Ml

številka.
(y Trata, ▼ tetrtek ijntr«j dne »8. norenbrs 18»«.)
Tečaj XXI.
„■DmOBT"
lakaja po trikrat na teden t ieatlh im-danjih ob torkih, četrtkih
in aobotRhi Zjutranje iidanje ia-hajn ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7, ari večer. — Obojno ladanje stane; •a Jedeometea , t. 1.—, isTiu Avstrije f, 1.50 ta tri mASAo . . „ 3,— , . . * .>0 . ta pol l»t» . . . 9,— , * •	II
ts vts Into . , , 13.— . . . Naračalae je plačevati aapre| nt aaradb« k raz priložena aaroonine aa aprava aa azira.
Poiamićrte itevilke te dobivajo v pt o* dajalnioah tobak* v lr*tn j>o S nvft. itven Trata po aii.
Oglati te račune p® tarifa v petita; it aealove t debelimi *rka«l te plafluie prettor, kolikor oblega navadnih vrttic.
Poalana. oamrtnioe in javne zahvale, do-mači oglasi itd. te računajo po pogodbi.
Vti dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Caserma št. 13. Vsako piamo mor» biti frankovaao, ker nefrankovana aa c« »prejemajo. Bokopiai i« ne vr»*e]0.
Haroinino, reklamacije in oglate •prejema upravniitvo ulica Molino pio-<iolo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačefati loeo Trat. Odprt« reklami eije to proste po it ii ne,
GI
mM—** J*
BILO na Javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol društvo „Edinost"
v hlfti gospoda. Matija. Sanoin-Yrba v Skednju
v nedeljo dne 29. t. m. ob 3l|a uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	EventttVeloi predlogi.
Triaiki in ekolicanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem , tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mi je na srcu. Politično društvo .Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa ieli in zahteva ljudstvo.	Odbor poliH6nega dru&tva „Edinost*.
Javni shod
polit, druitva »Edinost* dne 22. novembra 1896 na Opčlnah.
(Dalje)
Poslanec Nabergoj je nadaljeval: O Šolstvu sem govoril £e v Bazovici. Povdarjal sem pomanjkanje šol v naši okolici. Slovenske šole bi krvavo trebali n. pr. pri sv. Mariji Magdaleni in T Rocolu. A ne trpimo samo na pomanjkanju Sol, ampak tudi učiteljskih močij na obstoječih šolah. Mi bi trebali več šolskih poslopij in več učiteljev. V mestu n. pr. ne sme biti nad 60 otrok na jednega učitelja, a po okolici jih je do 100 in več. Ta ne-dostatek je bil todi na Opčinah, po mojem prizadevanju se je odpomoglo temu nedostatku.
Mungo Mtvarij je še sedaj po okolici, katere treba obžalovati. Sami veste, kako potrebno je, da se vam čuvajo pridelki na polju pred uzmoviči. "To nalogo imajo poljski čuvaji. A kaj vidimo? Mesto da bi poljski čuvaji vršili svoj važni posel, morajo opravljati privatne posle gosp. komisarjem. (Klici: Cel6 čevlje jim morajo čistiti!) Tudi radi
PODUSTFJČ
Iz gledališkega življenja dunajskega.
Kako nejednako pač tleli sreča svoje darove! Koliko truda in napora treba, da si kdo pribori pristojno veljavo, a kako lahkotno doseže drugi naj-veča priznanja. Kako malo upošteva svet jednega, kako proslavlja drugega; kako slavi jednega šele po smrti, kako hitro pozabi drugega že za življenje ! Nikjer se nam ne razodeva trmoglavost in nestalnost sreče tako jasno, kakor pri umetnikih, zlasti pri glasbenikih. — Mozart je živel skromno, skoro sironiašso; njeg«ve opare so mu ionesle pač priznanja, a le malo gmotnih dobičkov; a danes slavi jih svet kakor nedosegljiva delal — Roasiniju se denesle njegove opere neizmerne slavo in ogromno bogatstvo, danes bo že, izvzemši dveh, skoro pozabljene. — Majerbeer si je pridobil žnjimi istotako največe proslavljanje in mnogo imetja, a tudi mnogo sovražtva in nasprotstva njegovi smćri, kljubu temu so se vzdržale večinoma še povsod. — Wagner je preživel mnogo bede, a pridobil si pozneje bavarskega kralja v zaščitnika in prijatelja. Njegove težnje so imele naju-danejše pristaše, a tudi najstrašnejše nasprotnike, a danes vlada njegova smćr v Nemčiji in si pii-
te zlorabe sem se pritožil pri županu, a ta poslednji mi je obljubil, da d4 stvar preiskati. Res so bili pozvani v Trst vsi poljski Čuvaji in so dobili strog ukaz, da morajo vršiti le svojo službo. (Klici: Vse to je bilo le proforma!) Res je, kajti pred kakimi 14 dnevi sem zopet čul o takem slučaju. Slabo je pri tem, da se ljudje ne pritožujejo v vsakem slučaju. Saj vemo, da izvestni organi izvršujejo neljube jim ukaze le toliko kolikor se njim zdi!
Tudi na stanovanja naših duhovnikov sem mislil. Po nekod so ista res slaba; ako bi bila ista namenjena jetnikom,|bi jih popravili hitro, češ, da so nezdrava. Ali za duhovne mora biti vse dobro. Moje pritožbe so vendar izdale nekaj. To leto se prezida farovž v sv. Križu in potem pride ua vrsto tuui vaša vas.
