Spoštovani clanice in clani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti! Pocitnice in dopusti so se zaceli. Nekateri so se že odpravili ob jezera, v planine, spet drugi na morje, ki je naravno zdravilo tako za duha kot telo. Že Hipokrat je opa-zil, da zdravi poškodovane roke ribicev, medtem ko je sam Galen bolnikom, ki so imeli težave z dihali, priporocal, naj ležejo na plažo. Morska voda ima antibakterij-sko in antiviralno delovanje, da lahko regenerira sluznico, odmaši nos, topi ušesno maslo in celo stimulira lokalno cirkulacijo. Kam se boste odpravili pa vi? Še pred tem preberite tokratne IRDO novice. Tudi mi, clani uredništva se sedaj odpravljamo na dvomesecne pocitnice. Inštitut IRDO ne pozna pocitka. S polno paro dela. V okviru svojih dejavnosti sveto-vanje in razvoj prevzel vlogo inkubatorja za ustanovitev prvega Dnevnega centra aktivnosti za starejše v Mariboru. Inštitut je soorganiziral prvo regijsko srecanje nev-ladnih organizacij s podrocja zdravja in gospodarstva. Prav tako pa je bilo v okviru Inštituta IRDO predavanje z naslovom Poslovno odlocanje z intuicijo. Zanimiv intervju s predavateljico mag. Vesno Kovacic, clanico Inštituta IRDO in InCo giban-ja lahko preberete v tokratnih novicah. Predstavila je poslovni model, ki razkriva ozadje intuicije v poslovnih odnosih in odlocitvah. V majskih novicah smo objavili informacijo o izidu knjige o družbeni odgovornosti in odlicnosti v javni upravi, tokrat pa vam predstavljamo še povzetek monografije. V tej številki boste zagotovo našli še vsaj tri predloge za zanimivo branje. Nismo pozabili na domace in tuje novice, razpise, obvešcamo vas o seminarjih in konferencah, zanimivih teorijah, pobudah. Navsezadnje pa sem vam zahvaljujemo za vaše zaupanje, saj tudi zaradi vas lahko praznujemo julija že 8. rojstni dan našega inštituta! Berite nas ponovno septembra. Cudovite pocitnice vam želimo, z uredništva IRDO novic JUNIJ 2012 IRDO NOVICE ŠT.6/V 1 IRDO NOVICE V tej številki: Aktualno 2 Intervju 14 Konference, pobude, natecaji 20 Razpisi 22 Novice 27 Dobra praksa 34 Prejeli smo 35 Literatura 36 Vabimo 37 Soustvarjajte 50 5. junij - svetovni dan okolja 8. junij - svetovni dan gasilcev 12. junij - svetovni dan boja proti otroškemu delu 14. junij - svetovni dan krvodajalstva 15. junij - svetovni dan osvešcanja o nasilju nad starejšimi 17. junij - svetovni dan boja proti širjenju pušcav in suše 20. junij - svetovni dan beguncev 21. junij - svetovni dan ALS 26. junij - svetovni dan podpore žrtvam mucenja 11. julij - svetovni dan prebivalstva 15. julij — IRDO bo star 8 let! 2. avgust - svetovni dan dojenja 12. avgust - svetovni dan mladih Pomembni dnevi STRAN 2 IRDO NOVICE ŠT.6/V Dogovor o sodelovanju med Mrežo za družbeno odgovornost Slovenije (MDOS) in Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) Organizaciji ugotavljata, da imata veliko skupnih tock in podobnih ciljev, zato je smiselno, da se partnersko povezujeta na projektih, kjer partnersko sodelovanje prinaša optimalne sinergijske ucinke. Obenem se organizaciji strinjata, da ob tem k sodelovanju povabita cim vec ostalih akterjev na podrocju družbene odgovornosti v Sloveniji in EU. Organizaciji bosta tako sodelovali na naslednjih projektih: 1. Evropska nagrada za najboljše prakse/projekte na podrocju družbene odgovornosti Nagrada se podeljuje partnerstvu podjetja in vsaj enega deležnika za obdobje zadnjih 5 let. MDOS je nacionalni partner pri prijavi, katere nosilec sta CSR Europe in BITC ( Business in the community). Nagrada se bo v Sloveniji izpeljala v partnerstvu med organizacijami, ki sodelujejo na pod-rocju DO. MDOS bo uradni koordinator projekta, IRDO in PRSS bosta partnerja tega proje-kta. MDOS predlaga IRDO razdelitev nalog v okviru prijave na razpis CSR Europe, v koli-kor do tega pride. MDOS je seznanjen z dejstvom, da je IRDO v postopku za pridobitev statusa nacionalne organizacije pri CSR Europe. IRDO je obvestil MDOS tudi, da je IRDO predlagal CSR Europe sodelovanje pri prijavi na razpis EU za EU nagrado na tem podrocju in širitev znan-ja nagrade Horus na EU raven v smislu krepitve soodvisnosti in holizma. EU nagrada za najboljše prakse/projekte je trenutno enkratna, zato je smiselno, da je samos-tojna. V kolikor se bo pokazalo, da jo je smiselno narediti stalno, jo bodo partnerji skupaj naredili kot takšno (bodisi v sklopu obstojecih nagrad, bodisi kot samostojno nagrado). Nagrada Horus, katero podeljujeta inštitut IRDO in PRSS s podpornimi partnerji, v celoti ostaja v domeni IRDO in PRSS. Nova nagrada nima in ne sme imeti nikakršnega vpliva na obstojeco vsebino in organizacijo nagrade Horus. V kolikor bo nova nagrada postala red-na letna nagrada, se lahko partnerske organizacije dogovorijo o skupni podelitvi le-te na letni podelitvi nagrade Horus oz. o so-organizaciji projektov. MDOS postane podporni part-ner nagrade Horus. Aktualno STRAN 3 IRDO NOVICE ŠT.6/V 2. Slovenska strategija za DOP Slovenija je ena redkih clanic EU, ki nima nacionalne strategije /akcijskega plana za DOP. Zato je potrebno, da vsi akterji na podrocju DO aktivno zacno delovati v tej smeri in najdejo relevantnega sogovornika na vladni strani, da se nacionalna strategija/akcijski plan cim prej sprejme. Za koordinatorja procesa se predlaga IRDO v sodelovanju z MDOS in drugimi partnerji. 3. Delovanje v strokovnih svetih organizacij Organizaciji imenujeta po enega clana v strokovni svet druge organizacije. 4. Strokovna srecanja in konference Organizaciji vabita partnersko organizacijo k aktivni udeležbi na strokovnih srecanjih in konfe-rencah, glede na tematiko le-teh. Organizaciji poleg zgoraj naštetih podrocij težita k temu, da je sodelovanje karseda plodno, part-nersko in konstruktivno, kajti le s skupnimi prizadevanji bomo lahko izboljšali okolje za bolj dru-žbeno odgovorno in trajnostno delovanje vseh družbenih akterjev. 5. Splošno Ta dogovor pricne veljati od dne podpisa obeh organizacij. Velja za nedolocen cas. Prekine se, v kolikor katerakoli organizacija krši dogovorjeno, kot sledi iz zgornjega zapisa. V pravnem smislu zastopa MDOS Inštitut Ekvilib, vse do ustanovitve MDOS kot samostojne pra-vne osebe. Dogovor je podpisan v dveh izvodih, MDOS in IRDO prejmeta vsak po en izvod le-tega. V Ljubljani, 5.7.2012 Za Mrežo za družbeno odgovornost Slovenije: Alen Najdenovski, predsednik Upravnega odbora MDOS Aleš Kranjc Kušlan, clan Upravnega odbora in vodja sekretariata MDOS, direktor inštituta Ekvilib Za Inštitut za razvoj družbene odgovornosti: Anita Hrast, direktorica inštituta . STRAN 4 IRDO NOVICE ŠT.6/V IRDO sodeluje v projektu Grundtvig ucna partnerstva »Sustainable Volunteering for your Curriculum Vitae« V Latviji sta bila junija zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in Vinko Kurent, mag. Pripravila: Alenka Zelenic, vodja projekta IRDO se je v mesecu marcu 2012 naknadno vkljucil v izvedbo projekta Grundtvig ucna partnerstva z naslovom »Sustainable Volunteering for your Curriculum Vitae«. V izvedbo projekta, ki se bo izvajal do avgusta 2013, je vkljucenih skupno 5 projektnih partnerjev - ob inštitutu IRDO tudi: EkoInkubátor (Brno, Ceška republika), Cooperativa Sociale Muovimente (Viterbo, Italija), Association pour la mise en Valeur des Rivičres et les Initiatives Locales A.V.R.I.L. (Saint Pierre de Coutances, Francija) in Biedriba Radi Vidi Pats (Liepaja, Latvija). Namen projekta je širjenje okolju prijaznih poslovnih idej in praks v Evropi s ciljem spodbujati prostovoljstvo starejših, prispevati k zmanjšanju brezposelnosti in ohranjanju narave. V okviru pro-jekta se bo izvedel cikel mednarodnih seminarjev za podporo ucenju z obiski na terenu, podajanjem teoreticnega znanja, razpravami in prakticnimi delavnicami. Od 21. do 25. junija se je v Latviji (Dimzeni, okrožje Jelgava) izvedel 2. mednarodni seminar, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika inštituta IRDO, in sicer ddr. Matjaž Mulej in mag. Vinko Kurent. Nekaj latvijskih utrinkov podajamo v nadaljevanju.... Vtise s seminarja pa bosta v nekaj naslednjih številkah IRDO novic z Vami, v obliki dnevniških zapisov, delila oba udeleženca. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer v okviru Programa Vseživljenjsko ucenje (Grundtvig ucna partnerstva). Za vsebino dokumenta odgovarja partnerstvo projekta in ne odraža stališca Evropske unije. In da ne pozabimo, do zakljucka projekta so pred-videni še mednarodni seminarji v Franciji (julij), Italiji (oktober) in v Sloveniji (predvidoma junij - julij 2013), ko bomo srecanje organizirali prav mi, IRDOvci! Vec o projektu preberite na: http://svforyourcv.wordpress.com/2012/04/18/wecome-to-sustainable-volunteering-for-your-curriculum-vitae/ Matjaž Mulej in Vinko Kurent v družbi mednarodnih prostovoljcev uživata v Latviji in nacrtujeta aktivnosti za Slovenijo. STRAN 5 IRDO NOVICE ŠT.6/V . Iz Latvijskega eko nacina življenja sta se po petih dneh vrnila polna vtisov in umirjena, kot že dolgo ne... Pridelovali so domaci sir, pekli kruh, molzli koze, jahali konje in… vec pa v prihod-njih številkah IRDO novic, od jeseni dalje! STRAN 6 IRDO NOVICE ŠT.6/V Aktualno AKTIVNOSTI ZA PRVI Dnevni center za starejše v Mariboru Inštitut IRDO je v okviru svojih dejavnosti svetovanje in razvoj prevzel vlogo inkubatorja za ustano-vitev prvega Dnevnega centra aktivnosti za starejše v Mariboru (Toti DCA). V Mariboru namrec še ne obstaja niti en DCA za starejše, medtem ko jih je v Ljubljani že osem, delujejo pa tudi drugje po Sloveniji. Na pod-lagi stro-kovnih spoznanj s podrocja socialne gerontologije, izkušenj in dobrih praks želi Marjan Holc, vodja projekta, s pomocjo inkubatorstva inštituta IRDO vzpostaviti model DCA, ki bo upošteval specificne potrebe lokalnega okolja ter ga hkrati nadgra-diti z inovativnimi idejami, ki bo omogocal razlicne vire financiranja in prihodkov ter tako zagotovil dolgorocno stabilno delovanje. Glede na število prebivalcev in na podlagi izkušenj v Ljubljani lah-ko v Mariboru vzpostavimo mrežo do šestih DCA ter jih širimo tudi v podravski regiji, pravi Marjan Holc. Pri tem mu strokovno pomaga dr. Andrej Fištravec. Odlicna lokacija za prostore prvega DCA za starejše v Mariboru je v poslovnem objektu Gor-kega ulica 34, saj pokriva podrocje MC Magdalena in MC Tabor, kjer je visok delež starostnikov (po oceni DU Tabor cez 11.000). Na tej lokaciji lahko model dnevnih centrov nadgradimo z inovati-vnim idejami, dodana vrednost pa nam omogoca vzpostavitev najboljšega DCA v Sloveniji, trdi Marjan Holc, ki v ta namen ustanavlja Društvo TOTI DCA, ki bo nato prevzelo vodenje tega Dnev-nega centra aktivnosti za starejše v Mariboru. Izhodišca za nastajanje DCA temeljijo na osnovi dokumen-tov in zakonodaje EU in Slovenije ter demografskih projek-cijah, ki nakazujejo, da delež starih ljudi strmo narašca; govorimo o starajoci se družbi – rodnost se znižuje, življenj-ska doba povecuje, kar postavlja družbo pred nove izzive. Koncept razvoja dnevnih centrov aktivnosti je nastal na podlagi intenzivne izmenjave izkušenj s partnerji v drugih evropskih državah in zlasti tistih, ki se vkljucujejo v evrop-sko mrežo organizacij starejših in za starejše AGE – Europe-an Older People's Platform. Prvi DCA v Sloveniji je odprl svoja vrata v Ljubljani leta 2006 pod okriljem MZU Ljubljana, ki ji predseduje g. Marjan Sedmak – predsednik AGE Platform Europe. Po izjemno dobrem odzivu upora-bnikov so se dnevni centri zelo hitro širili, in tako jih danes deluje v Ljubljani že osem, delujejo pa tudi drugje po Sloveniji. Poslanstvo- DCA je v sistem socialnih programov umešcen kot storitev za aktivno in kvalitetno življenje starejših ljudi, ki je ne nalagajo zakonski predpisi in je torej prostovoljen. Namen DCA je: . omogociti starejšim aktivno življenje, preprecevati izkljucenost in omogocati vkljucenost v mrežo socialnih odnosov; . omogocati podaljševanje življenja v privajenem domacem okol-ju in preprecevati nepotreben pritisk na institucionalno varstvo in oskrbo (po mednarodnih raziskavah je v institucionalnem varstvu vec kot polovica takšnih, ki bi lahko še vedno preživljali starost v svojem domacem okolju, in cetrtina takšnih, ki so se v domsko varstvo vkljucili, da bi se rešili socialne osamitve); . glede na vse boljše zdravstveno stanje starejše populacije, aktivirati starejše kot vir pomoci in samopomoci, razvijati prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje; . nuditi pomoc starejšim pri reševanju socialnih in zdravstvenih težav; . posebna znacilnost je možnost samoodlocanja – uporabniki lahko vedno prilagodijo storitev svojim potrebam in željam ter se jim ni treba prilagajati vsiljenim programom, kar je zna-cilnost klasicne oskrbe starejših. Komu je namenjen – delovanje DCA je namenjeno vsem starejšim krajanom: . ki so aktivno sposobni in si želijo aktivnosti ter druženja, . ki se soocajo z osebnimi, socialnimi, zdravstvenimi, financni-mi in pravnimi težavami, . ki potrebujejo pomoc pri urejanju svojega domacega, gospo-dinjskega okolja, . ki cutijo potrebo po socialnih stikih, se soocajo z upokojitvi-jo ali so brezposelni in Se nadaljuje... plesne vaje pustno rajanje Uporabniki se v dnevni center vclanijo in kot clani imajo možnost vsakodnevnega obiskovanja in vkljucevanja v aktivnosti. Praviloma je DCA namenjen starejšim ljudem v neposredni okolici, vendar pa se lahko vkljucujejo tudi obcani iz drugih predelov mesta. Dnevne aktiv-nosti vodi in organizira strokovna delavka. STRAN 7 IRDO NOVICE ŠT.6/V citalnica casopisov in revij tecaj kuhanja ucenje tujih jezikov, urjenje spomina ... Vse objavljene foto-grafije so bile pos-nete v DCA Ljub-ljana. STRAN 8 IRDO NOVICE ŠT.6/V Predstavitev TOTI DCA Maribor Intervju z Marjanom Holcem, vodjem projekta Toti DCA Maribor, ki si za ustanovitev takšnega centra za starejše prizadeva že vec let. Tokrat ima tudi podporo mariborske obcine. 