisli, zadnjo nedeljo je moja hišna šla na ples — pa je vzela mojo plesno to-
—  O — to še ni najhuje! Moja hišna je vzela zadnjič na ples celo mojega moža.
85
*
s
*
Petletna Marica je bila od očeta ostro pokarana in se je nato strahovito razjokala. Ko ji je prvič zmanjkalo sape, je mati vzela robec, da bi ji otrla solze.
Le pusti, je rekla Marica, saj bom še naprej jokala.
*              * *
Mati (sosedi): Naša Ančka je res nadarjena. V vsako prodajalno jo
Ančka:   Veš, mama, danes ie
S ÄÄL 2S& TeTo ves"
dolg plačan.
*                *
*
tvoj sin pa zna.    Zdaj je,že zopet oglasil konkurz.
bi imel 50.000 kron dolga. *
Učenec: Prosim, • gospod profesor, kakšni so pa bili Ciklopi?
Profesor: Hm, to so bili ljudje, ki so imeli (pokaže na svoje čelo) tu oko, kjer drugi ljudje navad-
86
*
*
Gospodična pride k zlatarju in mu zaupno predloži zlat prstan.
Gospodična: Oprostite, da vas nadlegujem - rada bi vedela, če je ta prstan od pristnega zlata.
Zlatar: Brez skrbi, gospodična, to je pristno zlato; gospod, ki je ta prstan   kupil,   je še 60 kron zanj
Sluga: Prosim gospod doktor — med tem, ko ste bili vi v kavarni,
Zdravnik:    Kaj   ste mu pa rekli?
Ko je bilo škofu nekoč posebno dolgčas, je šel bolnike obiskat. V bolnici je naletel na mladega moža, ki je izgledal zdrav in krepak.
Tak zdrav gospod, pa v bolnici, se je začudil škof. Saj izgledate sijajno! Saj kar cvetite zdravja!
Prevzvišeni, je ponižno zavzdihnila usmiljenka, ta gospod izgleda tako dobro, ker je šele dva dni v bol-
87
*
*
*
V krčmi sedita dva meščarm če-stitljive   starosti in se menita o žen-
s aprvi   meščan:    Jaz sem v
nobeger^fmeščan: Jazpakle-
Prvi   meščan:    Vi   pretiravate.
-Kaj se pa tako kislo držiš?
= Oh, ko sem tako nesrečen.-Mlado ženo imam, pa je zmerom bolna. -
- O, prijatelj, jaz sem še vse bolj nesrečen. Staro ženo imam, pa je zmerom zdrava.
P r v a d a m a (govori s ceste k oknu): Veš, ljuba prijateljica, hotela sem te obiskati, a moje novo krilo je tako ozko, da ne morem po stopnicah. Pridi malo dol.
Druga dama (govori z okna): Oh ne morem — moj novi klobuk je tako širok, da ne morem iz hiše.
88
*
— Kaj se pa smeješ,   Pepček?
-Oh, teta, kaj se, ne bi smejal, kadar delaš toaleto. Ce se oblečeš, ni nič na tebi, kadar se slečeš, pa ni
tebe nič.
*                *
*
Prvi užitninski paznik: Ti poglej tega-le gospoda — meni se zdi, da ima zajca pod suknjo.
Drugi    užitninski    paz n i k : Beži, beži — to je vendar nedeljski lovec. Če bi ta zajca ustrelil, bi ga v triumfu nesel v mesto,   tako da bi vsa Ljubljana skup letela . . .
*
Kuharica Neža: Pravijo, da je tvoja gospa jako izobražena.
H i š i n a Urška: Oh, izobražena pa kar se da. Če me ozmerja, moram potem ves večer iskat po slovarju,   kaj mi je prav za prav rekla.
Prva stara devica: Za Boga, ljuba prijateljica — ti jočeš — kaj ti pa je?
Druga stara devica-: Oh . . . tako se bojim. Ženitovanjska agentura je prišla v konkurs ... jaz
fecali* '"S mTbodo štJh S L! ventar.
89
—  Pisalni stroj — ta je hudičeva
IZna= Kako to?
— Zato, ker vsi slišijo, če nič ne delaš.
Gospod: O, gospodična, angeli, jaz te ljubim ... Daj da pijem slast tvojih poljubov . . .
Gospodična: Stojte, gospod.    Tabo nadležni pa ne smete
LKSLLES
jo večerjat, uslišala sem vaše povabilo in šla z vami   ob 11. ponoči   na
povoda S   S? vam   bom šeS
*
Gospodična A.: Dandanes je že tako, da dobiš potom inserira-nja v časopisih še najlaglje moža ali
pa GoTpaodičnaB.: Oh, tudi to že ne pomaga. 2e desetkrat sem in-serirala; na »ženitno ponudbo« sploh nisem dobila nobenega pisma, na ponudbo . »duševno prijateljstvo« sem pač dobila eno pismo,   a to mi je pi-
Seli — moj p3.p3..
*
90
*
*
*
Gost: Dajte mi kurja jetra z gobicami.
Natakar: Oprotite gospod, kakor vidite, so na jedilnem listu kurja jetra že črtana ... jih ni več.
G o s t : Pri vas je pa vedno ravno to črtano, kar jaz najrajši jem. Mene sploh ne bo več sem.
Natakar': Prosim potrpite malo, jedilni list, na katerem kurja jetra še niso črtana,    vam koj pre-
*
Miroljuben izletnik je po nesreči zašel v krčmo, kjer je kmalu nastal med fanti pretep. Izletnik je bežal, a predno je prišel iz hiše; so mu prete-
MatKažj Ai0faigeonspvodk"črno, če nobenega spasa ne zastopi!
*
Ubog zakonski mož, ki mu je kruta usoda dala hudo ženo, je narekoval notarju svojo oporoko. Ko je vse pravično razdelil, je rekel:
Prosim, gospod notar, naj zapišejo še zadnjo mojo željo: Jaz hočem biti pokopan ob desnem zidu pokopališča, moja žena pa naj bo pokopana ob levem zidu.
91
—  Kaj ste pa tako zlovoljni, gospod kolega?
— Kaj bi ne bil: Domače sitnosti. Ali vas vaša žena nikoli ne razjezi?
= In otroci vam ne delajo nobe-
nih -Nikdar!
= Kako je to mogoče?
—  Prav lahko — jaz namreč nisem oženjen.
Mati: Ti porednež — dedek je tako bolan; ti pa tako razsajaš. Sedi k dedku in mu povej kaj prav veselega.
Pep ček (sede kraj postelje): Ti, dedek, ali bo pri tvojem pogrebu
Prvi dijak: Ta-le naš kolega ^z^lkl^letv^n^
Drug dijak: Iz česa pa to sklepaš?
Prvi dijak: No, ker pripoveduje vsem profesorjem, kake sorodnike da ima v naučnem ministrstvu.
* 92
*
Oče: Kaj, ti čitaš »Narod« namesto da bi delal svojo šolsko nalogo? Če naloga ne bo ob šestih gotova,- dobiš batine.
P ep ček: Oh, že spet en ultimatum!
Štefka: Kadar se umijem, pogledam vedno v zrcalo, da vidim, če je obraz popolnoma snažen. Ali ti tudi tako?
P e p č e k :   Ne, saj vidim to na
brisalki.
*                  *
Župnik:    Sramota! Kako ste
šnops piti?
Kmet:  Takrat gospod župnik,
Tonček: Ali pojdeš nocoj v kinematograf?
Pep ček: Ne, nocoj bom imel doma lepšo zabavo.
Tonček: Kaj pa bo?
P ep ček: Moj bratranec pride m tega zmerom tako nabijem, da vsa
*
93
Škofova rdeča brošura je kate-heta Kocinarja vzpodbodla in ga pripravila do spoznanja, da je treba večja dekleta samostanske šole sek-suvalno izobraziti. Lotil se je tega pri prvi priliki tako-le:    •
Ve ste že tako velike, da vam ni več treba v bajke verjeti. To je pa bajka, da prinese štorklja otroke ali da po Ljubljanici priplavajo. Vse otroke ustvari ljubi Bog in sicer ob krepkem sodelovanju staršev.
Prijatelj A je dražil in begal svojega prijatelja B kolikor je mogel.
B: Beži no, beži, kaj se boš delal z mene norca!
A: O jej, koliko norcev se pa da napraviti iz tebe?
B (v naglici): Več že, kakor iz tebe!
Fajmošter Jaka se je zavaroval na slučaj doživetja in smrti. Pri zdravniški preiskavi se je razvil sledeči pogovor:
Zdravnik: Za kako boleznijo je pa umrl vaš oče?
Fajmošte:: Natačno se ne spominjam, vem pa, da ni bilo  nič
*
*
*
*
*
94
—  Kakšen razloček je med giljotino in ljubeznijo?