Da ne boste mislili, da se vam hočem danes le prikupiti, povem vam, da sem prišel le poročat in ne priporočat se, kajti ne vsprejmem več kandidature, ne v tem in ne v nobenem drugem okraju. Često je čuti v vaših medsebojnih pogovorih: Kaj nam je dal Nabergoj ?! Dal ? 1 Ničesar vam ni
dobiva tla v inozemstvu. — Mascagnijeva slava se je razširila z jednim samim delom po vsem svetu, znjim si je pridobil pol milijona frankov, a njegova zvezda je satemnela vsled neuspehov poznejših del. — Smetana pa si je moral iskati skromnega kruha izven domovine; vrnivii se, je slagal mnoge opere, ki so vrlo vspele, a sveta ostale nepoznane, on sam je oglušil in umrl v blaznosti. Da ui srečen slučaj na dunajaki gledališki razstavi seznanil svet z njtgovo 9Prodano nevesto*, poznan bi bil le Čehom, a tako divijo se mu vsi izobraženci; priboril si je nakrat vse nemške odre, in v kratkem se uprizori njegova najboljša opera tudi v Parizu. Smetana je bil Slovan in njegova glasba je slovanska! A v tem tifii tndi mnogo vzroka, da je bil toliko časa neznanec o-stalemu svetu. Kaj to, da so se njegove opere predstavljale v Pragi nepretrgoma, z največim vspe-hom — dvorno operno glsdalilče na Dunaju posegalo je raje po najneznatnejših nemških delih, raje poskušalo z italijanskimi gostovanji, raje pri-puščalo, da so mu propadale francozke opere, nego da bi vsprejelo pod svojo streho Slovana, Avstrijca. In ko je slovanska glasba na mednarodni razstavi pred veščaki in strokovnjaki dosegla najsijajnejši vspeh, je zopet raje prepustila opero predmestnemu gledališču v uprizoritev, ki je žnjo res do-
dal, ker vam ničesar dati ne more. Kdo pa bi hotel biti poslancem, ako bi moral dajati svojim volilcem ? ! Toda vprašati treba, kaj je storil ? Nisem nameroval sicer, ali dovolite mi vendar, da se nekoliko ozrem v minole čase, v prvo dobo ■vojega poslančevanja. Mlajši rod seveda ne ve tega, kar je bilo pred tridesetimi leti. Nočem peti hvale samemu sebi, ker to ni lepo; le zato hočem oživiti nekoliko spominov, da bodeti videli razmere in mogli soditi. V mestni zbor sem prišel f prvič leta 1865. Reči vam morem, da je bilo takrat — pred 30 leti — bolje za nas v narodnem pogledu, nego je danes. Vsa naznanila in oglasi, namenjeni za okolico, bili so takrat v slovenskem jeziku. Na magistratu je bilo uradnikov, ki so v slovenskem jeziku občevali z okoličani. Mnogi izmed vas se gotovo še spominjate asesorjev Ma-ruiiča, Reina itd. (Klici: Dobro se spominjamo!) Tako se je godilo pod župani Conti, Tomasini, Porenta! Poslednji me je navadno nazival: Gospod Janezi Tudi današnji gospod župan ni bil nasprotnik našemu jeziku. Svoj čas je bil on poveljnik 6. okoličanski kompaniji, a jaz sem bil njegov naddesetnik. Ta isti Pitteri je izdal pravilnik v slovenskem jeziku, katerega sem moral jaz potem razdeliti med vojake naše kompanije. Sedanji iupan in tedanji poveljnik Pitteri je torej pripoznal s tem, da je okolica slovenska. V tem pogledu je bilo takrat bolje.
Materijalno smo bili seveda na slabem. Dasi smo morali okoličani plačevati v občinsko blagajno kakor meščani, vendar smo morali še posebej in iz svojega vzdrževati ceste, sole itd. Nikjer po vsej okolici ni bilo ni jedne svetilnice. A da seje potem obrnilo nekoliko na bolje, zahvaliti je po velikem delu pritisku z moje strani. L« mojemu in mojih tovarišev trudu se morate zahvaliti, da so se odpravile nekatere krivice. Tn bi nek^j omenil le mimogredt. Ko sem nekoč povdarjal krivice, prigovarjalo se mi je, da to ni nič, marveč da po tržaški okolici hodi in Šunta ljudstvo neki Blei-w e i s. Jaz pa sem jih zavrnil; .Jaz poznam
seglo najlepših vspebov. Ono je iele, osramočeno od Nemčije, kjer je Smetana našel takoj pot na oder, moralo sicer aekaj storiti, uprizorilo je res skrbno iu dobro .Poljub', a dasi je dosegel ta najlepši vspeh, opustilo je opero čez leto dnij ter je pozneje ni več ponavljalo, kljub dobrim umetniškim in gmotnim vspehem ; prineslo je opero „Tajem-stvi*, ki sicer res ni vspela, a vsejedno zaslužila, da se nekoliko forsira s ponovitvami, kakor se to tako rado dogaja pri drugih avtorjih. Slednjič je vendar-le uprizorilo tudi ono „Prodano nevesto*. Sprevidelo je menda vendar, da se ne more da\je odtegovati tej dolžnosti. Uprizorilo jo je, in to moramo radostno priznati, z vso izbornnstio in skrb-Ijivostjo. In zato je doseglo tudi vspeh, kakorš-nega je pogrešalo leta in leta. Želeti je le, da pt posname iz tega nauk, da je umetnost mednarodna svejina, ter da toliko povdarjani nemški značaj diaajski ne zgubi ničesar, ako se poleg dosedaj običajnih nemških, francoskih in italijanskih oper upriiorč tudi priznane slovanske. In koliko krasnega užitka bi lako podala s tem občinstvu 1 Ruski glasbeniki so nji še vedno nekako strašilo, prinesla je svojedobno le Rubinsteinovs opere, dočim se je v Nemčiji udomačila Glinkova „Življenje za caraM in Čajkovskega .Eugenij Onegin". A ako že nikakor noče tega, vsaj ima avstrijskih skla-
slučajno BIeiweisa osebno in vedel bi jaz prvi, ako bi bilo to resnično. Narodnega čuta po okolici ne bi moglo vzbuditi niti sto Bleiweisev, ta čut je položila v nas božja narava!"
Tako aem se vedno trudil in boril po svoji moči. Ne iz sebičnosti, ampak iz bratovskega čut-stvovauja. Glavno mi je bilo vsikdar: da le kaj dosežem za ljudstvo, bodisi v materijalnem ali v duševnem pogledu 1 Prosim, zapomnite si to, da boste mogli odgovarjati nasprotnikom, ko vas bodo vpraševali: kaj vam je dal Nabergoj ?! Morda bi bila tu umestna nastopna prilika: Mislimo si moža, ki bi imel dve ženi, vsako se svojimi otroci. Mož ne ljubi jednako teh dveb žen in tudi ne njijinih otrok. Jednim privošča vse, drugim nič. Recimo, da je jedna žena Italijanka, druga pa Slovenka. Otroci poslednje so oni, ki so zanemarjani in zapostavljeni ; zato so tudi nemirni. Hkratu se čutijo polnoletne, jamejo zavedati se svojega prava, želijo si varstva, da bi mogli ekzistirati
Kdo je ta oče, vprašam vas, z dvojnimi otroci in nejednakim srcem P Naš slavni mestni magistrati (Viharna veselost in ploskanje. Klici: Očem I) Ou daje za jedne vse, za druge nič 1 V tej pristranosti je povod našemu žalostnemu polo-ženju. A mi zanemarjeni otroci smo prišli do spoznanja in kličemo: Dovelj tega, — tega nemarnega očeta treba staviti pod kuratelo! (Viharna, dolgo trajajoča veselost.) To hočemo, to prosimo, a ku-ratorbodi: c. kr. okrajno glavarstvo! (Frenetično ploskanje. Klici: Žtviol Slava Nabergoj u !)
Predsednik M a n d i č: Ali želi kdo besede k temu poročilu ?
Zborovalec Fran Kariž jemlje hvaležno na znanje to poročilo in predlaga, da se gospodu poslancu Nabergoju izreče brezpogojno zaupanje. (Splošno pritrjevanje.)
Temu predlogu je želel zborovaleo Ferluga dodatek, v katerem se izreka g. Nabergoju tudi zahvala na njega trudu in požrtvovalnosti.
Predseduik M a n d i č je dal na glasovanje ta koinbinovani predlog, ki se je vsprejel s o -glasno in med ovacijami gosp. Nabergoju.
(Pride še.)
