the voice of canadian slovenians GLASILO kanadskih slovencev Soustvarjamo ga rudi mi. S svojim znanjem, izkušnjami, izdelki. Naša poglavitna skrb je namreč zdravje Zdravila za humano uporabo DlETETlČNl IN ZELIŠČNI IZDELKI Veterinarski izdelki • bloslntetlčn! izdelki • Kozmetični izdelki • Zdravniške storitve spremljevalka ljudi skozi vsakdanje življenje iz tega prelepega dela Slovenije. Vsakdo, kije bil prisoten v dvorani župnije Marije Pomagaj na koncertu, je mogel takoj ugotoviti, da je bil koncertni program drugaam od koncertov katerim pogostoma prisostvujemo. Umetniški program je bil v glavn em zapolnjen s starimi pesmimi iz gornjega Posoqa, iz kobariškega, iz "minskega" in iz hribovite beneške Slovenije. Seveda pa so peli tudi umetne pesmi na besedila pesnika Simona Gregorčiča. Iz izvajanja okteta je bilo občutiti, da pevci odlično poznajo glasbeni stavek in prav zato je bilo njihovo petje "muzika" v pravem pomenu besede. Zlitost in barva glasov preprostih pesmi je bil resnično glasbeni užitek. Tudi v izvajanju zahtevnih umetnih pesmi je oktet dokazal svojo visoko umetniško in tehnično raven. Oktet vodi že 23 let umetniški vodja, tenorist Metod Bajd, kije številne domače pesmi priredil za koncertno nastopanje. Posebnost omenjenega koncerta je bilo tudi izrazno bogato povezovanje in predstavitev pesmi, katero je omislil in posredoval basist Ivan Rutar. Pred koncertom v dvorani so v cerkvi pri bogoslužju al kapela peli Vinka Vodopivca "navadno mašo", ki je bila za vsakega od prisotnih posebno doživetje. Te Vodopivčeve cerkvene skladbe še ni bilo slišati iz slovenskih cerkvenih korov v Kanadi. Oktet iz Kobarida je tudi s tem oboga tel slovensko kulturnost v velikem Torontu. Oktet je imel nadalje koncert še v Beamsvillu pri Hamiltonu (17. junija) in 18. junija na Gregorčičevem dnevu, ki ga vsako leto organizira primorsko društvo Simon Gregorčič v Torontu. 22. junija je nastopil v Ottavvi na praznovanju dneva slovenske državnosti. Ob njihovem obisku smo slovenski rojaki zopet doživljali bogato dediščino slovenske kulture, ki sojo gojili rodovi primorskih rojakov v gornjem Posočju. France Habjan, predsednik KSK, Toronto 39«»«*®*a» julij/avgust 2000 - 7 EKSKURZIJA SLOVENSKE SOLE HAMILTON'7 V SLOVENIJO Že več let si učitelji slovenske šole sv. Gregorja v Hamiltonu prizadevamo in smo že veliko o tem razpravljali, da bi našim učencem od 4 - 7 razreda zelo koristilo prikazati v živo to, kar smo jih v teh letih naučili: slovensko zgodovino, zemljepis in slovensko literaturo (pisatelje in pesnike) ter lepote Slovenije. Da slišijo, kje se ta lepa slovenska beseda govori. Želimo jim pokazati kraje, kjer so živeli njihovi predniki in v njih vzbuditi zavest in ponos, da so Slovenci. Ker so otroci naša prihodnost za nadaljevanje slovenske kulturne dediščine tudi v Kanadi, smo se odločili, da jih še bolj navdušimo za slovensko šolo in slovenski jezik. Mnogi izmed naših učencev so že druga ali tretja generacija kanadskih Slovencev, mnogi so otroci nacionalno mešanih zakonov. Večina teh otrok še nikoli ni bila v Sloveniji, čeprav kar dobro obvladajo slovenski jezik in radi prihajajo v slovensko šolo. V začetku šolskega leta smo imeli s starši otrok sestanek. V kratkem smo jim predstavili naš program. Bili so navdušeni in mnenja, da s tem delom nadaljujemo. Čas našega potovanja bo od 16. julija do 1. avgusta. Ekskurzija nas bo popeljala po vseh pokrajinah Slovenije. Glavne postojanke bivanja bodo v Beltincih, Mariboru, Ljubljani in Portorožu. Od tam imamo planiran ogled posebnosti posameznih področij. Tudi nekaj slovenskih šol si bomo ogledali in se srečali s svojimi sovrstniki, seveda po dogovoru z nekaterimi ravnatelji, ker takrat ni šole. Za uresničitev našega prizadevanja smo Toni Kobal, 1982, - Stari del Ljubljane potrebovali tudi finančno pomoč in zato smo se obrnili na Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. Celo leto smo se vsi - učitelji, učenci in starši trudili, da bi pridobili čimveč sredstev, ki nam bodo polepšale našo ekskurzijo. Z akcijami smo bili zadovoljni. Trudili se bomo še naprej, da bomo prikazali otrokom lepote Slovenije in domovino takšno, kot jo vidijo njihovi starši. Tako kot vam prijateljem, gre posebna hvala sponzorjem, kateri so prispevali velik finančni delež. Vsem iskrena hvala. Oglasili se bomo ob povratku domov in vse seznanili o naši ekskurziji. Ker smo bili uspešni pri zbiranju denarnih sredstev, smo prepričani, da bo tako uspešna in lepa tudi naša ekskurzija. Med vami prijatelji so naši sponzorji Slovensko kulturno društvo Hamilton - Wentworth, Ministrstvo za Zunanje zadeve - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Društvo sv Jožefa v Hamiltonu, Mladinski odsek, Cerkev sv. Gregorja Velikega, Bled Mutual Benefit Society - Planica 13, Slovenian Parishes Credit Union, Slovenski Park, Canadian Slovenian Genealogical Foundation, Kodarin Industries, Oiymp Eiectric, Katoliška ženska zveza pri sv. Gregorju, g. Dežak Janez. Upamo, da se vrnemo polni novih in lepih doživetij, ki nam bodo za vedno ostala v trajen spomin na Slovenijo. Darinka Ferletič - ravnateljica Slovenski Park: www.slovenskipark.com Slovensko Letovišče: webhonie.idirect.com '"'Njene žive oči so se uprle v mene in moje v njene..." V mesecu maju je minilo 50 let, kar sta si Anica in Rudi Resnik obljubila zakonsko zvestobo. Za zlati jubilej so jima otroci pripravili primerno slovesnost, ki seje pričela s sveto mašo pri Mariji Pomagaj v Torontu, kjer sta slavljenca od vsega začetka zvesta župljana in vidna delavca v mnogih organizacijah in društvih. Za njuno vestno in požrtvovalno delo jima je slovenska skupnost iz srca hvaležna. Da bi mi kaj več povedala o svojem življenju, smo se domenili za zmenek na slovenskem letovišču pri Boltonu, kjer imata jubilanta poletno hišico in se tja prav rada zatekata. Anica in Rudi, kakšni so Vajini spomini na prvo srečanje? Anica - Prvo srečanje mi je ostalo v globokem spominu. V Ljubljani sem končala državno trgovsko akademijo in dobila službo pri županu Francu Severju. V tej službi sem ostala vsa vojna leta, obenem pa sem pomagala domačemu župniku pri prosvetnemu delu. Ker nisem hotela sodelovati z OF, sem morala po končani vojni bežati kot mnogi drugi. Trnjeva pot meje vodila preko Vetrinj v Špital. Ker sem bila vešča pisarniških del, sem v taborišču kaj hitro dobila delo v pisarni. Nekega dne sem dobila naročilo, naj napišem živilsko nakaznico za Rudija Resnika. Rudi - Mene je vojna vihra doletela, ko sem bil še brez poklica in tako marsikaj prekrižala. Mlad sem se pridružil domobrancem in tako sem moral maja 19+5 bežati, da si rešim golo življenje. Tudi jaz sem se znašel v Špitalu. Tam sem opravljal različna dela in bil nekega dne poslan na teren. Še preje pa sem moral dvigniti živilsko izkaznico. V pisarni je bilo kar nekaj taboriščnikov. Za pisalno mizo je sedelo dekle temnih las in vedrega obraza. S prijaznim glasom je klicala imena dobitnikov naročilnilc. »Rudi Resnik« zaslišim. Približal sem se mizi, stegnil roko, njene žive oči so se uprle v moje in moje v njene, ostal je nepozaben vtis... Anica - Ja, to so bili časi preizkušenj, čakanja in upanja v pravico, utrdili so nas v skromnosti.... In to je potem držalo? Rudi - Ne, življenje v taborišču je zahtevalo svoje, spomladi leta 48 sem z ladjo odšel v Kanado. Vsak nov prišlec je moral odslužiti eno leto na raznih delovnih mestih. Jaz sem bil poslan na žeieznico in držal stike s so-rojaki, kolikor je to bilo mogoč. Anica - Veliko spominov hranim na tista leta. Bili smo revni, brez gmotnih sredstev, a vendar bogati, ker smo bili med seboj iskreni prijatelji. Potem so prihajali časi ločitev. Drug za drugim so odhajali preko luže v daljne neznane kraje iskat delo, novo življenje... Jeseni leta 1948 sem se tudi jaz odločila za Kanado. Leto dni sem delala pri neki židovski družini v Torontu in ostala v stikih s Slovenci. Spomladi leta 1949 sem bila povabljena na poroko prijateljev Tončke in Franka Levstika. Rudi - Tudi jaz sem bil na tej slovesnosti. Kakšno presenečenje, ko sem tam zagledal Ani. Ob letu sva se poročila. Ko danes gledamo zaročence, ki pripravljajo poročna slavja, načrtujejo medene mesece, urejajo prva stanovanja.... se človek nehote vpraša, kako je vaša generacija gledala na bodočnost? Anica - Z bornimi prihranki sva si kupila najpotrebnejše. Prvo stanovanje je bila skromno opremljena najeta soba. Niti štedilnika ni bilo, le 'hot plate'. Imela pa sva trdno voljo, močno vero in neomajno zaupanje, da bo vse dobro. In 'honeymoon' ? Rudi - Učiti sem se moral. Malo pred tem sem končal tečaj v Chicago Vocational School za avtomehanika in © » © » * « ® e julij/avgust 2000 - 9 Anica in Rudi pred 50 leti sem bil tik pred končnimi izpiti. Dobro sem se zavedal, kako pomembneje, da se izkažem in si s tem zagotovim možnost boljšega zaslužka. Ani meje razumela in tudi vseskozi podpirala. Ob letu se Vama je rodil sin Marjan in potem so sledili Majda, Tomaž, Luo/, Gregor in Monika. Kako sta zmogla tolikšno breme? Rudi - Po naravi sem optimist in imam rad otroke. Odgovornosti sem jemal resno, a se nisem obremenjeval s skrbmi, obupaval nisem nikoli. Vedno sem imel močno vero. Kot mehanik sem takoj dobi! zaposlitev pri Canada Packers in tam ostal 36 let, prav do upokojitve. V razkošju nismo živeli nikoli, a bilo je dovolj, da smo kupili hišo in si v njej ustvarili dom. Anica - Rudiju se moram zahvaliti, ker je vedno znal pomiriti razburkane vode. Ko danes gledam nazaj, se počutim kar malce krivo, da sem se preveč obremenjevala z nepomembnimi skrbmi. Dolgčas mi pri šestih otrokih ni bilo nikoli. Kljub temu, da sva z Rudijem različnih značajev, sva bila v važnih stvareh vedno zedinjena. Rudi - V vrednotah si nisva nikoli nasprotovala, in utrjevala sva pozitivne lastnosti. Anica - Hvaležna sem staršem za dober zgled. Oče mi je že v mlado dušo vcepil ljubezen do slovenstva, mama pa je bila vztrajna in pridna kot mravlja. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Kljub temu, da Vaju je usoda tako rekoč presadila, nadaljujeta družinsko tradicijo daleč od rodnega kraja. Anica - Že v rani mladosti sem rada pisala in v šoli prejela kar nekaj pohval in nagrad. To sem v Kanadi nadaljevala in prav vesela sem dejstva, da sem marsikaj 'pravočasno' zapisala, kar se danes lahko uporablja kot arhivsko gradivo. Vedno sem bila navdušena za delo v slovenski skupnosti. Rada priskočim na pomoč, kjer pač morem. Rtuli - Otroke sva že od vsega začetka vključevala v 10 - GLASILO kanadskih Slovencev Anica in Rudi -zkroporočenca slovensko skupnost in vsi razumejo in govorijo slovensko. Na slavju, ki so ga Vama pripravili, je bilo to močno čutiti. Rudi - Res so naju presenetili. Vsi so prišli in nama podarili dan, ki ga ne bova nikoli pozabila. Že pri sveti maši sva začutila, kako posebni so najini otroci. Skupaj smo se zahvalili nebeškemu Očrtu in božji materi Mariji za toliko darov, ki smo jih bili kot družina deležni. Anica - Prijetno sva bila presenečena tudi nad prisotnostjo dragih prijateljev, ki so prihiteli od vsepovsod. Rudi - Vedela sva, daje po sveti maši za vse pripravljena večerja, kaj drugega nisva pričakovala. Anica - Pa sva se krepko zmotila. Otroci so nama pripravili pravcati program. Drug za drugim so se zvrstili na podiumu in skupaj smo podoživljali srečo, ki jo lahko nudi samo družina. Sedaj je že vsak na svojem. Ostala sta sama. Kako to sprejemata? Rudi - Tudi to je del življenja. Hvaležna sva Bogu za vse prejete dobrote in zdravje. Sedaj več potujeva, obiskujeva otroke, čez dva dni spet poletiva v Slovenijo. Imava pa kar nekaj vnukov in vnukinj, s katerimi rada preživljava čas, kolikor nama to možnosti dopuščajo. Anica - Časa mi nikoli ne preostaja. Delo mi gre malo počasneje od rok, še vedno rada sodelujem pri kulturnem delu v slovenski skupnosti. Da to zmorem, gre pa zasluga tudi Rudiju, ki me vozi in potrpežljivo čaka. Anica in Rudi, v svojem in v imenu slovenske skupnosti Vama k zlatemu jubileju še enkrat iskreno čestitam in zaželim še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih skupnih let. Božji blagoslov naj Vaju spremlja še naprej in srečno pot. Milena Soršak, Toronto ZLATA POROKA AAARTINA IN ROZALUE PUŠ1Č, 29. APRILA 2000 Čudovit sončen dan, sam Bog seje veselil z zlatoporočencema Martinom in Rozalijo. Že sama maša je bila ganljiva. Daroval je je gospod Ivan Plazar. Podal jima je življensko pridigo, kako uporabne so tri najpomembnejše besede v zakonu, te so "hvala, ljubim te in oprosti". O, da, pa še kako življenske, brez njih bi nam bilo težko živeti, kaj šele dočakati zlato poroko, kot sta jo dočakala prav Rozalija in Martin. Prošnje sta izrekla Volk in Jaklič. Maša je bila nadvse slovesna. Da sta Martin in Rozalija ugleden in vzoren par sta prav gotovo dokazala s svojimi otroki. Otroci Martin, John in Majda so vsi trije glasbeniki. Imeli so dolgoletni, zelo priljubljen ansambel Veseli Vandrovčki in te so v originalni zasedbi spet predstavili v prvi točki njihovega presenečenja za starše. V dvorani ni bilo nikogar, ki bi mu ne igralo srce od zadovoljstva. Na oder so povabili najprej gospoda Plazarja, potem pa pevca gospoda Blaža Potočnika in Danila Volka. Oba sta zapela pesem "Kol'ko kapljic tolko let". Višek pa je dosegla pesem, ki jo je zapel g. Blaž Potočnik kot solist, "Ne pozabi sinko moj". Zadela je globoko v naša srca, v grlih je tiščalo in solze so kar vrele na dan. Vnučki in vnukinje so jima pripravili folklorni program, katerega jim je sestavila Nevenka Slavinec, o