= Nobenega — obe pripravita
človeka ob pamet.
*              *
*
Sodnik: To je brezprimerna surovost. S polno steklenico vina ste
vseliehÄ
^otÄc: Vino ie bilo tako lahko, da ga ni upoštevati.
— Kaj pa jočeš fantiček?
= Kaj ne bi jokal. Oče pravijo mami zmerom stara mačka, mati pa pravijo očetu stara kamela.
—  Zaradi tega pa vendar ni tebi treba jokati.
= Kaj ne bi jokal! Če so mama mačka, oče pa kamela, kaj sem pa potem jaz?
—  Povej vendar, kako si naredila, da tvoj mož ni nič zabavljal, ko se ti je pečenka osmodila?
— Čim sem videla, da je pečenka osmojena, sem rekla svojemu možu, naj malo nanjo pazi, ker imam še nujen opravek. Ko sem se vrnila, sem pa moža oštela, da ni bil pazljiv.
95
-  Ne zamerite, prijatelj, da vas nekaj vprašam. Za svoji hčeri, ki se učita peti, plačujete kar po štiri krone od ure? Ali ima to učenje kak uspeh?
= Mislim da! Glejte, sosedovo hišo so lani cenili na 70.000 kron — letos sem jo pa jaz dobil za 50.000 kron. Ali ni to lep uspeh?
*
Ž e n a: Oh — ta pogreb — kra-
Z e n a: In pevsko društvo »Sraka« je pelo - oh, krasno ...Koj jutri pristopi temu društvu, da bo tudi pri
*              *
Vi ljubite mojo Vero?
—  Da, ljubim jo in snubim jo! Prosim, dajte mi jo! Za doto ne vprašam mnogo, samo manj, kakor
—  Zdaj sem uganil, kaj bom začel. Z novim letom otvorim pisarno za ženitovanjska posredovanja.
= Ali imaš pa tudi dovolj kapitala za tako stvar?
—   Seveda — šest neomoženih hčera.
9&
*
*
*
Več sto turških vojakov je pred Črnogorci zbežalo na avstrijska tla, kjer so jih prijeli in   jihš   odpeljali   v
Är^S^dTdr^^
Eden oficirjev: Kako se vam pa kaj dopade pri nas?
Turek: Izvrstno - zdi se nam, kakor da bi bili doma.
*              *
*
— A psa ste kupili — za stražo? No, kako ga boste pa'klicali?
—  Nikar! Tega se dandanes nihče več ne boji.
*                *
*
-  O,   gospod   profesor,   vi   ste
—  Ah, raca na vodi — zato se mi je ves čas zdelo, da sem nekaj do-
Drugi gost:  Saj s'em si koj
*
97
*
7
Nevesta: Ali mi boš vedno zvest?
Ženin: Kaj sem mar prorok, da bi to vedel?
Pozno ponoči sloni ob uličnem vogalu rnož in .gleda v temo, od druge strani pa se priguga   moška   po-
—  Ha - kaj ti tukaj prijatelj? Kaj pa čakaš?
-    Čakam, da bo Balkanska zveza sklenila mir s Turčijo.
go o^iÄfo^Ä?;
to zanima?
Hči: Videti hočem, če si ti mene pravilno vzgojila.
Tat. je bil obsojen na osem mesecev težke ječe.
Sodnik (obtožencu): No, sedaj ste slišali, kaka kazen vam je prisojena; ali jo sprejmeteali se bo-
Obsojenec: Ne, gospod sodnik — pritožil se bom potlej, če bo
98
*
*
*
*
*
Pobalinček stopi kar najbližje k blagajnični lopi cirkusa.
Blagajničarka:  Želite mladi gospodič vstopnico?
Pobalinček: kO ne^ ^
krni.
*
Gospodična Julka se je sprehajala po livadah in trgala rožice. Na-
črneeÄnaV ^TstoječtmeUe občudoval gospodično Ju ko in njena preveda ust, Gospodična Julka
ga je^S;Pr'so te jagode užitne?
- O seve, je hitel kmet zatrjevati, naj jih le jedo - njim bodo dobro storile — te jagode namreč usta
*
*
—  Davi sta se dva konja splaši-la. Kakor nora sta divjala ... jaz pa
-  Prava reč; snoči je dirjal fija-ker po ulici — jaz sem samo prst vzdignil, pa se je ustavil.
99
7*
siti.
¦= Nič se ne boj, hčerkica, to mora biti. Ljubi Bog hoče tako.
— Oh, če"bi Bog tako hotel, bi mi 6il pa sam ušesa prevrtal.
V malem mestecu so dobili k okrajnemu glavarstvu novega komisarja, nemškega barončka, ki se je odlikoval po urnebesni domišljavosti in neumnosti.
Prvi dan so se mu domači ime-nitniki v gostilni predstavljali. Lekarnar je to storil z besedami: »Do-
Äi?rkomisar...jazsem
Ogorčen je dejal nemški baron-ček:    »Dovolite, jaz nisem komisar,
Katehet je bil v nunski šoli razložil učenkam reformacijo, seveda po svoje, ter potem poklical dvanajstletno Miciko in jo vprašal: Kaj je reformacija.
Reformacija, ja reformacija -to je če ženska ne nosi moderca.
*
100
Sodnik: Vi torej priznate, da ste Jožeta Korena s steklenico po glavi udarili?
Obtoženec : Da, a zakaj me
je   UX aZ'll.
.Sodnik:   Zakaj   ga pa niste n»SVrr^n-e^ stsent B Sal%ehm°ramsTek1el;icokOPaŠe,,i
Sinko: Ata, kaj pa je to: ofenziva in defenziva?
Oče: Vidiš, sinko, - hm -kako bi ti to najbolje razložil - no,
Ä ti ro^iv-r oprema-
Policijski komisar: Torej vi ste dali svoji ženi v unijonski
^Te'ttvanec^a!
Policijski ko.misar :  Zakaj pa?
A r e t o v a n e c : Ker je unijon-
Ä osle*r čna. Ena kl0,l,,a
*
101
*
*
*
*
*
*
Začetkoma šolskega leta je učiteljica v prvem razredu izpraševala deklice o njih razmerah in tudi vprašala, če zna katera peti.
—  Jaz, se je oglasila šestletna deklica.
—  No, katero pesem pa znaš?
—  Na peci je pula, na puli pu-lan, na postlji . . .
J a k a :    Mejš — kako se mi to dobro zdi — časopisi že spet o meni
piš6]Joža: Kaj pa pravijo?
J a k a : Da je v Šiški 4000 prebivalcev. Eden teh sem jaz.
Stara devica: Ti moški so sami hudiči . . .
. Prijateljica: Kaj pa se ti je zgodilo? Saj sta si z enim dopisovala . . .
Stara devica: Da! Na mo-
sîljnom Ü™ nomine! jfpfišelffe je vprašal ...   če mu šipseljna   pro-
102
*
Gospod Joško Hrastolomec je navdušen turist. V najhujši zimi hodi na gore. Tudi v nedeljo zjutraj se je odpravil in pri slovesu    rekel   svoji
:»Torej, srček, če pojde vse v redu, bom ob osmih doma, če se zamudim, bom ob devetih, če me pa do pol desetih ne bo, sem se ubil.«
Ob devetih je sedla gospa Hra-stolomka za mizo in povečerjala —
Ób pol desetih je legla v posteljo in čitala roman - sama.
Ob desetih je upihnila luč in za-zevala ter kmalu zaspala z vzdihlja-
:»Revež se je gotovo ubil.«
*
— Ti, Reza, kaj je res tvoj ženin ušel . , .?
= Ga bom že nazaj dobila, saj ga išče policija s tiralnico.
V zapore so pripeljali starega lumpa, ki je večji del svojega življenja prebil v ječi.
Jetnišniča:: Kaj si že spet tu, Matevž — pa za Božič.
Lump:    Ravno    v    božičnem
s^Äe tam,kjer je človek
* 103
— Moja nova plesna obleka velja 700 kron.
= Kako jih boš pa plačala?
-Saj ravno o tem premišljujem:   pali naj riskiram vihar, pustim
Gospa Meri Cebularjeva je svo-
ÄtÄÄspodobno vedenje
Pri sprehodu se je zgodilo, da se je Madlem izpodrsnilo in je padla. V bližini stoječa gospa je otroku pomagala na noge in nežno vprašala: »Kam si se pa udarila?« »Vis-a-vis od trebuha,« je zastokala Madlena.
— Kaj, voaš soprog je bolan? naist nas bo - bom pa   iaz za dva
*
104
—  Ali so pa ti podplati tudi res dobri in trpežni.