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 26. novembra 189«.
Državni zbor. O odgovoru grofa Badenija na interpelacijo radi afere Scliaffotsch govorimo na drugem mestu. -- V včerajšnji seji poslanske zbornice je posl. Burgstaller stavil predlog, da se podaljša od 13 na 20 let doba za osvobo-jenje od davka na hišno najemsčino za one hiše v Trstn, ki so se prezidale iz zdravstvenih in prometnih ozirov. — Na to je pričela razprava o predlogi za uravnavo uradniških plač. Ministeraki predsednik je zagotovil, da je vlada prešinjena dobrohotnostjo do uradnikov, ven »ar se mora izreči proti temu, da bi se določilo, da predloge merajo stopiti v veljavo že z dnem 1.julija 1897.,
dateljev čeških, katerih dela so izborno vspevala v Pragi, skladateljev, ki imajo prizuano vsljavo v strokovnjakih. Poleg Smetane so Dvofak, Fibich, Bendl, Šebor i. dr. so hrvatski in srbski skladatelji podali marsikako opero, ki bi gotovo vspela tudi na Dunaju. Občinstvo samo je sedaj vsaj toliko izobraženo, da se ni bati več skandala, s ka-koršnim so nahujskaai in najeti nacijoualci pred več nego 10 leti preprečili uprizoritev Dvorakove opere „Šelma ssdlak". Tedaj je greiilo vodstvo, da se je udalo pobalinom ; sedaj pa, ko vsa Nemčija proslavlja slovanskega genija, mu tudi doma ne bodo nasprotovali, saj bi se s tem osramotili pred lastnimi rojaki. Vsi časopisi so se izrekli v svojih kritikah najlaskavejš« o Smetanovi godbi, vsi so polni občudovanja, polni hvale. — Ne vsi 1 Jedini .Deutsches Volksblatt" je zabavljal, da se je slavil cesarjev god s češko opero ; jedino njegov obskurni recenzent je ikušal z navidezno učenostjo razdirati Smetanovo krasno glasbo. A ostal je povsem sam in osamljen.
In ako tudi so o premijeri Čehi v opravičeni radosti slavili zmago svojega glasbenika in vspeh svojega pevca, vendar je priznanje tudi od nemške strani porok, da se opera vzdrži in obrani ▼ dvornem gledaličču dolgo, dolgo vrsto let.
Severus.
ker ni še pokritja za povečano potrebščino. Na pozneji razpravi se je udeležilo več poslancev, med istimi tudi slovenski poslanec dr. Fer-jančič. Generalna razprava se je zaključila in sta bila izvoljeua geu. govornikoma posl. P i e n-tak (za) in Brzorad (proti).
Najnoveji „slučaj ". Te dni se je osnovalo .katoliško učiteljsko društvo* za Predarlsko. Na osnovalni shod je došel tudi c. kr. okrajni glavar Schalfgotsch v Feldkirchu ter je nagovoril učitelje v smislu svojega katoliškega mišljenja. Zatrdil je zajedno, da sedanja vlada ni nasprotna stremljenjem katoliških učiteljev, kakor je bila nekdaj in da ne bode delala ovir istim. Ta nagovor je strašno razburil nemške liberalce, ker se bojč ti poslednji, da je morda oni okrajni glavar govoril v imenu vlade, kar bi bilo znak nastopivše .reakcije". Zato so hitro interpelovali vlado radi tega najnovejega .slučaja". Da potolaži razburjene živce nemško-liberalne gospode, je zagotovil grof Badeni v I včerajšnji seji poslanske sbornice, da ne odobruje j onega nagovora, da grof Schalfgotsch ni bil pooblaščen, da govori v imenu vlade, ter da vladi velja načelo, da politički uradniki — ker stoje v službi ukupnosti — ne smejo v svojem uradnem poslovanju ozuafiati strankarskega stališča, ampak jim je postopati le v zmislu zakonov in po dobljenih predpisih. Slednjič je povedal g. rainisterski predsednik, da je že ukrenil potrebne, da se ne bodo ponavljali taki dogodki.
Vsled tega .povoljnega" odgovora so izjavili v včerajšnji seji poslanske zbornice posl. Nietsche in tovariši, da umaknejo svoj nujni predlog v tej zadevi. Tako je grof Badeni zopet kanil blažilnega zdravila na skelečo rano nemških liberalcev.
Ta pojasnila so jako zadovoljila nemške liberalke. „Mattinu" javljajo iz parlamentarnih krogov, daje grof Schaffgotsch najbrže hotel izzvati kako postopanje proti sebi, ker nameruje zapustiti državno službo ter se posvetiti politiškemu življenju. Govori se tudi, da je grof Schaffgotsch res že pozvau na namestništvo v Inomostu, da se opraviči. Še enkrat moramo pa povdariti, da je vladno glasilo „Reichswehru že predvčerajšnjem objavilo ves nagovor okr. glavarja, ne da bi bilo pridodalo ni besedice graje in tudi v današnji številki zatrja, da ni nikakega povoda za razburjenje radi onega nagovora. Obsodba grofa Badenija se torej ne strinja posebno z sodbo najuovejega vladnega glasila. Po takem še sedaj ne vemo prav, na čem ds smo sč „slučajem Schffgotsch"!
Lueger o antisemitizma. Nedavno se je razgovarjai z dr.oui Luegrom jeden urednikov znamenitega francozkega lista .Tempa*. V tem razgovoru je tekel Lueger med ostalim: ,Mi kri-stijani nismo dorasli Židom v gospodarski borbi injimi, zato pa treba ukloniti njihovo prevzetnost. S konkurencijo n« ide, kajti Židi imajo svojo po-sebuo moralo. Ko smo si osvojili deželni zbor in občine, hočemo delati na to, da dobimo večino tudi v državnem zboru. Zasnovati hočemo na Dunaju komunalno bauk o, katera naj izpodkoplje židovski upliv, in n^j podpira našo trgovino in industrijo. Ko židje ne bodo mogli več služiti denarjev, pojdejo sami od sebe. Naj le grejo, kamo r jim drago, samo da ne ostanejo pri nas. V n a-čelu je vlada z nami, za nas. Ona ve, da je naša stvar dobra. No, vlada ne more kazati svojega intimnega čustvovanja in svojih mislij. Okolnosti zahtevajo, da se drži v rezervi. Ali se sploh more katera vlada očitno izreči z* antisemitizem, ne da bi se morala potem boriti s finančnimi silami ? To ni še mogoče za sedaj, mi pa delamo na to, da i z v o j u j e m o zopet svobodo narodom iu — vladara!"
Srbski kralj se je odpeljal včeraj z Dunaja v Rim. Spremljata ga italijanski opravitelj poslaničkih poslov v Belemgradu in vojaški atašć italijanskega odposlaustva na Dunaju, ki je akreditovan tudi za legacijo v Belemgradu.