1. Zakaj Maribor nujno potrebuje Dnevni center aktivnosti za starejše? Delež starejših prebivalcev strmo narašca kar postavlja družbo pred nove izzive. Mnogi starejši živijo sami, otroci so prezaposleni, osamljenost in izkljucenost sta vedno pogostejša, starejši pa ne najdejo pravih mož-nosti za aktivno življenje. Tudi socialne stiske so pogosto vzrok za ¨samoizolacijo¨ starejših, pogosto pa je edini izhod odhod v domove za starejše. Namen DCA pa je ravno vtem, da omogoca starejšim aktivno živ-ljenje v njihovem domacem okolju ter cim kasnejši odhod v domove. V Mariboru se je domska mreža v zadnjih letih precej povecala in izboljšala, na podrocju pomoci in samopomoci v bivalnem okolju pa je storjenega izredno malo. Najboljši dokaz potrebe po tovrstni ponudbi je primer Ljubljane, kjer je prvi DCA odprl svoja vrata leta 2006, danes pa deluje že osem (8) dnevnih centrov! 2. Ali menite, da so starejši Mariborcani dovolj aktivni, da se bodo aktivnosti, ki jih bo DCA zanje organiziral, udeleževali? Starejši ljudje išcejo možnosti za aktivno preživljanje prostega casa, vendar pogosto ne najdejo pravih mož-nosti ali pa se ne želijo vkljuciti v društva, ki ponujajo tocno dolocene programe. Prednost Dnevnih cen-trov aktivnosti za starejše je ravno v tem, da ponujajo široko paleto razlicnih programov po želji clanov, pri katerih sodelujejo kot prostovoljci, imajo možnost soustvarjanja programov. Pri tem se povezujemo s šola-mi, društvi in raznimi institucijami, kar omogoca širjenje socialne mreže, omogoca pestro in polno življen-je tudi v starosti. 3. Ali so bolj aktivni in išcejo dodatne dejavnosti moški ali ženske? Bolj aktivne so ženske, saj so že po naravi bolj družabne in lažje navezujejo stike. Seveda pa je možno k sodelovanju pritegniti tudi moške, vendar z njim primernejšimi programi, npr. razni hobby programi, rekre-acija in podobno. 4. Po katerih dejavnostih je najvec povpraševanja? Najvec povpraševanja je po telovadbi, tecajih tujih jezikov in rocnih delih. Priljubljenost DCA pa narašca tudi zaradi možnosti druženja, za clane torej ni obvezno sodelovanje v katerem od programov, ampak lahko pridejo samo na klepet ob kavi ali caju, precitajo casopis ali revijo, odigrajo partijo šaha in podobno. 5. Kakšne so vaše izkušnje sodelovanja z IRDOm? IRDO je prevzel vlogo inkubatorja, saj je v programu Priložnost zame omogocil mojo zaposlitev kot vodje projekta DCA ter s tem seveda omogocil ustanavljanje prvega DCA v Mariboru. Pri mojem delu me podpi-ra, pomaga z nasveti, s svojim ugledom mi v veliki meri olajšuje delo ter omogoca hitrejšo izvajanje proje-kta. Hkrati mi dopušca možnost kreativnega in strokovnega dela ter mi tudi s svojimi idejami pomaga pri prilagoditvi in nadgradnji modela Dnevnih centrov Ljubljana našemu lokalnemu okolju. Vsekakor si želim nadaljevanje dobrega sodelovanja tudi pri delu prvega DCA v Mariboru. Marjan Holc je prvi z desne. Foto: Vojko Mejak STRAN 9 IRDO NOVICE ŠT.6/V Prvo regijsko srecanje gospodarstva in nevladnih organizacij s podrocja zdravja V Mariboru je 8. junija dopoldan potekalo prvo regijsko srecanje nevladnih organizacij s pod-rocja zdravja in gospodarstva, ki so ga organizirali predstavniki vsebinske mreže nevladnih organizacij za zdravje v okviru projekta »NVO varujejo naše zdravje«. Srecanje je potekalo v prostorih Štajerske gospodarske zbornice, udeležilo pa se ga je 12 predstavnikov gospodarstva, javnih ustanov in nevladnih organizacij. Namen srecanja je bil prikazati možnosti povezovanja nevladnih organizacij z gospodarstvom, da bi skupaj izboljšali zdravje zaposlenih v slovenskih organizacijah, podjetjih v Podravski regiji. Naslednje srecanje bo potekalo 6. julija v Novem mestu, sledijo pa še srecanja v Ljubljani in v Kopru. Na srecanju v Mariboru so spregovorili o izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zahtevami 6. clena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Po tem clenu bi si morale vse organizacije, torej tudi gospodarstvo, prizadevati za vec promocije zdravja na delovnem mestu. Mar-ko Lovše, inženir za varstvo pri delu, je poudaril, da bi morala Slovenija že sprejeti smernice za pro-mocijo zdravja na delovnem mestu, pa tega še ni storila, ceprav tako veleva zakon. Neuradno smo izvedeli, da so smernice v pripravi, zaenkrat pa se slovenske organizacije in podjetja lahko zgledujejo po evropskih smernicah na tem podrocju. Poudaril je še, da se en evro, vložen v zdravje delavca, v roku enega leta delodajalcu trikratno povrne v obliki vecje ucinkovitosti zaposlenega in s tem vecjih prihodkov organizacije. V projektu »NVO varujejo naše zdravje«, ki ga med leti 2009 in 2012 sofinancira Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, sodeluje 66 slovenskih nevladnih organizacij, med katerimi vecina že vec desetletij posveca svoje delovanje prizadevanjem za boljše javno zdravje, je na srecanju povedala Darija Lorbek, stro-kovna sodelavka v projektu. Predstavila je Rastoco knjigo s ponudbo storitev nevladnih organizacij s podro-cja zdravja za podjetja, ki so jo pripravili aprila 2012 in jo sedaj vsak mesec redno ažurirajo. V tej rastoci knjigi je predstavljena ponudba številnih slovenskih nevladnih organizacij s podrocja zdravja, s katero lahko organiza-cije pomagajo gospodarstvu za vec zdravja na delovnem mestu. Dušanka Lužar Šajt iz Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA je predstavila ponudbo usposabljanja in svetovanja na podrocju zdravja in dobrega pocutja na delovnem mestu ter predstavila prirocnik “Zdravju prijazno prestrukturiranje”, ki je na voljo za delodajalce na spletnem mestu projekta »Gear for Changes«. Anita Hrast iz inštituta IRDO je na kratko povzela spoznanja projekta Chance4Change, ki kot cezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo poteka že drugo leto, zakljuci pa se septembra 2013. V okviru projekta so opravili številne raziskave o dobrem pocutju zaposlenih in zdravju prebivalcev mest, izdali prirocnik Kompas dobrega pocutja ter druge aktivnosti, gradivo o tem pa je brezplacno dosegljivo na spletnem mestu projekta Chance4Change. Na srecanju so predstavili še podrocje drog in alkohola, o kajenju na delovnem mestu je spregovo-rila Maja Topolovec iz Slovenske zveze za tobacno kontrolo in javno zdravje, o pomenu zdrave prehrane in biološko-dinamicni pridelavi hrane pa dr. Andrej Fištravec, iz Zveze Društev za bio-loško dinamicno gospodarjenje Ajda Demeter Slovenija in iz inštituta IRDO. Nosilec projekta je Slovenska zveza za tobacno kontrolo in javno zdravje, konzorcijska partnerja pa sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti. Projekt »NVO varujejo naše zdravje delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, pred-nostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. Dodatne informacije: Slovenska zveza za tobacno kontrolo in javno zdravje, Kopitarjeva 2, 2000 Maribor Petra Usar in Darija Lorbek, T: 02 620 98 57; 040 476 861, E: nvo.zdravje@tobak-zveza.si IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Anita Hrast, G: 031 344 883, E: info@irdo.si Spoštovane in spoštovani, naredite vec za vaše zdravje in zdravje vaših sodelavcev! Povežite se z nevladnimi organizacijami na tem podrocju, ki lahko zelo ugodno in pone-kod tudi brezplacno pomagajo k uveljavitvi promocije zdravja na delovnem mestu, kar od vas zahteva spremenjena zakonodaja. Vec o projektu si lahko preberete na spletnem mestu: http://nvozdravje.si/. Tam si lahko ogledate tudi ponudbo nevladnih organizacij s podrocja zdravja za gospodarstvo. Se nadaljuje... STRAN 10 IRDO NOVICE ŠT.6/V Projekt »NVO varujejo naše zdravje« vodi Slovenska zveza za tobacno kontrolo in javno zdravje. Konzorcijska partnerja na projektu: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja cloveških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. STRAN 11 IRDO NOVICE ŠT.6/V STRAN 12 IRDO NOVICE ŠT.6/V Naši clani vam sporocajo: Press Clipping d.o.o. Clanice in clani inštituta IRDO, zdravo. Sedaj je že cas dopustov, zato vam želimo prijetno in mirno branje slo-venskih in tujih medijev. Ce želite izvedeti, kaj pišejo o vas, lahko pri nas narocite spremljanje medijev ali podrobnejšo analizo vaše medij-ske podobe. Seveda se da narociti še marsikaj drugega. Ker delovanje inštituta IRDO podpiramo že od njegovega nastanka, tokrat inštitutu iskreno cestitamo za njegov 8. rojstni dan. Vam, clanom inštituta IRDO, pa ob tej priložnosti, ce se do 30.9.2012 odlocite za spremljanje medijev in podpišete z nami letno pogodbo, podarjamo 10% popusta za prve tri mesece sodelovanja z nami. Lep dopustniški pozdrav iz Press Clippinga, ponosnega clana inštituta IRDO! Spremljanje medijev Clipping Clipping za podjetja Clipping za športna društva Clipping za nevladne organiza-cije Osebni Clipping Poskusni clipping Mediji Tiskani mediji Elektronski mediji Internetni mediji Tuji mediji Adreme medijev Online storitve Internet eClip iClip Družabna omrežja AlarmClip mClip Srcni utrip Analize Analiza medijskih objav Simplia Simplia Plus Advertia Logo Advertia Ad Kvalia Plus Kvalia Meta Eventia Monitoria Slovarcek Vodic po analizi medijev Aktualno Novice Aktualne tematike O nas Osebna izkaznica Vodstvo Kontakti Podjetje Poslanstvo in vizija Zgodovina Media Intelligence Group Družbena odgovornost Members of International Asso-ciations Media Intelligence Group since 1994 / FIBEP member since 1994 / AMEC Associate member since 2006 Hosts of 40th World Congress Slovenia - Croatia - BiH - Serbia - Montenegro - Macedonia - Kosovo - Albania PRESS CLIPPING, d.o.o., Kraljevica Marka ulica 5, SI-2000 Maribor Tel.: 02 250 40 20, Dežurni tel.: 02 250 40 13, Fax: +386 2 250 40 18 www.pressclip.si | Facebook | Twitter STRAN 13 IRDO NOVICE ŠT.6/V Poslovni model, ki razkriva ozadje uporabe intuicije v poslovnih odnosih in odlocitvah 14.6.2012 je v Hotelu Bau v Maribo-ru potekalo predavanje z naslovom POSLOVNO ODLOCANJE Z IN-TUICIJO, ki ga je izvedla mag. Ves-na Kovacic, clanica Inštituta IRDO in InCo gibanja. Predstavila je poslovni model, ki razkriva ozadje intuicije v poslovnih odnosih in od-locitvah. Model je bil preverjen v slovenskem storitvenem podjetju s 3.000 zaposlenimi. Študija modela je bila narejena v poslovni enoti z 90 zaposlenimi. Pokazala je, da lahko problem padanja prodaje rešuje-mo na bolj sodoben in inovativen nacin s pomocjo odlocanja z intuiticijo. Rešitev je v iskanju in vzposta-vitvi mreže aktivnega zbiranja prodajnih priložnosti, v katero bodo vkljuceni vsi zaposleni. Izjava zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja, Ekonomsko-poslovna fakulteta in IRDO: »Odlocitve bo najbrž potrebno sprejemati z intuicijo (zavedanjem) vsaj v takšni meri kot z dosedanjo uporabo ekonomskih in drugih znanj (védenjem). Védenje in zavedanje se dopolnjujeta, oba sta nujna, da smo ljudje lahko dovolj celoviti.« Danes prevladuje razumsko odlocanje ob prikritem zavedanju, da obstaja še intuicija in intuitivno odlocanje. V poslovnem svetu se vse pogosteje govori o intuiciji. Razum lahko povežemo z védenjem (znanjem), intuicijo z zavedanjem (zavestjo). Védenje daje odlocitvam vsebino, zavedanje usmeritev. Védenje in zavedanje se med seboj dopolnjujeta. Za odlocanje sta nujna oba in to v ravnovesju. Proces odlocanja je bistvo procesa upravljanja. Je del splošnega reševanja problemov. Ne glede na to, ali odlocitve sprejemamo zavedno ali nezavedno, intuitivno ali rutinersko, z dobrimi ali slabimi posle-dicami, je za nas osnovno orodje za soocanje s poslovnimi priložnostmi, izzivi in negotovostjo. Prav je, da ustvarjamo vedno nove priložnosti za odlocanje, še preden nastane problem. Na strateški upravljavski ravni je kar 80 odstotkov odlocitev intuitivnih. Strateške odlocitve so kvalitativne in usmerjene v prihodnost. So le redko ponovljive, zato nam odlocanje na os-novi znanja in preteklih izkušenj ne koristi veliko. Na operativni upravljavski ravni je kar 80 odstotkov odlocitev rutinerskih. Operativ-ne odlocitve so obicajno kvantitativne in us-merjene v sedanjost. So pogosto ponovljive in izhajajo iz preteklih izkušenj. Pri strateškem odlocanju uporabljamo intuicijo in ustvarjal-nost. Pri operativnem odlocanju uporabljamo razum in rutino. Dodatne informacije: PRESS CLIPPING, d.o.o., Kraljevica Marka ulica 5, SI-2000 Maribor GSM: 00386 41 691 756, skype: tatjananovak, twitter: @tatjana4sunny www.pressclip.si | Facebook | Twitter Members of International Associations STRAN 14 IRDO NOVICE ŠT.6/V Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Ekonomsko-poslovna fakulteta in IRDO: »Odlocitve bo najbrž potrebno sprejemati z intuicijo (zavedanjem) vsaj v takšni meri kot z dosedanjo uporabo eko-nomskih in drugih znanj (védenjem). Védenje in zavedanje se dopolnjujeta, oba sta nujna, da smo ljudje lahko dovolj celoviti.« Mag. Violeta Bulc, Vibacom d.o.o. in InCo gibanje: »Intuicija je naravno orodje za uspešno odlocanje. Je sposobnost zaznavanja in procesiranja vibracij iz nezavednega in uporaba le-teh v procesu odlocanja«. Anita Hrast, direktorica IRDO, udeleženka predavanja: »Predavanje je bilo zanimivo, zlasti tudi razprava. Naucila sem se, da ce smo dovolj pozorni na lastne obcutke, nam lahko intuicija pomaga najti rešitve iz težavnih situacij. Le prisluhniti si moramo. Pri delu intuicijo že dalj casa uspešno uporabljam. Menim, da je v poslovnem svetu vedno bolj prisotna in zato pomembna. Njena prednost je, da je unikatna, lastna vsakemu posa-mezniku in je posamezniku ni moc odvzeti. Razvijati jo mora, saj daje bogastvo unikatnih rešitev, tudi poslovnih.« Breda Vodopija, direktorica Zavoda 1 APEJRON, udeleženka predavanja: »Predavanje daje zanimiv pogled na široko podrocje. Koristno je v smislu razmišljanja, kje vse imamo potenciale za razvoj. Vinko Nedelko, udeleženec predavanja: »Hvala za profesionalno organizacijo in odlicno predavanje. Veseli me, da se v okviru IRDO obravnavajo tudi tematike, kot je odlocanje z intuicijo. Da bi resnicno slišali svoj notranji glas, je treba cim bolj utišati zunanje glasove. To je v današnjem materialno naravnanem svetu vse prej kot enostavno. Takšna predavanja so dobrodošla, saj lahko neposredno prispevajo k vecji družbeni odgovornosti v naši družbi.