= To so najboljši amerikanski podplati r- garantiramo vam, da bodo eno celo leto držali.
—  Ampak zgornje usnje se mi ne zdi posebno . . .
=    Lepo vas prosim,   teh   par
» M, ddS!,ortaa-bo
-  Hišo sem kupil — na severu od nje je strojarna, na jugu plinarna, na vzhodu delajo jesih, na zapadu pa
.= Lepo soseščino imaš.
—  No, eno vedno lahko natančno povem:    od    katere   strani' piha
Predavateljo    Eno je sta-
noma dognano.
Po s 1 u š a 1 1 e c :otem je eoja žena   biondinka,   pa   si   lase   črno
105
Zgodovina gaskognske rodovine Galard se začenja tako-le:
Galard I. je bil oče Galarda IL čigar sin Galard III. je rodil Galarda IV. Potem je Bog ustvaril svet.«
Učitelj (samec): Gdč. kolegi-
Ste jo dobili mogoče vi?«
Učitelj: »Tudi ne. Baš premišljujem, kako bi maščeval to drzno
"učiteljica:    »Vi    se    prav lahko maščujete. Ko bi se jaz .mogla
Učitelj : »Moja častna beseda, da storim vse, samo svetujte mi
Učiteljica: »Vzemite me za ženo in dobite 25 % doklado kot oženjenec in to brez   vsakega   pre-
*
Gospa: Poglej, to so majoli-ke . . . po 200 let so stare . . . pazi nanje .. . veš, 200 let so stare.
Nova h i šina : Nič se ne bojte, gospa, saj ne bom nikomur povedala, da so tako stare; saj izgledajo, kakor bi bile nove.
* 106
Gospa: Torej, Johana, kaj je rekel živinozdravnik, ko je našega psička preiskal?
H i š i n a : Rekel je, da je pes nervozen in da milostiva ne smete več peti in na klavir igrati, če hočete, da ozdravi.
*
—  Kam pa jutri zvečer?
ŽfaVoMrišnjem? = Tudi ne vem.   Za petek zvečer sem pa povabljen ...
—  Vidiš in ravno za petek, sem te hotel tudi jaz povabiti.
#                        #
Narednik: Poglej, Janez, če bi zdaj nastala vojska in ti bi bil zadet in bi ležal na bojnem polju. Krog tebe bi se Dodiii sovražniki, ti bi pa imel še puško in pet strelov. Kaj bi
gospod regimentsarcat? R e k r u t : Ne vem. Narednik:b    Osel!   Sovražni-
Rekrut: Nak! Raje bi se bra-t pTrSovraŠ.,'tsarC,a ta &kal,
107
Učitelj Ciril: Veš kaj, kolega, odkar so se učiteljstvu razdelile draginjske doklade, katerih seve-
pa? Radoveden sera!
Zakaj pa tako?
Učitelj Ciril: Zato, ker jim je naš deželni   odbor kot stran-
Učitelj Metod: Potem so pa tudi oni naši  tovariši in tovariši-
10Ä^'iLir»lH,:Befl,,O!M
P e p č e k : Mama, mama — pri hišini leži tuj gospod v postelji.
iVL d. t i   :   INi   niUgULC!
P ep ček: Pa pojdi gledat.
Ko pridetad mati in Pepček do vrat se Pepček ustavi.
Pepček: E - 1. april - pri hišini ne leži noben tuj gospod, am-
108
*
*
*
*
*
*
O o s p a : Slišite, Minka, zdaj pa
imeti.
*                 *
*
Učitelj: Kje si pa bil tako dolgo? Skoro 3U ure si zamudil.
Učenec: Prosim, ata so me doma rabili.
Učitelja    Kaj ni mogel    kdo
Učitelj:    Čemu so te pa ata
aiučenec:    Da so me s štabr-lom nabili.
*        *     *
Q o s t : Slišite — to je pa že od sile _ v prikuhi   sem   našel košček
srečoKrdams"io"tkinmaIli^KS
bi se vam bilo lahko zgodilo, če bi je
bili snedli.
*                 *
*
109
Slomškar : »Dobil sem 25% doklado, sedaj te pa dušica, precej lahko poročim.«
Slomškarica:   »Ne bo nič,
EdS^mfÄ^%do-
Slomškar:   »Takoj tečem k
poslancu Jakliču   in mu rečem,   da
vsi   klerikalni   samci   prestopimo v
* *
Nagrobni napis.
Da mene krije ta rani griček, So babe krive in dobri cviček.
G o s t : Kako pa to, da je danes že tretji dan na jedilnem   listu zajec.
N a t a k a r i c a : Ker je ta zajec kanalčka snedel.
je toJdaTem^o^oMČi raTpoložen za komponiranje.
Lib retist: To je vendar stara   stvar,   da   se   ponoči   najlaglje
110
*
*
Nesrečnega izletnika je dohitel dež. Bežal je po blatni cesti in se rešil v kmečko krčmo. Ves blaten in premočen je čepel pri peči in se krep-čal z godljo   edino stvarjo, s katero
so TrÄa^Täroko postavila sredi   sobe,   gledala   deževanje   in
— Pa mora res sitno biti... človek gre na izlet ... pa pride taka
Res,.je  zavzdihnil  izletnik,  ali o sami izkuhali?
ste jo
Gostinčar: No, Vi zopet v celem zasedanju državnega zbora niste ust odprli.
Pogačnik: Ravno tolikrat, kakor Vi.
Gostinčar: To ni res!
P o g a č n i k. Res je, kadar ste Vi govorili, sem jaz zeval.
*.             *
kakor medved
Gospa  Zofka:   Tisto ne -
ÄSaf"? .akorda iM
nja ni bilo sliša.i.
*
*
*
sü
*
lil
V časopisih je bilo pod rubriko »izgubljeno in najdeno« citati: Dne 25. t. m. je bil izgubljen na potu od Goršeta k Figovcu, k Zeksarju, k Slonu, k Fiali, k Mraku, k Zupanu, iv F nirjcu, k. Vw-iriivuictu, k i cijrnusiru, k Belemu volku, k Roži, k Zlatorogu in v iNdrodno kavarno brnjantn^ pr-stan . . .; pošteni najditelj naj ga odda pod naslovom »sveta vojska« . . .
Župnik Matjok je imel svoj melanholični dan  in je v izobraževal-
s^tpS?enbridkotoŽU,kakoje je k^^aÄzupX^S
L S^S^lÄosä^:
go, pa dandanes jo zdravniki kar za-duše; časih je posjal lakoto, dandanes pa pripeljejo žito iz Amerike  in
?očoVpaddanda2es°Te; žTvLk bajstar zavaVova^zoper Lčo in zoper ogenf "mTt Sin iZbena 0kPazengveenc3;
l°čim^ajZS^dTka^u^fai-
"T/ neuUoftjo,   gospod' fajmo-
šter,« je zaklical učitelj in je 14 dni
pozneje dobil   25%  draginjsko   do-
*
*
*
112
Trgovec, ki je bil vedno slabo oblečen, se je ravno razgovarjal z nekim potnikom, ko je prišla v prodajalno jako elegantno oblečena trgovčeva hči. Po kratkem pomenku z očetom je zopet odšla.
A slišite, gospod, je rekel potnik
kor njen oče.
Ja, ja, je odgovoril trgovec, a ona se tudi oblači po modnem žur-nalu, jaz pa po glavni knjigi. «                  *
Fajmošter Urban je bil  svojega
prisegel, da se bo za to maščeval in porabil je prvo priliko. Pri tehantu je bila pojedina. Ko so bili gostje do dobra siti, so začeli piti, pušiti in se pomenkovati. Končno se je zasukal
Meni se je siioči nekaj prav posebnega sanjalo, se je sladko oglasil Uriva ne vem, če bi smel povedati; sanjalo se mi je o dragem tovarišu.
Kar povej, kar povej, so se oglašali gospodje in tudi Urban je zakri-
No, naj pa bo, je dejal Urh. Sanjalo se mi je, da sem umrl in da sem
113                      8
angelj, ki me je prav prijazno sprejel. Ta lestev pelje v nebesa, je rekel angelj in mi je dal velik kos krede. Plezaj po tej lestvi. 2000 klafter je visoka. Med potoma misli na svoje grehe in čim se katerega spomniš, pa naredi s kredo na lestev črto. Če ne boš vseh grehov zapisal, pa te ne bodo pustili v nebesa. Jaz sem začel plezati. Spomnil sem se le enega samega greha in zato sem prišel hitro naprej. Preplezal sem že kakih 1500 klafter, kar pride po lestvi od zgoraj dol — kdo misliti? — moj ljubi tovariš in sosed Urban. Ah, Urban, sem zaklical, ja kam pa greš. In veste kaj mi je rekel: »Tretjič grem že k an-gelju po kredo.«
Gospodična Olga se je kar naj-skrbneje oblekla in je zmagujoče stopila v salon, kjer je sedel gospod Pavel, ki ga je hotela očarati. A kako se je začudila, videč svojo sestrico Matildo, ki je sedela gospodu Pavlu na kolenih . . .
z »«SALT SS
jaz sem bila prva na tem kolenu in se ne bom vedno tebi umikala.