ja, sposodili so si samo enega plesalca, Mathew Genorja, rekli so, da so ga kupili. Odplesali so lepe plese. Sledila je slika zlatoporečencev z vnuki v narodnih nošah - enkratno, nimam drugih besed. Na oder so povabili sedaj že zlatoporočenca, Martina in Rozlijo, kmalu smo izvedeli, kdo je gospodar v tej družini. Martin je kar predal prvo besedo ženi. Rozalija je bila lepo pripravljena, pozdravila je vse goste in se zahvalila, da praznujemo ta dan z njima. Nazadnje so le pripravili še Martina do mikrofona, o, pa da ne boste mislili, da Martin ne zna govoriti. Spravil nas je do solz in do smeha. Pripovedoval je, kako so prišli v Kanado in kakšno je bilo stanje takrat. Vmes seje kot pristni Belokranjec dobro pošalil, saj smo vsi izvedeli, zakaj je danes Rozalija večja kot on. Večer nam je hitro mineval ob dobri hrani, ki jo je pripravila gospa Soršak in ob dobri glasbi ansambla Planinski kvintet. Vse je kar prehitro minilo. Ostali pa so čudoviti spomini zlate poroke in njihovih slavljencev. Ker pa sta Martin in Rozalija dolgoletna člana Slovenskega Parka, mi dovolite, da jima ob tej priložnosti tudi sama iskreno čestitam ob njunem tako visokem jubileju in jima želim še obilo let zdravega in veselega skupnega življenja. Zahvaljujem se jima za vso podporo, ki stajo skozi vsa dolga leta dajala Slovenskemu Parku. Vesela pa sem, da sem tudi jaz bila deležna tega častitljivega S'3V"'a Milica Muhič, Mississauga Preden sem se poročil sem imel šest teorij, kako vzgojiti otroke. Sedaj imam šest otrok in nobene teorije več. J.W. Rochester 'julij/avgust*2000 -n' Nova t naš a v Neiv Torontu Nedelja 2. julija... Zvonovi župnijske cerkve v Cerkljah na Gorenjskem pojo daljno melodijo nad množico, ki hiti v cerkev Brezmadežne... V jasno nebo odmeva njihova pobožna simfonija... Tako po domač? slovesno se zgane v srcu kot le redkokdaj v življenju... Nova maša, prva v slovenski župniji Brezmadežne... Pod visokimi mlaji ob cerkvi se zbirajo narodne noše, mladina Novega rodu in Mladega glasu... Cerkev je že eno uro pred začetkom slovesnosti polna. Ob pol enajstih prihaja v cerkev novomašnik Janez Likozar v spremstvu narodnih noš, mladine, ministrantov, č.g. Ivana Plazarja in svojih sobratov iz reda Spremljevalcev Križa. Veličastno petje združenih zborov Brezmadežne in Marije Pomagaj doni s kora. V predvežju ga sestra pozdravi z novomašnim križem in prelepimi besedami. "Blagoslovljena je po Tebi naša župnija, v ponos si očetu in družini, naša mama ti iz nebes pošilja svoj blagoslov... Gospodov križ naj Ti bo luč in opora." Prostorna cerkev ja vsa odeta v bele nageljne, marjetice in zlatorumene lilije. Skozi barvna okna se v notranjost cerkve preliva mavrična svetloba... Edinstveno lep in veličasten je ta dan za župnijo Brezmadežne. Po slovesni zahvalni prvi maši podeli novomašnik vsem navzočim poseben papežev blagoslov. Janez Likozar seje rodil, odraščal v slovenski šoli in društvih, v verni družini in pri dobrih duhovnikih spoznaval Boga. Pred 37 leti ga je pokojni župnik Janez Kopač med prvimi krstil v novi župniji. Oče Aleš in pokojna mama Angela izhajata iz cerkljanske fare na Gorenjskem, kjer je isto nedeljo 2. julija še en novomašnik prvikrat pel zahvalno mašo. Nedoumna in skrivnostna so božja pota in načrti... Po dolgih letih iskanja in smisla življenja, različnih poklicev in izkušenj, je Janez Likozar spoznal božjo voljo in klic. 10 junija je bil v katedrali Naše Gospe v Ottam posvečen za duhovnika po šestletnem bogoslovnem študiju. K novomašnem slavju v dvorani, ki gaje odlično organizirala gospa Mara Krmelj, seje zbralo čez štiristo povabljenih gostov. Med njimi je bilo mnogo nekdanjih cerkljanskih župljanov iz Toronta in Clevelanda. Iz Slovenije sta na slavje priletela sestrična in bratranec. Po pozdravih, čestitkah in novomašnikovi zahvali, smo slovesni dan zaključili s petimi lavretanskimi litanijami in blagoslovom v cerkvi. Na zadnji strani liturgičnega programa nove maše beremo še imena: Nada Čemaš, Jože Slobodnik, Jože Balkovec, Rudi Kus, obe slovenski banki, Anton Klemenčič, Miri Končan, Jože Kastelic, Kavčič Marko in Franci iz Slovenije, ki so z načrti, ročnim delom in denarno pomočjo ustvarili kelih, dva križa in oblačila. Bogu hvala za vse in prošnja za duhovnika Janeza, da bo vedno in povsod z zgledom in besedo oznanjal Večno Resnico in Ljubezen. Anica Resnik, Toronto Tony Kobal, 1982 - Frančiškanska cerkev v Ljubljani novomašnik in memoriam Naj j! bo lahka kanadska zemlja,.. 15. junija 2000, smo se v Torontu za vedno poslovili od ene najbolj cenjenih in spoštovanih kanadskih Slovenk, Tončke Kastelic, rojene Pogorele. Tončka se je rodila v Strugah pri Taboru naprednim trgovskim staršem. Njena življenska pot ni bila lahka. Leta 1948 je z begunci prišla v Kanado in si nekaj časa morala služiti kruh kot služkinja in delavka v tovarni. Po poroki z gradbenikom Jožetom Kastelicem je delala v njegovem podjetju nekaj let kot njegova desna roka in vestna računovodkinja, v privatnem življenju pa je bila dobra in ljubeča žena vse do konca njenih dni. Tončka Kastelic je bila celo življenje predvsem verna in zavedna Slovenka, ki ni pozabila svojih korenin in je z možem Jožetom vedno podpirala slovensko skupnost. Mnogo let je bila aktivna pri katoliški ženski ligi, vedno pa velika dobrotnica in podpornica cerkve in njenih ustanov. Kako zelo je bila priljubljena, je bilo videti že v Lani Tončka - Letos Vida - vmes Marija„. društveni farmi, kjerje pred 31 leti skuhala prvo kavo in prve klobase pod dežnikom na odprtem...Vsi, tudi ona sama smo plačali za kavo in klobaso, 11,junija letos, nas jeza vedno zapustila naša zvesta članica, sestra naše družine S. P. D. Simon Gregorčič. Vida Orljje biLa rojena 4. marca 1928 v Jasenu, blizu Ilirske . . ker ie m Bistrice na " In solza Ljubezni je Primorskem. Posta,a Mavrični an§el Po večletni hudi brat Karel Gržan zahrbtni bolezni je njeno dobro srce prenehalo utripati v starosti 72 let. Z možem Milanom sta prišla v Kanado še preden seje ustanovilo, takrat imenovano Primorsko Društvo Simon Gregorčič. Oba sta bila ustanovna člana tega društva. Lani, ko je Društvo praznovalo 40. obletnico obstoja, je bila naša Vida še vedno med nami na zahtevala z opravičilom, da so to prvi centi s katerimi bomo napravili kuhinjo. In kako res je bilo. Vseh 40 let je Vida požtvovalno delala in pomagala graditi to, kar imamo danes. Vsako soboto in nedeljo sta bila z možem Milanom nafarmi. Milan z žago, krampom ali lopato, Vida pri loncih v kuhinji ali okoli dvorane s krpo in metlo. Bila sta vzgled vsem članom in prijateljem, kijih ni bilo malo. pogrebnem zavodu, kjer seje od nje prišla poslovit množica prijateljev in znancev. Cerkev Brezmadežne na Brovvns line je bila nabito polna Slovencev in Kanadčanov, ki so se z bogoslužjem poslovili od nje. Pogreb je bil veličasten in vsem, ki smo jo poznali, jo spoštovali in imeli radi, bo ostala v najlepšem spominu. Naše sožalje možu Jožetu Kastelicu, sestri Majdi, bratu Slavku in vsem sorodnikom. Naj ji bo lahka kanadska zemlja. Marija Ahačič Pollak, Toronto Draga Vida, Tebe ni več med nami. Toda nam bo ostal v spominu Tvoj vedno nasmejani obraz, tvoj mili in prijazni glas. Na farmi Te bomo vsi pogrešali, vsi Tvoji prijatelji in člani. Prepričani pa bomo, da si Ti še vedno z nami, da nas priporočaš pri Bogu in pri našem idolu Simonu, ki si ga tako cenila. Vida! Počivaj v miru in naj Ti bo lahka kanadska zemlja. Možu Milanu, bratu v Sloveniji, svaku Viktorju in ženi Mariji, svakinji Vidi in možu Rajkotu, vsem nečakom in nečakinjam ter vsem sorodnikom, naše iskreno sožalje. V imenu Društva Simon Gregorčič- Francka Seliak "Oče odpusti jim saj ne vedo kaj delajo", je citat iz svetega pisma, ki bi ga lahko navezali na dogodke pred 55. leti, ki so zaznamovali slovensko zgodovino mnogo bolj kot si morda lahko priznamo. Kajn je zaslepljen s sovraštvom položil roko na svojega brata, prelita je bila bratska kri. Konec vojne, kije v naših krajih trajala grozljiva štiri leta, za mnoge ni prinesel radosti in veselja. Slovenska razdeljenost, ki ima korenine že davno pred 2. svetovno vojno je med njo dosegla višek. Šla je celo tako daleč, da ni bilo sveto niti najsvetejše, človeško življenje. Kolone beguncev so se tako umikale proti Avstriji, vojaki poraženih vojska, civilisti in povsod prežeči strah pred revolucionarji. Veliko jih je uspelo pobegniti na Koroško, še več so jih zmagovalci zajeli. Usoda ujetnikov je bila grozljiva. Več kot 300 različnih množičnih grobišč so našteli člani Društva za ureditev zamolčanih grobov na tem majhnem koščku sveta. Obstajajo študije, ki ugotavljajo, da leži v njih med 150 in 200 tisoč ljudi. Od tega okoli 10 odstotkov Slovencev. Zakaj je bilo potrebno med krivimi, obsoditi toliko nedolžnih? Svoboda je imela grenak priokus... Človek je postal človek, ko seje začel zavedati sebe, ko je bil sposoben določiti refleksijo do sveta, ko je začel pokopavati svoje mrtve in se jih spominjati tudi ko jih ni bilo več... Prve ••••••••••••••• )4 - GLASILO kanadskih Slovencev človekove grobove najdemo že kakih 7000 let pred Kristusom. 9000 let po tem, najdemo ljudi zagrebene v tankovske jarke, pometane v kraška brezna, brez imena in priimka z edinim namenom, da bi spomina nanje ne bilo več. Gre za zanikanje lastne človečnosti. Človek je postal človeku kamen! Bistvo človečnosti je varovanje šibkejših in bolnih, tukaj pa so pobili ljudi, ki so bili priklenjeni na postelje, ki se niso mogli braniti, ki so samo čakali. Partizanska bolnišnica Franja naj bi postala eden od svetovnih spomenikov, na drugi strani pa ljudje, ki to predlagajo v imenu človečnosti in humanitarnosti, popolnoma pozabljajo na konvoje bolnikov, ki so bili zajeti že po koncu vojne in za katerimi se je izgubila vsaka sled.. Je to dvoličnost? "Oče odpusti jim saj ne vedo kaj delajo" in "Na svidenje nad zvezdami", sta bila stavka tistih, ki so jih kot živino namenjeno za zakol vozili proti znanemu koncu. Kakšna je bila stiska obsojenega na smrt, samo zato ker rti bil naš, ne bomo nikoli izvedeli... V junijskih dneh je minilo 55 let od teh dogodkov. Tudi letos smo poromali na kraj strašnega trpljenja in zaznamovanosti slovenskega naroda, v Kočevski Rog. Spetse je v tej veličastni katedrali na prostem slišalo pritajeno govorenje in petje, spet so bile marsikatere oči solzne. Zgodovinski spomin ni pozabljen in molitev, slišala seje molitev! Revolucionarni zmagovalci so na povojnih moriščih izgubili. Izgubili so moralo, izgubili so verodostojnost, izgubili so človečnost. Prejšnji sistem je izključeval te temeljne civilizacijske norme. Temelji! je na prevari in kosteh političnih nasprotnikov. Kosti so še vedno nepokopane. Ležijo na vseh koncih naše dežele. Od Prekmurja do Trsta, od Bele krajine do Slovenj Gradca. V zadnjih dneh smo lahko slišali tudi za možnost identifikacije Kočevski Rog umrlih s pomočjo jederne in mitohondrijske DNK. S to metodo so se Američani odločili identificirati vse umrle vojake v Korejski, Vietnamski in celo drugi svetovni vojni, identificirali pa so tudi trupla ubitega ruskega carja in njegove družine. S to metodo bi bilo mogoče pridobiti dovolj podatkov za še vedno neizdane mrliške liste. Zgodovina čaka na nas tudi po 55. letih. Nikoli ni prepozno. Klic "Oče odpusti nam saj nismo vedeli kaj delamo" pa je po tolikih letih namenjen tudi mučencem vesti. Tistim, ki težko spijo zaradi teže vesti. Spokoriti se, priznati krivdo in obžalovati je začetek. Vest lahko pomiri samo Bog. Bog je tisti, ki grehe odpušča. Tisti, ki jim vest očita, morajo prevzeti krivdo nase brez izgovarjanja, kajti po vojni pobiti je več ne občutijo. Od nas ne zahtevajo ničesar, tudi ureditve svojih zadnjih bivališč ne. To zahteva od nas zavest, da smo ljudje, ki se spominjamo svojih umrlih in v nasprotju z živalmi, še posebej skrbimo za šibke in bolne. Naj sklenem. Junijski dnevi vsako leto pred nas prinašajo premislek o minljivosti in nestanovitnosti usod. Pred nas prinašajo premislek o življenju in smrti, o zmagovalcih in poražencih. Kdor po tem premisleku ugotovi, daje potrebno pred zgodovino spremeniti sebe in ne zgodovine pred sabo je že na pol poti do pomiritve s sabo in soljudmi! Jože Bartolj, Slovenija "Zunaj dvoma je, da nas vse, ki se tu zbiramo, povezuje nekaj višjega. To ni maščevanje, poravnavanje računov, dokazovanje lastnega prav. Ne, to je dobesedno preseženo vsemu, kar se lahko zgodi v tu — in - zdaj časa, je prepričanje v nesmrtnost človeškega življenja in v poslednje reči". Boštjan Turk Pridan Pridem z jokom Boga in mrazom tihih domov, s smrtjo rodov in dihom živega gozda. Pridan s cvetjem zamolčanih grobov, s potočkom krvi, ki v breznu šumi in z begom volka iz tega pragozda. Pridem s srcem polnim noža. Pridem in stresem pred tebe rožne vence moje zadnje poti in te prosim, rabelj - brat: Poglej mi še enkrat v oči! (Sonja Ofak) Stane Jarm 1998, osma postaja križevega pota v Kočevskem Ro^u julij/avgust 2000 - 15 IDUHOVNA S1RAN "Prijatelja pomakni se višei"- Lk 10,14 "Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!" (Mr 6,31) - je že Jezus naročal svojim apostolom. On, ki "vedel, kaj je v človeku" (prim. Jn 2,25) je dobro poznal tudi človekovo potrebo po počitku in miru. Sam seje velikokrat umaknil množici in šel kam v samoto. Evangeliji poročajo, daje včasih prebedel celo noč kje na samem, v molitvi in razmišljanju, v rnolku. "Vsi te iščejo" (Mr 1,37) so mu celo malce nejevoljni očitali učenci, ko so ga kje v samoti našli. Potreba po počitku, po dopustu, po