« Mnenja udeležencev predavanje z naslovom POSLOVNO ODLOCANJE Z INTUICIJO Predavanje Poslovno odlocanje z intuicijo so v Mariboru napovedovali tudi štirje oglasni panoji. STRAN 15 IRDO NOVICE ŠT.6/V Mag. Vesna Kovacic: Poslovno odlocanje z intuicijo Mag. Vesna Kovacic je magistrica ekonomskih znanosti, visokošolska uciteljica na DOBA Fakulteti v Mariboru, samostojna podjetnica, presojevalka sistemov vodenja, svetovalka in projektna menedžerka. Je clanica IRDO in InCo gibanja. Poslovno in raziskovalno jo zani-ma podrocje intuitivnega vodenja, socialnih inovacij in socialnega podjetništva. Pod okriljem Inštituta IRDO je mag. Vesna Kovacic 14. junija 2012 v Mariboru izvedla delavnico na temo poslovnega odlocanja z intu-icijo. Z izvajalko smo se pogovarjali o vsebini predavanja in pomembnosti intuicije v poslov-nem svetu. 1. Kako vi definirate intuicijo? Intuicija je naravno orodje, ki nam pomaga do pravih odlocitev in izpolnitve naših potencialov. Je nekakšen navdih, slutnja, notranji glas, dober obcutek. Pomeni neposredno dojemanje ali zaznava-nje bistva cesa, neodvisno od razumskega razclenjevanja. Gre za iskanje skrite niti misli med navi-dezno nepovezanimi idejami, kar nam omogoca bolj celovit vpogled in zato bolj celovito ravnanje. 2. Kakšna je povezava med poslovnim odlocanjem in intuicijo, o kateri ste govorili tudi na delavni-ci? Proces odlocanja je bistvo procesa upravljanja. Je del splošnega reševanja problemov. Ne glede na to, ali odlocitve sprejemamo zavedno ali nezavedno, intuitivno ali rutinersko, z dobrimi ali slabimi posledicami, je odlocanje osnovno orodje za soocanje s poslovnimi priložnostmi, izzivi in negoto-vostjo. Dobro je, da ustvarjamo vedno nove priložnosti za odlocanje, še preden nastane problem. Pri tem nam intucija lahko pomaga. Na predavanju je bil predstavljen poslovni model, ki razkriva ozadje intuicije v poslovnih odnosih in odlocitvah. Model je bil preverjen v slovenskem storitvenem podjetju s 3.000 zaposlenimi. Štu-dija modela je bila narejena v poslovni enoti z 90 zaposlenimi. Pokazala je, da lahko problem pa-danja prodaje rešujemo na bolj sodoben in inovativen nacin s pomocjo odlocanja z intuiticijo. Reši-tev je v iskanju in vzpostavitvi mreže aktivnega zbiranja prodajnih priložnosti, v katero bodo vkljuceni vsi zaposleni. Pri iskanju rešitve smo sledili intuiciji. 3. Se v poslovnem svetu odloca samo na podlagi racionalnih razlag? Verjetno ima, vsaj nezavedno, intuicija izjemno pomembno vlogo? Intuicijo uporabljamo vsi, ce se tega zavedamo ali ne. V poslovnem svetu prevladuje razumsko od-locanje ob prikritem zavedanju, da obstaja še nekaj vec, kar presega razum. Obstajata intuicija in intuitivno odlocanje. Razum lahko povežemo z védenjem (znanjem), intuicijo z zavedanjem (zavestjo). Védenje daje odlocitvam vsebino, zavedanje usmeritev. Védenje in zavedanje se med seboj dopolnjujeta. Za odlocanje potrebujemo oba, njuno ravnovesje. 4. Ali se lahko uspešnega odlocanja s pomocjo intuicije tudi priucimo? Kako? Ali nam pri tem lah-ko pomaga tudi model izkustvenega ucenja Teorije U? Intuicijo imamo vsi, ne moremo je ne izgubiti ne pridobiti. Bolj kot vprašanje, kako se intuicije priucimo, se zdi smiselno vprašanje, kako jo ozavestimo. Pomembno je razviti sposobnost zaznave intuicije, da pridobimo izkušnjo, kako intuicijo uporabljamo. Model izkustvenega ucenja Teorije U nam s poglabljanjem vase pri tem pomaga. Dokler omenjene sposobnosti zaznave pri sebi ne raz-vijemo, se nam intuicija bolj »zgodi«, ko da bi jo zavestno uporabljali. 5. Kako lahko vi s predavanjem pomagate udeležencem, da zacnejo tudi v poslovnem svetu upora-bljati intuicijo? Komu je predavanje sploh namenjeno? Predavanje je namenjeno upravljavcem podjetij, menedžerjem in vodjem, ki pri svojem delu sprejemajo strateške odlocitve. Strateške odlocitve so usmerjene v prihodnost in le redko ponovlji-ve. Znanje in pretekle izkušnje nam v takšnih primerih ne koristijo veliko, zato uporabimo intuici-jo in ustvarjalnost. Znano je, da je na strateški upravljavski ravni kar 80 odstotkov odlocitev intui-tivnih. Cilj predavanja je prepoznati intuitivno odlocanje in ozavestiti uporabo intuicije v poslov-nem svetu. 6. Znano je, da poslovneži veckrat povedo, da so pri zelo uspešnih odlocitvah sledili recimo notra-njemu glasu... To je intuicija?! Seveda. Gre za trdno prepricanje, ki izhaja iz nas samih, da ga ne zamajejo niti nasprotujoci argu-menti niti veckratni neuspehi. To ni obicajno prepricanje, ampak trdno notranje stanje. Pomembno je, da to stanje v sebi prepoznamo. Uspešni poslovneži temu stanju sledijo, ce tudi se zdi na prvi pogled nejasno in nepopolno. Steve Jobs, nekoc uspešen poslovnež podjetja Apple, je dejal: »Sledi svojemu srcu in intuiciji. Onadva nekako vesta, kaj si resnicno želite postati. Vse drugo ni pomembno.« 7. Ali lahko v prihodnosti še pricakujemo kakšno predavanje na to temo? Kje lahko zainteresirani dobijo dodatne informacije? Jeseni pripravljamo zanimiv program z novimi izvajalci in vsebinami. O intuitivnem odlocanju bomo govorili na prakticno usmerjeni delavnici. Dodatne informacije lahko dobite na 051/344-441 ali intuicija@irdo.si. Hvala za odgovore! Intervju Mag. Vesna Kovacic Se nadaljuje... STRAN 16 IRDO NOVICE ŠT.6/V Dostop do posnetka oddaje Prava ideja na RTV Slovenija. http://tvslo.si/predvajaj/aktualno-eva-uranjek-do-prave-ideje-z-intuicijo/ava2.138827408/ Prikazan je posnetek iz marcevske delav-nice mag. Violete Bulc. Odlicno! STRAN 17 IRDO NOVICE ŠT.6/V Dr. Nina Tomaževic: Družbena odgovornost in odlicnost javne uprave V majskih novicah smo objavili informacijo o izidu knjige o družbeni odgovornosti in odlicno-sti v javni upravi, tokrat pa vam ponujamo še povzetek monografije. V prvem delu monografije so najprej podrobno obravnavani in pojasnjeni pojmi organizacija in zdru-žba, upravljanje (ang. governance), ravnanje (ang. management) in vodenje (ang. leadership), udele-ženci (ang. stakeholders) ter družbena odgovornost, kakovost in odlicnost. Podana je tudi primerjava zasebnega in javnega sektorja, s poudarkom na razlikah in podobnostih med njima na podrocju odlic-nosti. V okviru vsakega podrocja so predstavljene kljucne opredelitve razlicnih avtorjev, nato pa na podlagi teoreticnih in prakticnih izkušenj izbrane oz. oblikovane takšne, ki ustrezajo logicnemu raz-misleku, predvsem pa so usmerjene v dejansko uporabnost v praksi. Osnovnim opredelitvam konkre-tnih podrocij sledi opis podrocja odlicnosti v slovenski javni upravi, s poudarkom na ugotavljanju dosedanjih aktivnosti na proucevanem podrocju v okviru najpogosteje uporabljenih orodij in udelež-be v sklopu razlicnih nagrad/dogodkov, povezanih z odlicnostjo. Na podlagi ugotovitev v teoriji in izkušenj avtorice iz prakse je kot osrednji del monografije obliko-van model odlicnosti javne uprave. Razdeljen je na dva dela, in sicer na funkcije ravnanja, ki se nanašajo na poslovanje združbe kot celote (planiranje poslovanja in kontrola poslovanja) ter na raven posameznikov (zaposlenih in drugih skupin udeležencev), ki vkljucuje funkcije planiranja organiza-cije, uveljavljanja organizacije ter kontrole organizacije. Za vsako od posameznih funkcij so v okviru modela navedeni pristopi (ang. approaches), ki naj bi bili izvedeni, ce želi združba biti odlicna. Obe-nem je za vse funkcije predvideno, da so izvedene družbeno odgovorno, torej ob upoštevanju vseh udeležencev. S kazalniki (ang. indicators), ki predstavljajo tretji del modela, združbe obdobno merijo zadovoljstvo konkretnih skupin udeležencev na eni strani, na drugi pa ucinkovitost nekaterih kljucih procesov. Model odlicnosti lahko služi ravnateljem (ang. managers) pri njihovem delovanju v vsakdanjem živ-ljenju v dejanskih poslovnih okoljih ali pa kot orodje za ocenjevanje odlicnosti poslovanja konkret-nih združb. V osnovi je zastavljen dovolj široko, da ga je mogoce uporabiti tako v zasebnem kot jav-nem sektorju, obenem pa so na vseh njegovih delih mogoce nadaljnje razgradnje in dodelave v pod-robnosti, odvisno od potreb in zrelosti posamezne združbe. Kljucnega pomena je predvsem to, da ne gre za še eno formalisticno orodje npr. za potrebe pridobitve kakšnega certifikata, ampak za prakti-cen 'kljuc' za sistematicno, profesionalno in transparentno ravnanje v katerikoli združbi. V okviru empiricnega raziskovanja je delo potekalo v dveh smereh, na eni strani v smeri proucevanja sistemov zunanjega ocenjevanja odlicnosti v javnih upravah izbranih evropskih držav in sicer tis-tih, v katerih je to podrocje ustrezno razvito. V drugem, pomembnejšem delu, pa je bil na podlagi predlaganega modela odlicnosti v javni upravi oblikovan obsežen vprašalnik, poslan v izpolnitev predstavnikom vodstev 203 organizacij slovenske javne uprave. Rezultati raziskave so pokazali, da je v okviru modela odlicnosti javne uprave mogoca uporaba sodobnih orodij, pristopov in kazalnikov ravnanja, da glede aktivnosti na podrocju odlicnosti obstajajo razlike med raznovrst-nimi organizacijami javne uprave ter da se vse proucevane organizacije na podrocju odlicnosti želijo razvijati tudi v prihodnje, vendar v ta namen potrebujejo dodatna financna sredstva, cas, znanje in podporo krovnih inštitucij. Glede na to, da v slovenskem prostoru kljub že zastavljenim strategijam in programom na podro-cju kakovosti/odlicnosti ni bilo narejenih še nobenih konkretnih in podrobnih raziskav, lahko rezultati raziskovanja neposredno in takoj služijo kot podlaga za odlocitve vseh, ki so odgovorni za razvoj tega podrocja. Posredno pa je potencialnih uporabnikov izsledkov raziskave kot tudi modela odlicnosti še vec. Model je namrec mogoce prenesti tako v druge dele javnega sektorja kot v zasebni sektor oz. koncept razmišljanja o družbeni odgovornosti in odlicnosti uporabiti pri vsakodnevnih aktivnosti tistih ravnateljev, ki želijo za seboj pustiti odlicne rezultate z dolgotraj-nimi koristnimi posledicami za celotno družbo. Ugotovitve tako teoreticnega kot empiricnega dela so namrec pokazale, da bo odlicnost posameznih združb in drugih družbenih sistemov mogoce doseci le s sistematicnim, profesionalnim, transparentnim in družbeno odgovornim rav-nanjem. Se nadaljuje... STRAN 18 IRDO NOVICE ŠT.6/V Dr. Nina Tomaževic je clanica Inštituta IRDO. Ce želite prejeti popuste pri nakupu vec knjig, kot piše v sklepu Fakultete za upravo UL (spodaj pod oglasom za knjigo), ji pišite na naslov: nina.tomazevic@fu.uni-lj.si. Pripišite tudi, da ste naši clani! STRAN 19 IRDO NOVICE ŠT.6/V Inštitut IRDO bo 15.7.2012 star 8 let! Spoštovani clanice in clani. Ponosni smo, da lahko z vami sodelujemo že toliko let, in da soustvarjate razvoj družbene odgovornosti z nami v vse vec dimenzijah. Od klasicnih raziskav, do avtorskih prispevkov, izobraže-vanj, svetovanj, družabnih srecanj …. Hvala vam za zau-panje in sodelovanje. Tudi tokrat vam ob našem 8. rojstnem dnevu naše cla-nice in clani podarjajo nekaj brezplacnih izobraževanj. Prvo izobraževanje bo že 21.8.2012 v Mariboru z mag. Nastjo Mulej o lateralnem in kreativnem razmišljan-ju. Akademska kiparka Katja Majer, naša clanica, nam je obljubila za zacetek septembra geomanticno delavnico, na kateri nas bo ucila, kako lahko prisluhnemo naravi in smo pri tem tudi kreativni. Katja Majer je ucenka Marka Pogacnika in njegove šole geomantije, trenutno pa na Festivalu Lent v Mariboru razstavlja svoj meditativni paviljon v ART kampu v Mestnem parku. Tomislav Rozman, direktor podjetja BICERO, tudi naš clan, bo skupaj z sodelavci inštituta IRDO jeseni pripra-vil nekajdnevno izobraževanje na temo ISO26000. Ce imate kakršnekoli predloge, da bi se našim clanicam in clanom predstavili tudi vi z vašim znanjem in sposobnostmi, vas vljudno vabimo, da nam pišete na clani@irdo.si ali pa na ani-ta.hrast@irdo.si. Lahko nas povabite na ogled vaših poslovnih prostorov, proizvodnje, predsta-vite vaše storitve ipd. Izkoristite tudi te novice in se predstavite drugim clanom preko njih. V teh casih je namrec mreženje in ustvarjanje socialnega kapitala nujno, vaše clanstvo pri nas pa vam to omogoca brez dodatnih stroškov. V imenu sodelavcev inštituta IRDO vas lepo pozdrav-ljam in se ponovno zahvaljujem za vaše zaupanje ter se veselim srecanj z vami! Anita Hrast 6 klobukov razmišljanja z Nastjo Mulej So vaše misli in dejanja popolnoma neorganizirani, vam manjka novih idej in konceptov, se vrtite v krogu in ponavljate stare vzorce, niste talentirani in neustvarjalni? Vse to lahko spremenite. Raz-mišljanje je bolj ucinkovito in ustvarjalno, ce si pomagamo z orodji. Razmišljanje je spretnost, ki jo lahko razvijemo. Zato vas mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka de Bonovih metod v Sloveniji, vabi na brezplacno delavnico, ki jo podarja inštitutu IRDO za njegov že 8. rojstni dan, da se ji pridružite 21.08.2012 v Mariboru na delavnici, kjer se boste naucili metode šest klo-bukov razmišljanja ter lateralno razmišljanje. Natancno lokacijo vam sporocimo z novim vabi-lom, sredi avgusta 2012! Vljudno vabljeni. Mirjana Mladic (Narodni dom, Festival Lent) in Katja Majer (akademska kiparka) na sreca-nju clanov IRDO januarja 2012 v Mariboru. STRAN 20 IRDO NOVICE ŠT.6/V Konference, pobude, natecaji EARMA 2012 to Focus on EU's Horizon 2020 Programme The 18th annual conference of the European Association of Research Managers and Administrators (EARMA), taking place from 8th to 11th July 2012 in Trinity College, Dublin, Ireland, will include a keynote address by Maire Geoghegan-Quinn, European Commissio-ner for Research Innovation and Science, on "Horizon 2020 and a New Beginning for a European Research and Innovation