114
—  Mama,   ali me boš nocoj zopet kopala?
= Da, srček!
—  Ali — saj sem bila ves teden pridna.
Vele tržec: Firma Meden & Figar ne bo ničesar več pri nas na-
S?reAkyamjetoMetasamfe-
Potnik: Rekel tega pač ni, a razumeti mi je to dal.
V e l e t r ž e c: Na kakšen način Vam je dal to razumeti?
Potnik: Čim me je zagledal, je poklical svojega kompanjona Fi-
^ V eie tržeč: In potem?
stop^n^niir016"1   sta   me   P°
spal^^m^lulAov?:
^a^däg°SP^rS^Ä
da!iâ°oD"p rS1'izvrstno spričevalo Vam bom dala, da takega še nobena kuharica na svetu   m   dobila.
ÄÄ&jeMmeč raoja
115                          8*
F a j m o š t er M a t e v ž : Ti —
Ek-aifsf^sülaf-ri-nifte: hant, hk - je postal paralitik.
Fajmošter Jaka: Hk — hk — hk — ali je to — hk — še več kakor — hk — konsistorijalni — hk
— svetnik?
*                 *
*
-  Vam je stric umrl? Moje so-žalje! Bil je menda že jako star?
= 82 let.
-  Lepa starost. Ali je bil v teh letih tudi duševno zdrav?
¦      = To bomo šele spoznali, ko bo njegov testament odprt.
*              * *
Sodnik: Torej, obtoženec, vi priznate, da ste policaja udarili z dežnikom. Ali ste to storili v afektu?
Obtoženec: Ne, gospod sodnik, v oštariji.
Strašno mora biti, je zavzdihnila
da je izgubila glas.
Da, to mora biti strašno, Je od-
da je izgubila glas.
*                *
*
116
*
*
*
Voda je utrdila gospodu svetniku zdravje in od takrat zahteva  da
llfel^oJatl'kt^envSt'buSno-
STËduiC
Micka, je rekel, ali ne veste, da bi Vas   papa rad   gledal,   kadar se
kopljete?
*                 * *
Prva umetnica: No, veš, vsega pa tudi ni treba verjeti, kar o koleginjah slabega govore .. .
Druga umetnica: No, samo da se lahko naprej pove.
*                 *
Lahkoživ gospod najboljših let je imel dve hčerki v starosti 14 in 16 let. Nekega dne je izvedel, da. je imela mlajša hčerka ljubezenski se-
.*.«L&»ki "ga
Oh, papa, je odgovorila  ošteta
.117
Mož:-Da, da... če  se   spomnim, me še danes zazebe ...
Mož: Zdravnik je rekel, da moram vsak dan eno uro drva cepiti.
Žena: No, ali boš to delal?
Mož: Da — jutri bom kupil poseben gozd.
Gospod nadporočnik se je s svojo mlado soprogo povrnil z ženito-vanjskega potovanja. Našel je svoje novo stanovanje v najlepšem redu in je pohvalil »burša«, ki mu je bil zdaj dodeljen.
»Jutri zjutraj me zbudi ob šestih,« je zvečer naročil »buršu«.
Naslednje jutro je »burš« najprej
začelQ*S\Xro:č,,ik - šest je ura.«
Nadporočnik se ni prebudil, pač
SvlVeÄrf h JAS tisnil nazaj na posteljo, rekoč:
118
«
*
*
Mati: Ti nesrečna, zavržena ženska — kdo je tisti, ki te je zapeljal, kako se piše?
Hči: Ne — ne — vem — sem videla samo njegov — monogram.
-  Ah, fantič moj, - tako hudo mi je - žrtvovala sem ti svoje dobro
—  Nič se   ne   žalosti — vsaka kupčija je združena s stroški.
Dva krščena Žida sta se nekaj sprla in drug drugega prav nekrščan-
— Ti lump, grdi, ti si sin tistega Judeža, ki je našega Izveličarja za trideset srebrnikov prodal.
-Kar molči! Ce bi bil tvoj praoče v Jeruzalemu vedel za tisto kupčijo, bi bil Izveličarja še za dvajset
—  Moj sin — o, moj sin, ta bo nekaj izrednega, nekaj prav poseb-nt/ga ... *
= Kako pa to veste?
-Pomislite! Rojen je 12. 12. 12 ob 12. in 12 min. — to vendar ne more postati človek, kakršnih je na tu-
119
*
#
*
-  Kako pa, draga prijateljica, vaša hči? Ali je srečna v zakonu?
— Srečna! Njen mož se pričo nje
Pestunja: Moj novi častilec je posojilnični uradnik.
Kuharica: Tega ti žene verjamem;  posojilnični uradniki so no-
6   Pestunja: Moj je tudi nobel; koj prvi večer sem mu morala poso-
tudi jaz nekaterim pristopiti?
Mož: Čemu pa to?
Žena:  Da bi bila sem in tam kak večer v tvoji družbi.
Qospa:    To vam pa koj   po-
OA^Mir4 -v
Služkinja: Nič se ne boite,
*
120
Lastnik menažerjje: Vi bi radi stopili pri meni v službo. Ali ste vajeni živali?
Hlapec: Kar sem živ, sem takorekoč vedno pri konjih.
Lastnik menažerjje: To je že nekaj, a ne dovolj. Glavna stvar pri meni je prisotnost duha. Če bi na pr. tiger uskočil.iz kletke — kake ko-
r%bla^encTaQoIpod   -   prav dolge.
— Kaj pa rečeš svoji ženi, če prideš pozno ponoči domov?
= Jaz rečem samo »dober večer«, vse drugo pove   potem   moja
Župnik Jaka pride k bolnemu in
ÄÄ Ä S
Naza,dcTIIerera„VeprëvPSeni!tridete
v pekel.«
Bolnik pa se mu prijazno nasmeje in odgovoru:
»Jaz sploh ne morem priti v pekel, ker tam je jok in stok in škripanje z zobmi, jaz pa nimam zob in ne morem ž njimi škripati.«
121
—  Ali je res —   profesor   dvo-pičnik se je razročil?
—  Kaj! je pa vzrok.
= Naročil je šopek,   da bi   ga svoji nevesti poslal... a ga je poza-
no staro Skatl]Jf naJSomfTo psit
Igralec: Strašni časi... denarja nič... draginja taka... v soboto mi bodo na licitanti prodali vse pohištvo...
Blagajnik: Bodite veselli.. boste vsaj spet enkrat videli, kaj je
Žena: No, sitnež sitni,    danes vendar ne   boš rekel,   da   je juha
Mož: Ni ravno slaba, ali nekatere žlice tudi niso bile dobre.
Profeso:: Janez Koštrun — ali ste vi svojo nalogo res sami spisali:
Dijak: Da, gospod profesor, samo pri umoru Julija Cesarja mi je
*
122
*
—  No, srečni oženjenec — zdaî si brez dolgov. A povej; ko si z doto
ssptói dolgove -ali ti je
-  Da! Žena mi je ostala.
Lakaj Joško je napravil na gospoda grofa pismeno prošnjo, naj mu
^QospoVgroî^e zapisal na prošnjo: »Dovoljujem brke nositi, a sama
vanlp^^^^S:
ge apr6iča: Tu!
Sodnik: Torej vi ste Natan Bauhgedanke. Vaš poklic?
spodčnTA?
Priča: Katoliške.
Sodnik: Tako - katoliške? Koliko ste stari?
Priča: Ne vem.
Sodnik: To morate vendar vedeti — sicer pa imate krstni list.
Priča: Da, gospod sodnik, krstni list imam - a če bi po njem računal, bi bil šele šest tednov star.
*
123
*
*
—  Gospod pristav, kako sodite
— Mislim, da je bolje, če so dol-
*
kateSn ÄÄJ^Ä^
zaSne^^h^nSivfsS izvSenci proglasili zaTombe.
Med porotniki, je bil tudi zelo nehraber gospod, ki je nekaj časa nemirno gledal bombe in se potem oglasil za besedo.
IIm'Sg^.? se zna,a
Ah, kaj, je zarenčal prezident, saj imamo nadomestne porotnike.
Gospa A. (ki je vatirana in šminkana ter ima na glavi polno tu-iih las, v ustih pa umetne zobe): O, vinceste.     moj mož      da... Jo
jetlkos7aat|^.nTraak^Panavas se to ne pozna.