Položaj v Turčiji. VCarjemgradu nadaljujejo are to vanj a Turkov. Tudi nekty turških duhovnikov so zaprli. — Iz Sistova poročajo, da so se uporniki polastili mesto Mayutno. Podrobnih vesti o tej osvojitvi ni. Poveljnik utrdbe Arteaga je s 700 vojaki razgnal tolpo upornikov. Od istih je padlo 20, ranjenih pa j« mnogo več.
Revolucija na Kreti. Pariška „Ageuce Havas" javlja iz Aten: Malone vsi čleui krečan-skega narodnega revolucijskega zbora zbrali so se
v Saaosu in sklenili odposlati konzulom protest, v katerem zahtevajo, da se takoj izvedejo obljubljene reforme. Ako se to ne zgadi, da bodo z orožjem v roki zahtevali svoja prava.
Francija in Rastja. V francoski komori je bil te dni v razpravi proračnn ministerstva za vnanje stvari, torej prilika za razpravo o veliki politiki. Na prvem mestu je bil seveda razgovor o odnošajih med Francosko in Rusijo. Na razna vprašanja je zatrdil minister vnanjih stvari, Ha-notaui, da prisrčnost in dostojanstvo, kakor je narod francoski vsprejel ruskega carja, sta pokazala vsemu svetu, da se vrši posebna slavnost med velikim narodom in velikim vladarjem. Vsakdo je mogel opaziti ono, kar se naslanja na minolost in kar opozarja na bodočnost. - Na vprašanje, da-li obstoji posebna pogodba med Francosko in Rusijo, je odgovoril minister: .Kar se more in sme povedati v javnosti, je dobro povedano v premišljenih, dogovorjenih, preciznih odgovorih Njeg. Veličanstva, ruskega carja in predsednika republike v Clier-burgu pred mornarico, v Parizu pied zastopniki naroda in v Chalonsu pred šefom in častniki francoske vojske. Minister vnanjih poslov se drži teh izjav. Poklic, ki mu ga je vršiti, ter viši interesi katere lahko umeje zbornica, nalagajo mu dolžnbit, da ne doda ničesar gledć spora/.umijenja, o katerem ne more dvomiti nikdo veČ.M
Fraucoska javnost je bila nekoliko razočarana, da se je minister dosledno in trdovratno izogibal besedi .zveza*.
Makedonsko vprašanje. Turčija je bolna prek in prek; vsa Evropa soglaša danes v tem, da temu bolniku ni več pomoči, da ni zdravila za njega bolezen. Ta bolnik ne trpi samo na jedni rani, nego na mnogih. Mnogo zdravnikov je krog njega postelje, ki se trudijo in trudijo. Ne pa v ta namen, da bi ga ozdravili, ampak da mu še nekoliko podaljšajo bornega življenja dni, ker — no, ker dediči niso se jedini med seboj, kako naj razdele dedščino med sedoj. Da torej ne pride prehitro do krvavega deljenja, žele vsi, da bolnik ostani še nekoliko časa pri življenju.
Poleg svojega krečanskega in armenskega vprašanja ima Turčija tudi jako pereče makedonsko vprašanje. A ker smo nedavno obširneje govorili o aimeuskem vprašanju, dočim krečansko prav sedaj daje vse roke polne posla evropski diplomaciji, bodi nam dovoljeno, da spregovorimo par besed tudi o makedonskem vprašanju. V to nam je dala povod vest iz Aten (na Grškem), da so Bolgari udrii v neki vasi v grško cerkev ter zahtevali, naj se maša daruje v bolgarskem jeziku. Nastali so izgredi, a na Grškem da je vest o tem dogodku provzročila ogorčenje. Makedonska pokrajina leži severno Grške in meji na zapad z Albanijo, na sever z srbijo in na vztok z Bolgarsko. Makedonija je jako rodovitna dežela. Velika večina te turške pokrajine je slovanska, komaj četrtina je Grkov in Albancev. Žal le, da slovanska večina ni zložna med seboj. I tu imamo tiste nesrečno in tradicijonalno neslogo. Slovanska večina je sestavljeua iz Srbov in Bolgarov. Srbi rs-klamujejo Makedonijo kakor srbsko, Bolgari pa kakor bolgarsko zemljo. Učenjaki tega in onega slovanskega plemena se sklicujejo ua zgodovino iu na etuogihliške oduosaje, in se koljejo med seboj; to pa omogoča Turčinu, da gospoduje Srbom in Bolgarom v Makedoniji po svoje. To nasprotstvo med Srbi in Bolgari je bilo včasih že tako srdito, da je že puslo do prelivanja krvi in do pobojev. Britko je obžalovati se slovanskega stališča, da ta boj med Slovani ne dopušča, da bi prišlo do odločilnega boja med Slovani iu uestrpnimi, fanatičnimi iu prepoteutuimi Grki, do boja proti pokvai* jenim grškim popom, katere pošilja v Makedonijo carigrajski patrijarh v prvi vrsti kakor grške agitatorje. V ta namen, da bi se nekoliko paralizovala moč tega patrijaiba, ustanovil se je teta 1870. pod pokroviteljstvom Rusije bolgarski eksarhat, torej posebna ceikveuu oblast Le-ta uaj bi bila novo iu izdatno sredstvo Bolgarom in Srbom proti ekumeniškemu patrijarhatu v Carjemgradu. Naravne, da se je tedaj ogromna večina Bolgarov in Srbov iz tega vzroka izrekla za novo cerkveno oblast. Ali ta ustanovitev — kolikor jej je bil namen blag — je postala pozneje vir mnogim prepirom mej Bolgari in Srbi. Mesto da bi bil bolgarski fksarhat jednako ljubeznijo objemal Srbe
in Bolgare, postajal je bolj in izključno bolgarskega značaja, hot6 doseči, da nadaljni boj naj se bije le med bolgarskim in grškim življem. To odrivanje srbskega življa je seveda ozlovolilo v Srbiji, in prišlo je do tega, česar ni bilo pričakovati in kar je silno obžalovati: Srbi so se postavili zopet na stran carigrajskega patrijarhata proti bolgarskemu eksarhatu. Ali ljuto so se prevarili Srbi v svoji nadi, da jim pride kaka podpora od patrijarhata. Ekumeniški patrijarh ne ukrene ničesar brez sporazumljenja z Grško, a Grška noče ni čuti o sporazumijenju ni z Srbi, ni z Bolgari, ker Bmatra samo sebe dedičem starega Bizanca (nekdaujega cesarstva, ki je obstalo do 1. 1453., ko je Carigrad pal v roke Turkom).
Stvari stoje danes torej tako : Grki se opirajo na patrijarha carigrajskega, Bolgari na bolgarskega eksarka, Srbi pa na — nikogar. Posledica temu pa je zelo žalostna: nasprotstvo med Srbi in Bolgari in prosjačenje Srbov za koncesije — pred turškim sultanom! — Kakor je videti torej, je v tem makedonskem vprašanju tesno spojen cerkveni moment z narodnim. V Turčiji to tudi drugače ui mogoče, kajti turška vlada pozna le cerkve kakor ^redstavljateljice dotičnih narodnosti. Le cerkve morejo mtanovljati šole v materinem jeziku.