miru, po sproščenem uživanju narave je človekova potreba in ne le poljubna izbira. In ne gre le za fizični počitek, vse štiri ravni človekovega bivanja potrebujejo uravnoteženosti: fizična, čustvena, umska in duhovna. Ko je človek pretirano okupiran samo na eni ravni, se ravnotežje podre. Zgodi se lahko celo, da človek pozabi, kdo pravzaprav je. Postane bolj podoben stroju, ki avtomatično nekaj počne, kakor pa v neskončnost odprtemu, svobodnemu bitju, ki ni samo zato na svetu, da dela - spreminja svet, ampak tudi zato, da raste, napreduje, spreminja samega sebe in z duhovno energijo osrečuje tudi druge... Ko se ustavimo, umirimo, gremo ven iz vsakdanje rutine, si vzamemo čas za odmor, dovolimo da nas hrani lepota in bogastvo narave, takrat delamo nekaj tistega, kar naroča Sveto pismo prvima človekoma, ko pravi: "podvrzita si zemljo in ji gospodujtal" (prim.l Mojz 1,28). Postajamo v najboljšem pomenu besede gospodarji tega sveta, namesto, da bi dovolili, da nam 'zemlja' (tj. odvisnost od fizičnega sveta) gospodari... Vzeti si čas za počitek je tudi znamenje temeljnega zaupanja v življenje: ni potrebno pretirano skrbeti!; ni vse odvisno od tebe! Zavedi se, o človek, da se stvari dogajajo na različnih ravneh, ne samo na vidni. Zaupanje, ki ga spremlja življenjska vedrina in veselje nad bivanjem, stori več za dobro sveta, kakor naše krčevito prizadevanje za učinkovitostjo... Tudi v naravi se stvari dogajajo brez posebnega napora (roža se ne trudi, da cvete, ampak preprosto cvete; zvezde brez napora krožijo v vesolju...) - in človek brez napora okuša srečo in izpolnitev življenja, ko preprosto zaupa. Jezus je to zaupanje imenoval tudi vera. ...In človek naj se od časa do časa spomni, od kod je pravzaprav prišel na ta svet. Nekoč, pred rojstvom, smo bili državljani neizmerno večjega sveta, kjer se vse stvari dogajajo brez napora, zgolj z ljubeznijo (in to je kar sinonim za zaupanje!). Spomin na tisti duhovni svet je najbolj svež pri otrocih. Zato se tako radi igrajo, preživijo veliko časa v igrivem razpoloženju. Zato so tako zaupljivi. Bolj kot odrasli čutijo, od kod so prišli in kakšne so 'zakonitosti sreče'. (Ne verjameš, daje tako? Poglej otroku globoko v oči. Poglej z zaupanjem in ljubeznijo. Videl, zaslutil boš nebesa...) V tisti svet se bomo nekoč vrnili tudi mi. Počitek, mir, igrivost, veselje v uživanju narave - vse to nam osvežuje in ohranja spomin na tisti svet.. Franc Slobodnik Kako je doživel pesnitve Karala Wojryle, sedanjega papeža Janeza Pavla 11, "ljubezen mi je vse razodela" prevajalec in profesor za poljski jezik na oddelku za slovanske jezike na Univerzi v Ljubljani, Niko Jež je zapisal v svoji uvodni besedi: "Iskanje smisla življenja, načina sobivanja z drugim človekom in z naravo postaja v poeziji Karala Wojtyla večno popotovanje k izvirom skrivnosti obstoja. Je neke vrste pričevanje o vztrajnem iskanju najglobljih resnic o sebi, ko se skuša posameznik v kratkotrajni danosti obstoja zavedati svojega bivanja -/ perspektivi neskončnosti. Pot do teh zastrtih območij pa človeku odpira samo ljubezni". DUHOVNA STRAN Mohorjeva družba v Celovcu je bila v času nacizma prepovedana, konec druge svetovne vojne pa še ni pomenil nov začetek. Prvi povojni knjižni dar je Mohorjeva poslala svojim bralcem decembra 1947, ko jo je avstrijska oblast znova priznala. Družba se je srečevala z najrazličnejšimi težavami, ki jih je uspešno premegoval duhovnik Janez Hornbock, zato so ga imenovali kar oče povojne Mohorjeve družbe v Celovcu. Njegovo delo je povezano z obnovitvijo Mohorjevega doma in tiskarne ter gradnjo slovenskih dijaških in študentskih domov v Celovcu. Rodil se je pred 90 leti v Šentjanžu v Rožu. Atentator na papeža AH Agca pomiloščen! Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je podpisal odlok o pomilostitvi atentatoja na papeža, ki je pripadnik turške teroristične skupine Sivi volkovi. Ali Agca je pomilostitev še posebno odločno zahteval po tistem, ko je katoliška cerkev minuli mesec razkrila tretjo skrivnost iz Fatime, ki naj bi bila prav napoved atentata na papeža. Atentatorje trdil, daje bil samo orodje v rokah višje sile. Janez Pavel II. seje pred nekaj leti z njim srečal in mu odpustil, Vatikan je pa italijanskim oblastem dal vedeti, da bi imela pomilostitev v jubilejnem letu 2000 še poseben, simboličen pomen. Agco bodo izročili Turčiji, kjer bo moral odslužiti kazen za druga kazniva dejanja, ki jih je zagrešil v domovini. V mesecu juniju je v Stični organiziral Svet Slovenskih katoliških laikov 1. Krščanski fastival. Namen festivala je bil Verovati pomeni zaupati. Verovati pomeni dovoliti. Verovati pomeni predvsem pripadati. Izročiti se. Z eno besedo. Verovati pomeni ljubiti. Ignacio Larranaga predstaviti oblike zdniževanja slovenskih laikov v različnih katoliških organizacijah in gibanjih ter opozoriti na pometnbno vlogo laikov v slovenski Cerkvi in družbi nasploh. Na festivalu je sodelovalo okrog 1000 laikov, vključenih v različna krščanska gibanja. Festival seje začel s sveto mašo, ki jo je vodil nadškof dr. Franc Rode. Po maši pa seje prireditev nadaljevala z uvodnim govorom Petre Tomažič, članice predsedstva Slovenskih katoliških laikov, z naslovom Tukaj sem -pošlji mene. Festival seje nadaljeval z delom po različnih tematskih skupinah pod šotori. Zgoščenka s taizejskimi spevi "Pridi Luč", ki vsebinsko sledi liturgičnemu letuje nastala v tesnem sodelovanju s taizejsko skupnosgo, pri snemanju pa so sodelovali pevci in instrumenta-listi iz vse Slovenije. Pred 65 leti so jezuiti v dvorani nad zakristijo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani odprli prvi misijonski muzej v Sloveniji. Imenovali so ga kar "indijski muzej", saj so v njem prevladovali predmeti, ki so jih poslali njihovi misijonarji iz Bengalije. Muzej je bil namenjen šolskim in drugim skupinam ter posameznikom, da so se lahko seznanili z delom slovenskih misijonarjev in misijonarskim poslanstvom Cerkve nasploh. V Krki na Koroškem je bilo koncem junija "Srečanje treh dežel", kije letos posvečeno medčloveškim in sosedskim odnosom, o čemer priča tudi vodilna misel: Kam greš, sosed? Srečanje poteka v petih jezikih. V senci starodavne cerkve so s svojimi škofi zbrani verniki iz Furlanije, Koroške in Slovenije. Ob pol enajstih je bilo na samostanskem dvorišču slovesno bogoslužje, po opoldanskem odmoru pa seje ob 13.uri začel kulturni in družabni program. V njem je nastopil mešani pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča, potekale pa so tudi razne delavnice za mladino. Srečanja treh dežel sta se poleg številnih slovenskih romarjev udeležila tudi nadškof Rode in škof Kramberger. Zmerom mislimo na to, kaj lahko obdržimo ali izgubimo. Mislimo vendar na to, kaj lahko damo, Romain Rolland .......... julij/avgust 2000 17 Vstopiti skozi vrata pomeni svobodno odločitev,. Vrata spadajo k bistvu človeka, srečamo jih v vseh kulturah. Povezana so z organizacijo prostora. To je naloga, s katero se človek ukvarja v vseh časih in kulturah. Je nekaj primarnega, instiktivnega. Lahko rečemo, da je tudi človeška misel prostorsko pogojena, saj drugače tudi biti ne more. Pomislimo le na besede: levo - desno, zgoraj - spodaj, spredaj - zadaj, daleč -blizu, središč - obrobje, prepad, predor, most, stopnice... Vse re besede človek ne razume le v dobesednem, ampak tudi v prenesenem pomenu. Tu seveda ne gre za Evklidovo ali Einsteinovo teorijo o prostoru, ampak za dejstvo, da prostor zaznavamo s čuti, da imamo do prostora odnos, da prostor doživljamo. Brez ustreznega prostora si ni mogoče zamisliti kulta. Prav kult pa v vseh kulturah ureja prostor in spreminja kaos (nered) v kozmos (urejenost). V kultu gre za človekov odnos med mikrokozmosom (majhen svet, človeško dojemanje) in makrokozmosom (veliko vesolje). Vrata ločujejo dva svetova. Se pravi, da ta dva svetova nista popolnoma ločena, prehod med njima je možen. Človek se vedno znova znajde na meji med dvema svetovoma. Iz enega v drugega je mogoče vstopiti le skozi vrata. Skozi vrata lahko stopimo v nebesa. Ni slučajno, da seje staro sveto mesto imenovalo Babilon - vrata v nebesa, (bab - vrata). Vrata torej razdelijo prostor na to kar je zunaj in to kar je znotraj, so kriterij. V primitivnih kulturah vrata predstavljajo tabu. Prestopiti določen prag brez dovoljenja poglavarja lahko pomeni smrt. Pri mnogih ljudstvih si, preden vstopijo skozi vrata, sezujejo čevlje. Ponekod je potrebno prestopiti prag z enim korakom in se pri tem ne sme dotakniti praga. Na Haitiju prag poljubljajo. Spet drugje so vrata in prag najsvetejši del hiše, kar je povezano s češčenjem prednikov, ki so pokopani pod vhodom v hišo. V Afriki so vrata povezana z obredi inicijacije, npr. Prinos novorojenčka skozi vrata pomeni nekakšen krst. Ker so vrata tako pomembna jih varujejo kipi - stražarji, ki so ponavadi predstavljeni kot krvoločne figure. Sveti prostor je potrebno zavarovati. Vstopiti skozi vrata pomeni odločitev, pomeni biti v mejni situaciji, pomeni biti na točki, ki ločuje dva svetova. Ta odločitev ni vedno lahka. V trenutkih prehoda človek doživlja veselje, pa tudi trpljenje, stisko, veliko nerazumevanje. Pod vprašaj « « 9 ® Stolpi so okras mesta, ladje so okras morja, otroci pa okras ljudi. Grški pesnik Homer postavi vse, celo svoje življenje. Pomislimo na Abrahamovo odločitev, ali na spreobrnitev sv. Frančiška, ki postavi na glavo vse kulturne in socialne sheme svojega očeta in takratnega časa. Ali je v nas ta pogum? Ali smo pripravljeni tvegati in vstopiti v novi svet? Sploh sanjamo to, kar je na drugi strani vrat, ali se sploh zavedamo, da obstajajo vrata, ali pa smo popolnoma potopljeni v jed? tega sveta? Videti vrata in zreti skozi vrata na drugo stran, pomeni imeti upanje in vizijo. Kako to, da mnogi danes ne vidijo, ne vidimo več smisla in prihodnosti, kako to, da nas je strah in niti ne vemo, česa se bojimo, kako to, da vedno znova nekaj iščemo in ne vemo kaj bi radi? Kaj se pravzaprav dogaja? Kultura, ki hoče danes zabrisati pomen vrat, pomen prehoda, pomen vrednot in skuša vse zrelativizirati, je kultura obupa, nesmisla, drogiranja in samomorov. In prav to se dogaja: nekateri skušajo vse zrelativizirati, uničiti vse meje, vse je dovoljeno, kot da med vero in norčevanjem ni nobene razlike, kot da pomenita kulturo tako lepa, kakor tudi žaljiva beseda. Ali res ni nobene meje? Ali res ni nič več svetega? Prav to nas vodi v negotovost, strah, brez - orientiranost. Kajti če ni več središča, cilja...potem nimamo več kam iti, potem življenje nima smisla. Potem je edina pametna rešitev, da se ubijem in končam svoje življenje. Torej ni slučajno, da so vrata osrednji simbol jubilejnega leta. Prehod skozi sveta vrata pomeni vključitev v Cerkev, ki je Kristusovo skrivnostno telo, nevesta. Jezus samega sebe imenuje Vrata. Kaj to pomeni? Vstopiti skozi ta Vrata pomeni vstopiti v življenje, pomeni rešitev, ki je nasprotje uni&nja, pomeni zagotovilo, da smo na pravi poti. V prehodu skozi vrata je mogoče doseči pristen smisel, pomen tega da sem človek: moški, ženska... Vstopiti skozi ta vrata pomeni najti dobro pašo. Podoba je namreč vzeta iz pastirskega življenja. Možnost vstopanja in izstopanja, pa nakazuje človeško svobodo. Vstopiti skozi vrata pomeni svobodno odločitev. Bog ni diktator, ampak Osvoboditelj. Prava svoboda, pravi pašnik, obljubljena dežela, življenje v izobilju pa se začne, ko vstopimo skozi vrata v evangelijskem pomenu besede. Želja po življenju je zapisana globoko v nas. Hrepenenje po življenju so najgloblje, najbolj svete želje, kijih čutimo v sebi. Bogdan Vidmar(Rini) iz kanadske skupnosti Čestitamo za srčno igro, vsej Sloveniji ste v ponos! Dr. Andrej Bajuk je imenoval slovenske nogometaše na evropskem prvenstvu 2000 Ambasdorje slovenske države. Slovenski nogometaši na evropskem prvenstvu nogometa od lO.junija do 2.julija 2000, ali je to sploh mogoče? Slovenski nogometaši so se morali prebiti na evropsko nogometno prvenstvo skozi kvalifikacijske igre in so v tem procesu "čudežno" premagali Ukrajino in to v samem Kijevu, kjer je več kot 50 tisoča množica navijala za Ukrajince. To je bila borba Davida z Goljatom v kateri je mala Slovenija (David) premagala orjaka Goljata (Ukrajino). Zmaga v Ukrajini je bila odskočna deska za slovenske nogometaše na evropskem prvenstvu nogometa v Holandiji - Belgiji. Slovenija who? so se spraševali evropski nogometni strokovnjaki velesil: Nemčije, Francije, Španije in drugih. Slovenski nogomet je bil v tej elitni družbi evropskega nogometa neznanka. Na evropsko nogometno prvenstvo je pristopilo 24 evropskih držav, smetana profesionalnega evropskega nogometa. Slovenija je igrala v skupini v kateri je bila Španija, Jugoslavija in Norveška, same evropske nogometne velesile. Slovenija who? je veljala na tem prvenstvu kot "kanonfutter", to je, koliko golov ji bodo nasprotniki nasuli v mrežo. V prvi tekmi z Jugoslavijo pa seje to mnenje temeljito spremenilo za 180 stopinj. Slovenija je povedla z Jugoslavijo s 3 : 0 in Jugoslavija se lahko smatra za srečno, daje izsilila neodločno tekmno s 3 : 3. Po tej tekmi ni bilo več Slovenija vvho? ampak se je vsa nogometna elita začela zanimati, kdo so ti slovenski nogometaši, kdo je njihov trener in vse drugo o mladi državi Sloveniji. Posebno zaskrbljena sta bila trenerja Španije in Norveške, ki sta bila naslednja v vrsti za igro s Slovenijo. V nadaljevanju je Slovenija tesno izgubila s Španijo z 1 : 2 in igrala neodločeno z Norveško. V obeh igrah pa je bila oškodovana od sodnikov, saj