124
- Na snočnem'balu sem pa imel srečo — tri krone je čistega nesel.
—  Najprej   sem se utihotapil v dvorano, ne da bi vstopnino plačal —
SKSSSSS
*              *
*
Natakarica. No, poglejte, v
SmSo^oSov-VtaSme lahk™ SiubSaü koHkor bi hoteli
Qost: Jej, jej, gospodična Min-ka . . . taka priložnost in ravno zdaj imam smodko v ustih.
Gospodična: Srce me vleče h gledališču. Pravo vnemo imam za umetnost in nad vse rada bi se ji posvetila. Zato pa Vas prosim, svetujte mi, gospod režiser, kaj mi je storiti. Posebno rada bi postala mladostna ljubimka. Kaj mi je treba, da to
'^etiser:    Par starih   ljubim-cev.
125
*
*
— Ti si pa silno lahkomiseln. Od
živel!
-  E, kaj - po takem plesu sem tako cel teden bolan in kar takrat rabim, dobim  tako  od  bolniške   bla-
N e ž k a: Kaj — ali je res — tvoj ženin te je zapustil?
M ink a: To je nesramnost! On me je çps ven vrgel in rekel, naj ga pustim v miru, a zapustila sem jaz njega, ne on mene.
Plesalec: Ljubica, dušica. . . dobro delava ... še 30 K imam . . .
P1esalka: Kaj — in človek s 30 kronami prisega večno ljubezen?
Bolniku so merili toploto in mu
to zusmiljen k a:  O jej- celo uro že držite   termometer   pod   pa-
ß'olnik: O, nič ne.dene, samo če pomaga.
126
*
Gospod: Vi, trdosrčna gospodična — sem poglejte — vi ste krivi, da sem lase izgubil'...
Gospodična: Prava reč — drugi so še glavo izgubili.
Gospodična: Vaša snubitev je zame zelo laskava - res, zelo me časti — toda, jaz sem že zaročena... ravno snoči sem svojemu izvoljencu obljubila večno zvestobo ...
Gospod: No, toliko časa pa že počakam.
M a t i: Vi ste snoči na plesu mo-
sem bil pijan.
Mati: To so sploh vsi zaljubljeni ... s tem pa se ne boste   zrna-
*              *
*
P a c i j e n t:    Sam ne vem, kaj
mi je.....a zmerom sem žalosten in
slabe volje...   '
Zdravnik: Oženite se. Neka t e r i m to pomaga.
Pacijent-.Sajsemoženjen!
Zdravnik: Pa se ločite-to je še v s a k e g a v dobro voljo spravilo.
127
Žen:: Ah, ljubi mož — ti ne veš, kako mi je hudo, da si tako bolan — če bi ti umrl — jaz bi ti kmalu
Mo.ž: Parni vsaj zadnjih trenutkov življenja ne zagrenjuj s ta-
Na sodnijskem hodniku se srečata dva stara znanca.
—  Oh — skoro bi te ne bil spoznal; ti si menda vsak dan mlajši.
—  Menda že, saj so me sem poklicali, da bi mi postavili jeroba.
- Moja žena ima to  čudno na-
vs^ÄÄda vas IIusti
—  Odkar so na maskeradah prepovedali konfeti metati, pa moj mož nikamor več ne gre.
= E? Kaj je mar tako rad konfeti metal?
—  Tisto ne, a zdaj ne more več
*
128
*
Joža: Veš kaj, bratranec, zdaj, ko odhajaš in se toliko časa ne bova videla,  bi pač lahko    odrinil   nekaj
Jaka: Ne morem; kar ne porabim, dam vse svoji'materi.
Joža: Pa ravno danes je rekla tvoja mati, da ji nikdar nič ne daš.
Jaka: No, če še svoji materi nič ne dam, kako moreš  misliti,   da
*
Mož: Ljuba žena -da ti napravim malo veselje, sem   ti   kupil
&-. xsrloteri-
njim?
Stric: Že zopet bi rad nekaj denarja. Ti me sploh menda samo takrat obiščeš, kadar ti   zmanjka   de-
nanNetjak: Ali - ljubi stric -še večkrat vendar ne gre, da bi te
*
—  Ti si ne moreš misliti, kak optimist je moj ženin ...
-  To sem si takoj mislila, ko sem slišala, da se je s teboj zaročil.
* 129
9
^vtrtasaexs.zavaroval.Tu
2 e na: Kaj -ta polica ima šte-
*        *
*
Trgo.vec:    Kaj pa je, Minka, da ste tako nevoljni?
Väjenka:    Ah, tisti grdi člo-
PnSTrZîdovkeî:t No-alije   plačal?
Vajenkaa    Kaj še. Rekel   je:
Štiriletni Pepček je dobil za Božič čako in dolgo zaželjeno puško.
Pozno ponoči se zazdi materi, da sliši iz otročje sobe nenavaden šum. Previdno odpre vrata in pogleda v sobo: Pepček hodi s čako in pušk^pred^t^^^dol.^^
pa delaš?
diš,
= Pusti me v miru! Kaj ne vida imam nočno stražo?
130
Sodnik: Snoči aera Vam naročil razobesiti belo zastavo - ali ne veste kaj to pomeni?
Sluga: Da ni nobenega lumpa v občini.
Sodnik: In zakaj niste zastave razobesili?
Sluga: Saj sem jo — pa jo je nekdo ukradel.
*              *
*
Veletrgovec s krompirjem in z otrobi gospod Butara ie v krčmi iz-
SÄT z^ÄaÄo™
?L„fs"iemd,aa°adIame pÄe"t
Po večerji je poklical sina v svojo sobo in po kratkem uvodu nežno-čutno rekci:
Kakor sem slišal, so   v   šoli
nja. Ali je res?
= Da, ata, je odgovoril tretješo-lec, kaj bi pa rad od   teh  skrivnosti
*
131                              9*
—  Ti, tvoja žena je vsak dan mlajša.
-  Res je, res je - bojim se, da jo bodo kmalu že drugič zapisali v krstne bukve.
Gospod Ignacij Čutara, posestnik štirih hiš, je bil najživahnejši član kegljaške in krokarske sobotne družbe »vseh devet«. Na obletnici te družbe je bila posebno slovesna seja, a gospoda Čutare, ki je bil sicer vedno prvi na mestu, ta dan ni bilo.
vSrprišel^
Ne zamerite, prijatelji, da sem se zakasnil, a m mi bilo mogoče prej priti  Nocoj ob polu 12.   je   namreč
*
na . Halnsliš^ !.branla V drugim
ItIal0ostenigkoamdaadneS & ^^ '*" ' v Žena: To je znana žalna ko-
raCnllCtšn i posestnik: Žalna koračnica — ali si jim mar najemščino
povišala?
*              *
*
132
Slavni izumilec brezžičnega telegrafa Marconi je na neki gostiji sedel poleg mlade Angličanke, ki pa ga je zamenjala z njegovim rojakom, nič manj slavnim Mascagnijem. Po večerji je mlada dama zaprosila novega znanca naj bi igral na klavirju »mtermezzo«   iz   opere   "cavalleria
rUS 'S"velikim- veseljem,« je smeh-
SMÄ» »ako iraate
Pepček se je vežbal v streljanju s fračo. Res je razbil okno. Seveda je popustil fračo in zbežal, a lastnik okna je bil urnih nog in ga je dohi-
. — Čakaj, ti lump, se je jezil lastnik okna; jaz ti že pokažem; najprej ubiješ okno, potem pa zbežiš . .. = Pustite me, se je zagovarjal Pepček, saj sem le bežal po denar, da bi okno plačal.
— Kako, gospod župnik — Vi ste bili tri tedne v Rimu. Ali ste kaj posebnega seboj prinesli za spomin?
= Da, nekaj posebnega — recept za izvrsten šnops.
*              *
*
133
*
*
*
*
*
*
Sin: Ata, kakšen je pa rimski nos?
2ii I* S m01.
Fajmošter Matjok je prišel na obisk k svojemu bratu. Večerja je bila izvrstna in vino je büo izvrstno in
m^Sov^îeinlelrS^edno
obraze.
— I kaj se pa vedno smeješ, je končno vprašal fajmošter.
= Ker je mama nesla glavnik in krtačo za lase v Vašo sobo, je dejal netjak in se smejal, četudi mu je mati navila ušesa.
»Ljubi mojster,« je rekla gospodična Marica čevljarju, ki ji je jemal mero, »to pot mi naredite čevlje ne-
^TakoP^Te^de/al čevljar. »Dovolite, da Vam presrčno čestitam.«
»A na čem?«
»O, že vem, pri čem da sem,« je odgovoril čevljar.  »Kadar kaka go-
*
*
134
*
*
*
*
*
*
*
Prvi   mož: Ti si vendar pristaš in somišljenik katoliške stran-
e.O'rugi m o ž; Pojdi no... jaz se le tako držim, če so fajmoštei blizu.