System". The conference will focus on the upcoming Horizon 2020 programme and other European develop-ments and is being hosted by Trinity College Dublin (TCD) on its campus in the heart of Dublin city and by the Dublin Institute of Technology (DIT). Over the three days, parallel sessions and workshops will examine four themes: Grants management of collaborative research; Legal aspects and governance, ethics and compliance issues; Recognition of the profession: research office services and professional development; and Research strategies and policies. For further details, see: http://www.earma-dublin-2012.com or http://www.earma.org Natecaj za nacionalna priznanja »Dobra praksa na podrocju varnosti in zdravja pri delu 2012« Vir Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Nacional-na mreža EU-OSHA v okviru evropske kampanje "Zdravo delovno okolje" organizirata nacionalno tekmovanje za priz-nanja "Dobra praksa na podrocju varnosti in zdravja pri delu 2012". Namen in cilji natecaja za evropsko priznanje za dobro prak-so so podpora in promocija celotne kampanje in evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu; predstaviti koristi upošte-vanja dobre prakse na podrocju varnosti in zdravja pri delu; razširjanje najboljših dosegljivih praktic-nih nasvetov; spodbujanje letošnjega osrednjega sporocila, tj. sodelovanje delavcev in vodstva, da povecajo varnost in zdravje na delovnem mestu zaradi eticnih, prakticnih, pravnih in gospodarskih razlogov; postavljanje temeljev za bolj trajnostno kulturo preprecevanja tveganj v Evropi. Priznanja bodo podeljena podjetjem ali organizacijam, ki so najbolj uspešno spodbujale vodstvene delavce in zaposlene k sodelovanju za izboljšanje varnosti in zdravja na delovnem mestu. Primera dobre prakse, ki bosta zmagala na nacionalnem tekmovanju, bosta sodelovala na evropskem tekmo-vanju za nagrade in priznanja "Dobra praksa na podrocju varnosti in zdravja pri delu", ki ga orga-nizira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Priznanja bodo podeljena podjetjem ali organizacijam, ki so najbolj uspešno spodbujale vodstvene delavce in zaposlene k sodelovanju za izboljšanje varnosti in zdravja na delovnem mestu in bodo podeljena v dveh kategorijah. STRAN 21 IRDO NOVICE ŠT.6/V Enterprise 2020 Summit Vir CSR Europe je nedavno sporocil, da bo Enterprise 2020 summit potekal 29. novembra 2012 v Bruslju. Na vrhu bodo predstavili prve rezultate in ucinke projekta Enterpri-se 2020, podporo strategije Evropa 2020 in predstavili naslednje korake, ki sledijo uskladitvi poslovanja in prednostnih nalog EU. Vec informacij lahko najdete tukaj. 14th International Conference: Sustainable Development and Eco-innovation In relation to the United Nations Earth Summit, Focus on Green Economy 6-8th September 2012, Krakow, Poland The conference will refer to recent recommendations of the UN, UNESCO and European Union, refer-ring to the promotion of sustainable development on regional and international scale. The team of orga-nizers has experience in the organization (1989 - 2011) of a series of international and national confe-rences on sustainable development. The conference will refer to the integration of scientists and practiti-oners representing fields such as: natural sciences, innovative clean technologies, social, economical, political and cultural issues. This 14th International and 6th National Conference will be held in memory of the pioneer of the idea of sustainable management of natural resources Professor Walery Goetel in 40th anniversary of his death. More information about the conference. Dialog interesnih skupin: poslovanje in clovekove pravice Vir CSR Europe vabi k sodelovanju v dialogu interesnih skupin, s skupnim namenom spoznati kljucne izzive, priložnosti in rezultate nekdanjih delavnic BHR – Pove-canje usposabljanj na podrocju clovekovih pravic, krepitev zmogljivosti ter dileme/pritožbeni mehanizmi v poslovanju. Sodelujete lahko s svojim vložkom in tako po-magate oblikovati koncne rezultate projekta ter delite svoje ideje o možnem so-delovanju na podrocju podjetništva in clovekovih pravic med podjetji in interesnim skupinami. Dogodek bo potekal 15. novembra 2012, lokacija pa bo dolocena v pri-hodnosti. Vec informacij tukaj. STRAN 22 IRDO NOVICE ŠT.6/V Webinar: Navodila za trajnost dobavnih verig Vir CSR Europe vabi na webinar z naslovom Navodila za trajnost dobavnih verig. S pomocjo seminarja boste lahko kriticno razumeli specificne izzive podjetij ter rešitve že obstojecih trajnostnih dobav-nih verig. Webinar je dostopen le clanom CSR Europe. Seminar bo izveden 4. decembra 2012. Vec informacij na spletni strani CSR Europe. Inštitut IRDO je v postopku pridobivanja clanstva v CSR Europe in vzpostavitve Nacionalne organizacije za Slovenijo. II. Mednarodni znanstveni posvet na temo »Izzivi, pasti in težave sodobne družbe« Vir Raziskovalno izobraževalno središce Dvorec Rakican vabi od 19.9. do 21.9.2012 na mednarodni znanstveni posvet na temo »Izzivi, pasti in težave sodobne družbe«. Cilj posveta je, da prijavljeni predstavijo znanstvene in strokovne prispevke v enem izmed navedenih sklo-pov:Do 20. avgusta 2012 lahko pošljete prijave z naslovom teme, pov-zetek v slovenskem in angleškem jeziku ter petimi kljucnimi besedami na admin@ris-dr.si. Natecaj za Nagrado Miroslava Zeia Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), natecajna komisija za Nagrade Miros-lava Zeia razpisuje NATECAJ za Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenj-sko delo na podrocju dejavnosti NIB in Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na podrocju dejavnosti NIB. Nacionalni inštitut za biologijo poziva ugledne raziskovalce, da nominirajo kandidate za nagrade. Vloge za nagra-de Miroslava Zeia NIB je potrebno poslati do 30. 6. 2012. Vir Workshop: ISO 26 000 - two years after Are you implementing ISO 26 000 in your company or could you share your experience in doing so with others? Would you like to see how other companies use ISO 26 000 internally or which tools have been developed in order to facilitate working with this standard? Do you want to know how peers communica-te on ISO 26 000 externally or how they respond to requests for certification? Then you are more than welcome to join us 21 September 2012 in London, UK for a practical workshop exploring the use of ISO 26 000 in business, two years after the standard’s launch in 2010… Event details STRAN 23 IRDO NOVICE ŠT.6/V Javni poziv za evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva Vir Javna agencija Republike SLovenije je objavila javni poziv za evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva. Evropske nagrade za spodbujanje podjetništva se na pobudo Evropske komisije pode-ljujejo za priznavanje in odlikovanje izjemnih pobud za podporo podjetništvu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Cilji vsakoletnih evropskih nagrad za spodbujane podjetništa, ki jih podeljuje Evropska komisija so prepoznati in izpostaviti uspešne dejavnosti in pobude za spodbujanej podjetij in podjet-ništva, izpostviti in razširiti primere najboljših podjetniških politik in praks, okrepiti zavest o vlogi podjetništva v družbi in opogumiti in spodbuditi potn-cialne podjetnike. Rok za oddajo vlog je bil 29. junij 2012. Razpisi Javni poziv – Clanstvo v Mestnem Mladinskem svetu Maribor VIR Mestni Mladinski svet Maribor je objavil javni poziv za clanstvo novih clanov v Mestni Mladinski svet Maribor. Na poziv se lahko odzovejo mladinske orgnizacije ter organizacije za mlade, ki imajo sedež v Mestni obcini Maribor ter spadajo v kategorijo mladinskih organizacij, ki jih opredeljuje Zakon o spre-membah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih (Ur. list RS št. 42/2010, z dne 28.05.2010). Javni poziv je odprtega tipa, kar pomeni, da roka za oddajo vlog ni. Dodatne informacije lahko zainteresirani prijavitelji dobijo preko e-pošte: metka.salika@mms-mb.si Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo Vir Slovenski regionalni razvojni sklad razpisuje ugodna posojila upravicencem s projekti na podrocju pri-marne pridelave kmetijskih proizvodov. Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki so vpi-sana v regiser kmetijskih gospodarstev s sedežem v Republiki Sloveniji. Kmetijska gospodarstva so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija. Roki za oddajo so: 2.7.2012, 31.7.2012 in 30.9.2012. Vir:www.freedigitalphotos.net, Phaitoon Democratic Citizenship and Human Rights Education Grant Scheme – Turquie Vir Objavljen je javni razpis, namenjen sofinanciranju projektov s podrocja krepit-ve demokracije in izobraževanja o clovekovih pravicah v Turciji. Razpis je namenjen nevladnim organizacijam, izobraževalnim ustanovam ter javnim izo-braževalnim centrom iz držav clanic EU in Turcije. Rok prijave je 20.07.2012. Vir: www.freedigitalphotos.net, creativedoxfoto STRAN 24 IRDO NOVICE ŠT6/V Javni razpis za nepovratne financne spodbude za zagotavljanje prihrankov energije v podjetjih Vir: http://www.een.si/razpisi/slo/ Geoplin d.o.o. Ljubljana je objavil razpis za nepovratne financne spodbude za zagotavljanje prihrankov energije v podjetjih. Predmet razpisa so nepovratne financne spodbude za nove naložbe podjetjem za zagotavljanje prihrankov energije, ki so koncni vecji industrijski odjemalci zemeljskega plina z letno porabo vecjo od 50.000 Sm3 in so prikljuceni na prenosno plinovodno omrežje. ROK ZA ODDAJO VLOG: do porabe sredstev. Dodatne informacije dosegljive na elektronskem naslovu: razpis_URE@geoplin.si. Razpisno dokumenta-cijo najdete tukaj. Program PROGRESS Vir Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sredi junija objavilo novico o Progra-mu Progress. Program PROGRESS je program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost, ki je bil ustanovljen s sklepom št. 1672/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Program financno podpira uresnicevanje ciljev Evropske unije na podrocjih zapos-lovanja in socialnih zadev in prispeva k doseganju ciljev Lizbonske strategije na teh podrocjih. Aktivnosti v okviru programa se odvijajo od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Program je razdeljen na naslednjih pet vsebinskih podrocij: . zaposlovanje, . socialno zašcito in vkljucevanje, . delovne pogoje, . nediskriminacijo in raznolikost . ter enakost spolov. Najava Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR – za sofinanciranje tehnoloških investicij, ki so v neposredni navezavi na rezultate razvojno-raziskovalnih aktivnosti Vir in informacije: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, www.mgrt.gov.si Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo predvidoma naslednji mesec objavilo Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR – za sofinanciranje tehnoloških investicij, ki so v neposredni navezavi na rezultate razvojno-raziskovalnih aktivnosti. Višina nepovratnih sredstev, ki bodo na razpolago za sofinanciranje tehnoloških investicij za proizvod-njo produktov, ki so jih podjetja razvila v okviru lastne razvojno-raziskovalne dejavnosti, je do 20 mili-jonov EUR. Vec. STRAN 25 IRDO NOVICE ŠT.6/V CIP-EIP-ECO-INNOVATION-2012 Vir Evropska komisija v programu Eco-Innovation razpisuje CIP-EIP-ECO-INNOVATION-2012. Razpis sofinancira razvoj novih in inovativnih produktov, tehnologij in rešitev, katerih namen je preprecevanje ali zmanjševanje vplivov na okolje in ki prispevajo k optimalni rabi virov na podrocju recikliranja, v sek-torju hrane in pijace, skrbi za vodo, v sektorju trajnostnih gradbenih proizvodov ter zelenega poslovanja. Rok za prijavo je 6.9.2012. Vec informacij najdete na spletni strani programa Eco-Innovation. Javni razpis UREZRKO Vir: http://www.een.si/razpisi/slo/ Elektro energija, d.o.o. je objavilo razpis UREZRKO nepovratne financne spodbude za ukrepe za povecanje energijske ucinkovi-tosti v industriji, storitvenem in javnem sektorju. Predmet finan-ciranja so nove naložbe, kar pomeni naložbe, za katere je izvaja-lec naložbe investitorju, ki financira naložbo izdal ustrezen pred¬racun za dobavo in izvedbo enega ali vec navedenih ukrepov, ki bodo izvedeni po oddaji vloge za pridobitev nepovratne financne spodbude po tem javnem razpisu. Rok za oddajo vlog za drugo odpiranje je 1.8.2012. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2012. Vec o razpisu in razpisni dokumentaciji najdete na spletni strani EnterpriseEuropeNetwork. Vir:www.freedigitalphotos.net,whatcharaku European Multistake holder platforms on corporate social responsibility in relevant businesssectors Vir Evropska komisija, Enterprise and Industry objavlja razpis European Multistakeholderplatforms on corporate social responsibility and relevant business sectors. Cilji razpisa je omogocanje in spodbujanje evropskim podjetjem uvajanje družbene odgovornosti. Rok za prijavo je 14. 9. 2012. Vec o razpisu najdete na spletni strani. Enterprise Europe Network Informativni dnevi za predstavitev razpisov 7. okvirnega programa, 2.-3. julij 2012 Vir Evropska komisija bo predvidoma 9. julija 2012 objavila zadnje razpise za 7. okvirni program v tej financni perspektivi 2007-2013. Ob tej priložnosti vabimo na informativni dan, na katerem sodeluje tudi Tehnološka agencija Slovenije (TIA). "Informativne dneve in projektno borzo" so organizirali Slo-vensko gospodarsko in raziskovalno združenje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) 2. in 3. julija 2012 v prostorih GZS. V okviru informativnih dni je potekala tudi predstavitev razpisa CIP za eko-inovacije. STRAN 26 IRDO NOVICE ŠT.6/V Your first EURES job Vir The effects of the economic crisis across Europe on employment have been particularly marked for certain vulnerable groups. The labour market for young people in the European Union (EU) continues to show worrying developments: the youth unemployment rate is twice as high as for the whole working population and nearly three times as high as the rate for the adult active population. This is a major cause for concern as more than 5 million young people are unemployed today. The Commission is addressing the challenges of facing the recovery of the EU in its Europe 2020 strategy1. The flagship initiative 'Youth on the Move'2, the Youth Opportunities Initiative3 and to a large extent the Employment Package 'Towards a job-rich recovery'4 set out key actions to foster transitions and enhanced youth participation in the labour market. One of these actions is the preparatory action 'Your first EURES job', approved by he European Par-liament and the Council following a proposal by the European Commission. It is also one of key tools set out in the June 2011 Council conclusions on youth employment. 