Pripoznati je sicer, da ima srbska samostojna propaganda zabeležiti dokaj vspehov, ker je pridobila zase raznih krajev Makedonije, ki spadajo pod bolgarski eksarhat; toda ti vspehi le uetijo prepir med Bolgari in Srbi. Se slovanskega stapa si ne moremo misliti vspešnega rešenja perečega vprašanja makedonskega drugače, nego po sporazuinljeuju med obema slovanskima plemenoma. Ako ne pnde do takega sporazumljenja bo tekla kri in smejal se bode tretji, ki ni — ne Srb, ne Bolgar, ki pa sovraži oboje jednako. Ako ti dve plemeni ostaviti taktiko nestrpnosti in trme ter se sporazumeti glede obojestranskih pravic v Makedoniji, putem se makedonsko vprašanje ne more rešiti drugače, nego v slovanskem zmislu. A ti veliki treuoiki se bližajo orjaškimi koraki, kajti likvidacija Turčije je vprašanje ne posebno dolge bodočnosti. Za Slovenstvo na Balkauu bi bilo usodno, ako bi Slovane zalotila v stari, tradicijoualni neslogi. Streznite se torej in sporazumite se!
Hazlične vesti*
Osebna vest. Viši državni pravnik tržaški, titez Karol D e t a c i s, vrnil se je z Dunaja v Trst.
Odlikovanje iz Italije. Kralj Umberto je imenoval tajnika tržaške trgovinske zbornice, viteza Bujattija, častnikom reda italijanske krone.
Imenovanja. Prizivno sodišče v Trstu je imenovalo avskuitautom pravne vežbenike na okrožnem sodišču v Gorici, Karla Sniderja, Rajmunda Debevca in Josipa Trevisaua.
Novi škof na Krku. Osiromačena škofovska stolica na Krku se je popolnila razmerno hitro. Naslednikom sedanjemu tržaškemu škofa na Krka je imeuovan profesor in doktor bogoslovja, dr. Anton Mahnič.
Sinočiyi „Piccelo" beleži zadovoljstvom, da jezoviškof nasprotnik „soveuskih agitacij." Po tem soditi se nadeja, da novi škof pojde Italijauom istrskim na roke vs^j v toliko, da prepove podrejenim duhovnikom vsako „slovensko agitacijo-, to je: proti vladajoči stranki italijanski. Da li se res uresniči ta nada židovskega glasila ?! Izjaviti moramo odkrito, da bi bilo želeti ne le v iutcicsu naše narodnosti, ampak tudi ua korist naše vere, da se ne uresničijo nade „Pic-eolove*. Z ozirom na to imenovanje nas nimalo ne moti pogled v minolost, ampak mi hočemo računati le z b o d o č u o s t j o. Iu tako računamo za trdno, da tudi novi vladika krški pozabi, da je bil bojevit časnikar in da bode skrben in dobro-baten oče, pastir in voditelj — proganjanim.
Ako bi pa prišlo drugače — Bog sam daj, da ne pride — potsm bodeino seveda primorani braniti politiika iu narodna prava na vse straui in s tisto treznostjo, a tudi odločnostjo, katero nam podeljuje zavest o pravičnosti lastnega programa. Mi bodemo po svoji moči delali na to, da verniki ne pozabijo svojih dolžnostij do višega pastirja, zajedno pa se nadejamo, da bode tudi vili pastir poleg svojsga svetega poklica podpiral narod v njega prizadevanju aa svoj časni, posvetni blagor, za svojo bodočnost, za svojo ekzistsncijo.
Delovanje sedanje duhovščine po Istri nam je dokaz, kako divno se da spajati to dvojno delo duhovnika. In kolikor poznamo mi to duhovščino, ne dvomimo niti za trenotek, da ostane zvesta tej svoji svati misiji za vse slučaje. Z željo, da ta duhovščina dobi v novem vladiki višega voditelja ivojemu delovanja v dosedanji smeri, sklepamo dolžno ud anostjo in spoštovanjem ta svoj pozdrav novemu škofu krškemu.
Dvojna mera. Zadnja „Domovina" pripoveduje, kako sta morala pred tremi leti profesorja in duhovnika Zupan in dr. Svetina zapustiti Aloj-zijevišče v Ljubljani, ker ministerstvo ni dovolilo, da bi poučevala iste dijake, s katerimi sta stanovala skn-paj v omenjenem zavodu.Potem nadaljuje celjski list: „Zdaj si pa poglejmo, kako se pa ravna z nemškimi profesorji in nemškimi dijaki na Štajerskem. Prvič velja na Kranjsksm neka Bezirkssperre, kakor nekdaj za Napoleona Continentalsperre, namreč dijaki, ki so rojeni na Dolenjskem, morajo po odloku dež. šol. sveta študirati v Novem me^tu, dijaki iz kranjskega ia radolškega okraja morajo studi; .iti v Kranju. Na Štajerskem pa smejo dijaki, nabrani na Gorenjem Štajerskem, študirati v Celju, to je na Spodnjem Štajerskem. Pa tudi profesorji imajo na Štajerskem večo svobodo. Tako n. pr. sme Duffek, profesor više gimnazije v Celju, stanovati in hrano imeti v celjskem „Studentsn-heim u" s tistimi dijaki, katere poučuje v šoli. „Preljuba pravičnost, oj kje si doma? — Baron Gautuch I zakaj pustiš, da s« tako ravna ?M
iz tržaške okolice pišejo „Slov. Narodu": Naše pol. društvo .Edinost* prireja nekaj tednov sem po vsej okolici shod za shodom in vrši tako svojo prvo dolžnost, vzgojevati ljudstvo za politično delovanj«. Usp?he teh shodov more presoditi le tisti, kdor živi v okolici tržaški in ima priliko, spoznavati mišljenje okoličanov. Zadnja leta je v okolici vladala neka letargija. Okoličani so postajali v narodnem oziru čedalje indiferentnejši in to, ker je na jedni straui magistrat nanje pritiskal, na drugi pa niso dobivali zadostne vzpodbude. Zdaj se je to že precej premenilo in sicer vsled shodov „Edinosti". Zlasti se zanimajo okoličani za vprašanje o ustanovitvi posebnega okrajnega glavarstvu za okolico. To vprašanje je velike važnosti, zakaj čim več se magistratu utesni delokrog, toliko manj bo imel upliva. Naravno je, da se nekaterniki s to idejo se niso sprijaznili, največ, ker je Še ne razumejo dobro, a večina okoličanov je zanjo uneta, in če bo pol. društvo „Edinost* delovalo tako, kakor deluje .zadnji čas, je konečna zmaga zagotovljena. Naj bi možye, kateri so se lotili težavnega dela, vzbuditi slovenske okoličane, vztrajali pri dela in je nadaljevali tudi o volitvah!