*              *
*
Davčni nadzornik: Vaša dolina je vendar Jako rodovitna.
sto;Ie^^eenlčn^^dav: ki rasejo od leta do leta.
*                *
Sodnik: Kako ste mogli toži-telju reči, da je pitan vol?
Toženec: Zato, ker ga poznam, saj je moj pravi brat.
*              *
*
J e čar: Kaj ste že zopet tukaj?
Obsojenec: Oh, pa zdaj čisto po nedolžnem. Na sveti večer sem svinec vlival . . .
J e čar: In kaj se je zgodilo?
Obsojenec: Same krone so se naredile in zato so me zaprli.
*              * *
Prvi šolski dan vpraša učitelj, kdo zmed šolarčkov zna šteti. Pep-ček dvigne edini roko in šteje: 1, 2,
135
Ljudje so slabi,slabim hudobni.
L b'Ü sÄÄrÄS
braa"ieSvotoplicahnS ker^nam'e bito hudo dolgčas smo šli seveda z dovoljenjem ribe lovit Najprej smo se pa
Î5AII » iSat In
poglejte, kakšna sta bila moja duhov-
potegniti !
Torej ste vi gospod župnik stavo izgubili in morali večerjo plačat
Tisto pa ne — jaz namreč sploh nisem del vabe na trnik.
Tomaž Maršal, pozneje podpredsednik Združenih držav, je kot mlad
natopil, pda gffeČUsodnikvobsčodirna
ese»Neo morem plačati,« je izjavil Tomaž Maršal, »nimam denarja.«
»Izposodite si denar od kakega prijatelja,« je menil sodnik.
»Gospod sodnik, Vi ste moj edini prijatelj, bodite . . .«
»Črtajte globo,« je sodnik hitro
7ÄÄÄ la* utr-
*              *
*
136
*
*
*
Dama: Kar je res, je res — galanten pa je naš gospod kaplan. Lani sva se z istim vlakom peljala v Trst; gospod kaplan je imel listek II. razreda, pa se je peljal v III. razredu, samo da je meni družbo delal .. .
Kaplan: O milostiva ... jaz bi šel še v živinski vagon, samo da bi bil v Vaši družbi.
*
Matevž Zgaga je bil bogat, hud kristjan in vnet pristaš svojega dušnega pastirja, a ko je začel župnik
ja župnik ga je šel osebno nagovarjat, pa tudi ni nič opravil.
Ne dam, pa ne dam, je dejal Matevž Zgaga; tako pa ne bom denarja razmetaval! Kaj je pa treba okrog pokopališča ograje? Tisti, ki so no-
—  Čestitam, prijatelj, čestitam! Sem slišal, da si se zaročil z bogato gospodično. Kakšna pa je nevesta?
—  Ne vem, kako bi rekel — meni se ne dopade.
137
V mestno brivnico pride hribovski korenjak.
»Ali tod brijete in lase strižete?«
»Da, prosim, izvolite odložiti . . .«
Korenjak začne odlagati; najprej vrhno suknjo, potem suknjič, potem volneni jopič, potem telovnik ... Tedaj se pa oglasi prestrašeni brivec:
»Oh, oča . . . telovnik še lahko slečete . . . hlač pa nikar . . .«
—   Ali   ste   zaljubljeni,   gospod doktor?
— MK"7
= V vse, ki so lepe.
—  Katero hočete narediti  srečno?
—  Jaz mislim - katero nameravate vzeti?
= Nobene!
liubesen do Vas.
liki so Vaši dolgovi.
*              *
*
138
*
*
— Ti, Joško — tvoja čeznarav-
Sät Arto si menda
*              *
— Ali ti je gospodična Minka povedala resnico, ko si jo vprašal, koliko je stara?
-KaHijesnpa°r!ekla? = Rekla je, da mi ni nič mar, koliko je stara.
Zdravnik: Nekam slabo izgledate, to je res, ali drugače ste zdravi. Najbrže mnogo sedite?
P a ci j en t: Da, zdaj sem tri mesece sedel.
—  Ti si bil hišni posestnik. Beži, beži. Kako pa moreš to dokazati?
—  Mejš . . . hišni ključ imam še — to je vendar dovolj dokaza.
* *
139
*
*
*
*
*
*
—  Ti brezvestni in brezčastni zapeljivec! Meni si dal častno besedo, da me boš vedno ljubil in zdaj hočeš drugo vzeti? Mislila sem, da ima vsak človek le eno častno besedo!
-  Saj jo tudi ima. In zato sem tebi dano častno besedo nazaj vzel in sem jo-drugi dal.
—  Ti si svoji ženi kupil celoletni listek za vožnjo na električni železnici? Ja, čemu pa?
= Da se lahko vsak dan na trg pelje.
-  A lepo te prosim - od šentjakobske šole do Mestnega doma je vendar le nekaj korakov.
= Pa je vendar ceneje, če se žena pelje. Če bi šla peš, bi videla vse izložbe in — to je strašno drago.
Pri spovedi.
2upnik izprašuje fanta, ali je imel že kaj opraviti z dekleti.
Fant: Da, pri svojem dekletu sem spal.
Župnik: In nič drugega?
Fant: Ne, spal sem.
si bil osel.
140
*
*
*
*
*
s
*
Gospod Štrukelj je prijatelj lepih manir in finega obnašanja in porabi
d1rnÎet„PSk0sintka0Td1uîatTdot
»Ce sediš na vozu,« ga je podučil, »in Vidiš, da mora kaka dama stati, je tvoja-dolžnost, da vstaneš in ji ponudiš svoj sedež.«
Sinko si je to zapomnil. Ko se je nekaj dni pozneje peljal z očetom na električni železnici, je bil voz tako poln,da je moral sesti na očetovo koleno. Tedaj je zagledal mlado okroglo damo, ki je morala stati. Naglo je skočil z očetovega kolena in vljudno
»Prosim, gospodična, izvolite moj sedež . . .«
Vojak: Gospod narednik, prosim za 24 ur dopusta.
Narednik: To ne gre - saj
M-Sas,8'e imeli
za AvS0t;«ofcieP„aaSnje"°vsPer0e„S; S
postanem tri dni prej frajtar ali tri
141
*
*
*
noma pijan?
Priča: Da! Jaz sem ga namreč gledal, ko je metal kamenje na svetilko; vrgel je gotovo dvajset kamnov, pa ni ne enkrat zadel.
Žena: Kaj vidim-prvi dan je kuharica v hiši, pa jo že poljubuješ?
Mož: Ko pa še nobena ni pri tebi drugega dneva doživela.
— Kaj se tako čmerno držiš?
= Od zdravnika prihajam. Vprašal sem ga, ali naj grem v gore ali na morje.
— In kaj ti je rekel?
vas že nekje videll.. sveÄt^v^ke^seÄ
v^Jc^eVa.Š^S
142
#
*
Žena: Modistinja je rekla, da me ta klobuk naredi deset let mlajšo .. .
Mož: Oh, lepo te prosim, kupi si še en tak klobuk.
*              *
*
Deček: Prosim za krajcar... "ir  QÖspod: Zakaj pa tako lokaš?
*
Sefz    Slišite, asistent, telefona
.Asistent: Oprostite, gospod šef, jaz govorim s svojo ženo.
Šef: A, tako— to je pa neka] drugega.
Mežnar: Gotovo ste bili dobre volje, gospod župnik, ko ste se dali fotografirati.    Navadno gledate
EčA^Ar*'pa de-
143
Mož: No, žena, poslušaj, kaj ti
varni? Rekel je: »Samo deset minut sem z njo govoril, pa sem spoznal, da
M a't i: No — no — deset minut je pa le potreboval, da je to spoznal.
*
Dve materi sta se fazgovarjali o glasbeni vzgoji svojih otrok.
Prva mati: O, moji otroci znajo že vse, res vse!
Druga mati: O, moji tudi, moji tudi —vse, res vse!-
Prva mati: Ali pa znajo vaši otroci tudi čveteroročno igrati?
Druga mati: Saj niso afne!
*
Dva kristjana sta se peljali čez morje. Prišel je vihar, ladja je bila poškodovana in se je začela potapljati, Eden kristjanov je začel v obupanju tuliti in vpiti »barka se po-
^taîaLkabSap^,,a-barka
»Hudič neumni, kaj tako vpiješ, — saj barka ni tvoja!«
144
G o s p o d : Res, gospodična, jaz ne morem plesati. Verjemite, jaz plešem kakor medved . . .