'Your first EURES job' is a new targeted job mobility scheme that was launched in 2012. The Youth Opportunities Initiative announced the scheme as an instrument to help 5 000 young people find a job in other EU countries in 2012-2013. Looking for a job (as a jobseeker/job changer) or for workforce (as an employer) in another Member State should become as easy as searching in one's own country. 'Your first EURES job' is a customised job placement tool focusing on young people aged between 18-30 and businesses or other organisations (SMEs6 in particular). It aims to help young people to find a job in any Member State and employers to recruit from outside their home country, through the provision of information, job matching, recruitment and financial support7. Besides contributing to workers' freedom of movement within the EU, the scheme aims at being a labour market-intervention tool to help fill bottleneck vacancies in response to labour demand and economic needs. The provision of services under the scheme is ensured by employment services and other labo-ur market organisations. A first wave of projects will be implemented in 2012 and 2013 by four EU employment services selected under the framework of the 2011 call for proposals VP/2011/006. The present call for proposals is aimed at selecting and financing a second wave of projects. For more information on the action and current service providers, please consult the website: http://ec.europa.eu/social/yourfirsteuresjob STRAN 27 IRDO NOVICE ŠT.6/V Novice Mladinski hotel Ajdovšcina Vir: prejeto po elektronski pošti Mladinski hotel Ajdovšcina se nahaja v Športnem par-ku Pale na obrobju mesta Ajdovšcina. Sredi narave in obdan z mnogimi zanimivimi športnimi površinami že na prvi pogled pripoveduje zgodbe o dedišcini naše dežele. Tu, sredi cudovitega prepleta kulturne in nara-vne dedišcine, je prostor za srecevanja tradicionalnega in modnega, športnega in družabnega, umetniškega in ustvarjalnega ... . Da bo bivanje v Mladinskem hotelu Ajdovšcina zares prijetno, bodo poskrbeli zanimivi in ustvar-jalni programi, ki jih bo ponudil. Le streljaj od mestnega vrveža se bodo napletale mnoge zanimive dogodivšcine, obmocje pa je tudi imenitno izhodišce za razlicna potepanja peš, s kolesom, ali pa kako drugace. V Mladinskem hotelu Ajdovšcina so dobrodošli tudi organizatorji konferenc, prireditev, razstav ali družabnih srecanj, saj objekt med drugim vsebuje tudi tehnicno opremljeno koncertno in konferen-cno dvorano, galerijo,vecnamensko sobo, ucilnico, prirocen prireditveni prostor z odrom pa je tudi na prostem. Vec na spletni strani hotela: http://www.hostel-ajdovscina.si/. Foto: Mladinski hotel Ajdovšcina Transparency international Slovenia ugotavlja, da so odnosi med zasebnim sektorjem in vlado netransparentni Vir: prejeto po elektronski pošti Najvecja mednarodna nevladna organizacija za boj proti korupciji Transparency International opozarja, da sistemske ureditve omogocajo zasebnemu sektorju nedopustno vplivanje na delovanje vlad. Korupcija tako spodkopava ekonomsko stabilnost v Evropi. Porocilo Transparency International izpostavlja vrzeli v upravljanju in pomanjkljivosti v sistemih. »V zadnjem letu smo prica financnim in poli-ticnim škandalom. Zakonodajalce zato pozivamo, da zagotovijo transparentne procese lobiranja, pregledno financiranje politicnih strank in volitev in zakonodajno sled,« ugotavljajo pri TNIS. Vsa gradiva in graficni prikazi so na voljo na spletnistrani nis.integriteta.si. STRAN 28 IRDO NOVICE ŠT.6/V Obvestilo prijaviteljem s podrocja znanosti in poljudne znanosti Vir V ponedeljek, 4. junija so na Javni agenciji za knjigo prejeli obvestilo, da Direktorat za visoko šolstvo in znanost Agenciji za leto 2012 namenja manj sredstev. Agencija tako nima na voljo nobenega denarja za pokrivanje stroš-kov delovanja na podrocju znanosti in poljudne znanosti. Zato po dogovoru s predsednikom strokovne komisije za knjižno in revijalno produkcijo s podro-cij znanosti JAK prijaviteljem sporocajo, da je bila Javna agencija za knjigo prisiljena ustaviti svoje delo na tem podrocju. Vir: www.freedigitalphotos.net, Najvplivnejše družbe na svetu Vir: prejeto po elektronski pošti Struktura nadzorne mreže mednarodnih podjetij vpliva na globalno konkurenco na trgu in financno stabil-nost. Doslej so bili preucevani le majhni nacionalni vzorci, pa tudi primerna metodologija za ocenjevanje globalnega nadzora še ni bila ubrana. Na tejle povezavi lahko snamete prvo preiskavo zgradbe mednarod-ne mreže lastništva, pa tudi oceno, kolikšno oblast ima vsak tak globalni akter. Rezultati raziskave 'The 2012 Sustainability Leaders' Vir Percepcije o trajnostnem vodenju in razvoju so se v zadnjih 12-ih mesecih precej zmanjšale ali celo usta-vile. Ta trditev velja za skoraj vse institucionalne akterje, vkljucno z družbami, vladami, nevladnimi organizacijami in socialnimi podjetni-ki. Protesti po vsem svetu kažejo razocaranje, narašcanje neenakosti, brezposelnosti in nadaljevanje kratkorocnega, ne-trajnostnega mišlje-nja, kar se izraža tudi v narašcajocem nezaupanju v voditelje. Razis-kava, ki so jo izvedli v GlobeScan /SustainAbility in v kateri je sode-lovalo kar 825 strokovnjakov, je raziskala, katera podjetja in sektorji v družbi, ce sploh katera, na podrocju približevanja trajnostnim nacrtom napredujejo. Celotno raziskavo lahko snamete na povezavi. Ali bo revolucija ali evolucija, je odvisno od strojevodje Na poletnem dogodku Zavoda Ypsilon so se vprašali, kam nas pelje ta vlak. Napovedi za prihodnost so namrec slabe, generacija Y je po napovedih prva povojna generacija, ki ji grozi slabša prihodnost kot gene-raciji njenih staršev. O tem, kam nas torej pelje vlak, na katerem sedimo, so na okrogli mizi, ki jo je mode-riral strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotic, povprašali uspešne posameznike z gospodarskega podrocja. Okrogle mize so se udeležili Maria Anselmi, clanica upravnega odbora švedske Skupine Bisnode AB, clan Zavoda Ypsilon in financni analitik Lovro Gruden, ustanovitelj in tehnicni direktor podjetja Svetloba d. o. o. Hine Alex Vrtacnik, direktor družbe Avtenta, d. o. o. Vedran Krevatin in direktor podjetja Žejn d. o. o. Ernest Žejn. Zanimiv povzetek razprave najdete tukaj. STRAN 29 IRDO NOVICE ŠT.6/IV S toplotno crpalko ceneje do okolju prijaznega ogrevanja Vir: prejeto po elektronski pošti Akcija »Modra energija za toplotne crpalke«, ki spodbuja gospodinjstva k ucinkovitemu in okolju prija-znemu ogrevanju z obnovljivimi viri energije, se nadaljuje. Kampanja »Energija si, bodi ucinkovit« katere pobudnika sta HSE in agencija InformaEcho, je že lani v svoj program spodbujanja ucinkovite rabe in obnovljivih virov energije uvrstila akcijo »Modra energi-ja za toplotne crpalke«. Namen akcije je spodbuditi cim vec gospodinjstev, da ogrevajo in hladijo z brezplacno energijo okolja in s tem aktivno prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov, ki jih v veliki meri ustvarja pridobivanje in raba energentov, pridobljenih iz fosilnih virov energije. Akciji so se pridružili štirje dobavitelji elektricne energije: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska. Preko posebnega paketa omogocajo kupcem toplotnih crpalk v akciji Modro energi-jo po ceni osnovnega paketa oskrbe z elektricno energijo na to pa še 10 odstotkov popusta za crpalke namenjene ogrevanju prostorov in 5 odstotkov popusta za crpalke namenjene ogrevanju vode. Modra energija je elektricna energija, v celoti pridobljena iz obnovljivih vodnih virov energije. Z uporabo Modre energije ne povzrocamo emisij CO2. Prednosti, ki jih akcija omogoca kupcu toplotnih crpalk so predvsem: • informiranje preko oglasov in clankov v spletnih in tiskanih medijih, predstavitev akcije v rekla-mnem letaku, kot del racuna za elektricno energijo. • Pomoc pri nakupni odlocitvi preko objavljenih vsebin na spletni strani akcije, ki je del portala www.pozitivnaenergija.si. • Pomoc pri izbiri najustreznejšega ponudnika. • Zanimive popuste pri nakupu toplotne crpalke. • Cenejšo elektricno energijo iz obnovljivih virov za obdobje 2 let. Vec: www.energija.si Danone release 2011 Sustainability Report Vir Danone je pred kratkim izdal trajnostno porocilo za leto 2011, v katerem se osredotoca na trajnostne strategije in delovanje pod-jetja. V porocilu, ki je prejelo GRI (Global reporting initiative) oceno B +, opisuje vrsto ciljev trajnostnega razvoja, ki si jih je podjetje zastavilo kot cilj v prihodnjih letih. Danone veliko pozornosti posveca predvsem razvoju projektov socialnih inova-cij. Porocilo poudarja tudi sedanji napredek družbe v zvezi z njegovimi strateškimi trajnostnimi prednostnimi nalogami iz leta 2008. Porocilo je na voljo za prenos tukaj. STRAN 30 IRDO NOVICE ŠT.6/V Svetovni dan okolja in Zavarovalnica Maribor Vir Ali veste, koliko odpadkov Slovenci odvržemo v enem letu? V kolikem casu bi z odpadki napolnili Blejsko jezero? Koliko papirja porabimo na leto? Kaj za okolje pomeni reciklaža 1 tone papirja v primerjavi z obicajno proizvodnjo iz lesa? Odgovore na zastavljena vprašanja najdete v infografiki, s katero pri Zavarovalnici Maribor obeležujejo svetovni dan okolja. KER NAM JE MAR … Priloženo infografiko najdete tudi na ZMblogu. Zraven infografike so izdali tudi simpaticen animirani filmcek, ki je dostopen na spletnem mes-tu in Youtube profilu ZM. Položaj mater po svetu - raziskava Save the Children Vir Pred kratkim je bila objavljena raziskava mednarodne nevladne organizacije «Save the Chil-dren« (Rešimo otroke) o položaju mater po svetu. Raziskava z naslovom »Prehrana v prvih 1000 dneh« analizira prehranjevanje otrok in položaj mater ter žensk v 165 svetovnih državah. Slovenija se po tej raziskavi v svetovnem merilu na podrocju družinske in otroške politike in politike žensk uvršca med prvih dvanajst razvitih držav in glede dojenja na sam vrh lestvice. Študija poudarja, da je najbolj ucinkovit nacin za zvišanje števila dojecih mater, vzpostavitev daljših placanih porodniških oziroma starševskih dopustov. Države z radodarnim starševskim dopustom obi-cajno tudi beležijo visok odstotek dojecih mater. Številne države pa so za zaposlene matere uvedle tudi pravico do odmora za dojenje. Med 36 industrijsko razvitih držav v svetu je Norveška na vrhu meritve z 98 tockami, Slovenija pa na drugem mestu z 96 tockami in oceno zelo dobro, kot Norveška. Slovenija dosega najboljše tocke pri placanem porodniškem dopustu, pravici do dnevnega odmora za dojenje in vzpostavitvi mreže bolniš-nic prijazne zdravstvene ustanove za dojenje. Med 165 državami, se po indeksu mater uvršca Slovenija na zavidljivo 13 mesto po indeksu žensk in otrok pa na 12 mesto. Po indeksu dojenja pa si deli najvišje zavidljivo drugo mesto za Norveško. Vec lahko preberete tukaj. Družbena odgovornost oglaševanja O družbeno odgovornem oglaševanju Festivala družin, ki ga je organiziral Zavod iskreni.net in predvsem o vprašanju ali lahko družbeno odgovorno oglaševanje podjetij terjamo tudi v primerih, ko se oglaševanje ne veže na dogodek, temvec na organizatorja tega dogodka? se pisal Boris Vezjak. Zanimivo branje na http://vezjak.wordpress.com/2012/06/19/druzbena-odgovornost-oglasevanja/ STRAN 31 IRDO NOVICE ŠT.6/V Corporate social responsibility and EU transparency requirements Later this year the European Commission will publish a proposal for a new directive on corporate transparency requirements with regard to social and envrionmental information. Currently, large Europe-an companies are only required to report on these issues when they are relevant for the financial position of the company. Many EU member states have implemented legislation that is more demanding, which has led to an unleveled playing field (according to the Commission). In Denmark, for instance, compani-es are not required to have a policy on corporate social responsibility (CSR). But if they do, they are required to provide information on: (1) the content of its policies, (2) what is done to realise these polici-es, and (3) an assessment of the business on achievements resulting from its work on CSR, and any future expectations to the work. The reporting requirement is thus unliked from any financial considerations. (More info on the Danish model can be found here.) If the European Commission wants to have a level playing field, it would make sense to adopt the model that is currently the most strict, i.e. the Danish model. (The other option would be to oblige the Danes to adopt lower standards, which is unlikely.) Read more Why sustainability reporting matters Fourteen per cent - or 79 out of 562 - of Singapore Exchange (SGX) Mainboard-listed companies engaged in sustainability reporting last year. While this percentage appears low, it represents a 25-per-cent increase over the previous year. This key finding, released by the Singapore Compact, a national corporate social responsibility (CSR) society, at the Institute of Certified Public Accountants of Singapore (ICPAS) Singapore Accountancy