bi jim moral v prvi in drugi igri sodnik dosoditi enajstmetrovko, to pa bi bil neodločen razultat s Španijo in zmaga z Norveško. V teh igrah so slovenski nogometaši pokazali, da se lahko merijo z najboljšimi v Evropi, pod taktirko trenerja Katanca, ki je po končanih tekmah izjavil: "Bili smo sicer izločeni od nadaljnega tekmovanja v "Euro 2000", vendar sem zelo ponosen na moje fante, ki so dokazali, da se lahko merijo z najboljšimi v Evropi. Ironija tega tekmovanja pa je bila v tem, daje vsa Jugoslavija in posebno jugoslovanski nogometaši navijala za Slovence v igri z Norveško, saj je ravno rezultat 0 : 0 omogočil Jugoslaviji v nadaljnem tekmovanju v "Euro 2000", Norveška pa je bila s tem izločena. Bravo Slovenci, živela Slovenija, so vzklikali v Beogradu. Zaradi teh iger slovenskih nogometašev, je postala Slovenija Cinderela v Holandiji in Belgiji. Vsi so govorili o slovenskih nogometaših in iskali na zemljevidih, kje se Slovenija nahaja. Temu procesu so botrovali tudi številni slovenski navijači v Amsterdamu, ki so se obnašali zelo civilno, brez vsakih izgredov in s tem dokazali kulturo slovenskega človeka in da spadamo v EU. Odmev in komentar RTV SLO pa: "Igra slovenskih nogometašev na "Euro 2000" je najboljša akcija mlade slovenske države dosedaj". Da, slovenski šport, slovenski športniki so res najboljši ambasadorji mlade slovenske države po besedah dr. Andreja Bajuka in te misli so odmev sličnih in podobnih izjav najvišjih slovenskih državnikov v preteklosti. Naši smučarji so priborili Sloveniji prve zimske olimpijske medalje leta 1994 v Liliehamerju in to Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir. V nadaljevanju na letnih olimpijskih igrah v Atlani leta 1996 smo v kajaku z Vehovarjem in atletiki z Brigito Bukovec dodali dve letni olimpijski medalji. Še več, sam predsednik Clinton je ob navzočnosti 100.000 gledalcev na olimpijskem stadionu stoječe ploskal našemu telovadcu Leonu Štuklju, kot najstarejšemu še živečemu (tedaj 99 let staremu) olimpijonu s petimi olimpijskimi medaljami v orodni telovadbi od leta 1924,1928 in 1936. Če ne ves svet, vsa Evropa pozna našo slavno Planico, kjer je prvi človek poletel na smučeh preko 100m in 200m. Planica ima vedno v rokah vsa največja tekmovanja in je nam Slovencem v velik ponos in tudi naša radost in užitek v času tekem, ko poletimo z našimi mladimi, zlatimi fanti tja čez... Vladimir Urbane, Montreal obrazi Iz "Družine" št. 25, 2000, smo ponatisnili pogovor s častnim konzulom republike Slovenije g.Jožetom Slobodnikom. Pogovarjal se je Bogomir Štefanič mL "Se vedno sem de! tega naroda...." 1. Letos bo minilio 40 let od vašega prihoda v Kanado. Kaj vas je iz rodne Slovenije pripeljalo v Severno Ameriko in po kakšni poti ste prišli prav v Kanado? V šestdesetih letih so Slovenci na veliko odhajali v tujino, predvsem iz ekonomskih razlogov. Tudi mene je potegnilo v svet in tako sem, kot večina drugih, ilegalno prekoračil mejo in junija 1960. leta pristal v avstrijskem begunskem taborišču. Tam sem ostal šest mesecev, dokler nisem dobil urejenih dokumentov za odhod v Kanado. Za to državo sem se odločil, ker sem imel tam starega očeta in starejšega brata. Z ladjo sem prišel do Kanade. Začetek na tujih tleh ni bil lahek, saj mi je bilo še težje dobiti prvo zaposlitev kot v Sloveniji, poleg tega pa je bilo še veliko drugih ovir, ki jih je bilo treba premagati. Opravljal sem različna dela, dokler nisem dobil zaposlitev v svojem poklicu, ki sem se ga v domovini izučil, obenem pa sem se privajal novemu okolju in jeziku. 2. Že dalj časa imate tesne stike s Slovenijo in tudi sicer vas zaznamuje velika zavzetost za slovenstvo. Zakaj? Zgolj zaradi nostalgičnih spominov na mladostna leta v Beti krajini...? Bolj kot nastalgični spomini na mladostna leta v Beli krajini je na mojo navezanost na domovino vplivala razdvojenost naše družine. Od devetih otrok smo štirje odšli v Kanado (bratStanko seje pozneje odselil v Združene države Amerike in sedaj tam živi), sestri sta odšli ena v Nemčijo, druga v Švico. Starši in ostali bratje pa so ostali v domovini. To je eden od poglavitnih razlogov navezanosti na domovino. Zavzetost za slovenstvo v tujini pa izvira iz potrebe in želje, da bi ustvarili slovensko skupnost, v kateri bi naši izseljenci lažje premagovali asimilacijo, ki ogroža naš narodni obstoj v tujini, ohranjali slovenske narodne vrednote in jih prenašali na mlajše rodove. Medsebojna pomoč je ena teh vrednot, ki me motivira, da poskušam vzpostavljati in ohranjevati stike s Slovenijo tudi na drugih, in ne samo na osebni ravni. 3. Ko se razmeroma pogosto vračate v Slovenijo - ali se v njej čutite tujca ali domačina? Človek, ki štirideset let živi v tujini, se v domovini ne more več počutiti domačina. Življenje v domovini se spreminja in čeprav dokaj vestno spremljam dogajanja na kulturnem, političnem in gospodarskem področju, na to gledam bolj kot opazovalec, iz zornega kota, ki mi gaje izoblikovalo življenje v tujini. Ob svojih obiskih v Sloveniji sem navezal mnogo novih osebnih in poslovnih prijateljstev. V moji rojstni vasi, na primer, prevladujejo mlajši ljudje, kijih ne poznam. Ne poznam utripa njihovega vsakdanjega življenja. Po drugi strani pa se tudi tujca ne počutim: poznam slovenske kraje in ljudi, njih običaje in navade, njihove vrednote in aspiradje. V Sloveniji so moje korenine, zato se počutim Slovenca in to tudi resno vzamem. Še vedno sem del tega naroda, čeprav živim v tujini. V Kanadi si prizadevam, da se Slovenstvo obdrži. Izseljenci smo posebna zvrst ljudi, razpeti med dva svetova. Tudi na Kanado sem navezan. Tam kjer sem pognal korenine, si ustvaril dom in družino. Ni reffino, da dober Slovenec ne more biti tudi dober Kanadčan. Kot kanadski Slovenec lahko naredim nekaj koristnega tako za Slovenijo, kot za Kanado. 4. Verjetno ste spremljali nedavno dogajanje v slovenskem državnem zboru ob imenovanju dr. Andreja Bajuka, Slovenca, kije večino življenja preživel v različnih delih sveta, za mandatarja nove slovenske vlade. V parlamentarni razpravi je nanj pogosto letel očitek o tujstvu, zaradi česar naj > Jože Slobodnik bi bil neprimeren za opravljanje visokega političnega položaja v Sloveniji. Kakšen je vaš pogled na to vprašanje? Ali se Slovenija res sme tako zlahka odpovedati sposobnim rojakom po svetu? Po ustavi ima vsak slovenski državljan pravico kandidirati in biti izvoljen, tudi na visok politični položaj. V kolikor je to modro in koristno, naj razsojajo tisti, ki ga na ta položaj izvolijo, pa tudi prihodnost bo pokazala. Za opravljanje tako odgovorne dolžnosti je poleg političnih sposobnosti pomembno še veliko drugih stvari, od tega, kako osebo ljudje v domovini in tujini sprejmejo, pa do temeljitega poznavanja ljudi, kijih zastopa, ter države, ki jo predstavlja. Človek na taki poziciji mora imeti mrežo ljudi, na katere se bo oprl. Vsekakor dialog bi moral biti na višji ravni, bolj strpen in brez žaljivk na račun dr. Bajuka. Možnosti, kako lahko domovina najbolj koristno uporabi sposobne rojake po svetu, je veliko, ne samo v politiki, temveč tudi na drugih področjih. Majhen narod, kot je slovenski, bi moral uporabiri vse strokovnjake, ki so mu pripravljeni pomagati, tudi iz izseljenskih vrst. 5. Kaj pravi statistika o navzočnosti Slovencev v Kanadi? Kanadska statistika temelji na osnovi popisa prebivalstva, ki se vrši vsake štiri leta. Do zadnjega popisa prebivalstva Kanada ni imela primernega vprašanja, s katerim bi zajela narodnostno poreklo svojih prebivalcev. Vprašanja, kot kakšno državljanstvo je imela oseba pred prihodom v Kanado? ali kateri pogovorni jezik družina uporablja? niso omogočala pravilnega odgovora, še zlasti pri tistih, ki so prišli iz držav, kjer so prevladovale različne narodnosti, in ki so uporabljali angleščino v pogovornem jeziku. Z razpadom komunističnih držav, je kanadska vlada v vprašalnik cenzusa uvedla vprašanje, ki se je nanašalo na jezik prednikov. V tem primeru so se vsi tisti, ki se zavedajo svojih slovenskih korenin, lahko prišteli za Slovence, v primeru mešanih zakonov pa obenem tudi za ltaljane, Francoze, itd. Tako je uradno število Slovencev od leta 1992 do 199t> naraslo od 7.000 na okoli 27.000. To pa še ne pomeni, da so sem všteti Slovenci vseh generacij. Po neuradnih ocenah naj bi bilo v Kanadi 60 do 70.000 oseb slovenskega porekla. Prisotnost Slovencev pa se ne kaže samo v številkah, ampak tudi v njihovi aktivnosti. Naši ljudje so poznani kot pridni, pošteni in delovni ljudje. 6. Ste častni konzul Republike Slovenije v Torontu. Kakšne so vaše konkretne naloge in pristojnosti? Moje naloga je razvijati vsestransko vzajemno sodelovanje med Slovenijo in Kanado, posebno na vseh tistih področjih, kjer obstojajo interesi v obeh državah. Sprejemam razne obiske iz Slovenije, bodisi uradne ali privatne. Poslujem v konzularnih prostorih v Torontu, kije gospodarski in kulturni center Kanade in kjer obstoja največja slovenska skupnost. Konzularna pisarna, kjer je večji prostor za razne sprejeme, katerim pogosto prisostvuje Uidi slovenski veleposlanik dr. Božo Cerar, povečuje prisotnost slovenske diplomacije v Kanadi. Kot častni konzul opravljam tudi nekatere konzularne dejavnosti, ter si prizadevam za povečano gospodarsko in kulturno sodelovanje med Kanado in Slovenijo. Ena od nalog častnega konzula je pospeševanje večje povezanosti med posameznimi slovenskimi skupinami v Kanadi, posebno pospeševati preraščanje razdeljenosti med nami. 7. Bližajo se državnozborske volitve in verjetno se bo spet zastavilo vprašanje uresničevanja volilne pravice slovenskih državljanov po svetu. Ali je to področje trenutno ustrezno urejeno? Področje glede volilne pravice ni urejeno tako, da bi izseljencem ustrezalo. Vsak slovenski državljan v tujini mora zaprositi v domačb volilno enoto, da ga uvrstijo na volilno listo, to pa se ne more urediti, preden so volitve razpisane. V kratkem volilnem času se vse to po pošti marskdaj ne da urediti in nazadnje so izseljenci razočarani, ker ne dobijo volilne pole pravočasno. Druge narodnosti, n. pr. Hrvati mislim, da dobijo volilne liste vsaj 4 do 6 tednov pred volitvami. 8. Kako sicer presojate sedanjo skrb slovenske države za rojake po svetu? (Med nedavnim obiskom v Sloveniji ste se srečali tudi z Marjanom Schrffrerjern, predsednikom parlamentarnega odbora za odnose s Slovenci po svetu. Verjetno sta v pogovoru načela nekatera konkretna vprašanja, povezana s skrbjo Slovettije za rojake po svetu. Kje nadaljevanje s strani 21 vidite največje pomanjkljivosti in seveda tudi dobre rešitve?) Poročila o gostovanjih raznih pevskih zborov in glasbenih skupin med izseljenci daje rojakom v domovini napačen vtis, da naši ljudje po svetu potrebujejo zgolj to, v zameno pa nudijo domovini obiske izseljenskih pevskih zborov in folklornih skupin. Taki obiski nedvomno pospešujejo medsebojno prijateljstvo in sodelovanje, potrebna pa bi bila predvsem večja koordinacija takih gostovanj. Veseli me, daje Slovenija zadnje čase bolj pripravljena prisluhniti željam in potrebam izseljencev. Upam, da bo tak skupni dialog izoblikoval način in program, ki bo za izseljence najbolj koristen. Pri tem je seveda treba upoštevati izseljensko situacijo v posameznih državah, ki jo izseljenci sami najbolj poznajo. Mislim, da bi bila potrebna večja podpora izseljenskim medijem, ki so zadnje čase, ko Slovenci po svetu niso več zaprti v svoj "gheto", pač pa razseljeni po velemestih in po manjših naseljih, najbolj uspešna oblika povezovanja. Kanadska vlada za izseljenske medije ne nudi nobene državne podpore, ker predpostavlja, da se morajo sama financirati z oglasi. Toda če sta radijska oddaja ali časopis prenatrpana z oglasi, potem ni prostora za druge, bolj pomembne stvari. Poleg tega je težko dobiti sponzorje in oglaševalce, kajti slovenska skupnost v tujini se mora sama vzdrževati in navadno je nekaj bolj podjetnih in dobrodarnih posameznikov, na katere se vsi obračajo za finančno podporo. Z državno sekretarko in vodjo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaelo Logarjevo sem se pogovarjal tudi glede ureditve izseljenskega arhiva. Pozdravil sem seminar, ki so ga lani organizirali za osebe, ki se v društvih ukvarjajo z arhivi. Tudi na tem področju nas čas prehiteva in če ne bomo hitro ukrepali, se bo veliko pomembnega arhivskega gradiva izgubilo. Pomoč potrebujejo tudi slovenske šole, katerih vloga med izseljenci je neprecenljiva. Zelo pomembni se mi zdijo seminarji, kijih letno organizirajo za izseljenske učitelje. Enako poletne šole v Sloveniji za otroke izseljencev, ki si to želijo. Iskati moramo nove oblike medsebojnega sodelovanja, ki bi bile privlačne za mladino, tudi tisto, ki do sedaj ni bila tako aktivna v slovenski skupnosti. Največjo pomanjkljivost vidim v tem, da pri delu z izseljenci ni prave koordinacije med tistimi, ki se ukvarjajo s stiki z izseljenci. Rešitev za to bi bila pisarna v Sloveniji, ki bi zbirala in nudila informacije. V tujini, vsaj za Kanado lahko rečem, je že prišlo do ustanovitve takega koordanicijskega odbora, ki poskuša usklajevati prireditve različnih slovenskih društev. Pogosto pa se zgodi, da v take načrte posegajo nepričakovani obiski raznih skupin iz domovine, ki pridejo v tej ali oni organizaciji in pričakujejo od izseljencev, da jih primerno sprejmejo. Obisk parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, in konkretno njenega predsednika Marijana Schiffrerja, je veliko pripomogel k oblikovanju odnosov Slovenije do izseljencev in na tej osnovi je treba dograjevati še naprej. To sem povedal tudi ob mojem obisku v Državnem zboru, kjer sem se srečal s komisijo, kiji predseduje g. Marjan Schiffrer. 