Oospodična: To ni opra-vičba — ravno nasprotno!
—  O milostiva, pripoveduje berač milosrčni dami,jaz le izgledam, kakor bi bil zdrav. Šestdeset let sem star, pa sem gotovo čez dvajset let Drebil v posteljj/..
= Revež! Kako pa to?
—  Ker rad dolgo spim.
*                *
Fajmošter Jaka je vsled nepo-kcrnosti svojih faranov in draginje
letela KSa dnse S?S-
rS'-Srgozdičuobešenega,
delaj^feSaVSlr11^a
s«, ÄäffÄ™se obe-
Ja, če so se hoteli obesiti, je me-
it:bi S1 mora"vrv djati
*
145                        io
*
v
*
- Moja žena ima jako mehko srce. Ce vidi kakega človeka jokati, koj bo tudi ona jokala.
= Lejte no - moja žena je ravno taka. Če vidi kakega človeka, da opravlja,    koj    bo tudi ona oprav-
*
*
Gospa Ljudmila se pelje na cestni električni železnici s svojim mladoletnim sinkom. Ko pride sprevodnik, vpraša gospa: en listek in pol.
Sprevodnik: To ne gre, vaš sin ima že dolge hlače.
Gospa: Torej dajte za mojega sina cel listek, zame pa polovico listka, ker jaz imam kratke hlače.
Na to pa se oglasi kmetica, ki je že listek plačala, in reče:
Meni pa dajte denar nazaj, ker jaz sploh ne nosim hlač.
* *
—  Povej, prijateljica, ali si ti- v teh treh letih kar si poročena, zapazila na svojem možu, kako bistveno
-  Da! Pred poroko in tudi še nekaj mesecev po poroki   je   vedno
146
*
*
*
#
— Čestitam! Ti si se poročil z damo, ki se je drži veliko premoženje...
= Pardon! Jaz sem se poročil z velikim premoženjem, ki se ga drži neka damaa...
Zaradi tepeža obtožen kmet si je najel zagovornika, pa je prišel čez
Odvetnik: Zakaj pa me ne marate kot zagovornika.
Kmet: Pravijo, da pijete samo vodo in da ste pri sveti vojski.
Odvetnik: To vam vendar nič ne škoduje.
Kmet: Seveda ne! Kaj pa se vi razumete na olajševalne okolščine, če niste nikoli pijani!
Misijonar:     In    vročina    v peklu je grozna. Tudi vročina v Af-
ščansk™mnTkakS^ muhe  V Afriki je S V?očina  da   rr!ora%   kuram
S?!?^ kajd jed?o nperontiSIIv°rokčimaniv *
147                           10*
—  Kaj pa, da hodiš tako redkokdaj v gledališče. Kaj nimaš toliko prostega časa?
= Prostega časa imam dovolj, ampak prostih vstopnic manjka.
*              *
*
Pri večerji pripoveduje oče svoji rodbini o balkanskih dogodkih in razlaga mobilizacijske priprave velesil. Verno poslušajoči Pepček ga prekine sredi govora.
—  Ata, ali naša kuharica tudi mobilizira.
— Ker ima vsak večer v veži tri soldate.
*              *
*
—  No, krokar, kako si pa davi prišel domov? Ali si sam pot našel?
= Ne! Policaj mi je pomagal in prenočil sem na stražnici.
—  Oh, ti imaš vedno srečo. Jaz pa sem našel pot domov 'k — ženii..
*              *
*
Žena: Ti — naša kuharica je znorela.
Mož: Kaj pa dela!
Žena: Včeraj je šla z darovano vstopnico v umetniško razstavo - danes pa dela štirivoglate kne-deljne.
*                *
148
Zdravnik:: Dragi gospod iz vsega, kar ste mi povedali, izhaja očividno, da je vaša zaspanost bolestna. Da, vi ste bolni in spite zaradi te bolezni. Kje ste se neki navzeli te bolezni?
P a c i j e n t : Jaz sem uradnik v znanstveni knjižnici.
jaz sem blazen.
*
Stari natakar Joško kolne in rohni ves dan, naj so drugi natakarji in vajenci še tako pridni.
Tuj gost sliši Joška polglasno godrnjati, »proklete duše — hudiči grdi — zlodej naj vse vzame» itd. in
- Na fantič, reče gost, tebi se
L&MS1Lrprvin','k"
sait^rSTe k«  *at:
149
Profeso:: Torej, gospod kandidat, povejte nam, kaj je to silo-
branKandidat: molči.
Profeso:: No, poslušajte! Če greste vi skoz samoten gozd, pa skoči izza grma razbojnik in zahteva z nabito pištolo »tisoč kron ali življenje« - kaj boste storili?
Kandidat: Smejal se bom, gospod profesor.
*              *
*
Pijanec se lovi pred hišnimi vratmi, ko ga zagleda stražnik in se mu približa.
Stražnik: Kaj pa delate?
Pijanec: Ravnovesje sem izgubil — pa je iščem.
*              *
- Ali je res, Joško, da te niso hoteli sprejeti v sveto vojsko?
= Res! Niso hoteli verjeti, da je moj nos od ozebline rdeč.
*              *
*
Turist: Ali ni tu nekje velik in znamenit vodopad?
Vodnik: Da! Če bi gospe in gospodične za trenotek nehale govoriti, pa bi se slišalo   grmenje vodo-
*
150
—  Kaj še vedno niste našli svojega psička, ki se vam je izgubil?
= Še vedno ne! Ah, prosim vas, svetujte mi, kaj naj storim.
—  Veste kaj, ljuba gospa, v časopis dajte, da se vam je psiček iz-
= Ahj kaj naj to pomaga, saj' moj šipselj ne zna brati.
*
Nevesta: Ali me boš v decembru tudi še tako ljubil, kakor sedaj v februarju?
Ženin: Še nekoliko bolj.
Nevesta: Nekoliko bolj?
Ženin: Da, saj ima december tri dni več, kakor februar.
*
Mamica, je rekel   nekega   dne
Krasno le bilo,   je   odgovorila
A, zato se papa strele in groma tako boji, je pripomnil uzadovoljeno Pepček in šel svojo pot.
*              *
*
151
M o ž: In vendar je padla Žena, ali si brala — Janina je padla.
Žena: Mar je meni - zakaj pa te. punice ne pazijo in verjamejo vsakemu lumpu.
* Kaznilnični duhovnik   si   ogleda
,ml?fflT» spravno semkaj, ljubi sin?
= Oh, gospod, nesrečna številka 13. —
- Kako?
= Da, gospod, dvanajst porotnikov pa en sodnik.
- Ciganka je le prav vedeževa-la. Rekla mi je, da dobim v kratkem sto kron — pa se je izpolnile.
= A, glej, glej! Od Koga si pa dobil 100 K?
— Od sodišča — 100 K ali deset' dni. zapora.
Jetnišniča:: Arestant Jo-ško Uzmovič — za vas je prišlo pismo, pa nima znamke — plačati je treba 20 vinarjev.
Joško Uzmovič: Prosim pokorno, ali bi. ne' mogel tudi teh 20
*
152
Gospa: Ah, križ božji — Urša, neroda, kaj pa uganjaš. Tase dekle še nisem imela. Ali morda misliš, da je pri meni norišnica?
Dekla: Še ne vem, gospa, ker sem šele dva dni pri vas.
*
— Ti torej zdaj vse ješ, kar tvoja žena skuha? Prej si vedno tožil, da ne moreš ničesar užiti, kar ti skuha. Ali se je tvoja žena kuhati naučila ? — Ne! Ona se ni kuhati naučila — ampak jaz sem se naučil jesti.
— Ali je filozof Matiček res tako strasten hribolazec?
= Res! Celo leto ne pride iz obvez.
— No, prijatelj — ti izgledaš tako sijajno, da se moram vprašati, kako se ti godi?
= Izvrstno! Danes sem vzel ženo, dopust in Vorschuss.
*
153
—  Kako-pa je z zapuščino Vaše tete? Ste - li končno že stvar spravili v red?
—  Še vedno ne! Verjemite, ta stvar mi. je provzročila že take sitnosti, da bi mi bilo skoro ljubše, da bi bila teta še pri življenju.
*              *
*
—  Kako je neki to, da gospodična Marička, kadar poje, vedno meži.
—  Ker ima tako dobro srce, da ne more gledati, kako mi trpimo.
*              *
*
Pri gospodu svetniku so dobili novo deklo. Pravo nedolžnost s kmetov. Že stokrat ji je bilo povedano, kako se mora obnašati, pa si ni ničesar zapomnila.
Na vratih je pozvonilo; dekla je
dama.
= Seveda, kar notri naj gredo.
—  Prosim, javite me gospej, je dejala dama.