Gradec. Pred kratkim se je osnovalo „Podporno bolniško društvo slovanskih vseučiliščnikov v Gradcu* z blagim namenom, oskrbovati in podpirati obolele dijake slovanskih narodnostij. Kdor le količkaj pozna razmere in težnje dijaške na vseučilišču, komur je znano, s kakimi težavami in pomanjkljajem mora se posebno slovenski dijak bojevati v tujini, ta uvidi potrebo takega blagodejnega društva I Težko je že dijaku shajati, dokler je še zdrav in čvrst, koliko težje, da, cel6 nemogoče, kadar zboli ubogi dijak. Ker so mu zdravniška pomoč, zdravila itd. predraga, zanemarja bolezen vedno bolj in bolj; pogubonosno kal nosi v sebi in le malokateremu je mogoče, pravočasno ukreniti potrebno, ker je žalibog v preslabem gmotnem stanju. Človeka zaboli srce, ako vidi hirajočega kolego brez pomoči. Da jih ravno izmed slovenskih dijakov toliko umrje prerano, vzrok temu je, da je slovenski dijak brez vsake pomoči v slučaju bolezni.
Ze dolgo se je občutila potreba podpornega bolniškega društva v slovanskem dijaštvu in zdaj se je uresničila ta srčna želja. Da bo pa društvo tudi dosezalo svoj namen, treba je podpore iz domovine, od prijateljev dijaštva. LHnina za dijake je mala (4 krone), ker se ne more več zahtevati od njih in zato so v slučaju bolezni popolnoma preskrbljeni. Z ozirom na velike stroške obrača se odbor na radodarne rodoljube s prošnjo, da blagovolijo pristopiti društvu kakor podporniki (10 kron na leto) ali pa kakor ustanovniki (200 kron), za kar jim bode slovansko dijaštvo vedno hvaležno.
V društvu so zastopaue vse slovanske narodnosti in na čelu stoji akad. senat, ki je uvidel
veliko potrebo. Pričakuje, da se slovensko občinstvo tudi to pot odzove naši prošnji, prosi odbor, da se pošiljajo eventualni darovi in podpore na odbor podpornega bolniškega društva slovanskih vseučiliščnikov v Gradcu (Allgemeinea Krankenkaus).
Odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik, g. prof. dr. Eppinger Hans; podpredsednik, g. med. Kunst Anton; I. tajnik, gosp. med. Kac Viktor; II. tajnik, g. med. Dražič Luka; blagajnik, g. med. Feuesteiu Leo; blagaj. namestniki, gg.: med. Arneri Vlaho, med. Cipanowski Ivau, med. Nikolič Petar in med. Stojanov Ivan; odborniki, gg.: prof. dr. Krones Fran vit. pl. March-land, prof. dr. Misehler Erust, med. Begič Milan, med. Cvetkovič Atanazije, teli. Domaiiski Staui-slaus in j ur. Urbanek I.
Popravek. V poročilu o shodu v Bazovici je rečeno po pomoti, da je gosp. Ivan vitez Nabergoj kakor nekdanji župan dobival po 20 gld. na mesec. Ne ua mesec, ampak na leto je dobival toliko.
Teralnica za morilcem. Tukajšnjemu policijske .mi ravnateljstvu ji-* včeraj d'»Šla brzojavna teralnica za 18-leiuitn dečakom Nikolo Haramio. Isti je na sumu, da je v Sauvinčentu v Istri, dn6 14. t. m. umoril in oropal posestnika Antona Mau-zonija. Sodi se, da s« Haramia skriva v Trstu.
Zasačen ponarejalec menjic. Na Reki so zaprli brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Saksido iz Dornberga, ohdolženega ponarejanja menjic. Saksida je bil pokazal slugi reške eskomptue banke ponarejeno menjico, glasečo na 147 ?ld. Sluga je obvestil o tem do tiču h dva trgovca, čij.h podpisa sta bila ponarejena na ineujici in tak6 so prijeli pouarejaica, še predao je predložil menjico na izplačo. Pri Saksidi so našli več ponarejenih dokumentov, med temi cel t.ucat ponarejenih vojaških listov.
Odlikovanja z milenija. Te dni so bila v Budimpešti objavljena imena na razstavi odlikovauih razstavljavcev. Porota je dosodila 147 častnik di-ploinov, 102 zlati, 200 srebrnih državnih kolajn, 1234 velikih milenijskih kolaju, 2914 razstavnih kolajn, 2852 dipiomov priznanja in 2242 kolajn za sodelovanje, vsega torej 9691 odlikovanj. Prava poplava! Razstavljavcev je bilo 26.000, odlikovanih je 9691, torej okolu 34#, ali jedna dobra tretjina. — Službeni popis odlikovanih predmetov in imena razstavljavcev sestavlja debelo knjigo 41 tiskovnih pčl. Tiskalo se je te knjige tri cele tedne, zatorej se je nekoliko zakasnila objava teh odlikovanj.
Gledališče v Sarajevu. Vprašanje o gradnji gledališča v Sarajevu, za kaiero se je zasnoval poseben odbor, došlo je te dni pred mestni sv&t v Sarajevu. Tamošnja mestna uprava je namreč naprošena, da prevzame to gradnjo na-se. Mestni svit je odgovoril, da priznava v principu potrebo te osnove, toda z obzirom na sedanji položaj financ mesta Sarajeva se ne more za sedaj izreči za izvedenje omenjene osnove. Gradnjo je torej odložiti na ugodniši čas.
Načrt za razdelitev Turčija? Londonska „Daily-Mail* priobčile, da je veliki knez Nikola Nikol<yevič, ki biva sedaj, kakor znano, na Dunaju, predložil našemu cesarju načrt za razdelitev Tsr-čije. Ta načrt se glasi: Rusija si vzame Malo Azijo, Avstrija razširi svoje meje do Soluna, Francoska dobi Sirijo in Italija zasede Albanijo. Egipet ostane absolutna last Angleške, a Carigrad je proglasiti svobodnim pristaniščem (??), stoječim pod garancijo evropskih držav.
Ali si ni „Daily Mail" morda sama izmislila ta „načrt* zaradi — Egipta F
Koliko stane evropski mir ? Evropske države vzdržavajo pod orožjem po priliki milijarde vojakov in sicer okolo 3,200.000 v stalni vojski, ostalo pa v mornarnicah. V tem pa niso všteta domobranstva, rezerve, črna vojska, milice itd. Za to redno vojsko troši se na leto preko 4% milijone frankov, a vrednost vsega vojniškega materijala in stavb ceni se povprečno na najmanje 30 milijard. K temu je še treba prišteti obresti državnih dolgov, od katerih sti gotovo 27» napravljeni za vojniške svrhe. Ker dolg evropskih držav iznala 121.178 iniljard, treba prišteti vsako leto vsaj 3 milijarde za obresti tega dolga. Vsi stroški za evropsko vojsko iznašajo torej vsako leto okolu 10 milijard. — Narodni ekonomi niso složni v tem, da-li je ta svota prevelika za vzdrževanje miru ali ne. Člo-
vekoljubi pa mislijo vsakako, da bi se s tem o-gromnia kapom denaija dala ublažiti beda ilove-ćanstva in bi se mogla znatno povspešiti civilizacija.