9. Čez nekaj dni bo minilo devet let od osamosvojitve Slovenije, v takratno dogajanje pa ste tudi sami dejavno posegli z zbiranjem pomoči, organizacijo protestnih zborovanj... Kakšen je današnji pogled na tiste burne dni? Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Iz obdobja osamosvajanja Slovenije v letu 1991 mi je najbolj ostalo v spominu, kako enotno smo Slovenci tisti čas nastopili in kako zavzeto smo si prizadevali za priznanje Slovenije. V spominu mi je ostalo tudi to, kako zagnano seje naša slovenska mladina zavzemala za priznanje Slovenije. V času, ko je bila ogrožena naša domovina, smo vsi Slovenci pozabili na medsebojne ideološke razlike in vsak je po svojih močeh pomagal. V Torontu smo takrat ustanovili koordinacijski odbor, ki nas še danes povezuje. Med pomembnejše akcije bi omenil tri protestne shode pred mestno hišo v Torontu in pred ontarijskim parlamentom. Poleg tega je slovenska skupnost zbrala več kot 500.000 dolarjev. Še celo en Slovenski dan smo skupaj organizirali, kar nam ni uspelo nikoli poprej, pa tudi pozneje ne. 10. Objava tega pogovora se umeša tudi v čas, ki ga zaznamuje spravna slovesnost v Kočevskem rogu. Tudi vaša družina je doživela tragedijo > totalitarnega nasilja. Kakšen je vaš osebni pogled na spravo v slovenskem narodu? Kot številne druge družine je tudi naša družina doživljala med 2. sv. vojno in po njej težke čase. Moj oče je bil v nemškem zaporu, stric Jože, kije bil pri domobrancih, je bil ubit Menim, daje sprava slovenskemu narodu zelo pomembna in potrebna. Po mojem mnenju bi bili potrebni dodatni konkretni koraki, da se to dosež. Razdori so zelo globoki in negativno vplivajo na državo. Treba bi bilo nekaj narediti, da bi te razburkane duhove pomirilo. Pri ljudeh na obeh straneh primanjkuje strpnosti. Ljudem, ki so bili zaničevani, je treba vrniti dostojanstvo. Stvari so se zgodile, ki niso bile prijetne, a so se zgodile. Resnično spravo lahko prinese samo priznanje krivde s strani tistih, ki so krivice povzročili, in resnično odpuščanje s strani tistih, ki so jim bile krivice storjene. Sprava lahko pride samo iz ljubezni, iz sovraštva pa raste še večje sovraštvo. Če je srce polno sovraštva, ni prostora za ljubezen. 77. Pred več kot tremi desetletji ste ustanovili podjetje, ki danes slovi po uspešnosti. Včasih se zdi, daje v poslovnem svetu težko biti kristjan -konkurenčnost na trgu povrhu. Če je podjetnik pošten in pravičen, ne čuti nasprotja med konkurenčnostjo in krščanskimi vrednotami. Krščanske vrednote predstavljajo univerzalno etiko, ki ima svoje mesto tudi v poslovnem svetu. Uspešen podjetnik je odvisen od svojih delavcev na eni strani in strank na drugi. Same s korektnim odnosom in pravičnim plačilom, lahko računa na njihovo lojalnost in dobro ter hitro opravljeno delo, to pa rnu omogoča konkurenčnost. Po drugi strani krščanske vrednote podjetnika vzbujajo pri strankah zaupanje in pospešujejo poslovne odnose. Večja uspešnost krščanskemu podjetniku nalaga tudi večjo odgovornost za skupnost S tem, da širi svoje podjetje, zaposluje več delavcev, ki bi morda sicer životarili od nizke državne podpore. Na podjetnike se obračajo tudi razne dobrodelne in neprofitne organizacije in krščanska vest mu narekuje, da pomaga sorazmerno s svojimi zmožnostmi. Iz svoje izkušnje opažam, da so v Torontu eni in isti podjetniki, ki podpirajo slovensko skupnost. 72, V Kanadi živita še dva vaša brata, eden od njiju - Franc -je duhovnik v Hamiltonu. Že zaradi osebnih povezav vam torej lahko zastavim tmslednje vprašanje: in solidarnostno čutenje se namreč za mnoge izključujeta. Kaj pa pravijo vaše izkušnje - ali sta uspešen podjetnik in dober kristjan res nezdružljiva pojma? Moje podjeije Top Grade Molds ni zraslo kar čez noč. Začel sem sam v najetih prostorih in postopoma širil svojo dejavnost, tako da danes zaposlujemo okoli 120 delavcev. Izdelujemo kalupe za produkcijo raznih plastičnih izdelkov, kijih izvažamo po vsem svetu. Ttina ekonomija podjetnika sili, da širi in povečuje svojo dejavnost - da zaposluje več delavcev, da lahko prevzame večja dela, da dokupuje večje in boljše stroje, da lahko več proizvaja, da reinvestira svoj zaslužek v povečanje proizvodnje... Za krut kapitalizem, ožigosan s stigmo "izkoriščanje človeka po človeku" v civiliziranem svetu ni prostora, saj delavske pravice ščiti država, ponekod pa še sindikati "Ljubiti ne pomeni delati izrednih, junaških stvari, ampak delati običajne stvari z nežnostjo." Charles Peguy kakšno vlogo v življenju Slovencev po svetu ima pastoralna skrb Cerkve na Slovenskem? Poleg brata Ivana, ki živi v VVellandu, in Francija, kije župnik pri Sv. Gregoriju Velikem v Hamiltonu, imam še brata Stanka, ki živi v ZDA. Vera je bila za našo družino, kakor tudi za družine drugih izseljencev, zelo pomembna. Lahko bi rekel, daje vera tako vtkana v slovensko narodno dušo, daje ne moremo razločevati od slovenske kulnire, zato je tudi razumljivo, daje Cerkev glavni nosilec in pospeševalec slovenske kulture, ker predstavlja konstanto, okoli katere se gradi, oblikuje in ohranja slovenska skupnost. Pastoralna oskrba v domačem jeziku predstavlja za slovenske katoličane kontinuiteto s starim načinom življenja, kar preprečuje kulturni šok ter zagotavlja izseljencem psihološko varnost. Dejavnost Cerkve na nadaljevanje s strani 23 kulturnem področju organizira slovenske šole, pevske zbore in razne druge kulturne skupine. 13. Častni konzul Republike Slovenije v Torontu, predsednik uprave zelo uspešnega podjetja, ki veliko posluje tudi s tujino, član različnih poslovnih in narodnih organizacij - ali vam ob vseh obveznostih, ki vam jih nalagajo različne funkcije sploh ostane kaj prostega časa? (Če vam -kako ga preživite?) Kar človek dela z veseljem, ni težko, čeprav je res, da kdaj časa zmanjka. Številna poslovna potovanja in poslovne večerje spadajo v okvir mojega dela. Za slovensko skupnost delam z veseljem in če je le možnost, se rad udeležujem raznih aktivnosti. Funkcija častnega konzula pa mi nalaga dolžnost, da se udeležujem raznih sprejemov in slovenskih prireditev. V redkih trenutkih se rad umaknem v svoj vikend. Moj hobby pa je lov. Že od ustanovitve sem član Slovenskega lovskega društva Planica v Torontu. Rad se udeležujem lova na jelene in lose. H. Ste oče treh otrok. Kakšen je njihov odnos do Slovenije? Z ženo Darjo, kije rojena v Ribnici, sva ponosna na tri otroke (Stephanie, Jožko in Mateja), ki so sedaj že vsi odrasli, imajo univerzitetno izobrazbo in so zaposleni v našem družinskem podjetju. Zavedajo se, daje Slovenija dežela njihovih prednikov, dežela, kjer živijo njihovi sorodniki, in to jih na poseben način povezuje s Slovenijo. Vsi trije so obiskovali slovensko šolo in obvladajo slovenski jezik, ki ga s pridom uporabljajo ob svojih obiskih v Sloveniji in v pogovoru s sorodniki. Rojstvo Je vsako srečanje majhno rojstvo. Rojstvo lučke, ki tajno sveti, rojstvo nitke, ki vse zveze. Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče po tem svetu ne hodi sam! • • • • Elisabeth S. Lukas 24 - GLASIIO kanadskih Slovencev Prijateljsko nogometno srečanje Med obiskom po Kanadi se je nogometni klub 'Kolpa' iz Slovenije, v četrtek 6. julija ustavil tudi pri domu lipa'v Torontu (spodnji del ima neoficielno novo ime 'Luis Garden', kjer je Margaret K. začela sejati rože okoli velikega drevesa v spomin na pokojnega ga. Luisa Babica,) in odigrali dve prijateljski tekmi proti 'Toronto Slovenija'. Prišli so z majhno zamudo, ker jih je Boris Mozetič povabil na kosilo v svojo restavracijo 'Goodtime cafe'. Kar spretno je nato moral voziti, da so prišli pravočasno na tekmo, saj se ni hotel čakajoči publiki zameriti. Vsi smo jih že nestrpno pričakovali in se veselili mednarodnega dvoboja. Vstopnine za tekmo ni bilo, zato sta bili obe tekmi zelo obiskani in tudi na kvalitetni ravni. Moštvi so razdelili v dve ekipi; prvo in drugo. Obe tekmi sta potekali v prijateljskem vzdušju. Gostje so dvakrat slavili zmago, prva ekipa 'Kolpe'je premagala 'Toronto Slovenija'z rezultatom 3:1, druga pa z 2: 0. (Moje osebno mnenje pa je, da so naši nogometaši pustili da so gostje zmagali, in bi naj na ta način odnesli s tega srečanja čim lepše vtise!). Po tekmi smo jih pogostili s pečenko in zlato kapljico. K temu je prispeval Stanley Lubinič, zahvala za pomoč pa gre tudi Martinu Vuksiniču, Ivotu Gajšku in Jožetu Pečariču. Miro Koršič, Toronto, miro@capl.net Pred dobrim mesecem, je na prestižni razstavi Humber Studio theatre v Trias Gallery na Spadina 80 rd., Miro Koršič dobil drugo nagrado, kar je posledično vplivalo na izredno zanimanje za njegova slikarske stvaritve. Zelo uspešno gredo v promet! Iz uredništva" Glasila kanadskih Slovencev" iskrene čestitke Miro! Millenium Festival Mednarodnih šolskih iger se je zaključil. Bil je eden pomembnejših kulturnih in tudi športnih prireditev tega leta v Kanadi. Predstavili so se tekmovalci 30 držav sveta. Udeleženci Slovenije so se na tekmovanjih zelo uspešno predstavili, saj so v skupnem seštevku odličij zbrali 19 medalj. Od tega: sedem zlatih, 4 srebrne in 8 bronastih. Za lepe dosežke mladim iz Slovenije iskrene čestitke tudi iz uredništva Glasila Kanadskih Slovencev. novice iz Slovenije Brezjanski Zbornik 2000 je v seriji "Gorenjski kraji in ljudje" dogodek, ki je enakovreden najvidnejšim predstavitvam s področja Gorenjske. Je knjiga seštevanja. Bratje frančiškani so modro ohranili romarsko dediščino. Votive, romarske knjige in druga romarska sporočila so dali na voljo raziskovalcem in muzejski predstavitvi. V času od leta 1995 poteka plodno sodelovanje med Frančiškanskim samostanom in Gorenjskim muzejem. Zaživela je galerija Sončna pesem, zaživela je brezjanska slikarska kolonija, postavljena sta bila kipa papeža Janeza Pavla II. in Svete družine. Samostan je bil sam založnik in financer ambicioznih predstavitev brezjanske zgodovine in dediščine. Od leta 1997 sta muzej in samostan soorganizatorja Brezjanskih pogovorov. Na njih se zbirajo teologi, filozofi, sociologi, socialni delavci, terapevti, slavisti, arhitekti, glasbeniki, umetnostni Brezje leta 1890 zgodovinarji in strokovnjaki drugih strok. Tako si na Brezjah podajajo roko znanost, filozofija in teologija.Vas Brezje, Marijanstvo in pobožnost, meje transcendence, vrednote so bile teme, iz katerih se počasi oblikuje nadaljnje vsebinsko spraševanje Brezjanskih pogovorov. Z Levom Kreftom in Jožetom Ramovšem smo opredelili etiko preživetja kot tisto temo, ki lahko v križanju in presoji različnih strokovnih in nazorskih razlik oblikuje najbolj pretehtano spraševanje. Brezjanski zbornik 2000 je naslov, ki bi se lahko pisal tudi drugače. In sicer: Breškv zbornik 2000, Domačini namreč pravijo: breško polje, breška Marija. Pisanje Brezjansko polje, brezjanska Marija...je posledica brezbrižnosti slavistov in geografov, ki so s svojimi zapisi povozili krajevni govor. Prav je, da se tudi to sliši. Da se Brezje s svojim glasom postavijo ob bok Mariji Pomagaj in vesoljnim razsežnostim. Le z upoštevanjem vsega naravnega, človeškega in svetega na breških Dobravah bomo lahko premerili velikost in veličino kraja, ki mu upravičeno lahko rečemo največje slovensko dušno zdravilišče. Povzeto po Gorenjskem glasu Slovenia has its own indigenous bee sub-species known as the "Kranjska sivka" or Carniolan bee. !t is gentle, has a developed food - colecting instinct and makes economical use of its food stores. It lives in a colony vvhich can include up to 80.000 members, most of them being vvorker bees. Important contributions to vvorid beekeeping have been made by some Slovenian beekeepers acknovvledged aH over the world. Among them are Anton Janša (1734 - 1773), an early teacher of beekeeping in Vienna, Peter Pavel Glavar (1721 - 1784), author of the plan for improving beekeeping, Jan Strgar (1881 - 1955), a queen bee breeder and trader and Mihael Ambrožič (1846 -1904), a bee trader. An exhibition of painted beehive panels and various beekeeping tools is on display at the Radovljica Apicultural Museum. Presenting the rich tradition of Slovenian apiculture, the Museum was founaed in 1959 in cooperation vvith the Main Co - operative Association from Ljubljana, the Slovenian Association of Apicultural Societies and the then Mumcipality of Radovljica. Painted beehive panels are also on exhibition from May through to October at the Stiftung Stadt Museum in Berlin. " Panjska končnica" - the painted front -board of the beehive panel, 1891; Photo : Radovljica Apicultural Museum Archives novice iz Slovenije Ob praznovanju dneva državnosti seje državni zbor sestal na slavnostni seji, pozneje pa seje na Trgu republike v Ljubljani začela osrednja državna slovesnost ob prazniku. Kot prvi slavnostni govornik je na slovesnosti spregovoril predsednik republike Milan Kučan, za njim pa še predsednik vlade Andrej Bajuk. Kučan je v nagovoru dejal, da slavimo, ker smo se odločili prav. Deset let nazaj še nismo praznovali dneva državnosti. Zato pa smo pričakovali veliko - in zmogli morda celo več od pričakovanj. Bajuk pa je med drugim poudaril, daje praznik države Slovenije zato, da izkažemo hvaležnost, si oživimo upanje in skušamo začrtati pot za naprej. Izrazil je trdno prepričanje, da ima demokratična država svoj smisel le tedaj, če se državljani zavedajo, da so nosilci oblasti, ki nikakor ne pomeni samo moči, ampak tudi dolžnost delati za njeno blaginjo. Opomnil je še, da je praznik naše domovine praznik vsakogar izmed nas. V kulturnem delu programa ni bilo glasbenikov, ki bi morali biti med nastopajočimi (bojkot?). Razpoloženje sta popravila nastopa Alpskega kvinteta in otrok iz plesne skupine Mojce Horvat s Kekčevo Dobra volja... Verzi "Slovenija, od kod lepote tvoje" niso pustili ravnodušnih nekaterih članov nove vlade saj se jim je orosilo oko... Kulturnemu programu je sledil velik ognjemet z Ljubljanskega gradu. Na tradicionalni novinarski konferenci pred Dnevom državnosti, 25. junija, je med drugim predsednik republike Milan Kučan povedal tudi tole: "Deveti rojstni dan države lahko pričakujemo z optimizmom, saj je Slovenija uspešna država, v kateri delujejo vse ustanove, varstvo človekovih pravic je na Nevv Government of Slovenia zadovoljivi ravni, makroekonomski kazaki so ugodni, mednarodni ugled in verodstojnost naše države sta na visoki ravni, dobro je začrtana pot v evroatlantske povezave, v odnosih s sosedi ni večjih težav in Slovenija je dejaven sogovornik v mednarodni skupnosti. So pa tudi razlogi za zaskrbljenost, ki jih je povzročila pred kratkim končana vladna kriza: med drugim ni končana razprava o volilnem sistemu in to le dobra dva tedna pred prvim možnim rokom za razpis volitev." V Mariboru je v mesecu juniju potekala evropska Študentska konferenca o demokraciji, ki jo je v sodelovanju s študentsko organizacijo univerze v Mariboru pripravilo Evropsko združenje nacionalnih študentskih organizacij ESIB. Sodelovalo je več kot 60 študentov iz 32 držav. Govorili so o vključevanju študentov v procese demokratičnega odločanja tako na univerzi kot v družbi nasploh. Polnih 85 let je minilo od hudih bojev za Mrzli vrh v prvi svetovni vojni. Založba Nordpress iz Brescie v Italiji je prav ob obletnici bojev na soški fronti v Kobariškem muzeju predstavila knjigo avtorja Guida Allineya, ki živi in dela v Trstu, do pisanja knjige o dogajanjih v veliki vojni pa sta ga pripeljala velika ljubezen do gora in proučevanje dogodkov na soški fronti. Zelo pomembno je omeniti, daje v tej knjigi dosledna uporaba slovenskih zemljepisnih imen, n.pr. 'Mrzli vrh' in ne Monte Merzli ali Punta Freda. Consultation ofthe European region on UNESCO programme was attended by 8o representatives from 43 European countries and opened by Minister of Science and Technology Lojze Marinček. At the meeting they discussed the basic vievvpoints on the two -year programme for theyears 2002 - 2003 and the new medium - term programme which will be based at the General Conference nextyear. Mlnisters in the New Slovenian Government: Prime Minister. Dr. Andrej Bajuk. Minister of Foreign Affairs: Lojze Peterle, Minister of the Interior: Dr. Peter Jambrek, Minister of Defence: Janez Janša, Minister of Finance : Zvonko Ivanušič, Minister of Economic Affairs : Dr. Jože Zagožen, Minister of Economic Relations and Devepment: Dr. Matjan Senjur, Minister of Agriculture, Forestry and Food: Ciril Smrkolj, Minister of Small Business and Tourism: Janko Razgoršek, Minister of Transport and Communications: Anton Bergauer, Minister of Justice: Barbara Brezigar, Minister of the Environment and Spatial Planning : Dr. Andrej Umek, Minister of Labour, Family and Social Affairs: Dr. Miha Brejc. Minister of Science and Technology: Dr. Lojze Marinček, Minister of Education and Šport: Dr. Lovro Šturm, Minister of Health: Andrej Bručan, Minister of Culture: Rudi Šeligo, Minister VVithout Portfolio in Charge of Legislation: Dr. Tone Jerovšek Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je bil na obisku v Ljubljani. Sestal seje s številnimi političnimi veljaki; sprejel gaje predsednik Kučan, na Brdu pri Kranju pa je sodeloval na konferenci: NATO, Evropska unija in države jugovzhodne Evrope v 21. stoletju. Skupina Neutro, neformalna skupina posameznikov, je v Ljubljani ob obisku Robertsona pripravila protestno manifestacijo v podporo slovenski nevtralnosti in proti zvezi Nato z naslovom Nevtralnost - DA, NATO - ne hvala! Udeležba protesrnikov je bila skromna, le nekaj deset. Mimoidočim so razdeljevali letake z vsebino proti zvezi Nato. Konec junija pa je Slovenija dobila v Ameriškem parlamentu zeleno luč za vstop v NATO. Odmev na novo vlado v Sloveniji iz Argentine Tine Debeljak, glavni urednik Svobodne Slovenije, tednika Slovencev v Argentini, je izjavil med prvimi: "Vesel sem, daje Slovenija razumela, daje Andrej Bajuk del naše, slovenske zgodovine, čeprav ga dvajset let ni bilo v Sloveniji. Izvolitev nove vlade je bila pričakovana, s čimer je desnica naposled prišla do besede, kajti levica se je branila z vsemi štirimi, tudi z grdimi šikaniranji po medijih, kakršnih v Argentini nismo vajeni. Delo dr. Bajuka Slovenci, živeči tukaj, dobro poznamo, zato smo veseli, daje bil izvoljen. Upam, da se z novo vlado obetajo tudi boljši časi za nas Slovence po svetu, saj doslej za nas ni bilo dovolj posluha. Pričakujemo resno delo in ne zgolj obljub, kajti teh je bilo že dovolj - tudi v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje pod okriljem zunanjega ministrstva". Obrambni minister Janez Janša je bil koncem junija gost v Washingtonu, kjer se je udeležil večerje s kolegi iz Slovaške, Estonije, Bolgarije, Latvije, Litve in Romunije. Sodeloval je tudi na zasedanju transatlantskega foruma Zahodnoevropske zveze, zgodila pa so se tudi številna dvostranska srečanja in pogovori. In Washington, the newlyappointed Slovenian Ambassador to the US Davorin Kračun submitted copies ofthis letters ofcredence to US Deputy Secre-tary of State Strob Talbot ofthe US State Department. In Ljubljana, the new South Korean Ambassador Choi Sang-duk and Kuwaiti Ambassador Nabilla Abdulla A.Mulla presented their letters credence to President Milan Kučan. Slovenija je v tem mesecu bogatejša za novo domoljubno knjigo z naslovom" Življenje ob trti in kršinu". V njej so zapisane življenjske izpovedi 27-ih starejših krajanov Vipave in okolice. Knjigo bodo nocoj predstavili v škofijski gimnaziji v Vipavi, V Ljubljani je prve dni julija potekal posvet o naših zamejskih rojakih. Rdeča nit pogovora je bila zgodovina, politična dejavnost, šolstvo in kultura Slovencev na avstrijskem Koroškem v 20. stoletju. Posvet so pripravili državni svet, avstrijsko veleposlaništvo v Sloveniji, ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo in oddelek za zgodovino vzhodne in jugovzhodne E\rope, univerze v Celovcu. Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. (Slovenski pregovor) Zagorjani so praznovanje 50.rojstnega dne svojemu rojaku dr. Janezu Drnovšku pripravili v njim znanem slogu: kar se dogaja v zagorski dolini prvič ali edinkrat, naj se zgodi v velikem zamahu. Avtobusi z Izlak in iz Trbovelj so vozili brezplačno, gasilci pa so uprizorili dež, ki se je po strehi ulil med pesmijo Dež. Obdarovanje bil v zelo širokogrudno, čestitke so bile zelo izvirne in tipične za te kraje. Na displeju pa so prikazali Kučanovo, Clintonovo in mnogo drugih voščil. ........ julij/avgust 2000-27 novice iz Slovenije The new oratorio "Ad Missam in Agris", a. work written in Italian language by the Slovenian priest and com-poser Avgust lpavec, performed from 24.6. to 27.6.2000 in the cathedrals ofAltdtting, Vienna (Votivkirche), Trieste (S. Antonio 25.6.), and in Ljubljana's concert hali Cankarjev Dom (26.6.2000). lpavec has accjuired some popidarity not only in Slovenia by his powerful vocal works in romantic style, vvhich are inspired by folk and traditional music from his own country and from it's European neighbour states. He also had some remarkable representations ofhis Franciscanian oratorio "Fonte d'Amore" performed in the cathedrals ofPadova, Assisi and Rome (Ara Coeli), as well as in Vienna, Budapest and Prague. Far beyond 500 artists performed in that European series of representations starting at 24. 6. 2000. The ensemble are composed ofthree cjuires from ltaly(Coro Maschile Lorenzo Perosi/ Cormons, Coro della Basilica Acjuleia/Udine, and Coro Vox Julia) the women 's quire ofAltdtting Cathedml (German/), theAustrian childreris cjuire Kepler - Spatzen (front Graz) and the Bavaria Symphonic Orchestra Szombathely (Hungary). They are compleced (by intervention ofthe Bulgarian Metropolite Glafkos) by soloists from Bulgaria plus other soloists alternating in. Skladatelj Štefan Mauri je uglasbil Gradnikov cikel ljubezenskih pesmi "Pisma". Za uvod v kantato "Mesec je vstalje akademik France Bernik napisal krajšo predstavitev Gradnikovih erotičnih pesmi. Zanimanje glasbene umetnosti, oziroma slovenskih skladateljev za besedila "Pisem" je eden od dokazov, za estetsko živost in sporočilno aktualnost Gradnikove erotike. Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane seje z vodjo Stojanom Kuretom vrnil s tekmovanja za 12. veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Španiji. V konkurenci petih najboljših zborov na svetu, izbranih na različnih tekmovanjih po Evropi, seje uvrstil na drugo mesto. Veliko nagrado Evrope je prejel dekliški zbor Vesna iz Moskve. Toni Kobal, 1982 - Tržič Na Medijskem gradu na Izlakah seje 30. junija začel že peti festival komorne glasbe z naslovom "Valvasorjevi večeri". Sodelovali so mladinski pevski zbori, kvartet flavt Forem, čembalist Luca Ferrini iz Italije, slovenski trobentar Stanko Arnold in orglar Maks Strmčnik. Festival pa je zaključil violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak. Vse prireditve je financirala Valvasorjeva fundacija, ki bdi nad oživljanjem starih mestnih jeder in gradov. V galeriji "Meduza" v Kopru je na ogled razstava grafik Mihe Maleša (1905 - 1987), ki spada v projekt Grafika v Sloveniji. Malešje pomemben (ob Božidarju Jakcu) kot drugi pionir slovenske grafike in kot popularizator umetnosti. Njegova zapuščina vsebuje več kot 1200 slik, 5500 risb in grafik, in kaže na eno najplodovitejših osebnosti slovenskega likovnega življenja. Pri Družini so v zbirki SIDRO izšle tri, za poznavanje antične in srednjeveške filozofije in tragedije pomembne knjige. Prevod Evripidove tragedije "Heraklova smrt", drugi dve izpod peresa lani umrlega Hlozofa Josefa Peiperja govorita o štirih naravnih krepostih in sta naslovljeni "Razumnost in resničnost" ter "Srčnost in zmernost". Bog je umetnik in jaz sem njegovo orodje. Ferdinand von Zeppelin • The Zagreb Museum for Art and Trade form ali)/ opened the exhibition featuring Slovenian architect Jože Plečnik which is entitled "Architecture for a Nevv Democracy". The opening was under the patronage of Slovenian President Milan Kučan, Croatian President Stipe Mesič and Czech President Vaclav Havel. On the occasion, president Kučan and Mesič discussed open bilateral issues. • Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je po nedavni zavrnitvi v državnem zboru soglasno podprla prenovljen predlog vlade za imenovanje novega Upravnega odbora Prešernovega sklada. V njem naj bi bili za razliko od prvega predloga zastopani predstavniki z vseh območij države in ne zgolj iz prestolnice. Poleg tega so člani komisije največ pozornosti namenili administrativnim zadevam. • The exibition "From Romans to Slavs", prepared by Dr.Timotej Kniflic, senior custodian for archaelogy of the Ear!y Middle Ages is open to the public in the atrium of the National Museum of Slovenia up until November and vvill consequently become part of the museum's permanent set up. Based on research findings, the exhibition presents archaeologica! and vvritten sources and life in the Early Middle Ages -betvveen the 5th and 10th centuries. • Na svetovnem prvenstvu v Poznanju na Poljskem je kranjčan Boris Benedik osvojil naslov svetovnega prvaka v kegljanju, za nameček pa še tretje mesto v kombinaciji. Slovenska reprezentanca seje vrnila s tremi kolajnami, saj so si tudi ženske priborile ekipno srebro. • Meseca julija bo v Sloveniji tretje svetovno prvenstvo radioamaterjev ali kot radioamaterji radi imenujejo radioamaterska olimpijada. Radioamaterji iz celega sveta se bodo najprej zbrali na Bledu, potem pa se razkropili po vsej Sloveniji. To bo med drugimi tudi zelo uspešna promocija Slovenije. Dogodek je zaznamovala tudi pošta Slovenije z izdajo priložnostne znamke. Ob izdaji je bila kratka slovesnost v prostorih ministrstva za obrambo, na kateri je spregovoril generalni polkovnik Iztok Podbregar in poudaril pomen radioamaterstva nasploh, še posebej med agresijo na Slovenijo. Za njim je na kratko o olimpijadi spregovoril tudi predsednik organizacijskega odbora Tine Brajnik. • The Slovenian nationalfootball team v/as greeted by a large crowd at Ljubljana Airport when it returned home, as their performance at Euro 2000 had far exceeded ali expectations and delighted the Slovenian public. Despite the team finishing its Euro 2000 campaign with a 0:0 draw against Norway the day before, that was another good game at Euro 2000, which proves that the Slovenians are becominga recognisedfootballing nation. • Petkovšek VVins on parailel Bars - at the VVorld Cup gymnastics meeting in Ljubljana, Miga Petkovšek won first plače on the parailel bars, vvhilst Aljaž Pegan came second on the fixed bar. • At the VVorld Cup gymnastics meeting in Ljubljana, Milja Petkovšek won first plače on the parailel bars, vvhilst Aljaž Pegan came second on the fixed bar. • Na velikem teniškem turnirju na Braču na Hrvaškem je presenetila mariborčanka Tina Pisnik z zmago v finalu. Zmagoslavje na največjem hrvaškem turnirju - nagradni sklad je bil 170 tisoč dolarjev - je doseglo močan odmev v teniškem svetu. To je bila Tinina prva zmaga na najmočnejših profesionalnih teniških turnirjih in je v žep spravila 27. tisoč dolarjev. Na poti do finala je Nobena pot ni premagala številne renomirane dolga, če po njej nasProtn'-ce in v finalu še Francozinjo hodimo S Ame''e Mauresmo, lansko finalistko odprtega prvenstva v Avstraliji. Po legendarni Mimi Jauševec in vrstnici Katarini Srebotnik je Pisnikova tretja slovenska igralka, ki ji je uspelo zmagati na turnirju VVTA. prijateljem, (Japonski ■pregovor) • Na kranjskem pokopališču so se pred kratkim poslovili od, starejšim rodovom znane alpske smučarke Slave Zupančič. V petdesetih letih je bila najboljša slovenska alpska smučarka. Osvojila je 22 naslovov državne prvakinje in se kot prva Slovenka udeležila zimskih olimpijskih iger leta 1956 v Cortini d"Ampezzo. Udeležila seje tudi svetovnega prvenstva leta 1958 v Badgasteinu. Isto leto sojo razglasili za najboljšo športnico Jugoslavije. od vsepovsod... Proslava stoletnice rojstva Antoina de Saint -Exuperya, pisatelja in vojaškega pilota, kije izginil med bojnim poletom nad Mediteranom leta 1944, zavzema pomembno mesto v kulturnem življenju Francije v letu 2000. Med številne spremljajoče dogodke spada tudi razstava o življenju St. Exuperya z naslovom "Veter, pesek in zvezde", kije bila najprej prikazana v Parizu, zdaj pa se sprehaja po Franciji in bo odpotovala tudi v nekatere druge države, v katerih je slavni pisec živel, npr. V ZDA. Nepalski gorski vodič Apa šerpa (40) je z 11 vzponi na najvišjo goro sveta Mount Everest postal svetovni rekorder. Nepalsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da je šerpa vrh 8848 metrov visoke gore dosegel v 11 urah. Apa je na vrh priplezal z jugovzhodne smeri. Sicer je na streho sveta doslej stopilo že 900 ljudi, med njimi 54 žensk. Prvi, ki mu je uspel ta podvig, pa je bil sir Edmund Hillary. Ameriška vojska je povsem pripravljena na boj proti morebitnim terorističnim akcijam na zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju. Prisotnost vojaških oseb na civilnih prireditvah sicer ni predvidena v ameriških zakonih, tako bodo za to priložnost sprejeli posebna pravila. Po besedah direktorja varnosti na olimpijskih igrah je mesto že v tem trenutku 80 - odstotno pripravljeno na zagotovitev varnosti, kar je v primerjavi i nekaterimi drugimi prireditelji zelo veliko. Ameriška vesoljska agencija je sporočila, da so astronavti z vesoljskega čolnička Atlantis uspešno odpravili vse okvare na mednarodni vesoljski postaji, ki jo zdaj sestavljajo m krcžnia okrog zemlje. Ameriška astronavtka Susan Helms in ruski astronavt Jurij Usačev sta na postaji zamenjala zadnji akumulator, zato bo na njej spet mogoče priključiti vse porabnike energije. Švicarske oblasti se pripravljajo, da bodo vložile obtožnico zoper hčeri nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina zaradi domnevne korupcije in vpletenosti v afero Mabetex. Mount Everest je osvojil leta 1953. Kdor pozna druge, je ^atja™ Djačenko je bilaTelcinova 293 pianistov, starih od 8 do 85 let je . Pameten'' _ svetovalka, v afero pa naj bi bila v nemškem mestecu Krefeldu postavilo kdor poz"a sebe je vPletena še stareJša hči E,ena svojevrsten rekord. Istočasno je na 150 v. m,oder- ,. °kulov*, N'1.se2namu vPletenih na< J J Kitajski pregovor bi bilo se 14 ljudi. Gradbeno podjetje Mabetex naj bi klavirjih hkrati izvajalo Straussov "Radetzky marš" in "Pomp and Circumstance" Edvarda Elgarsa. Rekorderji so med drugim prišli tudi iz Slovenije, Italije in drugod...Ob 300. obletnici obstoja klavirja so prireditelji želeli, da bi hkrati igralo 300 pianistov, vendar jih je nekaj svoj nastop odpovedalo. Jelcinovima hčerama poravnalo račune z njunih plačilnih kartic, v zameno pa mu je rusko vodstvo zagotovilo draga obnovitvena dela Kremlja. Podjetje Mabetex naj bi za pridobitev gradbenih del plačalo več milijonov dolarjev odkupnine. Umrl je eden najbolj znanih kiparjev novejše dobe - ameriški kipar Leonard Baskin, v 77. letu starosti. Njegove umetnine so izražale predvsem trpljenje, nasilje in nepravičnost sedanje dobe. Baskin je bil leta 1997 eden izmed štirih umetnikov, kije bil izbran za zgraditev Franklin Delano Roosevelt Memoriala v VVashingtonu, sodeloval pa je tudi pri izgradnji washingtonskega Woodrow Wilsona in Holocaust Memoriala v ameriški zvezni državi Michigan. Njegova dela so bila razstavljerm v Vatikanskem muzeju, Britanskem muzeju, kongresni knjižnici v Washingtonu in :iewyorškem Metropolitan Museum ofArt. Lepota je ključ do skrivnosti in klic k presežnosti. Povabilo k okušanju življenja in k sanjam o prihodnosti. 30 GtAs*LO kanadskih sb^cev' papež Janez Pavel 11 Triinsedemdesetietna upokojenka iz angleškega kraja in velika zaljubljenka v tombolo ima neverjetno srečo. Kdaj pa kdaj si kupi tornbolsko srečko v tamkajšnjem klubu Beacon Bingo. Aprila 1998 si jo je kupila za 4o penijev in dobila 108.000 funtov. Pred nekaj dnevi ia prav tam spet zadela prvo nagrado v vrednosti 103.000funtov. Menda se na Angleškem še ni zgodilo, da bi kdo dvakrat zadel prvo nagrado. Strokovnjaki pravijo, da se kaj takega zgodi le enkrat v petih milijardah primerov. Na svetovnem prvenstvu v Poznanju na Poljskem je kranjčan Boris Benedik osvojil naslov svetovnega prvaka v kegljanju, za nameček pa še tretje mesto v kombinaciji.Slovenska reprezen -tanca seje vrnila s tremi kolajna ženske priborile ekipno srebro. Znameniti stolp v Pisi je vse bolj pokončen, so sporočili iz skupine, ki sodeluje pri reševanju te svetovne znamenitosti. V zadnjem letu in pol so jo zravnali za 13 centimetrov. Stolp, kije pravzaprav zvonik katedrale, so začeli graditi že leta 1173 in ga dokončali šele čez kakšnih dvesto let. Že med gradnjo seje začel nagibati, zaradi prevelikega naklona pa so ga pred desetletjem zaprli za obiskovalce. S posebno obteženo konstrukcijo, ki sojo zgradili pod zemljo, želijo stolpu podaljšati življensko dobo. Prvi rezultati so spodbudni, vendar delavci in projektanti nagibanje stolpa še vedno pozorno spremljajo. Življenje naše - čudovit o poj, razkošje radosti in bolečine, a vse beži in pušča le spomine, kot ladja prazne pene za seboj. Sodja Franc Ulov življenja je uspel Tristanu Gonzijetiu, ribiču z bretonske obale v Franciji. V njegovo mrežo seje ujelo dva tisoč steklenic šampanjca znamke Veuve Cliccjuot letnikov 1979 - 1984. Toda pijači se bo odrekel, saj namerava dobro ohranjene steklenice prodati na dražbi. mi, saj so si tudi Kalifornijsko sodišče je pred dnevi odločilo, da bo lastnica rotweilerke z imenom lonnie prejela 20.000 dolarjev odškodnine za bolečine, ki jih je psička utrpela po neuspelem operacijskem posegu. Psička je imela po operaciji poškodovane kremplje in zlomljene zobe, zato je, kot trdi njena lastnica, več noči prejokala. Gre za najvišjo odškodnino, ki sojo v ZDA izplačali kot nadomestilo za bolečine hišnih ljubljencev. Toliko neumnosti kar kliče po kazni. Ta človek si zasluži nagrado za vztrajno omejenost! Petdesetletni Edward Hail iz Nove Mehike je v veleblagovnici z gradbenim materialom ukradel prikolico in jo odpeljal s svojo toyoto. Vozil je prehitro in že po nekaj kilometrih je pristal v jarku. Hali je odklopil prikolico, odpeljal nazaj v trgovino in ukradel drugo. Komaj razumljivo: tudi ta se mu je prevrnila s ceste, približno 50 metrov proč od kraja, kjer mu je zletela prva. Konec: šel je še po tretjo prikolico in z njo oplazil policijski patruljni avto, kije prav takrat stal na kraju dveh prejšnjih nesreč. Zdaj so ga prijeli. Dajati se pravi bogateti, jemati, zmeraj imeti manj. Res čudna stvar: ljubezen. Ljubezen je bojna igra dveh: poražen je tisti, ki dobi, zmaga tisti, ki zgubi. Tone Kunrner, slovenski pesnik julij/avgust 2000 - 31 Kanada je bila že sedmič zapored razglašena za državo, kjer se na svetu najbolje živi. Tako so ugotovili poročevalci ZDA v svojem letošnjem poročilu. Sledi ji Norveška, med prvimi desetimi pa so še ZDA, Avstralija, Islandija, Švedska, Belgija..Slovenija je 29. po kakovosti živlenja. Splet je svet - hrana brez bacilov Kljub temu, da gre naša civilizacija z velikimi koraki naprej, na določenih področjih še vedno ostaja zadaj. Čistoča v kuhinji je ena izmed glavnih skrbi vsake gospodinje, zato ne bi škodi i ogled strani, ki prinaša koristne nasvete o varnosti v domačem prehranjevanju. (http:www,homefoodsafe - ty.org) Slovence še vedno vznemirja neznana Prešernova podoba Nobena portretna podoba ni na Slovenskem in med Slovenci vzbudila toliko polemik, toliko različnih mnenj, priznanj in zavrnitev kot Prešernova. Avtor knjige "Pesnikova podoba", umetnostni zgodovinar, se v njej ukvarja z odmevi, ki jih je v slovenski kulturni zgodovini povzročalo iskanje in nenehno - že vseh 150 let po smrti - nastajanje pesnikove podobe. Ker prave avtentične upodobitve Prešerna ni, saj se za življenja pesnik ni dal portretirati, Slovenci še vedno iščejo pravo identifikacijo z njim. Še najbolj avtentična upodobitev doslej je Goldensteinov portret iz leta 1850. Slikar gaje naslikal po pesnikovi smrti, torej po spominu. Kaj je avtorja knjige "Pesnikova podoba" motiviralo k njenemu nastanku, piše: "Kulturna zgodovina še ni pobrskala prav vseh skritih kotičkov, morda je v javnih in zasebnih zbirkah še vedno neodkrita, pozabljena in zaprašena podoba pesnika, ki čaka na odkritje. Toda možnosti je malo, saj je bilo dosedanje iskanje zelo temeljito; ob vsem iskanju in polemikah seje prelilo neizmerno veliko črnila in to se mi je zdelo nadvse zanimivo raziskati - kako smo namreč skušali v različnih obdobjih zapolniti praznino - neobstoj pesnikovega portreta. Radovednost, kije Slovence v iskanju pesnikove podobe nenehno gnala v > ves poet svoj (nogometni) dolg,... IGRIVO VOJSKOVAUŠČE EVROPE Poljana okoli VVaterlooja je čakala v smrtni tišini, če parafraziram začetek poetičnega zapisa, ki na plakatih vošči dobrodošlico vsem, ki so prišli v Amsterdam, kamor seje premaknilo bojišče. VVaterloo nas je pričakal natančno 18. junija, na dan, ko seje pred stopetinosemdesetimi leti začela bitka za VVaterloo. V zraku je dišalo po sveže pokošeni travi, kije napol budne vojake spominjala na njihove domove in dekleta, ki so jih pustili tam. Od šotorov seje od časa do časa zaslišalo hrzanje konj, ki so se nemirno 32 - GLASILO kanadskih Slovencev nova in nova iskanja, je vsekakor razumljiva, kot je razumljiva potreba, da bi svojega največjega pesnika poistovetili tudi z njegovo vizualno podobo." Popravljen portret- Kako seje v enem mesecu lahko spremenila pesnikova podoba, je razvidno iz objave na naslovnici ljubljanskega Zvona; zaradi pripomb na upodobitev Ignacija Eignerja v 3,.št. Zvona februarja 1879, je avtor v 5. št. Zvona nuirca istega leta upoštevat pripombe, ki so se vsule od pričevalcev, ki so pesnika poznali še za življenja. prestopali. Na poljano so se počasi razvrstili vojaki, oblečeni v uniforme držav, ki so jim pripadali. Nekateri med njimi so si še tik pred začetkom dobro zavezali čevlje in si za dokolenke namestili ščitnike. V ravni vrsti sta si nasproti stala mogočna nasprotnika. Praporščaka sta vsak na svoji polovici razprostrla svoji zastavi in ju položila na travo. Od nekje seje zaslišala pesem, ki soji iz vsega grla najprej pritegnili eni potem še drugi. Za bitko je bilo vse pripravljeno, zapihal je veter in dvignil šope sena. General, oblečen v paradno uniformo je dal znak za napad. Začelo se je točno ob enajsti uri intrideset minut, končalo pa dve uri kasneje, ko je na bojišču obležalo skoraj petdeset tisoč pokošenih. Veliko je bilo ujetih in zaprtih. Po poljani je veter skozi usta vojakov pisma bralcev Spoštovana urednica "Glasila"ga. Majda Gutižer Čeprav sva se srečala na zadnjem koncertu v Torontu, sem vam verjetno nepoznan. Sem ustanovni član in prvi predsednik "Vseslovenskega kulturnega odbora" ter več drugih Slovenskih ustanov v Kanadi in Sloveniji. To vam omenjam le zato, da veste kdo vam piše. Želim vam sporočiti, da mi je sedanji format in vsebina "Glasila" dosti bolj všeč kot v preteklosti. Vedno ga z veseljem vzamem v roke in ga preberem. Sem zelo vesel napredka. Upam, da bom Glasilu v prihodnosti zopet lahko kaj več prispeval. Iskren pozdrav! Keep up the good vvork! Enako lep pozdrav g. Slobodniku! Stane Kranjc Spoštovani! Oprostite, da zamujam s plačilom za "Glasilo". Upam, da bom v bodoče bolj redno plačeval. Vsem sodelavcem "Glasila" želim vse najboljše. Želim vam še v bodoče uspešno vodenje "Glasila kanadskih Slovencev". Prilagam ček za 25 dolarjev. Piijateljski pozdravi, Stane Slodnjak DearMs. Majda Gunžer, Thankyou very much for pub-lishing the corection on page 21 of the Yune issue). It wasn't necessory, but I appreciate it Best wishes Pavle laric Vsem zgoraj imenovanim, se Vam za dobre želje in pohvale iskreno zahvaljujem. V upanju, da vam bo "Glasilo" še naprej v prijetno in zanimivo branje, Vam želim lepo poletje in vas toplo pozdravljam. Majda Gunžer Škatlica vžigalic na nosu -(družabna igra za dopustniške dni) - Nobeden izmed sodelujočih naj ne bo tiahoden! Obod škatlice sije treba namreč natakniti na nos in ga podati drugemu. Le -ta ga mora sprejeti spet neposredno na nos in ga na isti način dati naslenjemu. Tako mora potovati škatlica naokoli, ne da bi padla na tla. Komur pade na tla, jo mora pobrati, ne da bi za to uporabljal roke. Sploh se škatlice ves čas niha ne sme dotakniti. Ko so španskega slikarja Pabla Piccasa vprašali, kako je mogoče, daje pri šestdesetih še vedno tako mladosten, je izdal skrivnost: "Kako mi to uspe, bi radi izvedeli? Brž, ko se mi zazdi, da sem prestar, da bi nekaj napravil, to takoj naredim." Pablo Piccaso Nastala je dobra in pozitivna stvar, kije končno spet združila Slovence mimo nacionalnih, političnih in verskih okvirov. Ta okrogla žoga je univerzalna in ne izbira barve kože, niti politične opredelitve, niti vere in združuje Slovence pod nekim skupnim imenovalcem, kije šport. Miha Turk Ljubitelj cvetja zaliva vsako bilko na svojem vrtu z osvežilno vodo svojega spoštovanja. Elisabeth S. Lukas > šepetal izrečena imena, Zahovič, Pavlin, Katanec, Šiljak in njihovih predhodnikov Popivoda, Oblak, Verdenik, če spet parafraziram dobrodošlico, ki sojo izrekli gostitelji prvenstva. Ko seje režiser spota "Slovenija gre naprej" v zelenem dresu Ermina Siljaka vzpenjal na umetno civiliziranimi narodi v Evropi, vodijo na nogometnem igrišču. Igrišče s sveže pokošeno travo, ki jo vedno znova zavohaš vsakič, ko se pojaviš na tribuni, je postalo tisti teren, kjer se merijo moči modernih bojevnikov in za katere voyersko trepeta svet, dokler "na igrivem vojskovališču Evrope", nekdo, ne zapusti le - zgrajeni grič, ki zdaj stoji na mestu bitke za VVater- loo in ko sva si podajala torpedu podobno žogo, me tega z dvignjeno ali sklonjeno glavo, je prešinilo, da se zdaj glavne bitke med . . julij/avgust 2000 - 33 Finančni svetovalec kuiinarika tREGAL Stan Konda CAPITAL Financial Consultant PLANNERS Tel: (905)624-8063 LTD. Fax: (905)670-3121 Investment Funds, - Insurance services - RRSP - RRIF TAX & Estate Planning Za viagatelja je bolje, če ima strokovnega finančnega svetovalca. Danes je veliko investitorjev, ki sami sebi škodijo, ker investirajo ob nepravem času. Veliko ljudi kupuje, ko so cene na borzi visoke, prodajojo pa, ko delnice padajo. Anketa je pokazala, da so to investitorji, ki kupujejo in prodajajo delnice brez strokovne pomoči. Veliko ljudi se boji tvegati poslovanja v borzi, so pa drugi, ki preveč pričakujejo od svojih investicij. Zato je zelo potrebno, da se pogovorite z finančnim svetovalcem, ki vam bo pomagal narediti načrt in tako uresničiti vaš cilj, ko boste šli v pokoj, pa naj bo to čez 5, 10 ali 30 let. Dvanajstletna anketa pri Dalbar Inc. v USA je pokazala, da so investitorji, ki so jim pomagali finančni svetovalci, zaslužili 16% več kot pa brez njih. Zadnje čase veliko ljudi investira samostojno -imenujemo jih 'daytraders'. Po statistiki 7 od 10 'daytraders' zgubi denar, 10% od teh - vsak deseti, zgubi celo ves denar. To lahko pelje človeka tudi v zasvojenost in tako povzroči veliko skrbi in nervoze. Ljudje bi se morali zavedati, da so za vsak poklic strokovnjaki. Kakor nam zdravniki pomagajo ko smo bolni, mehaniki popravijo avto, zobozdravniki zobe, -nam finančni svetovalci pomagajo pri investicijah. Najboljši način, kako gospodariti z denarjem ki ga imate je, da se pogovorite s strokovnim finančnim svetovalcem, ki razume vaše potrebe in načrte. Preprosta 'buy and hold strategy" vam lahko pomaga k lepemu bogastvu. Stan Konda je slovensko govoreči finančni svetovalec, ki zastopa "Regal Capital Planners" od leta 1997. Pomaga Slovencem iz južnega Ontaria s finančnimi zadevami kot so: RRSP, RRIF, "Mutual Funds", življenjska zavarovanja, davki. Če vas glede tega karkoli zanima, ga pokličite. Obišče vas lahko tudi na domu. Belokranjsko telečje cvrtje Ta jed je presenetljivo malo znana, a nadvse okusna. Za štiri osebe potrebujete: 60 dag telečjega mesa, 3 jajca, 5 dag kruhovih drobtin, sol, poper, muškatni orešček, 5 dag drobno sesekljane čebule, svež sesekljan peteršilj. Recept nam je posredoval Uroš Špolar, ki že sedem let skrbi za goste gostilne Štravs v Podturnu pri Dolenjskih toplicah. Podturn je vasica na obrobju Bele krajine, nad njo pa se začenja pobočje Kočevskega Roga. "K nam radi prihajajo tudi gostje iz Italije, ki sicer ponavadi naročijo kakšno jed iz divjačine ali ribo, pogosto pa tudi našo posebnost, telečje cvrtje", pravi Uroš Špolar. Cvrtje pripravimo takole: Telečje meso drobno zmeljemo, sesekljano čebulo prepražimo na vroči maščobi. Čebulo nato odstavimo, nato ji dodamo drobno narezan peteršilj, zmleto meso, eno jajce, kruhove drobtine, sol, poper in malo muškatnega oreščka. Vse skupaj dobro pregnetemo in oblikujemo polpete. Te po pariško paniramo v dveh jajcih in jih v vročem olju ocvremo tri, štiri minute. Belokranjsko cvrtje je presenedjivo rahlo, okus pa tudi zaradi muškatnega oreščka prijeten, vendar nevsakdanje poseben. K tej jedi ponudimo zeleno solato in prazen krompir ali kuhan krompir v kosih. Vino pa seveda belokranjsko belo ali kakšno podobno belo suho vino. ali ste vedeli.... Ženske in stres - Nove raziskave na kalifornijski univerzi v los Angelesu so pokazale, da ženske laze prenašajo stres kakor moški. Medtem ko so moški v ekstremnih okoliščinah vedno odzovejo z napadom ali preklinjanjem, si ženske poiščejo varstvo pri prijateljih ali kompenzirajo svoja čustva s tem, da obsipavajo svoje ljubljene s skrbjo in ljubeznijo. To ne velja samo za ljudi temveč so to opazovali tudi v živalskem svetu. Vse je vzrok v hormonih. Ženske so tudi manj dovzetne za od stresa odvisne bolezni, kot so visoki krvni tlak, alkoholizem in zasvojenost z mamili. Michelangelov David škili! Kip biblijskega junaka Davida, ki je skoraj petsto let veljal za simbol popolnosti in renesančne moške lepote, je v resnici škilast. Marc Levoy z univerze v Stanfordu (ZDA) je po letu dni računalniških meritev in poskusov z laserskimi žarki ugotovil, da vsako oko slovite Michelangelove mojstrovine gleda v svojo smer. Trdi, da pri tem gre za značilno umetnikovo zvija©, s katero je doegel, da je pogled videti pravilen, ne glede na ro, s katere strani jo gledamo. Skoraj štirimetrski marmorni David kodrastih las in lepega telesa, z rahlo nagnjeno glavo zato gleda v levo, če ga opazujemo z desne, in naravnost predse, če ga gledamo z njegove leve. Original hrani Akademija lepih umetnosti, na firenškem trgu pa original nadomešča izvrstna kopija Davida. Slavna pisateljica pokopana v papirnati krsti Britansko pisateljico romantičnih ljubezenskih romanov Barbaro Cartland so pokopali na njenem posestvu pod visokim hrastom v preprosti papirnati krsti. Pisateljica, kije umrla v 99. Letu življenja, sije to sama izrecno želela, saj je takšen pogreb še najmanj škodljiv za okolje. Hčerka legendarnega pevca ročka Elvisa Presleya Lisa Marie Presley je v svojem rojstnem kraju Memphis postavila temeljni kamen zavetišča za brezdomce, ki se bo imenoval Presley Plače. Eivis seje rodil v zelo revni družini in tudi tako živel, dokler ni po svetu zaslovel kot rokenrol zvezda in si s tem ustvaril ogromno bogastvo. Poleg Lise Marie bo pri financiranju projekta sodelovala tudi humanitarna fundacija Elvisa Presleya, ki bo za gradnjo zavetišča namenila 1,3 milijona dolarjev. Iz VELIKE PRATIKE Julij - Avgust Če AAarijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. Če na danMarjete deži, orehov pričakovati ni, seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi. O velikem Šmarnu lepo, dosti grozdja bo. Po vremenu sv. Jerneja, rada vsa jesen se nareja. Dež na sv. Janeza glave rad stori orehe piškave. humor » V Mariboru se ob imenovanju pomožnega škofa dr. Stresa smejejo sledečemu: Zdravnik je škofu Krambergerju naročil, naj se varuje vsakega, tudi najmanjšega stresa. Sedaj pa je, revež, dobil prav velikega Stresa... • "Le kako so mogli naši predniki preživeti brez avtomobila, radia, televizorja...!" - "Saj niso preživeli. Vsi so pomrli." 1 "Gospod sodnik, nedolžen sem!" - "Tako rečejo vsi." - "Če vsi tako rečejo, potem gotovo ne lažem!" "Nekdo mi je vrgel škatlo v glavo." - "Kaj pa je bilo v njej?" - "Nič." - "In kaj je bilo v škatli?" Uspešna genska terapija! Ameriški raziskovalci so sporočili medijem, da jim je uspelo s kroglicami masti 'pretihotapiti' natančno izbrane gene v možgane (za sedaj samo poiskus na podganah), kar bi lahko pomenilo uspešno metodo zdravljenja za celo vrsto bolezni, od alzheimerjeve bolezni do možganskih tumorjev. Dodajajo še, da lahko s to metodo rudi preventivno vplivajo na razvoj vrste bolezni, vendar bo potrebno metodo najprej preiskusiti še na ljudeh. V drobne kapljice masti namreč spremo prikrijejo zdrave gene in jih nato intravenozno vnesejo v možgane. • • • • julij/avgust 2000 - 35 GRADBENO PODJETJE JOE KASTELIC LIMITED KVALITETA, KI JI VSEKAKOR LAHKO ZAUPATE Tel: (416) 255-2085 Home: (905) 2715538 770 Browns Line Toronto, Ont. M8W 3VV2 MIHAEL ACT10N INTERNATIONAL Dtv. of 1206048 Ontario Limited REPRESENTING ALL RHEEM PRODUCTS IN SLOVENIA AND REPUBL1CS OF FORMER JUGOSLAV1A, VVE PROV1DE DESIGN AND INSTALLATION OF ALL TYPES AND S1ZES OF HVAC SVSTEAAS INDUSTRIAL / RES1-DENT1AL / COMMERCIAL / INST1TU-TlONAL / SPEC1ALIZED FACILIT1ES. EQUIP~ MENT CAN BE PURCHASED AND AR-RANGED FROM CANADA OR SLOVENIA Email: mthael@home.com TEL: 905-271-0672 OR: 416-737-6813 FAX 905-271-7383 ln Slovenia: 011-386-68-848-50 Condus Electric Industrial, Commercial & Institutional John Recel EI5513 Tel: 416 741 7374 Fax: 416 741 7372 Pager: 416 331 3641 105 Riverhead Drive Etobicoke, Ontario M9W 4H1 WUIZ - A - TOP I INEN OVVNED AND OPERATED BYTHE GRBAVAC FAMILV LINENS FOR ALL OCCASIONS. LARGE VARIETY OF COLOURS. LET US HELP AAAKE YOUR EVENT COMPLETE 142 STAPELTON AVE. HAMILTON, ON. L8H 3N8 TEL: 905 545 1316 FAX: 905 545 7869 VVATS 1-800-263-8623 Anthony Klemencic B.Sc., LL.B. SLOVENSKI ODVETNIK Tel: (416) 251-5281 Fax: (416) 251-0029 332 Browns Line Toronto, M8W 3W2 HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION 725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel. (416) 255-1 742 618 Manning Ave., Toronto, ON M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delavvana Dr., Hamilton, ON L8E 3N6 Tel. (905) 578-7511 Vse bančne usluge nudimo po najugodnejših pogojih. Brezplačne potovalne čeke in mednarodna denarna nakazila. J .M. DIE Limited 909 Pantera Drive Mississauga,Ontario L4W 2R9 Tel: 905 625 957! Fax: 905 625 2855 C USTOM MA N U F ACTU RES OF METAL STAMP1NG D1ES Complete engineering design and manu-facturing for metal parts and tooling Fully coniputerized technologicallv ad-vanced CAD, CAM and CNC machinery Production machinery up to 500 tons and 72x120" capacity President: Joe Skof Titan 2300 Forbes Street, Whitby, Ontario Canada L1N 8M3 Tel: 905 721 1200 Fax: 905 721 1204 VVebsite: http://www.dynexeng.com Email: pkoslik@dynexeng.com Turnkey Steel Mili Equipment ROCKVVOOD OPTICAL owner: MARJAN MOZETIČ • Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service • Repa i rs Rockwood Mali 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625-6444 Leadership Management Canada INC. Mastering Leadership Frank J. Kreze President Licensee e-mail: fkreze@bar.imag.net Pager: 4163185821 @pcs.cantelatt.com 192 Park Avenue Holland Landing, Ontario L9N 1J7 1^1 ALDOVMDOD JEWEUJEKf Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you ali the characteristics of Diamonds and other precious stones. Alderwood Plaza 857 Browns Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429 929 Pantera Drive Mississauga, Ontario Canada, L4VV 2R9 Phone: 905/625-9865 Fax: 905/625-5417 e-mail:tgm@topgrademolds.com Website: www.topgrademolds.com Quality since 1964 H SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JOHN E. KREK'S SLOVENIAN CREDIT UNION Offering a Full Range of Financial Services. Discover The Difference and Become A Member! Contact our Loan Specialists and we will pre-approve you today! Tel. (416) 252-6527 Email: loans@jekscu.com 747 Brown's Line 611 Manning Ave. Toronto Toronto, ON, M8W 3V7 ON. M6G 2W1 MORTGAGE SPECIAL 7.3% 5-year Closed CAR LOANS 7.75% Variable Rate Rate basecl on creciit history. Residential owner-occupied property. Purchase or transfer in from another financial institution. Rates subject to change without notice koledar prireditev 2000 c a ' e n d a r o f events Toronto Hamilton, Kitchener, Niagara July 16, 2000 Večerni zvon, Tombola July23, 2000 Holiday Gardens, Picnic- "Slovenski Muzikantije" July 29, 2000 Slovensko letovišče, Poletni dan August 6, 2000 Lovsko društvo, Picnic in Alliston August 13, 2000 Ved"rn i zvon, Proščenje August 20, 2000 Holiday Gardens, Picnic - "Matija Lebar" August 27, 2000 Holiday Gardens, Members Picnic July 16, 2000 Bled, Žegnanje in piknik July 22, 2000 Slovenski Park, Annual Fishing Trip - Fish Fry July 23, 2000 Lipa Park & VPZ Bled, Piaiic August 5, 2000 Canadian Slovenian Scholarship Fund, Golf Tournament August 6, 2000 Slovenski Park, Picnic / Children's Garne Day August 13, 2000 Bled, Sports Picnic Slovenian Cultural & Social Club "Triglav", Piaiic August 20, 2000 Lipa Park, Picnic - Music in the Park GREEN ACRES MOTEL 1303 Lakeshore Rd. E. Mississauga, ON L5E 1G5 Tel: (905) 278-6910 West Side Toronto Adjacent to Downtown Toronto Via Expressways FAMILY MEAT & DELICATESSEN Na razpolago imamo vse vrste domačih izdelkov, prekajeno meso, po naročilu odojčke, pečene na ražnju. Za najboljšo postrežbo sta na voljo: Mary ali Richard 278 Brown's Line Toronto, ON, M8W 3T5 416 255-1098 Zobni zdravnik Dr. A. P. Kačinik Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St„ Suite 401 (Bloor-Sherbourne subway) Toronto, ON, M4X 1W4 Tel: 416.922.1161 ROČK GARDEN CAFE Owner: BORIS MOZETIČ }) 760 Brant Street Burlington, Ont. 905 / 632-8465 P. I. CONSTRUCTION Ivan Pezdirec General Renovation Commercial and Residential Lating Drywall Acosting Ceiling Tiles Pager: (416)600-2909 Fax: (905) 625-2990 1139 Talka Cr. Mississauga 0N.L5C1B1