= A, kar notri naj gredo.
— Ne, ne, je izjavila dama, le javite me prej.
Dekla se je nato obrnila in zakričala v stanovanje:
= Gospa! Ena gospa so tukaj, pa jih je sram notri priti!
154
*
*
—  Jaz ne pojmim, kako se mo-
imeti. Meni je to popolnoma prav! = Kaj res?
—  Seveda! Jaz se bogu še po-sebe zahvalim, kadar moja žena končno izreče zadnjo besedo.
*
—  Štiri tipkarice imaš, pa same izbrano lepe punice — to precej ve-^ lja.
—  Mi ni nič žal! Prej so moji uradniki neprestano izostajali; temu
imam rte punice, so uradniki tako ljubosumni drug na drugega, da nobeden več ne izostane.
*              *
*
- Če se ne motim, je bil tvoj stric prav vesel človek. Kako dolgo je pa živel?
-Živel je samo 32 let kajti potem se je oženil.
*
*
—  Gospodična — če bi vas jaz zdaj poljubil — ali bi vi poklicali ma-
—  Čemu pa? Saj vendar ni treba, da bi. poljubili celo našo familijo.
*
155
*
Mati: Čuješ, Berta, meni se' zdi, da se s svojim možem nič prav ne razumeš.
Hči: O, to pa že ni res!
Mati: Tvoje sosede pravijo, da se dan na dan prepirata.
Hči: To je laž! Jaz s svojim možem že štirinajst dni sploh ne govorim.
*
V koncertu sedi navdušena pri-jateljicat glasbe poleg čmernega go-
Gospa: Ah — ali ni občudovanja vreden ta pianist?
Gospod: Da...
Gospa: Kaj se Vam bolj dopa-de, njegova tehnika, ali njegova kompozicija?
G o s p o d : Ne -ena, ne druga —
Mst!edabjeUÄa?5T^ sedeT-
Mlad zdravnik je bil poklican k bolnemu obrtniku. Ogledal ga je in
VZ   »"a za božjo voljo - zakaj me pa niste prej poklicali. Pacijent ima že polno modrobarvnih lis . . .« »Saj je barvar!«
sreča ^afudruglčeM bü že mrtev U
156
*
*
*
*
Žena:   To   je   res strašno — vsak dan izgubim nekaj las.
Mož:    In  jaz jih,najdem vsak dan v juhi.
*
— Ali sem ga dal. Že dolgo sem ga imel v želodcu, a danes sem mu
dal Pdr?ih.cIlok živlffnje unehDOzaw" Lump sem mu rekelS*, cigan vse
= Pa te ni ob tla pobil?
kar mi S Wto nifrciS vs" je° požrL Ko mi je pa hotel odgovoriti, sem odložil telefonsko slušalo in odzvonil, pa je bilo pri kraju.
*              *
*
Gospa   Julka:    Oh,   to    je Križ — moj mož ne govori o drugem,
drŽiGoŠspTlJr.ša: Njegova stranka sem jaz.
*              *
*
Gospod:   Kaj  me   tako  gle-
Študent: O, gospod, ne zamerite, Vi ste čudovito podobni mojemu stricu. Res, čudovito. Ali mi nočete posoditi 20 K?
*
157
Gospa Anka — ali znate molčati, res molčati, kakor grob?
Služkinja: Da, milostiva; v moji prešnji službi sem si primolčala
*
—  Ne vem, kaj je to z mojo hčerko — že dve leti je stara, pa še nič ne govori.
—  Oh, prijatelj, moja žena je bila
že tri leta stara, ko je izpregovorila,
a danes ti govori — oh, da bi gnalo
mlinske kamne tri.
*              *
*
Mož: Kaj praviš, žena, kaj-bi dala Marički za poročno darilo?
Žena: Veš kaj-jaz ji bom darovala pisma, ki jih je njen ženin meni pisal, ko je bil-z menoj zaročen.
*
Pepček je šel s svojo materjo na izprehod in njima se je pridružila mala Pepica. Gredoč kraj vode in vi-
SiSaml^S;.človeka,se
bilo,^Ei^ja^S^v^ padla ...?
P e p č e k : ,E, naj pade, jaz najdem že sam domov'.
158
—  Jaz imam prav poseben dar; vsakemu namreč lahko povem, kaj da je, če mi pove, kaj zavživa.
-Nom   uganate,   kaj   sem   jaz,
—  Vi ste ali milijonar ali pa-laž-njivec.
Agent Cvetko je na samotni ce-
nieevolver inVoi poSbno pome-
liko pa imate kaj denarja pri sebi? Cvetko : E—e—e—e—
pravfc? povejte" . k Î m^volvir se namreč jako rad sproži.
C v e t k o : E—e—e— 600 kron.
Razbojnik: Prosim, bodite tako prijazni in odštejte jih.
C v e t k o : E—e—e—
Razbojnik: Prosim!
C v e t k o : E—e—e— tu je 588
^Razbojnik: Še 12 kron.
C v e t k o : A — slišite — dva procenta kasaškonta sem pa še povsod dobil . . .
159
Katehet : Kaj so storili Judje,
koMPÄrÄ1Ä
sušili.
Sinko: Ata, jaz bi pa rad mesec videl.
nanaŠeni:nP„°AaoWaraisvetiin
—  Denar ne naredi človeka vedno srečnega.
—  Oh, če pa moram že biti nesrečen, sem raje nesrečen z denarjem,   kakor pa nesrečen   brez    de-

- Danes    imam   hišni   ključ v
žepu.
— Ti si gotovo   oblekel   hlače
svoje žene.
*                  #
*
Gospod:    O,-gospodična,   vi
160
*
*
*
*
*
Jurčič Jos., Deseti brat.......K   120
„           Juri Kozjak.  — Spomini
jia deda. — Jesensko noč med slovenskimi polharji. -7-Spomini starega Slovenca, franc, vojščaka ...   -„    1*20 „           Tihotapec.   —   Grad Ro-
jinjë. — Klošterski žolnir.
—  Dva brata.....„   1-20
„           Hči mestnega sodnika, —
Nemški valpet. — Sin kmetskega cesarja.—Lipe.
— Pipa tobaka. — V vojni
krajini.........„   1-20
,           Sosedov sin.   — Moč in
pravica. —Telečja pečenka.
—  Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja » . » 1'20 Lepa   Vida.    —   Erazem
Tatenbah........1-20
Doktor  Zober.   —   Med
dvema stoloma    ....   »   l-20 „           Rokovnjači. —-Moj prijatelj
Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev  iz nevo-
ščljivosti........„    1-20
Lah Iv., Vaška kronika......„   170
Lipič Fr., Strahovalci dveh kron I/H .    ,   2-— * * *   Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka   .  .   '„ —'80 Lytton-Bulwer, Rienzi zadnji tribunov.
Zgodovinski roman......4-—
Maupassant  de  Guy-Župančič,   Lepi
striček...........   K   350   4-70
Murnik, Najhujši sovražniki    ....    „  —-60    —
Oblak K., Stara devica. Povest ...»  —-60    —
Obrtni red  ............    »    1-—    —
Pohlin BI., Muhe. Kratkocasne zgodbe   „    1-50   2-40 ,       Prava in neprava ljubezen.
Povest.........    „    1-60   2-50
Rakež dr. Jos., Uho in sluh   .....    „  —-20    —
Remec Fr., Kralj Matjaž, Zgod. povest   „   2'—   3-— i       Ljubezen Končanove Klare.
Zgod. roman........    1-50   2-50
„       Na devinski skali. Zgodov.
roman.........    „   2—   3-—
,       Opatov praporščak. Zgod.
povest .  _........    1-80   270
,        Premaganci. Novela ...»  —-60    — „        V    študentovskih    ulicah.
Ljubljanska povest    .   .' .    „    1-50   2-50 „       Zadnji   rodovine  Banalja.
Zgod. povest ......    „    l-SO   2-50
Rušič A. P., Mina. Roman.....    „    1-20   2-20
Senčar„U., Čez Irnje do sreče. Povest   ,    1-20   220 Šepetavec Zvonimir, Skušnjave Tomaža
Krmežljavčka. Šaljiva povest  .    ,    2-40   3-20 Štiri ruske slike. Človek. Pevka. Hudournik. Rendezvous .  *  .  .  .    ,  —-60   160 Theuriet André. Undina   ......    „  —-90    —
Vesel Vladimir,  Libera  nos a malo.
Zgodovinski roman.....    ,    1-40   2-40
Zarnik dr. V., Zbrani spisi I. zv.   . .    „    1-—    — Žun Valentin, Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu ......    „    3-—    —
Zbirka zakonov: Kazçnskîrzakon   .  .    „    —    6'—
fažensko^ravdni red   ,    —    5'60