Statistika itrajkov na Angleikem. V Londona je izišla te dni knjiga o itrajkih minolega leta, Konstataje se, da se je lani, kljubn mnogoštevilnim štrajkom, izgubilo manj dni, nego druga leta. Štrajkov je bilo lani 876, katerih se je udeležilo 963.758 delavcev. Leta 1894. pa je bilo 1061 Itrajkov, katerih seje udeležilo 324.436 delavcev.
—	Največ štrajkov so provzročili zidarji, in sicer 197. Vzrok tem Štrajkom bila so vprašanja za povišanje zaslužka in pa znižanje števila delavnih ur. Neredov ni bilo nikjer. — V 303 štrajkih, to je 34*6^, adobili" so delavci, to se pravi, gospodarji in delodajalci so ustregli zahtevam štrajkov-cev. Teh štrajkov pa se je udeležilo le 24# vseh onih delavcev, ki so štrajkovali tekom vsega leta.
—	Vseh izgubljenih dnij vsled štrajka je bilo lani 5,542.652 (leta 1894. bilo je 9,392.096 takih izgubljenih dnij, leta 1893. pa cel6 31.205.062 1)
—	Povprečno je trajal vsaki štrajk 21*6 dnij. Na mezdah in zaslužka so izgubili štrajkovci 1,120.000 funtov šterlin (okelo 13 in pol milijona gld.)
Prodaja Časopisov v Budimpsitl. Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti je objavilo naredbo, glasom katere bode od 1. januvarja 1897. naprej vsakomur dovoljeno prodajati časopise po ultcah Budimpešte.
„Dober dan, gospod medved !* Iz Liberca na Češkem poročajo: Te dni sta došla v vas Ličkovo dva Bošnjaka z nkrotenimi medvedi. Zverine so kasale svoje umetnosti, plesale so, skakale na povelje in drugo. Med gledalci, ki so se radovedno zbrali krog medvedov, bil je tudi hlapec Anton V. Ta hlapec se je bahal svojim tovarišem, da se ne boji takega ukrotenega medveda in (da pokaže svoj pogum) stopil je pred plesajočega velikega medveda, ga prijel za taco, potresel in rekel: „Dober dan, gospod medved 1" Ta kolegijalnost pa bržkone ni bila po volji medveda, kajti čim je hlapec izustil porogljivi pozdrav, zasolil mu ie medved zaušnico, da se je drzni hlapec okrvavljen in omedlel zvalil na tla. Lastnik medveda je urno priskočil, ka;ti moglo bi se dogoditi še veče zlo. Hlapec pa je imel na tej jedni medvedovi zaušnici več nego dovolj, kajti medved mu je bil s svojimi kremplji odtrgal lice 1 Hlapca so odpeljali v bližnje selo LihĆšic k zdravniku, ki ga je obvezal in poslal v bolnišnico. Lice mu ostane pohabljeno vse življenje in ga bode vedno spominjalo na kolegijalnost z medvedom.
Mraz v Galiciji. Iz Lvova pišejo: V naši pokrajini se je pojavila zgodnja in huda zima. Od dn& 10. t. m. sćm je v vhtoćni Galiciji razuieruo • hud mraz. Tudi v Lvovu je kazal toplomer letos že 7, cel6 9 stopinj pod ničlo. Dn6 17. je zapadel sneg, a toplota je vedno pod ničlo. Na Zolkievski cesti je zmrznil nek pijan kmet.
Vpliv alkohola na otroko. Nedavno je slavni učenjak prof. dr. Nothnagel spregovoril o uživanju alkohola. Vse njegovo predavanje bila je lepa in resnobna opomena zdravnikom in starlšem. Zdravnikom je polagal na srce, naj pomislijo, da je težek greh, ako se daje otrokom piti žganja, vina ali piva. Do 14 leta ne bi smel nijeden otrok uživati vina, piva, čaja, a niti kave ne. Vse to razburja, a dete tudi brez tega lahko živi. Radi tega mora se zvati pravim hudodelstvom, ako koji zdravnik trdi, da je vino tečno in krepilno za otroke, naravnost otročje pa je, ako trdi kateri zdravnik, da črno vino daje več moči nego belo. Profesor Nothnagel je izrekel svojo nadejo, da zdravniki vendar že jedeukrat opustč taka napačna tolmačenja in da bodo nastojali v praksi pri otrocih kolikor možno omejiti vživanje opojnih pijač. Prerano uživanje alkohola je baš vzrok strašanski nervoznosti naše ddbet
Koledar. Danes (95.): Katarina, devica muč.; Jnkunda, mučenica. — Jutri (26.): Konrad, škof; Peter, škof in mučensc. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 15 min., zatoni ob 4 uri 17 min.
—	Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8*5 stop., ob 9 pop. 19 stop. C.
Razočaranje.
SllAie* li tržaškega življenja. - Spisal 1. Z a jo.
Prišla je v Trst: tnžna, izmučena in jadna.
Sama in zapuščena je po5a«no stopala po
kamenitih mestnih ulicah in začudeno ogledovala krasne hiše, predstavljajo si, v svoji najivnosti, ono velikansko bogastvo, ki baje mora počivati med tem nagromadenim kamenjem. ,Oh 1", je vzdihnila, „kako je tukaj lepo; srečni ljudje, ki prebivajo tu... Upam, da se tudi zame dobi prostorček ; saj bodem rada opravljala vse, kar se mi ukaže. Tukaj-le, v tej veliki palači je gotovo mnogo ljudij; pojdem poprašat za službo", dejalo je dekletce samo pri sebi ter, vstopivši v neko hišo, hitelo je gori po širokih, s preprogami pokritih stopnicah. Prišlo je v prvo nadstropje. Nemo je obstalo pred zaprtimi vratmi; njeno srce pa je močno utripalo: revica ni znala, kaj da bi počela. „Počakam, da kedo pride*, mislila si je, ter, naslonivli se na železno egrajo stopnic, zrla v vis, na umetalno imensko ploščico, nahajajočo se na steni. Po preteku nekaj minut so zaškripala vrata, pred njo pa je stopil elegantno oblečen gospod. Deklica se je zganila, potem pa, vprši črno oko v njega, dejala nežnim glaskom: „Oprostite gospod ! Mati mi je umrla... ostala sem sama, sama... zato pa sem prišla v Trst, da si poiščem službe". — „Prosjačenje je tu zabrasje-no 1", odgovoril jej je nepoznanec. Deklica ni ra-zumela, kajti gospod je govoril v nepoznanem jej jeziku, zato pa je nadaljevala: „Prosim gospod,
ali ne bi me hoteli sprejeti v —--M „Poberi
se !*, zadri se je na njo italijanski olikanee, „tu ne trebamo „ŠČavovMB. Hotela je še nekaj spregovoriti ali grozeča postava moia jej je preveč imponirala, zato pa se je obrnila in v svoji prirojeni pohlevnosti hitela doli na cesto, od koder je prišla. Na vogalu nlice je še malo .postala, se obzrla po negosto^ubni hiši, niz lice pa so se jej vsnle solze, ki so, lesketaje se ko dragi biserji, padale na trdo cestno kamenje. — Kedo ve, morda bi se bil pod njenimi solzami kamen omečil poprej, kakor pa srce zagrizenega lahona.
Razočaranje je nastopilo. Revica ni več o-gledovala krasnih poslopij, kajti neka bojazen jo je gonila izmed teh odurnih ljudij, izmed tega nagromadenega kamenja. „Kam hočem sedaj?1, vprašala se je. „Ven, ven, tu ni prostora za-me! Domov, tja, kjer se govori moj mili slovenski jezik, kjer mi počiva moja mila mati lu V takih britkih mislih korakala je dalje in konečno prišla do predmestja, preko katerega je vodila pot v njeno rojstno vasico. — Z veselimi nadami je prišla v Trst, vračala pa se je potrta na duhu in telesu. — Hitela je dalje po široki cesti, poleg katere se je vil drevored. Večerni mrak se je bil započel spuščati na zemljo; na pol ovenelo drevesno listje pa je tajinstveno šepetalo v hladnem jesen* skem vetru. Dekletce je omahovalo od gladu, utrujenosti, teške uusne oorbe ter ne sieunjic zrušilo na klop, stoječo kraj ceste. Britko je zaihtelo, kmalo zatem pa je, naslonivši glavico na naslonjalo klopi, trdo zaspalo----.
Srce in razum mi zabranjoje omenjati razo-Čarauje. Opomniti hočem jedino le to, da se je drugi dan, v nekem židovsko-lahonakem časniku, čitala nastopna notica: „Sinoči bila je sedemnajstletna deklina Ana T„ rojena v Đ. ua Krasu, na Miramarski cesti aretovaua, ker se je klatarila okolo. Zgodaj je započela !• — Tako je pisal žid ; kaj pa ti porečeš na to, cenjena čitateljica ? ... O, razočaranje, razočaranje!
Najnovejše vesti*
Dunaj 25. (Poslanska zbornica.) Došlo je poročilo proračunskega odseka o državnem proračunu in finančni zakon za lete 1897 Nadaljevala se je razprava o uravnavi plač državnim uradnikom. Geuerulni govornik proti, posl. Brzorad, se je izrekel preti temu, da se ta predlog spravlja v zvezo s povišanjem davka na pivo in na žganje. Zbornic« ie sklenila 180 proti 8 preiti v podrobno razpravo.
Dunaj 26. Cesarica si je ogledala včeraj po-poludne razstavo v hiši umetnikov in je bila jako zadovoljna s tem kar je videla.
Dunaj 25. Včerajšnjega obeda pri ruskem poslaniku na čast velikemu knezu Nikolaju Niko-iajeviču se je udeležil tudi nadvojvoda Oton se soprogo.
Budimpeita 25. Cesar je dospel sem ob 5. uri 40 min. zjutraj.
Trgovinske braojRvk« In vaatl.
f . 'Hrlili.. Pnfcttlll'H /..i JOnDII —•- —•— i HHIIII H 'a
spomlad lH9ti 8.21 do 8 22 Oves za spomlad 6'01—«03. Ui r» »pomlad 6.88— 6.90. Koruza /a maj-juni 1897. 4.104 U
P*.,„in. mm ii,| 78 kil. f. 8 95 8 30 ud 79 kiio. 8.35—8-40 <><1 hO kil. f. 8-40—8-45 od 81. kil. f. 850
IU , od 89 kil. fo-. 8.60 8.85. T*.'n»*n «-]0-8 — prota 5 66' —6*10.
Pšenica: Omejene ponudb«, slabo povpraševanje. Prodaja 10000 met. stot. po stalnih cenah. Treme : lepo.
Praga. Neratinirmn aladkor lor. 1212, november* deeeaber 1*1*.
Pruga. Centrifuga! novi, pontarljne v Trst ■ carino vred odpošiljate* |)r«oej f. 33 75 34— Conoasse 84*76—"35'~ Četvorni S6'—— . V glavah nodili 37-80-'— Havr«. Ka»a Hnnto* ,food afer*«;« ta november 81*— aa mare 81.76.
Hamburg. Santo* kq»H Hv^rnve m november_._*a
dee. 50—, samare 1897. f. 50.75, ga jnll 51.75. OuaaJaUK t<i>rx<» SSS- novembra -i »fli
Državni dolg t papirju „ „ v srebru Avutrijinku renta t vslatu « » V kronah Kreditno akcijo . . . London 10 li** t * . .
Napoleoni.....
20 mark . .
100 ItKli. lir
dan it g 101.10 101 15 122 25 100.95 388.50 119.85 9.53 11.75 45.10
v5«rnj 101.25 101.25 122.65 101.— 364.10 119.85 9.53 11.75 45 15
ZELEZNISKI VOZNI RED.
a)	Drtevn« telesnlon. (Postaja pri sv. Andreja
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.86 „ t Herpelje, Rovinj, Putf, Divačo in na Dunaj 440 pepol. v Herpelje, Divačo, Dun^j Pulj in Rovinj. (.7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pujj, Divačo, na Dnnaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob prazaikih: 9.20 popo!. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. ii Ljubljane, Divača. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ i« Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. is Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ braovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Bejjaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 popol. ii Divače.
b)	Joina iolomloa (Postaja južne železnice.)
Od dni 1. oktobra 1898. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, sveta z Reko. 8.95 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s PeSto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.90 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko 8-05 „ brsovlak v nabreiino, Videm, Rim, 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do MiinzuBchlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrožine. 8.86 „ brzovlak is Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.90 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.86 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36 „ omnibus iz Varone, Kormina, Nabrežiue.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;--8.68 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Spodaj podpisani, raznašalec nagega lista, ki je zajedrio upap9 priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani	Friderik Cojja,
vratar hiše št. 8 ulica Solitario.
Važno za usnjarje! *
Posojilnica v Konjicah kupila je iz zapuščine znanega tovarnarja Janeza Stanzer tovarno za usnje iu hi&o z gospodarskim poslopjem.
To vama za usnje pripravljena je za 20 do 30 delavcev in se ponuja na najem ali za nakup. Več pove Dr Iv&ll Rudolf
odvetnik v Konjicah na Štajerskem.
Borzni trg št 14
Sedanja razstava: 50 prikazov
RUSKI CAR
v Parizu
P sebna novost
Ustopniua 20 novč. otroci 10 nov.
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o će r n I cvet' (Milleflori)
Cisti kri ter jo izvrši no sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, ki.ltor proti hI. liomu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot tu ozdravljanje, stoji u0 nČ, ter s« dobiva v odlikovani lekarni
PRhXMARER „Al dna Miri'' Trst, veliki trg.

Velika zaloga
*
*
senca in slame v omotih (balah), OTia in otrobov po najprimernejih cenah
Vil Scussa Št. 3 in Via Eeppa it. 4, palača
Lastnik kenaorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Goduik. — Tinkama Dolenc v Trstu.