Convention last November, is a useful snapshot of the non-financial reporting scene in Singapo-re. Companies with large market capitalisation (of more than S$1 billion) accounted for almost 60 per cent of listed companies engaged in sustainability reporting. "Sustainability reporting is now more than a buzzword to business and accounting professionals," noted Mr Thomas Thomas, Executive Director of the Singapore Compact for CSR. "For the past year or so, the growing awareness of sustainability reporting has led to grea-ter proactive interest from companies and organisations." Read more by Thomas Thomas and Perrine Oh. Getting out there: Corporate social responsibility fast becoming a 'must' It used to be that corporate social responsibility (CSR) was a nice thing for companies to do – a gesture, or random act of kindness that wasn't really an integral part of the organization's daily operations. But as Gene-ration Y becomes an increasingly significant voice in the workforce, CSR is evolving into an almost standard component of every business. Not only does it enable companies to establish a solid reputation within their communities; it serves to recruit – and retain – top talent as well. Read more by Carolyn Heinze. Top insights: Responsibility, markets and the road ahead The fifth Multinational Corporations Leaders' Roundtable was held in Beijing on June 22 and 23 with the theme of "Promote Multinational Corporations' Investment, Strengthen Corporate Social Responsibility and Facilitate Sustainable Development". Participants share their views on the high-level conference: Read. STRAN 32 IRDO NOVICE ŠT.6/V Konferenca RIO+20 The United Nations Conference on Sustainable Development (UNCSD) is being organized in pursuance of General Assembly Resolution 64/236 (A/RES/64/236), and will take place in Brazil on 20-22 June 2012 to mark the 20th anniversary of the 1992 United Nations Conference on Environment and Development (UNCED), in Rio de Janeiro, and the 10th anniversary of the 2002 World Summit on Sustainable Develop-ment (WSSD) in Johannesburg. Vec o RIO + 20 preberite na http://www.uncsd2012.org/about.html Rio+20 – what must be done? By Karin Roth, http://www.social-europe.eu/2012/06/rio20-what-must-be-done/ At the United Nations Conference on Sustainable Development in Rio de Janeiro, the global community discussed which environmental objectives have been achieved over the past 20 years and the sustainability strategy needed for the decades ahead. 40 years ago, the trade unions launched a debate on “qualitative Rio+20 blog: Business initiatives set the summit scene By Eric Marx Leading companies have made some ambitious targets during the Rio business forum. But will govern-ments follow during the summit proper? A raft of new business pledges and policy recommendations were announced in the waning hours of the four-day business forum conducted on the sidelines of the Rio+20 Earth summit. Read more. Rio+20 blog: Business leaders’ bright start at Rio By Eric Marx on Jun 18, 2012 A number of business initiatives discussed in Rio indicate possible routes to a more sustainable global economy As the Rio+20 Earth Summit conference gears up, business leaders have struck a largely positive message facing up to the challenge of delivering a fast track transition to a green economy. Targeted investments and collaboration are needed to overcome current barriers, say a diverse group of corporate actors, but the leadership is already here, as is the technology. Government policies, while necessary and important, cannot be counted upon, said Caio Koch-Weser, vice-chairman of Deutsche Bank, speaking on a panel focused on transformative solutions. The bank’s tiered risk-sharing structures – leveraging public-private finance mechanisms such as guarante-es, co-investments, debt enhancement, risk insurance and subsidised feed-in tariffs – can drive scalable change. And, the money is there, Koch-Weser insisted. “Leadership will have to come from boardrooms,” he said. “It cannot come from cabinet rooms.” Read more. Measuring Human And Environmental Progress: World Leaders Call For New Metrics At Rio+20 By Stephen Lacey. Read more. Gross Domestic Product is the crack-cocaine of economic indicators. It’s a simple concept, it’s easy for politicians and the media to recite, and it fits in perfectly with society’s single-minded obsession with growth — no matter what the consequences. It’s time to stop that addiction, say world leaders. STRAN 33 IRDO NOVICE ŠT.6/V Responsible Business Award Winners 2012 Announced By EC Newsdesk on Jun 26, 2012 M&S, Timberland, National Australia Bank and Telecom Development Company Afghanistan amongst winners at Ethical Corporation Responsible Business Awards 2012 On 26th June 2012 over 180 of the world's leading sustainability experts gathered at Ethical Corporati-on's glamorous awards ceremony dinner in central London.Ethical Corporation honoured leading com-panies and individuals for their impressive contributions to the responsible business agenda in 2011-2012. In this article is a recap of the winners and highly commended organizations for each category and what the judges said. Business responsibility for its social impacts: moving beyond CSR Businesses have a responsibility for all their impacts and for preventing human rights harms, whilst ensu-ring that adequate remedies are available when abuses occur. Article by John Morrison for the Guardian Professional Network guardian.co.uk, Monday 25 June 2012 The age of responsible business is upon us, if not in terms of practice, then certainly in terms of public expectation. The ongoing financial crisis has made it much more difficult for corporations to maintain a business as usual mentality – on issues from executive pay, to tax avoidance and corruption, as well as the externalisation of social and environmental responsibilities through complex business relationships around the world. The coming years will see even greater focus on the triple bottom line (financial, social and environmental) and an expectation that business must always operate within the interests of wider society. Read more. Essay: Focus on corporate impact and improve business performance By Mandy Cormack and David Grayson on Jun 6, 2012 A new report from the Doughty Centre for Corporate Responsibility at Cranfield University explains how to develop an interactive approach to corporate sustainability At the end of April, Unilever published its 2011 Progress Report on its Sustainable Living Plan. Nothing unusual you may say, nowadays, about a company reporting on progress to embed sustainability, but it then went on to convene a 24-hour online dialogue involving more than 70 company managers from aro-und the world, to discuss the Sustainability Plan with more than 1,200 invited guests. In four parallel stre-ams, two-hour blocks were allocated to topics ranging from sustainable sourcing, through sustainable pro-duction and distribution, to consumer behaviour change, recycling and waste. Read more. STRAN 34 IRDO NOVICE ŠT.6/V Dobra praksa Titan Cement Group - Energy recovery of waste in the cement industry: Installation for Alternative Fuels in Zlatna Panega cement plant, Bulgaria Vir: http://www.csreurope.org/solutions.php?action=show_solution&solution_id=956 Podjetniški izziv Industrija cementa je energetsko zelo intenzivna panoga, ki potrebujejo veliko goriva za toplotno ogrevanje peci v cementarni. Odpadki lahko predstavljajo enega od virov, ki se lahko uporabljajo kot alternativno gorivo v cemen-tarni. Izziv na podrocju okolja: spoprijemanje s podnebnimi spremembami (globalno segrevanje), pomanjkanje virov in odlagališc. Izziv na podrocju do družbe: ravnanje z odpadki na varen in ekonomicen nacin, hkrati pa ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti. Industrija: spoštovanje sheme trgovanja CO2 emisij, zniževanje stroškov goriva. Opis rešitve Družbe proizvajajo odpadke, ki jih je mogoce reciklirati na obcinski ali državni ravni in po pre-delavi se lahko uporabljajo kot gorivo, ki ga uporabljajo v industriji cementa (RDF – refuse derived fuel oz. gorivo, pridobljeno iz odpadkov). Avgusta 2011 je podjetje TITAN cement namestil RDF v prostorih elektrarne v Bolgariji (blizu Sofije). Podjetje od bližnjih obcin prejme trde komunalne odpadke, ki jih razreže, po tej zacetni fazi pa se material transportira do vmesnega skladišca in od tam preko dozirnega sistema v gorilnik, kjer se uporablja kot gorivo (odpadki imajo razlicne kaloricne lastnosti, in izziv predstavlja prav kombiniranje odpadkov za pridobitev cim bolj enotne in kakovostne mase gorenja). Izzivi / pridobljena spoznanja Izobražena skupnost skozi proces zacne razumeti problem odpadkov. Z ljudmi, ki živijo v skup-nostih in obkrožajo obrat je potrebno biti iskren ter v zvezi z zbiranjem, obdelavo in uporabo odpadkov delovati pregledno in enostavno. Glede zdravstvenih in varnostnih vprašanjih je kljucnega pomena odprta komunikacija. Pomembno vlogo pri grajenju zaupanja igrajo prav izkušnje podjetja Titan, ki jih ima z alterna-tivnimi gorivi v drugih državah ter z dokazljivo dolgorocno trajnostjo praks. Vpliv rešitev Poslovno: povecanje konkurencne prednosti, zmanjšanje stroškov goriva, zmanjšanje emisij CO2. Okolje: nizka poraba neobnovljivih virov, zmanjšanje toplogrednih plinov, izogibanje odlagan-ju odpadkov, ni potrebe po upravljanju pepela. Do družbe: Ravnanje z odpadki na varen in ekonomicen nacin, nova delovna mesta, gospodar-ska rast. Vec o projektu si lahko preberete tukaj. STRAN 35 IRDO NOVICE ŠT.6/V Prejeli smo »Ko draginja tare in davki tišce…« Vir: prejeto po elektronski pošti Združenje slovenskih ustanov – fundacij (ZSU) je nepoliticna, nad-strankarska nacionalna organizacija slovenskih fundacij. Je nosilec interesov civilne družbe, pobudnik sprememb obstojece zakonodaje, ki je vsebinsko vezana na delovanje fundacij v Republiki Sloveniji, predlagatelj novih zakonskih rešitev v prid ustanov in vlagateljev financnih in materialnih sredstev v fundacije. Na letošnji tematski konferenci ZSU, ki je bila v ponedeljek, 11. junija 2012 v okrogli dvorani TR3 v Ljubljani, in je nosila pomenljiv naslov »Ko draginja tare in davki tišce…«, so se udeleženci posvetili predvsem naslednjim vprašanjem: . Bi bila davcna olajšava v korist programov fundacij res privilegij za donatorje ali vendarle spod-buda zanje in hkrati možnost svežih sredstev za financiranje programov in projektov v javno dob-ro, splošno korist in dobrodelen namen? . Kako lahko s spremembami slovenske davcne zakonodaje in zaupanjem oblasti v delovanje civil-ne družbe spodbudimo razvoj in rast fundacij? . Lahko obstojeci predlog novega Zakona o ustanovah-fundacijah še izboljšamo z novimi idejami in predlogi, preden ga bomo vložili v državni zbor? S svojimi strokovnimi in strateškimi pogledi so s predstavitvami sodelovali mag. Blaž Kavcic, pred-sednik Državnega sveta, dr. Edvard Kobal iz Slovenske znanstvene fundacije, Tina Divjak, pravnica iz CNVOS, Petra Mlakar, davcna strokovnjakinja iz Modrega nasveta, Alenka Podbevšek iz Ustano-ve Gallus in racunovodska strokovnjakinja Marija Tomc Muc iz Biro-Bonusa. Na okrogli mizi z nas-lovom »Davki – res edina možnost ali celo posebna priložnost za razvoj Slovenije?«, ki jo je vodila financna strokovnjakinja Simona Novak iz Fincommerca, je poleg predavateljev sodeloval še Peter Frankl iz casnika Finance. Zakljucki iz razprav in okrogle mize so: . Fundacije (ustanove) nujno potrebujejo nov zakon, ki bo urejal status vseh oblik fundacij, hkrati pa tudi ustrezno davcno zakonodajo, ki bo podpirala vlaganje v fundacije, njihovo rast in raz-voj, ter samostojne racunovodske standarde, ki bodo omogocali pregledno financno poslovanje in stanje slovenskih fundacij, kar lahko zagotovimo z obvezno revizijo poslovanja. . Fundacije kot temeljne financne nevladne organizacije, ki bodo v prihodnosti zagotavljale neodvisno financiranje organizacij civilne družbe, ter splošno-koristnih in humanitarnih projektov, potrebujejo nujno stalnega enakovrednega sogovornika za civilni dialog v enem najvišjih organov oblasti. . Za ugled in pravo podobo fundacij v slovenski družbi lahko najvec naredijo fundacije same z aktivnim in preglednim delovanjem, stalnim obvešcanjem javnosti o svojem delu in nastopanjem v javnosti ter dejavnim sodelovanjem v vseh porah slovenskega družbenega življenja. . Priporocilo okrogle mize fundacijam je, da se zazrejo v svoje notranje rezerve in moci in ugotovijo, kako lahko tudi, poleg sredstev iz donacij, z razlicnimi oblikami prodaje svojih idej in sto-ritev krepijo lastno financno moc. . Združenje fundacij – ZSU naj se cim prej tesno poveže z gospodarstvom in vzpostavi dialog z njegovimi predstavniki v okviru razvijanja družbene odgovornosti podjetij. Tomaž Bole Predsednik ZSU STRAN 36 IRDO NOVICE Prirocnik za vrednotenje v društvih Vir: inProgress InProgress, dinamicno socialno podjetje, ki nevladnim organizacijam ponuja podporo na številnih podrocjih, je izdalo prirocnik Integrated monitoring, ki je namenjen vrednotenju dela v organizacijah, ki želijo doseci cilje in rezulta-te, ki so si jih zastavili. V njem so zapisani odgovori na razlicna vprašanja o pomenu vrednotenja, kdaj, kako in zakaj vrednotiti delo ipd. Prirocnik je brezplacen in je dosegljiv na povezavi na spletni strani podjetja inProgress. Spletna akademska revija IIASS IIASS je spletna akademska revija v angleškem jeziku, ki izide trikrat let-no in pokriva razlicne teme: družboslovje politicnih ved, sociologija, eko-nomija, javna uprava, pravo, menedžment, kounikacijske znanosti, psiho-logija, izobraževanje in druge. Primer majske izdaje lahko preberete tukaj. Literatura Trajnostni razvoj organizacije ekonomski, družbeno politicni in ekološki vidiki GV Založba je izdala knjigo o sodobnem in odgovornem udejanjanje gospo-darskega razvoja, ki pomeni trajno in družbeno odgovorno prilagajanje pod-jetij in sonaravnost njihovega delovanja. Zahteva nove pristope in nacine razmišljanja, pa tudi spremembo vrednot na ravni podjetij. Trajnostni razvoj pomeni povecevanje blaginje, pomeni odgovoren in urav-notežen dvig materialne, socialne in okoljske blaginje sedanje generacije, brez ogrožanja eksistencnih možnosti za prihodnje rodove in celoten ekosi-stem. Zahteva vecrazsežnostno razmišljanje, ki poleg ekonomskih dejavni-kov upošteva in vkljucuje tudi ekološke in sociološke dejavnike razvoja, torej soodvisnost s širšo družbo in okoljem. Knjiga celovito in razumljivo predstavlja tri vidike trajnostnega razvo-ja vsake organizacije: ekonomski vidik trajnostnega razvoja (trajnostna in dobickonosna rast), družbenopoliticni vidik (družbena odgovornost) in ekološki vidik (sonaravnost). Vkljuceni so številni primeri iz prakse domacih in tujih gospodarskih družb. Vir: GV Založba in Zavod Ypsilon Trajnostni razvoj organizacije Vabimo STRAN 37 IRDO NOVICE ŠT.6/V Žensko združenje ZEMZEM Žensko združenje Zemzem je prostovoljna, nepridobitna nevladna organizacija, ki deluje v okviru Islamske skupnosti v RS. Žensko združenje Zemzem krepi in spodbuja medkulturni dialog skozi razlicne projekte. Eden kljucnih projektov, ki so ga clanice zacele junija 2011, je zastopanje ideje in oznanitev simbola Srebrenice. Beli cvet z enajstimi belimi cvetnimi listi in zelenim krožcem, ki simbolizirajo 11. julij, in bela barva kot barva nedolžnosti ter zelena kot simbol upanja, življenja, je simbol Srebrenice. Izdelujejo ga clanice društva ''Gracanicko keranje'' iz Gracanice (BiH). Cvet je rocno izdelan, kar je še dodatna dragocenost. Lani je bil prvic predstavljen tudi v Sloveniji. Žensko združenje Zemzem je poskrbelo, da je cvet prišel do medijev, politikov in drugih javnih oseb. 11. julija 2011 ga je nosil predsednik Republi-ke Slovenije dr. Danilo Türk, razdeljen je bil vsem clanom Evropskega parlamenta, številnim veleposlanikom, politikom, televizijskim voditeljem in drugim. Letos bo podeljevanje simbola Srebrenice potekalo v sodelovanju z Uradom predsednika RS. Žensko združenje Zemzem bo v casu od 2. do 11. julija 2012 organiziralo nekoliko dogodkov s katerimi bodo obeležile spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Dnevi Srebrenice bodo obeležileni na nacin: 2. julij 2012 – Postavitev fotografske razstave v Državnem zboru na temo Srebrenica 1995. Ob 18. uri promocija filma ''Nebo nad Srebrenico'' v Kulturnem domu Krško. 5. julij 2012 – Okrogla miza z g. Amorom Mašovicem (predsednik Komisije za iskanje pogreša-nih oseb v BiH) in ga. Nuro Begovic (društvo ''Žene Srebrenice'') v hotelu Union. 7. julij 2012 – Odhod na »Marš mira« (pohod po poti po kateri so Bošnjaki leta 1995 iz ''zašcitene cone'' prehodili do svobodnega teritorija. Pohod traja tri dni in je dolg 110 km). 9. julij 2012 – Dodelitev simola Srebrenice predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu in poslancem ter uradno odprtje fotografske razstave v Državnem zboru. 11. julij 2012 – Dodelitev simbola Srebrenice Predsedniku države dr. Danilu Türku. Ob 19. uri, spomin na žrtve genocida z minuto molka na Prešernovem trgu v Ljubljani ob posluša-nju Srebrenickega inferna. Spust belih balonov v zrak kot simbolni prikaz izginjanja nedolžnih življenj. Ob tej priložnosti Vas v Ženskem združenju Zemzem prosijo, da razmislite ali bi bili pripra-vljeni financno podpreti program obeleževanja spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Ce ste, kontaktirajte Elo Poric na +386 40 214 366 ali zemzem@islamska-skupnost.si Pokol v Srebrenici je tragedija Bošnjakov, vendar tudi tragedija in odgovornost vseh drugih. Leta 1995 je to doživela Srebrenica, danes se žal podobno ponavlja tudi drugod po svetu in ravno zato je opozarjanje na »srebrenice« tako pomembno. Opominjati na ''srebrenice'' je družbena odgovor-nost. Pozaba istih je osnovni etnicni greh ne glede na to koliko smo stari. Vec o združenju Zemzem lahko preberete na http://www.islamska-skupnost.si/index.php?option=com_content&view=article&id=507&Itemid=63 Ne glede na to, kako se odlocite Vas vljudno vabijo, da se udeležite okrogle mize in minute molka za žrtve genocida v Srebrenici. To je najmanj kar lahko storimo. STRAN 38 IRDO NOVICE ŠT.6/V “MIRNO MORJE 2012” VSI ENAKI – VSI NASMEJANI Vir: prejeto po elektronski pošti Povabilo k sodelovanju pri projektu otrok s posebnimi potrebami "MIRNO MORJE" je najuspešnejši socialno-pedagoški projekt v Evropi za otroke in mladost-nike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladostnih domov ter ustanov za otroke z motnja-mi v telesnem in duševnem razvoju. Kot vsako leto doslej bo tudi prihodnje leto projekt potekal konec meseca septembra na Jadra-nu. Tudi tokrat bo flota obsegala preko 100 jadrnic, osrecili pa bomo vec kot 1.000 otrok iz vse Evrope. Cilj programa je pozitivno vplivati na otroke, da postanejo bolj odprti, se naucijo strpnosti , raz-vijejo zaupanje v socloveka. Skozi terapevtski program se krepi otrokova samopodoba in pozi-tiven odnos do življenja. Pomagajmo torej skupaj, da otroci zacutijo veter v laseh. Humanitarno socialni zavod MIRNO MORJE je ustanovljen za holisticno obravnavo ljudi s posebnimi potrebami ter drugih s tem namenom povezanih dejavnosti, ki se v celoti izvajajo kot neprofitne. Namen ustanovitve zavoda je neprofitno opravljanje dejavnosti, ki temeljijo na športu, kulturi in organizaciji razlicnih delavnic, skrbimo za enakopravno vkljucevanje mladih s posebnimi potrebami v vsakodnevno dogajanje in s tem izboljšanje kakovosti njihovega življe-nja. Zavod nase prevzema pomembno vlogo do promoviranja enakovredne pravice do smeha, igre in medsebojnega druženja vseh mladih ne glede na drugacnost, torej tudi mladih s posebni-mi potrebami, ki so hote ali nehote odrinjeni na socialni in družbeni rob. Projekt MIRNO MORE je premišljeno nacrtovan in organiziran, torej vse od samega jadranja do pedagoških delavnic. Stroški organizacije projekta znašajo vec kot 70.000 € in financira se v celoti z donacijami in sponzorskimi sredstvi, zato smo veseli prav vsakega prispevka. Tudi v prihodnjem letu bo projekt Mirno more mocno medijsko podprt s strani RTV Slovenija, dnevni-ka Vecer ter ostalih casopisnih hiš, radijskih postaj in na svetovnem spletu. Ker vam v zameno za vaša sponzorska sredstva želimo ponuditi kar najvec promocije, vas vabimo, da izkoristite naslednje možnosti promocijskih aktivnosti, ki vam jih nudimo v sklopu štirih sponzorskih Pri tem humanitarnem projektu nam lahko z vašo dobrodelnostjo pomagate tudi vi. Pošljite sporocilo SMS s kljucno besedo MIRNOM na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za udeležbo otrok s posebnimi potrebami na mednarodnem projektu Mirno more 2012. STRAN 39 IRDO NOVICE ŠT.6/V Slikarska razstava: Percepcije vzhoda Vir: prejeto po elektronski pošti 20. junija 2012 je ob 18. uri potekala otvoritev razstave slikarke Tamare Burmicky – Taye, z naslovom Percepcije vzhoda. Razstavo si lahko vse do septembra 2012 ogledate v prostorih SHAMBALA, Križevniška 12, Ljubljana. STRAN 40 IRDO NOVICE ŠT.6/V Sehr geehrte Damen und Herren, liebe Kolleginnen und Kollegen, Der Wohlfühl-Bus ist im Rahmen des Projektes Chance4Change von 25. Juni bis 7. Juli sowie von 3. bis 15. September 2012 in der Region Graz unterwegs. Wir fahren mit dem Wohlfühl-Bus zu öffentlichen Plätzen und zu Orten der Stille, wo eine Auszeit vom hekti-schen Alltag möglich ist. Inhaltliche Schwerpunkte im bilatera-len Projekt Chance4Change sind das persönliche Wohlbefinden auf allen Ebenen, Stressbewältigung und Bur-nout-Prävention. In der Beilage senden wir Euch/ Ih-nen nähere Informationen über das Programm und bitten um Weiterlei-tung an Interessierte. http://www.chance4change.eu/index.php/de/wohlfuehl-bus Mit besten Grüßen, Mag.a Angelika Ratswohl Geschäftsführerin Verein Initiati-ve Mensch Chance4Change Projekt Wohlfühlhaus Graz Carnerigasse 3 8010 Graz Tel. +43 / 316 / 67 35 95, Fax +43 / 316 / 76 07 35, Mobil 0664 20 32 161, ratswohl@wohlfuehlhaus-graz.at, www.chance4change.eu Avtobus dobrega pocutja v avstrijskem Gradcu že deluje! STRAN 41 IRDO NOVICE ŠT.6/V Prvi dan delovanja avtobusa dobrega pocutja v avstrijskem Gradcu sva avtobus obiskali tudi Nomi in Anita Hrast ter se preiz-kusili v zanimivih nalogah, se prepustili masaži ipd… Vabljeni k obisku tudi vi, pro-gram se nadaljuje še v septem-bru, vec na spletni strani projek-ta www.chance4change.eu, v katerem partnersko sodeluje tudi inštitut IRDO. STRAN 42 IRDO NOVICE ŠT.6/V STRAN 43 IRDO NOVICE ŠT.6/V Ethos pobuda Spoštovani, Pobudo Ethos smo leta 2010 v sodelovanju z United Nations Global Compact Slovenija ustano-vili zato, da bi povecali raven eticnosti in poštenosti poslovanja v Sloveniji. Trdno verjamemo, da se z vecanjem poštenosti poslovanja veca tudi konkurencnost posameznih podjetij in gospodarskega okolja kot celote. V pobudi poleg predstavnikov United Nations Global Compact Slovenija sodelu-jejo še posamezniki iz gospodarstva (zasebnih in javnih podjetij), vladnih in nevladnih organizacij ter neodvisni strokovnjaki. Eden od projektov pobude Ethos je Deklaracija o poštenem poslovanju. Vabimo vas, da si jo ogledate na spletnem naslovu: http://www.ungc-slovenia.si/slo/ethos/ in jo kot organizacija, ki prav tako postavlja družbeno odgovornost ter zavezanost spoštovanju etic-nih nacel na visoko mesto, podpišete. Hvaležni vam bomo, ce nam pomagate to pobudo promovirati tudi med svojimi clani ter tako prispevati k širjenju kroga podjetij, ki proaktivno in na lastno pobu-do povecujejo standarde skladnosti poslovanja. Pišemo pa vam pravzaprav z željo, da vas povabimo k aktivnemu sodelovanju. Verjamemo nam-rec, da lahko prispevek pobude Ethos k pravicnejši družbi obogatimo tudi z dialogom, znanji in izkušnjami drugih organizacij. Zato bomo veseli, ce se nam boste po podpisu Deklaracije o pošte-nem poslovanju hoteli pridružiti kot aktivni clani pobude in imenovali predstavnika, ki bo na ses-tankih in srecanjih skupine Ethos pomagal k širitvi dobrih praks, uvajanju novih nacinov za povece-vanje poštenosti poslovanja ter obogatil dialog na to pomembno temo. Za dodatna pojasnila smo vam z veseljem na voljo. Z dobrimi željami in prijaznimi pozdravi, Mojca Markizeti, sekretarka Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj / UN Global Compact Slovenia In clani delovne skupine ETHOS Presernova cesta 33 4260 Bled, Slovenia Tel.: +386 4 57 92 504 Fax: +386 4 57 92 501 Email: mojca.markizeti@iedc.si, ungc@iedc.si Web: http://www.ungc-slovenia.si STRAN 44 IRDO NOVICE ŠT.6/V Initiative for co-operation in establishment of the European Social Responsi-bility Award and for membership in CSR Europe Dear Mr. Stefan Crets and Ms. Colleen Fletcher, We are writing you, because in the future we would like to collaborate with you intensively on the following topics: . IRDO – Institute for the Development of Social Responsibility would like to become CSR Europe member, maybe also National CSR Europe partner organization (because at the moment IRDO has the largest number of members (140) on the field of social responsibility in Slovenia, started with membership in 2008!). See: www.irdo.si . IRDO and PRSS would like to become your partner organization at applying in DG Enterprise call for proposals "European CSR award scheme". (The deadline for submissions is 27 July 2012.) We have developed already Slovene national social responsibility award Horus (since 2009), which is very successful already for 3 years in our country and could be developed to EU award with additional innovations! See: www.horus.si . We would like to create common projects on EU level with your organization and our knowledge, networks and partnerships. If you are interested to collaborate with us, please contact us soon. We can provide you also additional information from our expert and scientific work. Thank you in advance! With kind regards, Dear Anita, I am delighted to hear about your interest to become a National Partner Organisation (NPO) of CSR Europe and happy to introduce myself as the coordinator of the NPO network. As a diverse group of membership-based CSR organisations, the NPO network aims to: . Exchange information, experience and best practice . Work together to advocate CSR at national, regional and European levels . Respect and leverage the diversity of CSR throughout Europe For your reference, please find attached the Value Proposition 2010-2012 for National Partner Organisations. In order to become a National Partner, your organisation needs to be a non-governmental, business driven mem-bership organisation and in existence for at least one year. In terms of procedure, there is a standard application form and template letter (see attached) which we ask all or-ganisations applying for membership to complete. The template letter asks each organisation to adhere to our BY-LAWS (also attached). The application form and letter are then presented to CSR Europe’s Board of Directors, for their review and endorsement within 5 working days. I will inform you of the Board’s decision via email. Upon joining the network, I will be your account manager and go with you through your CSR priorities to set a plan for the cooperation to go forward. You also receive an invoice for the annual membership fee of 1% of your member-ship income (min € 1.000 - max 31st highest NPO contribution (90% rule)). Please notice that the bylaws have been changed and proofed by the CSR Europe’s General Assembly on 26-27 April 2012. If you have any questions concerning the application and services of National Partners, please do not hesitate to contact me. Kind regards, Eva Eva Tabernig Membership & Stakeholder Relations - Project Manager CSR Europe Rue Victor Oudart 7, 1030 Brussels, Belgium Office Tel: +32 2 541 1610 Direct Tel: +32 2 541 1617 Fax: 0032 2 502 84 58 et@csreurope.org www.csreurope.org You can also follow CSR Europe on: Anita Hrast, General manager of IRDO Institute ++386 31 344 883, anita.hrast@irdo.si Prof. Dr. Dr. Matjaž Mulej, Head of the IRDO expert commit-tee and of HORUS expert/organizational committee mulej@uni-mb.si E2020 logo_small Visit the Enterprise 2020 blog and join the conversation at www.enterprise2020.org. STRAN 45 IRDO NOVICE ŠT.6/V CSR in Europe Index Introduction Northern Europe/Scandinavia Sweden Denmark Norway General conditions Scandinavia Controversies of companies from Northern Europe Western Europe 2.1 High pollution levels 2.2 Dividing line: LMEs & CMEs 2.3 United Kingdom 2.4 Germany 2.1.1 Controversies of companies from Western Europe Central- and Eastern Europe Consequences by communist shortcomings Former Yugoslavia Central Europe Romania & Bulgaria Baltic States Southern Europe 4.1 Catholicism 4.2 France 4.3 Italy 4.4 Authoritarian regimes & economic turmoil 4.5 By-product 4.1.1 Controversies of companies from Southern Europe ‘Peripheral’ Europe Interpretation Conclusion Bibliography Dear Mrs. Hrast, One year ago we were in contact about my paper on CSR in Europe. Due to various reasons I was not able to send you an abstract of this paper in which you were interested. My sincere apologies for that. Despite the fact I wrote this paper one year ago, it is still quite an up-to-date document. So if you're still inte-rested, I'd like to hear your opinion about it. Thank you in advance! Kind regards, Guy Geoffroy Chateau guy.geoffroy.chateau@gmail.com Spoštovani clani, preberite vsebino tega dokumenta v prilogi, zagotovo je zelo zanimivo branje! LP, Anita Hrast STRAN 46 IRDO NOVICE ŠT.6/V Initiatives of Change (IofC) International Caux Conferences 2012 Trust and Integrity in the Global Economy (TIGE 2012) Caux, Switzerland, 17 – 23 July 2012 Creating an integral economy through transformational change www.cib.iofc.org/ Dear friends and colleagues, I am sending you the Summary of the Workstream Integral Economy and Integral Society that will be held next month during the Conference Trust and Integrity in the Global Economy in Caux, Switzerland (the most intensive work of the worksteams will take place during July 20 – 22). Several other parts of the Conference Programme can also represent relevant inputs for the inclusive green economy. There is still some room for new participants. Please share this information with other experts and promoters of SD and green economy that might be inter-ested to participate. Warm regards, Dr. Darja Piciga, Slovenia, Website: www.dpiciga.com, Phone: +386 41 399 715 Workstream 5—Integral Economy and Integral Society Dr. Darja Piciga, Education, Research and Climate Policy Specialist, Slovenia Aashish Khullar, Research Associate, Centre for Advancement of the Steady State Economy, USA. This work-stream intends to bring together diverse approaches of economics which would create a more resilient global eco-nomic system, giving intrinsic value to cultural diversity and rediscovering the spiritual and moral economic core, from which our economic systems have been detached. Simple steps and policy tools in designing and implement-ing an integral approach to sustainability will be practically explored. This will be linked to important regional and international strategies and concepts - particularly the green growth by OECD, Europe 2020 strategy for a smart, inclusive and sustainable growth, and the green economy - as one of two key themes of Rio+20 Conference. Who should attend - Anyone seeking to develop and apply a more integral, holistic ap-proach to a sustainable economy and society, from small businesses to local and national organisations and institutions. Participants interested in the Integral Approach, and in particu-lar in Integral Economics can also study some materials beforehand – the texts and the links can be found on the website www.dpiciga.com (in sections: RECENT POSTS, Sustainable Devel-opment and Integral Approach), namely: . A Summary of Ronnie Lessem’s and Alexander Schieffer’s (2010) Integral Economics: Releasing the Economic Genius of Your Society. Farnham: Gower. . A Review Essay on Ronnie Lessem’s and Alexander Schieffer’s Integral Economics by Christian Arnsperger (Integral Leadership Review, MARCH 24, 2012) . Ronnie Lessem and Alexander Schieffer: Integral Economics: a new transcultural approach towards social and economic transformation. Presentation at the Conference Trust and Integrity in the Global Economy (TIGE), Initiatives of Change, Caux, August 2011. Audio file available on: http://www.cib.iofc.org/node/56948 The Integral Workstream participants are also invited to present their own models and practi-cal cases of inclusive green economy with elements of integral approach. Have you already implemented or are you in the course of introducing a sustainable economic model on local, regional, national or international scale that you would like to share and discuss with other par-ticipants and the Integral Workstream team? Please send a summary no longer than 2 pages by July 13 to the e-mail address darja.piciga@gmail.com. STRAN 47 IRDO NOVICE ŠT.6/V STRAN 48 IRDO NOVICE ŠT.6/V Institut Evropske investicijske banke razpisuje Prvi turnir socialnih inovacij Institut Evropske investicijske banke ( EIB) pripravlja svoj prvi Turnir socialnih inovacij. Namen Turnirja je promocija ustvarjanja inovativnih idej in iskanje ter nagrajevanje tistih priložnosti, ki obljubljajo znatne družbene koristi ali pa izkazujejo dobre prakse skozi konkretne, oprijemljive in merljive rezultate. Turnir zeli spodbuditi ustvarjanje družbene vrednosti v okviru boja proti socialni izkljucenosti. Udeleženci lahko tako sodelujejo na razlicnih podrocjih, od izobraževanja do zdravstvene nege, od naravnega do urbanega okolja, od novih tehnologij do novih sistemov in novih procesov. Napredek in izboljšave na teh podrocjih so kljucnega pomena za poslovni uspeh in družbene inovacije imajo lahko pomembne družbene ucinke. Za uresnicitev svojih ciljev Turnir vabi vse inovativne predloge k sodelovanju znotraj enega od dveh možnih pristopov: skupina A: inovativne ideje, ki bi jih lahko implementirali v razumnem casovnem okviru in bi imele vidne družbene koristi ali skupina B: identificirati/poiskati že implementirane inovativne rešitve z oprijemljivimi rezultati v smislu družbenega ucinka, ki bi lahko sluzile kot primer dobre prakse in kot vzorcni model. Turnir bo potekal v dveh krogih : Pregledovalni odbor skupine strokovnjakov EIB s podrocja inovacij in drugih povezanih podrocij bo izbral do 15 finalistov, ki bodo nadaljevali Turnir v drugem krogu. Izbrani finalisti bodo objavljeni najkasneje 12. oktobra in bodo povabljeni, da svoje predloge predstavijo na zakljucnem dogodku, ki bo potekal 29. novembra v Luksemburgu. Izbirni panel, ki bo sestavljen iz specialistov iz vrst akademikov in poslovnega sveta, bo izbral in imenoval štiri zmagovalce, z nagradama v višini 15,000 evrov za prvouvršcena in 5,000 evrov za drugouvršcena iz vsake od obeh skupin (A in B). Petega zmagovalca, ki bo prejel 10,000 evrov, bo izbralo obcinstvo Turnirja izmed vseh udeležencev drugega kroga Turnirja. Nadaljnje informacije so na voljo na spletni strani: www.institute.eib.org/infocentre/2012/06/26/social-innovation-tournament/ Tadej Slapnik generalni sekretar Razlagova 22 2000 Maribor M: +386 (0)31 348 930 W: www.fsp.si E: tadej.slapnik@fsp.si FB: www.facebook.com/SocialnoPodjetnistvo TW: @SocPodjetnistvo STRAN 49 IRDO NOVICE ŠT.6/V STAREJŠI IN JEZA Na blagajni Merkatorja je mlada blagajnicarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjic prinese s seboj lastno vrecko, ker so plasticne vrecke zelo slabe za naravo in okolje. Gospa se je opravicila in mladenki razložila, .Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih.. Blagajnicarka ji je odgovorila .To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obva-rovala naravo za bodoce generacije.. Imela je prav – naša generacija ni imela te zelene miselnosti v starih casih. Takrat smo mi vracali steklenice od mleka, brezalkoholnih pijac, in piva nazaj v trgovino. Trgovina jih je poslala nazaj v polnilnico kjer so jih ocistili, sterilizirali in ponovno napolnili tako, da so se steklen-ice uporabljale znova in znova. Torej so resnicno bile reciklirane. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. V višja nadstropja smo hodili po stopnicah, ker nismo imeli dvigala ali tekocih stopnic v vsakem poslopju. Peš smo hodili do trgovin in nismo sedali v masivnega terenca s 300 KS samo, da se pripel-jemo do konca ulice. Ampak ona je imela prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. V tistih casih smo prali plenice, ker takšnih za enkratno uporabo ni bilo. Sušili smo perilo na vrvi in ne v energijsko požrešnem stroju ki skuri do 2000 vatov – veter in soncna energija sta nam res sušila per-ilo v tistih casih. Otroci so nosili rabljena oblacila svojih bratov in sester in ne vedno nova. Ampak mlada dama je imela prav.Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Takrat smo imeli en radio ali TV pri hiši – in ne TV v vsaki sobi. In TV je bil z majhnim ekranom ve-likosti robca in ne velikosti manjše države! V kuhinji smo sekljali in mešali na roke, ker nismo imeli elektricnega aparata za vsako najmanjše opravilo. Ko smo pakirali zlomljive stvari smo jih zavarovali s starim casopisom in ne s plasticnimi zrnci ali s plasticnim ovojem z mehurcki. Takrat tudi nismo zagnali bencinske kosilnice in kurili bencina, da pokosimo travo. Uporabljali smo koso ali mehansko kosilnico, ki smo jo morali potiskati naokrog. Naš fitness je bilo delo in nismo rabili trošiti elektrike v dragem fitness klubu na napravi za tek. Ampak ona ima prav.Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Ko smo bili žejni smo pili iz studenca ali pipe namesto vode iz plasticne posode, ki so jo pripeljali z drugega konca sveta. Prazna penkala smo znova napolnili s crnilom namesto, da bi kupovali vedno nova pisala, in menjavali smo britvice namesto, da bi vstran metali cele brivnike, ko britvica otopi.Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Nazaj v starih casih smo se vozili z avtobusi in otroci so se v šolo vozili s kolesi ali pešacili namesto, da so spremenili svoje starše v 24-urne taksiste. V vsaki sobi smo imeli samo po eno vticnico za elektriko in ne bloke vticnic za napajanje ducat elektricnih naprav. In nismo rabili racunalniško vodenih napravic za sprejem signala s 3000 kilometrov oddaljenega satelita samo, da najdemo najbljižnjo gos-tilno.Ampak, ali ni žalostno, da sedanja generacija na veliko joce kako potratni smo bili mi starejši ljudje samo zato, ker nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Prosim pošlji to še drugim sebicnim, nergavim, in nevednim starcem ki potrebujejo lekcijo o var-cevanju od mladih vsevedežev. Ampak zapomnite si: Ne jezite starejših! Mi že tako ali tako nismo radi stari, in ni potrebno ve-liko, da se razjezimo. Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883; Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si, Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slo-venskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgo-vornosti in prispevati k razvoju le-te! 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Pona-tis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Soustvarjajte novice IRDO NOVICE ŠT.10/IV STRAN 50 Spoštovani clani, predstavite vaše delo na podrocju družbene odgovornosti v IRDO novicah, da bodo z vašimi dosežki seznanjeni tudi drugi clani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispe-vali k hitrejšemu razvoju družbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, ce pripravljate zanimiv dogo-dek, ce bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri poslovanju ter prakso, teorijo predstavili drugim, ce ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bili to zanimivo še za druge clane inštituta. Spodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podrocju družbene odgovornosti, izkoristite te e-novice—predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo,svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd…Besedilo naj obsega najvec 3000 znakov. Pošljite ga na naslov novice@irdo.si do vsakega 20. v mesecu. Hvala. . ZSSS – OBMOCNA ORGANIZACIJA PODRAVJE IN KOROŠKA . MIEL ELEKTRONIKA, d.o.o. . SKEI TAM (Sindikat kovinske in elektroindustrije - Sindikat TAM) . Creditexpress d.o.o. . Medis-M d.o.o. . MIKRODATA GIS d.o.o. . Obcina Duplek . KOGAL Karli Udovicic s.p. . Telekom Slovenije, d. d. . Umetnostna galerija Maribor . N.K.V. d.o.o. . GARANT-ZAVAROVANJE d.o.o. . Izobraževalno razvojni zavod Univerzum Minerva . Mariborska knjižnica . PREMOGOVNIK VELENJE D.D. . Tovarna olja Gea d.d. . Bela Voda d.o.o. . TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. . Informa Echo d.o.o. . Zavarovalnica Maribor d.d. . Nova Kreditna banka Maribor d.d. . DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije, Maribor . Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. . Zavarovalnica Triglav, d.d. . Vinibis d.o.o. . Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj . Committo d.o.o. . KROG, Vesna Kovacic s.p. . Štajerska gospodarska zbornica . Socius, d.d. . Zavod Ypsilon . Zveza Joga društev Slovenije . Ustanova Slovenska znanstvena fundacija . Štajerski tehnološki park d.o.o. . Press Clipping d.o.o. . Pro anima d.o.o. . Prosperia, izobraževanje, svetovanje, mediacija, d.o.o. . SFPO - Slovenska fundacija za poslovno odlicnost Kdo ste naši clani? Inštitut IRDO redno pridobiva nove clane, ki soustvarjajo naše delo. Združujemo vec kot 100 clanov, od tega 39 kolektivnih: