NO. 119 Ameriška Domovina Pk'HM E RIE/% Hi— HOME1 AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 17, 1953 LETO Lm — VOL. Lm Vzposfav diplomatskih odnosov med Tilom in Sovjetijo Zdaj ni več osebnih razlogov da Tito ne bi mogel skleniti zveze s sovjetskimi diktatorji. Včeraj smo poročali po vesteh iz Beograda, jdg’ je Tito odobril imenovanje odnosno sprejem novega sovjetskega ambasadorja v Beogradu, Vasilija Alekse-jeviča Valkova. V zvezi z vzpo-stavo rednih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Sovje-hjo, so spet stopila v ospredje ugibanja, kaj se bo prav za prav iz vsega tega izcimilo. Razpoka med Stalinom in Titom je postala trajna, ker Tito, Potem ko je nastopil za neodvisnost države, ni mogel več nazaj, ni mogel napraviti novega izdajstva in ostati živ. Stalin pa bi mogel sprejeti upornika in držati na uzdi svojih drugih satelitov. Toda po Stalinovi smrti ni več osebnih razlogov, ki bi preprečevali, da ne bi Tito mogel skleniti zveze s sovjetskimi diktator-R in vsakim drugim komunističnim režimom, ki bi mu priznal enakopravnost. Tito sam je pri prvem nastopu po vrnitvi iz Velike Britani-]e v govoru na beograjskim kolodvoru izjavil, da bi jugoslo-vanski komunisti zelo želeli u-neditev odnosov s Sovjetsko zve-z°, titovski govorniki so to ob drugih prilikah v zadnjem ča-Su ponovno naglašali v javno-sti, sami med seboj, v svojih taj-nejših krožkih pa titovci govo-fe> da je zedinjenje z boljševi-^ med najvažnejšimi njihovi-Ti političnimi vprašanji. VOHUNOMA ODKLONJEN PRIZIV Branilci Rosenbergov ne odnehajo ter se poslužujejo legalnih potez, ki jih ne pomni ameriško sodstvo. WASHINGTON. — Vrhovno sodišče je razblinilo v nič zakoncema Rosenberg zadnje nade, da bi izbegnila smrti na električnem stolu, razen če ju pomilosti predsednik Eisenhower, ki pa je v februarju pomilostitev že odklonil. Vrhovno sodišče je v ponedeljek odglasovalo s petimi glasovi proti štirim, da zavrne prošnjo za odložitev eksekucije zakoncev Rosenberg, nakar je od-klonilo nov presenetljiv manever obrambe — zahtevo po tako imenovanem habeas corpus. Toda odvetniki za obrambo niso odnehali in v ponedeljek zvečer jim je uspelo! toliko, da pregovorili sodnika Douglasa, da jim je obljubil proučiti njihovo prošnjo za odgoditev eksekucije. Sodnik Douglas je povedal zagovornikom Rosenbergov, naj se vrnejo naslednji dan s kratkim pregledom točk, na katere opirajo svojo prošnjo. Apel na Douglasa je bil mogoč, kajti pod sodnim pravilnikom ima vsak izmed devetih sodnikov pravico odgoditi eksekucijo. Bloch je rekel, da bo drugi dan (to naj bi bilo včeraj), od- Navci so se uprli Saranju na ukaz rdečili RERLIN. — Dvanajst tisoč de-avcev v vzhodnem Berlinu je Uredilo burne demonstracije ’Toti stahanovskim kvotam, ki s° jim ,jih odmerili njihovi ko-Tunistični bossi. Kričeč “Dol z vlado!” so de-, Vci, nesoč napise, korakali po Mlinskih ulicah, zahtevajoč, a se nemudoma prekličejo po-jTčane kvote njih dela. — Kjer T* so komunisti na krmilu, postopajo z delavcem kot z 'Treznim živinčetom. ^na porodila 18 otrok ^BELLAIRE, O. — Mrs. Pat-Connor iz Bellaire, O. je r°dila svojega osemnajstega T°ka, in sicer deklico. Žena stara 45, njen mož, ki je raž-azalec ledu, pa 46 let.' Novi grobovi Barbara Gosdanovic Umrla je Barbara Gosdanovic, stanujoča na 4029 St. Clair Ave. Tukaj zapušča sinove Johna in Toma, v Kanadi sestro Angelo Paripovich, in vnuke. — Rojena je bila na Hrvatskem in stara 69 let. Spadala je k društvu št. 21 HBZ. Pogreb bo jutri ob devetih iz Golubovega pogr. zavoda v cerkev sv. Nikolaja. "OCVRTA JAJCA" PRI Z.NAR0DIH Dve največji sliki v dvo? rani Združenih narodov je izvršil francoski komunist Fernand Leger. NEW YORK. — Naj večji avditorij v poslopju Združenih narodov v New Yorku, kjer se vrše skupna zborovanja, je poslikan z značilnimi slikami Na steni te dvorane sta dve ogromni muralni sliki francoskega u-metnika Fernanda Leger j a. — Daši sta sliki po modernih nazorih “abstraktni”, so ju gledalci označili za “ocvrta jajca.” ičiasnikarji Zdr. narodov so porabili že mnogo prostora in časa z opisi te dvorane, nikomer njih pa se ni zdelo vredno lome-niiti, da je slikar Fernand Leger član francoske komun, partije. On je zaupen, že dolgo včlanjen komunist, trpko protiameriški in do kosti prosovjetski. Leger jeva “ocvrta jajca” je darovala Zdr narodom ustanova letel v New York ter da bo vzel | American Association for the s seboj oba Rosenbergova dečka iUnited Na;tions. Ta grupa tvo-na obisk njiju staršev. (Poznejše .ri glavn,0, skupino lobistov Zdru-vesti naznanjajo da ju je že vzel ženiih nar,0(jov. Eden njenih v Sing Sing kjer sta vzela slo- častnih predsednikov je profesor James Shotwell, ki je vo od svojih staršev). Vladne avtoritete so izjavile, da ne pomnijo primera, da bi se apeliralo na enega samega sodnika vrhovnega sodišča nato, kio je celokupno Vrhovno sodišče že podalo svoj pravorek in odlok. Habeas corpus bi pomenil, če bi jima bil dovoljen, novo zaslišanje pred vrhovnim sodiščem, ki naj bi razsodilo, če je dvojica legalno držana v ječi ali ne. ----------------o------ Štirje obešeni v Kenyji NAIROBI, Kenya. — Tukaj so obesili štiri teroriste, ki so pripadali Mau Mau organizaciji. Omenjeni ao pomorili več belih naseljencev. tako vnet in goreč zagovornik in branilec Hissa, da je označil njegovo obravnavo za “nov Drey-fusov slučaj”. Eden njenih petih podpredsednikov ja je Jos. E. Davies, bivši amer. ambasador v Sovjetski zvezi, čigar knjiga “Mission to Russia”, je značilna po svoji obrambi sovjetskih voditeljev in krvavih sovjetskih čistk. Skupina, ki pravi, da podpira Zdr. nanode, se — kadar se komunistom zljubi bojevati v Grčiji, Koreji, Malaji, Indokini ali na Filipinih — toliko zmeni za prizadevanja Zdr. narodov, da bi se ustavilo te agresije, kakor za lanski sneg. . . ^°v pritisk na češko delavstvo ^NAJ. — Komunistična če-A,, vlada je začela izvajati na delavstvo mo v pritisk, da 0s;saj° produkcijo, ki je zelo za-gv a a zaradi razvrednotenja če-6 valute. Siv anes in ponoči večinoma ia-° 111 bolj hladno. . Slovenski stavbenik Mavec bo podaril mestu Euclidušolo CLEVELAND-EUCLID, O. — v Euclidu. Njegov lastni dom Neizogibnost svetovne vojne v zadnjem četrtletju tega stoletja Kaznivost onih, ki drže jeiniške paznike kot svoje talce Senat države Ohio je soglasno sprejel tozadevni zakonski predlog. COLUMBUS. — Dne 15 junija je senat države Ohio soglasno sprejel predlog, ki določa kazen za one, ki bi držali jetniške paznike kot svoje talce. Predlog je bil sprejet z 29 glasovi proti 0. Prav tako je bil sprejet predlog za kaznovanje vseh onih, ki pomagajo osebam pri begu iz okrajnih in mestnih ječ in iz državnih bolnišnic. Vsem takim bo podaljšana kazen od šestih mesecev do petih let, ki jo bodo morali dodatno odsedeti, ko so že odsedeli svojo prvotno določeno zaporno kazen. POZDRAVI IT SPITTALA Naš zastopnik Jože Grdina, ki potuje zdaj po Evropi, se nam je oglasil iz Spittala in pravi: “Srečno dospel v lager med naše rojake (begunce), ki Vas vsi iskreno pozdravljajo.” -Nato slede podpisi, od katerih pa so nekateri slabo čitljivi: Zaletel Franc, Dno,bež Vladimir, Lojze Dolinar, Marjan Hočevar, Veider Jurij, Marija, Edi, Matilda in Ema, Olga Stroj, Henrik Strah, Marija Drljo, Franc Špbrn, Franc Kimovec, Marija Kimovec, Franc Jenko, Henrik Fideršek, Terezija Zupančič, — Marica Papež, Ivanček in Franc Urbančič, Anton Miklavčič, dušni pastir, Vika Holazan, Ivan Holozan, Frida Holozan, Ivan Holozan, Miha Holozan, Jakob Krumpestar, Janez Kolenc, Fr. Arhar, Valentin Strah, Francka Strah, Frančiška Fideršek, Ema Drobež, Stanko Košak, Leopold Zupančič, Slavko šef, Ignac Kastelic, Frančiška Kastelic,Frank Kastelic. “Eisenhower je v dan” na Formozi TIPAY, Formoza. — Dijaki na Formozi so pričeli z gibanjem, da bi vlada proglasila dan 7. julija za “Dan predsednika Eisenhower j a.” Vsi tekoči spopadi in konflikti so predhodniki borbe dveh Titanov — Združenih držav in Sovjetske zveze, ki bo neizogibna. — Sovjetija je storila napake, radi katerih je morala zavreti svojo naglico in pričeti z mirovnimi ofenzivami. Največji pogrešek Stalinovega vladanja je bil njegov ukaz korejskim komunistom za napad na Južno Korejo, ki je tvoril obratno točko vse svetovne politike ter povzročil, da so si vsi svobodni narodi opasali ledja. Končanje bojev v Koreji je ne produkcije. Ekspanzija Sov-pred pragom, s čemer se bodo j jetije sicer poteka kakor je bila odprla vrata miru med vzhodni- zasnovana, toda neoglaševana a-mi in zapadnimi silami. meriška ekspanzija jo je preko- Velika naloga, ki je zdaj pred sila in pustila Sovjetijo daleč za nami, je, da se doseže tak spora- seboj, zum, ki bo omogočil, da se velike sile ustalijo ter se vsaj za prihodnjih dvajset let posvetijo svojim normalnim zadevam in potrebam. Koreja je bila največja napaka Jožeta Stalina. V grški in palestinski vojni niso storili Z. narodi ničesar, razen da so imenovali svoje preiskovalne komisije ter dali na razpolago svojo dobro voljo. Jasno je, da ni Stalin pričakoval nič drugega od strani Zdr. narodov v Koreji. V svojem ugibanju pa se je u-kanil, kajti v Ameriki je razvneti! trpko politično kampanjo, katere glavna tarča je bila Trumanova administracija, češ da je stala križemrok ob strani, ko so komunisti pogoltnili Kitajsko. Severnokorejski napad na Južno Korejo je dal Trumanu zaželjeno priložnost za okrevanje. Truman ni okleval. Na svojo lastno odgovornost je ukazal nepripravljenim ameriškim okupacijskim četam v Japonski, naj se upro severnokorejskemu navalu. Posledica: 140,000 ameriških izgub, med temi 25,000 mrtvecev, in več bilijonov dolarjev Istroškov. Stalinova največja napaka je bila v tem, da ni s komunističnega vidika predvideval splošnega učinka direktne vojaške agresije. Dokler so se komunisti omejevali na notranjo, domačo politično akcijo, svobodni svet ni bil preveč zaskrbljen nad 'možnostjo sovjetskega napada. Rojstvo NATO ustanove “Ker mu je bil Euclid dober”, je gradbenik Frank V. Mavec obljubil mestu, da mu bo poda- je na 19671 Edgecliff Dr. To ni njegovo prvo darilo Euclidu. Pred dvemi leti je da- iril $50,000 vredno šolo za dušev- iroval Euclidu dve zemljišči (lome zaostale. ta), ki so ju dodali velikemu re- Gradbenik Frank V. Mavec je kreacijskemu ozemlju za mest- mo hišo. Leta 1950 ga ]e Euclid Junior Chamber of Commerce imenovala za najodličnejšega moža v Euclidu. bomo modom Slovenec. “To je monumentalni prispevek Euclidu,” je izjavil euclid-ski župan Kenneth J. Simms. Nova šola bo nadomestila staro Euclid Opportunity šolo na isevernozapadnem vogalu Lake ■Shore Blvd. in E. 222nd St, ki so jo podrli pretekli teden. Gradnja nove šole se bo pričela v četrtek, dogotovljena bo pa jeseni. Mavec, ki je star 38 let, želi imenovati novo šolo na čast svoji 76 let stari materi, Mrs. Mary Mavec. Mr. Mavec, ki je v stav-binski stroki že 15 let, je zgra- dil že mnogo! domov, večino teh ograjena igrišče. “Ko smo sklenili, da podrli staro šolo, ki je tvorila nevarnost za ogenj”, je rekel načelnik gasilcev Robert GUI, “je Frank (Mavec) enostavno rekel: “Prav, jaz vam bom zgradil novo šolo.” —. Kar tako!” Mavec je rekel, da namerava zgraditi pritliqjno poslopje, ki bo imelo tri učilnice, pisarno in kuhinjo. Zgradba bo iz opeke in kamenja in bo imela' moderno kurjavo. Poleg šole ho,'tudi NAJNOVEJŠE VESTI WASHHINGTON. — Včeraj je prišlo k predsedniku ESsjen-howerju pet svečenikov—štirje pastorji in en rabinec — ki so prosili milost za obsojena Rosenberga. Ob povratku iz Bele hiše s izjavili časnikarjem, da predsednik ne namerava pomilostiti obsojencev. SEOUL, Koreja. — Zavezniške sile so danes zaustavile napade in prodiranje komunistov proti 38 vzporedniku. PITTSBURGH. — U. S. Steel Corp., ki je največja proizvajalka jekla v deželi, je snoči naznanila, da bo podražila jeklo za $4 pri topi. Tona jekla bo zdaj stala približno $120. COLUMBUS.—Poslanska zbornica Ohio je včeraj odobrila nad 38 milijonov za izboljšanje državnih ustanov in posesti v prihodnjih dveh letih. Dovolj vsega, da prekosimo Sovjetijo Pred vojno so Združene države proizvajale 48 milijonov metrskih ton, danes producirajo 100 milijonov metrskih ton. V pogledu železa in jekla, ki se ga v primeru vojne uporablja na fronti, je to skrajno značilno in vazno Naša superiornost je zlomila Nemčijo in bo zlomila Sovjetijo. Posledica tega je, da potrebuje Sovjetija še dokaj časa, preden bo z vsem dovolj pripravljena in založena. Zato prihajajo iz Kremlja zmerom novi glasovi o “mirovnih ofenzivah”. Ker so naša reakcija v Koreji in naši interesi v Indokini naredili nove komunistične eskapade zelo dvomljive v pogledu lahkih zmag, se; je Sovjetija vrnila nazaj k zavojevanju potom infiltracije. S pomočjo te metode pričakuje pritegniti vso Azijo v svojo sfero ter dobiti kontrolo nad vsemi vitalnimi viri surovin. Ameriška industr. ekspanzija je dosegla zdaj gotovo točko. — Zdaj vstopamo v periodo, v kateri nam bo težavno uporabiti našo polno sposobnost in kapaciteto. Sovjeti upajo, da bodo nadaljevali s svojo ekspanzijo preko ciljev, ki so jih določili, da morajo biti doseženi do leta 1960. Če morejo res storiti to, tedaj utegnejo doseči pariteto z nami v produkciji potrebščin o-koli 1. 1975. Tekma med orjakoma To bi dalo Sovjetiji oddih, katerega potrebuje in si ga želi. Sovjetije ne skrbi kaj prida za-Češkoslovaški državni udar je,Ta^na Evropa. Z izjemo Nem-imel za posledico sklenitev Se- cev so Evropejci namreč poka-vernoatlantske obrambne zveze, lza^ SV0j0 nesposobnost, da bi se toda skoraj mikake nadaljne o- |azv^ ^z_ kapitelizma. 19. stoletja, boirožitve. V fiskalnem 1. 1950,; ('e 'bila ta tekma samo med ki se je končalo pet dni po iz- evropskim kapitalizmom in ko-bruhu korejske vojne, so znaša- munizmom, tedaj bi bila zma- li naši vojaški izdatki $12,280,-000,000. V treh letih izza tistega časa so narasli na $104,000,-000,000. Oborožitev se je dvignila v vseh NATO deželah, česar posledica je bila, preuravno-vešenje svetovne vojaške sile. • Sovjetija je doživela veliko razočaranje v svojih pričakovanjih, ki si jih je obetala od Koreje. Eno njenih naj večjih razočaranj je bilo v ogromni eks- ga komunizma zagotovljena in vojna bi ne bila potrebna. Toda tekma se vrši med ameriškim in sovjetskim Titanom, katerih razvoj je tekel vzporedno več kot eno stoletje, čeprav je bil ta razvoj neenak. Čie postojimo in pogledamo nazaj na razna gibanja v zgodo' vini stoletij, tedaj je neovržno, da je končni spopad neizogiben. In tega konflikta ne bodo pre- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zbiranje kovin— Deški skavti, Troop 250, imajo v soboto veliko kampanjo za zbiranje starega železa in drugih kovin. Ako želite darovati kaj starega železa in podob nega, pokličite UT 1-6587 ali pa HE 1-1572 pred soboto in bodo to železo pobrali v soboto. Berite!— Kogar zanima, naj prebere današnji oglas za slovensko šolo v Collinwoodu pri cerkvi Marije Vnebovzete. Posebna seja Rifle kluba— V petek, 19. junija, bo v Slov. domu na Holmes Ave., posebna seja St. Clair Rifle kluba. Druga obletnica— V petek 19. junija ob 6:30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnega Antona Gubane v spomin druge obletnice njegove smrti. Deček je— Mr. in Mrs. Francis J. Hogan na 866 E. 139. St. naznanjata rojstvo sinka, ki je že drugi o-trok v družini. Prvi otrok je bila deklica. Mlada mama je bivša Rosemarie Mihelich, hčerka dobro poznanih Mr. in Mrs. John Mihelich s 1200 Addison-Rd. Sinku pa je ime Robert Edward. Naše čestitke! Odlična bolničarka— P r i slovesnostih graduira- nia na Western Reserve univerzi pretekli teden je bila Miss Veronica Mihelich, hčerka Mr. in Mrs. John Mihelich, 1200 Addison Rd. veselo presenečena, ko ji je bila prisojena nagrada v zneesku $650 in ji je bilo naznanjeno, da lahko zaprosi za Master’s Degree of Science. Ona že ima Bachelor of Science imenovanje ter je glavna bolničarka v bolnišnici univerze. — Naše čestitke! Novost v Recreation centru— Vodstvo St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. naznanja, da bo Miss Ma^lerte Luke poučevala umetništvo in rokodelstvo, kakor risanje in vzorce iz ilovice. Starši, pošljite otroke od 5 do 13 let stare, da se registrirajo. Pouk bo vsak ponedeljek, sredo in petek od 1:30 do 4:30. Sedma obletnica— V četrtek 18. junija ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv maša za pokojnega Franka Pernach v spomin sedme obletnica njegove smrti. Deseta obletnica— Jutri, v četrtek, ob 7:45 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Louis Rozman ob deseti obletnici njegove smrti. Slovenska pisarna 6116 Gl«** Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 panziji ameriške industrijske prečili Združeni narodi, ki tvo-moči. V petnajstih letih se je rij o danes samo prostor za seje zvišala ameriška proizvodnja v tonaži za 75%, v nekaterih pri-meriih celo za več. Sovjetski povojni petnajstlet-in načrt je bil zasnovan z na-meniom, da postavi Sovjetijo skoraj na isti stalež z Združenimi državami, kar se tiče osnov- dveh zvez ali alijanc, ki sta druga drugi sovražni. Celo sprememba v sovjetskem vladnem sistemu, katere si Za-pad tako želi in po njej hrepeni, ne bo končala tega konflikta ali se izognila vojni v zadnjem četrtletju tega stoletja. ANGLEŠČINA za začetnike v šoli sv. Vida vsak torek in četrtek zvečer ob pol 8 (točno!) v šolski sobi št. 9 v 2. nadstropju. Pričetek pouka jutri (četrtek). Poučuje Mrs. J. Zaucha, angleška učiteljica, ki pa razume tudi zadosti slovensko in hrvatsko. K pouku pride lahko tudi tak, ki se še ni prijavil. MOLITVENIKE (Večno življenje) imamo spet na zalogi v vseh vezavah ($2, $2.50, $3). Tudi molitvenike z velikimi črkami imamo (Zdravnik moje duše). KAMPANJA za Ligo. Ne pozabite nanjo. Darove lahko po- #r£] Ameriška £)q&80vi\a _^ fr® ....—-------------- S117 St. Clair Ave. K 'tirw'ii n f7i | j ^ % 12 UEnderson 1-0628 % Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice -it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 119 Wed., June 17, 1953 Evropa se stara Pred nekaj meseci smo čitali v nekem slovenskem ameriškem listu velike pritožbe, da njih podporna organizacija peša, ker ni naraščaja. Mladina ne vstopa v njih organizacijo, stari polagoma izumirajo in novih članov, ki bi vzdrževali fonde za plačila družbenih rent, ni. če bo šlo tako naprej, bodo ostali zavarovanci brez kritja za njih zavarovanje. Vsaka zavarovalna družba računa s tem, da bo njen mlajši naraščaj v bodočnosti kril njene stroške in fonde za ostarele člane; če mladine ni, usahnejo viri in končni polom družbe je nujen. Tako podobno je tudi pri državi in vsakem narodu. Če ni naravnega naraščaja, tvorijo njegovo večino stari ljudje ki bi radi živeli iz dela svojih potomcev, ker pa teh ni, raste gospodarska in socialna stiska. Katoliška cerkev se bori za nravno zdrav zakon in družino iz nadnaravnih ozirov na podlagi večnega in neizpre-menljivega božjega zakona, ki zahteva nerazdružljiv zakon, njegovo zakramentalno svetost, ljubezen do otroka, ki je dar božji, spoštovanje do življenja, ki ga nima nihče pravico uničevati in ne preprečevati, odgovornost staršev za otroka, požrtvovalno ljubezen do njega. V krščanski družini je otrok torej dar božji, velika sreča in ljubezen, pa tudi velika odgovornost in skrb. Krščanski starši se torej vesele otroka v družini in se za njega z veseljem in ljubeznijo žrtvujejo. tem pa, ko Cerkev tako vzgaja narode, naravno pospešuje tudi njihovo moč in blagostanje in tuzemsko srečo. Kadar pa narodi izgube to nravno zavest o dolžnosti do zakonske zveze in otroka, izpodkopujejo sami sebi korenine sreče, blagostanja, moči in obstoja. Velika rimska država se je zrušila sama v sebi, ko je v njej propadlo družinsko življenje, ko so njeni državljani iskali le uživanja, branili pa so se otrok. Ta proces propadanje se očividno vrši tudi v modernem svetu, zlasti pa v Zapadni Evropi. Avstrijski časopis “Oesterreichische Nachrichten” je priobčil zanimiv in poučen članek o avstrijskem vprašanju starostnih rent. Objavljena statistika kaže, kam pride narod, če nima naravnega prirastka in se družba vedno bolj in bolj stara, to se pravi, da v njej vedno bolj prevladujejo stari ljudje. Ljudje v Avstriji — kakor tudi povsod drugod — danes splošno dosegajo večjo starost. Še leta 1910 je bila povprečna starost, ki jo je dosegel avstrijski državljan, le 41 let, danes je povprečna starost moških tam 55 let, ženskih nekaj več. Če bo šlo tako naprej, bo tam okrog leta 2000 povprečna starost dosegla 67 let. Zdravstvena in socialna politika se je po vsem svetu zadnja desetletja silno izboljšala, enako tudi življenjski pogoji, radi tega ljudje tudi splošno dočakajo višjo starost. V sedanji Avstriji je uvedeno splošno socialno zavaro-vanie. Vsak delaven človek je zavarovan tako, da ob določeni starosti dobi pravico do starostne rente. Socialno zavarovanje je v tej državi nekaka avtonomna ustanova, ki bi morala iz svojih lastnih prejemnikov izplačevati vse zavarovalnine, rente, pokojnine in socialne podpore. Ko so računali strokovnjaki na podlagi statistik, kako velike prispevke bi moral plačevati vsak zavarovanec, da bi mogla ta ustanova sama sebe trajno vzdrževati, niso upoštevali tega, da oo v državi vedno manj mladine, mladih delavnih moči, ki bi vzdrževale vso ustanovo, da bi bile starostne rente vedno tako zavarovane. Danes mora zavod za socialno zavarovanje plačevati etno 7 milijard (bilijonov po ameriško) šilingov raznih rent. Ker ni mladega delavnega naraščaja, stari pa redno odhajajo v pokoj in hočejo prejemati predpisane rente, tega ta zavod več ne zmore in mu mora država vsako leto doplačati eno milijardo šilingov. Avstrija je tako postala država penzionistov. število plačujočih zavarovancev je nekako še vedno isto, toda število onih, ki prejemajo rente, pa vsako leto silno raste. Samo od leta 1950 do leta 1951, torej v enem samem letu, je naraslo število penzionistov od 592,000 na 655,000. Ta porast se bo vedno bolj nadaljeval. Mala Avstrija ima danes 321,000 moških, ki so nad 65 let stari in 651,000 žensk, torej skupno 972,000 oseb, ki imajo po svoji starosti pravico do pokojnine. Po statistiki bo leta 1961 v Avstriji 1,133,000 takih oseb, ki bodo v starosti, ki ima pravico do rente. Že danes mora država iz svojih sredstev vsako leto doplačevati 30 procentov primanjkljaja zavodu za starostno zavarovanje, da more ta izpolnjevati svoje obveze. Kaj bo šele v bo-doče? Država prejema ^dohodke od državljanov, če bo v njej več kot vsak sedmi človek penzionist, kdo naj pa potem plačuje penzijone? Ker v Avstriji ni bilo naravnega prirastka, ker pride vsako leto na en tisoč prebivalcev komaj nekaj nad 17 rojstev, ni dovolj mladega delavnega naraščaja, ki bi s svojimi prispevki omogočal zavodu za socialno zavarovanje plačevanje predpisanh rent. " M Zopet sem malo utihnil. Saj rijine družbe. Vsa pobožnost ne bi, pa sem včasih kar malo j je potekla v najlepšem redu in utrujen od pisanja in pri tem nas je vse navdala s čustvi gi- mislim, da so nemara tudi moji čitalci utrujeni od branja. Včasih si pa mislim: češ kdo pa sploh bere tvoje dolgovez-nosti? Danes pa sem se prepričal, da so moji dopisi predmet živega zanimanja ne samo med domačini v Bridgeportu, ampak celo v sami slovenski metropoli v Ameriki, namreč v Clevelandu. V svojem zadnjem članku sem se hudomušno »podtaknil ob besedo “od-prtija”. Pri tem sem si pa mislil, da je to samo pohlevna kritika — zgolj grmenje brez dežja. Bil sem prepričan, da tega članka v Clevelandu ne bo nihče bral razen g. urednika A.D. Pa sem se vštel. Danes sem našel v A.D. kar dve koloni dolg odgovor na to mojo pohlevno pripombo. Podpisan je gosp. Sever Janez. Ta odgovor mi je dal novega poguma, ker sem uvidel, da so moji članki vendarle predmet splošnega zanimanja in da se jih torej le splača pisati. Zato se bom pa še za bodoče skušal potruditi z dopisovanjem. Moram pa priznati, da je g. S. J. napisal vljuden odgovor, zato si pa želim še malo razpravljati o tej stvari in to ob drugi priliki. Za danes moram pa napisati, kako smo v naši fari o-pravili Materinski dan. Naj omenim, da je proslava materinskega dneva bila združena tudi s kronanjem Marijinega kipa. Pri rani maši je bilo lepo gledati dolge vrste naših mater s hčerkami, katere so pristopale k obhajilni mizi. Popoldne je bilo pa zopet lepo gledati dolge vrste naše mladine, ki je v procesiji korakala pred Marijin kip. Kronanje Marijinega kipa je to leto opravila gdčna. Anica Duhova, sedanja predsednica Ma- njenosti. Za lepo pripravljeno procesijo si je pa priznanje zaslužil domači kaplan gosp. Hlebš Milan. Ob koncu meseca maja smo se hoteli malo zavrteti. Na spominski dan zvečer je Društvo sv. Cirila in Metoda priredilo plesno zabavo z igro: “Županova Micka”. Dvorana se je kar dobro napolnila. Gledalci so pazljivo sledili to našo najstarejšo igro, katero.je pri nas postavil na oder naš predsednik gosp. Mal-ly Stanislav. Igralci so bili sami stari znanci, ki jih večkrat vidimo na odru; vsa družina Rednakova, g. Žele Ivan, g. Škrabi Ernest in gdčna. Minka Koprivčeva ter moja malenkost. Vlogo šepetalke* je o-pravila gdčna. švikertova. Mislim, da je igra prav dobro uspela, drugače nam gledalci ne bi tako ploskali in se tako iz srca smejali. Po igri je sledila prosta zabava s plesom in šaljivo pošto. Priznanje moramo dati našim pevcem, ki so tudi tokrat dobro nastopili pod Martinovo taktirko. Slovenska pesem nas vedno vname in navduši. V točilnimi nam je pridno stregel naš dobro izvežbani točaj g. Horvat Jove, ki je pivce komaj dohajal. Iz kuhinje sta zalagali goste z dobrimi pri grizki gospa Hull Mary in gospa Svetetova. Pri prodaji kart za pijačo NOVI SVET družinski list, štev. 6, junij 1953, prinaša sledečo vsebino: “Za očetovski dan,” pesem; “Kaj smo ti, očka, dolžni . . .” uvodnik, C. Pfeifer; “Kres”, C. Pfeifer; “Brezdomec”, pesem, Vrhovčan; “Nekje,” pe^ sem, C. Pfeifer; “Oj ta angleščina”, šaljiva pesem, Vrhovčan; “Ovčar Marko,” povest, Janez Jalen; “Velika Ijube^ zen,” roman, T. Brdar; “Pustolovščina Toma Sawyera,” Mark Twain - Milena Mohori-čeva; “Ata žužamaža,” šaljiva zgodba, Rado Murnik; “Materi,” pesem, Vrhovčan; “Kaj sem doživel v Sovjetski zvezi,” doživljaji; “Za smeh”; čestitke prijatelju - ustanov-niku N. S.”; “American Way of Life v umetnosti,” C. Pfeifer; “O blagopokojnem so-trudniku Vinkotu Lovšinu”; “Dom in zdravje: Kuhinja. Praktični nasveti”; “Od srca do srca”; “Slov. angl. besednjak”; “Angleški del”; “Slike: Zimski motiv iz Slovenije, Anton Grdina, Rev. Vinko Lovšin.” Naročnina $4 letno. Naslov: Novi Svet, 1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. ----o----- Danci bodo proučevali življenje afganistanskih nomadov Čk*_______ sta se malo znojila gosp. švi-kert Franc in gosp. Samec Ignac. Tako smo srečno zaključili mesec maj in se premaknili v mesec junij. Izgleda pa, da bo ta še bolj razgiban, kot je bil maj. Lepe pozdrave vsem bra’-cem A.D. po širnem svetu. Antor Lagoja. Kako je s Katoliškim domom v Gorici Odkar je na lanskem evhari-i očmi predvsem Trgovski dom stičnem kongresu v Štaridrežu in Alojzij e višče. Zato čakajo. Takim nevernim Tomažem ponavljamo, da bomo katol. dom v Gorici imeli in morda še prej nego oni mislijo. Vsekakor pa ne more nihče pričakovati da bi dom morali že imeti po teh nekaj mesecih dela. Ker želimo, naj bo novi dom primerno središče za našo narodno manjšino, bo treba še kaj časa čakati in še kaj sredstev zbrati. Njih pesimizem pa v nobenem primeru ni na mestu. Če bi kmet spomladi mislil, da mu poleti toča lahko vse pobije, bi šel rajši v gostilno pit nego na njivo sejat in plet. Tudi mi moramo zaupati in seveda tudi računati s tem, da se časi lahko spremenijo. Zato pa je odbor našel način, ki naj zagotovi, da Katol dom ne zadene podobna nesreča, kot je zadela razne slovenske ustanove pod fašizmom Vsekakor je po treba imeti zaupanje in pogum. Zadeva Katol. doma je na pravi poti- Prodira med naše ljudi. Vseh še ni zajela, a zatrdno zaupamo, da se bo to zgodilo v doglednem času, ko bo vsak iskren Slovenc prvič šla v javnost misel o Katoliškem domu goričkih Sloven-eev, je pognala korenike in začelo lepo rasti. V Gorici in Clevelandu se je osnoval poseben odbor, ki si je nadel nalogo, da hoče najprej zbrati potrebna sredstva, nato pa preiti k dejanski uresničitvi prepotrebnega doma. Imena oseb, ki oba odbora sestavljajo, so znana. Denarna sredstva, ki sta jih odbora do sedaj nabrala, so bila že objavljena v “Katol. glasu” skupaj z imeni darovalcev, ali pa bodo. objavljena v .prihodnosti. Vsakdo je lahko iz teh poročil videl, da so se že mnogi naši rojaki tu in v Ameriki oglasili in dali svoj prispevek. Prav tako so se na naše vabilo odzvali slovenski rojaki v Angliji, Belgiji in Argentini. Tudi od tam prihajajo vesti, da so začeli ali pa da bodo začeli prav kmalu z na-: birkami za Katol. dom Slovencev v Gorici. Toda kljub temu je še vedno marsikdo, ki se ni še odzval našemu klicu. Zakaj? Nekateri se niso odzvali, ker jim zadeva Katol. doma ni pri Poleti se napoti v Srednjo Azijo danska znanstvena odprava. Vodil jo bo grški princ Peter, ki se navdušeno ukvarja z orientalizmom. Odprava bo posvečena spominu velikega danskega raziskovalca Azije Henninga Haslunda Chri-stensena. Danska vlada bo prispevala zanjo $10,000. Odprava, ki šteje samo štiri člane, odpotuje v Karači, odkoder se napoti v Kabul. Tam bo leto dni proučevala življenje afganistanskih nomadov. Etnograf odprave Ferdinand Klaus je v pogovoru z dopisnikom “United Pressa,” rekel, da odprava računa, da ji bo vlada v Kabulu pomagala enako, kakor je pomagala vsem prejšnjim danskim znanstvenim odpravam v Afganistanu. V tem ko bo botanik Lennard Edelberg nadaljeval proučeva- GORIŠKE VESTI Prireditev strokovne in nižje šole v Gorici Tudi učenci strokovne in nižje šole so se poslovili od šole z lepo prireditvijo. Obširnoi dvorišče šole v Via Croce je bilo mnogo pretesno za toliko ljudi. Spored je bil pester. Prvi del je obsegal pet pevskih točk, ki jih je zapel pevski zbor iz strokovne šole pod vodstvom profesorja Mirka Fileja. Petje je bilo dobro, vendar so v nedeljo učiteljiščniki občinstvo bolj zadovoljili. Sledilo je rajanje, ki je pokazalo precejšnjo spet-sobnost mladih plesalk. Drugi del nastopa je obsegal tri burke enodejanke. Če primerjamo to prireditev s prireditvijo učitelji-ščnikov prejšnje nedelje, moramo priznati,' da so bile vse tri burke na višini običajnih pustnih podeželskih prireditev, brez vsake problematike. Najboljše je bila podana burka “Dvorec na deželi”. “V posredovalnici” in Pavliha in policaj” pa sta bili precej klavrno podani. Vemo, da od komaj doraščajočih fantov in deklet ne moremo dosti pričakovati in zahtevati. Zato smo jim hvaležni tudi za nedeljski nastop. Kako je bil sprejet Terracini v Gorici Komun, prvak Terracini ni imel v Gorici sreče s svojim volilnim govorom. Gotovi elementi so že preje sklenili, da mu ne bodo pustili do besede. In res, komaj je Terracini spregovoril, že se je začelo tako žvižganje in kričanje, da je moral u-molkniti. . Celo uro se nemir ni polegel tako, da je bil govornik primoran zapustiti govorniško tribuno. V zvezi s tem navaja ’’Giornale di Trieste” besede Togliattija, ki je označil Gorico za slovensko mesto. Ker pa smo za iamenjeni list vsi Slovenci komunisti, bi morali pač braniti . v > . . n , t ■*‘■wu.j.id-iijio nj Lil lliui ctll IJctL Ui dill LI nje življenja _ afganistanskih Terracinija; in ker t nismo kmetovalcev, je dejal Klaus, storili) slovencev v Gorici ni bom jaz proučeval dve posebni skupini prebivalcev. Prva pripada pravim afganistan f.kim nomadom, druga pa je že stalno naseljeno pleme Hahar Aimak. Način življenja afganistanskih nomadov še nikoli ni bil cilj znanstvenega proučevanja, in zato pričakujemo, da bo odprava rodila bogato sadove. Morda bomo odkrili pri teh nomadih poglede na življenje, ki se znatno razlikujejo od zahodno-evropskih, kar bi bilo velikega znanstvenega pomena. Lahko pa se tudi Dan volitev v Gorici Volilna kampanja .se je zaključila v petek o polnoči. Zad- nji dnevi so bili tudi v Gorici precej razgibani. Zadnji govor je imel demokristjanski goriški župan, ki je ostro napadel MSI-ovce, tako da njihov govornik, ki je nastopil za županom, ni mogel do besede. Policija je tisti večer aretirala več oseb. Tudi nad Slovence .se je v zadnjih dneh spravilo več strank, ki bi jih hoteli pridobiti zase.Slovenci pa nobenemu, več ne verjamejo in bodo volili tako kakor so se marsičesa naučimo od noma-J odločili in kakor jim Vest vele-dov, vsaj bolje razumevati sa-jva. Gotovo pa je, da izmed 30 me sebe.” . milijonov in 413 tisoč Italijan- Odpiava na Danskem ni na- skih voliilcev, ne bo ravno odlo- šla avtomobila, ki bi bil primeren za vožnjo po srednjem in severovzhodnem Afganistanu. Upa pa, da bo imela ,r čilna naša narodna manjšina. štandrež Zadnjo nedeljo v maju je bil , . , ^ Štandrežu lep praznik. 17. ma- tem oziru več sreče v Afgani-ljih deklic je pristopilo v Mari-stanu, kjer se ji bo pridružil jin vrtec, ki je najboljše pomšt- grški princ Peter. Filmski festival vlo za krščansko in narodno vzgojo naših otrok. Po sloves-j nem sprejemu so naši pridni ot- srcu. Trdijo sicer o sebi, da so ^prispeval za Katol. dom v Go-narodnjaki, morda cel0 katoli-' čani- Toda skupna zadeva gori-ških Slovencev jim ni mar. — Bog z njimi! Katoliški dom bo stal tudi brez njih podpore. Drugi še vedno ne zaupajo, da bo kdaj uresničena ideja Katol. doma, ali se pa boje, da bo šel tudi novi dom po zlu kot toliko drugih naših narodnih u- stanov. Pri tem jim stoje pred Imenik rici, če veliko ne vsaj novec u-boge vdove. (Po Kat. glasu.) -------o----— Še en Stalingrad Poljski listi poročajo, da bo mesto Katovice v istoimenski pokrajini preimenovano v Stalingrad. Hkrati bodo v tem mestu postavili Stalinu velik spo- Letos bosta v Edinburghu v roči razveselili navzoče z lepo okviru VIL edinburškega film- 'akademijo. Nastopili so z deškega fesLvala dve mednarod- klamacijami, .solospevi in baleti ni konferenci. Festival se bo ter živimi slikami, začel 23. avg., 31. avg. in l.| Sovcdnje sept. pa bo konferenca o od-1 Tudi v Sovodnjah smo imeli nosu med filmom m televizijo, lep praznik prvega sv. obhajila. Prosvetne konference, ki so po- Za to priliko smo povabili otro- TRŽAŠKE VESTI Osem let slovenske šole Slovensko šblstvo na Tržaškem obhaja letos pomemben jubilej. Te dni namreč zapuščajo, šolske klopi višje realne gimnazije prvi maturanti, ki imajo popolno slovensko srednješolsko' izobrazbo. V teh osmih letih svojega obstoja je slovenska šola na Tržaškem prestald^iarsikatero trdo preizkušnjo. Vendar ni klonila. Ne bombni napadi, ne vdori policije, ne rjovenje prenapetih nestrpnežev ni moglo o-majati vere v našo sveto stvar. Tudi starši niso klonili in kljub vsem grožnjam vstrajali v pošiljanju svojih otrok v slovenske šole. Danes so njihovi upi dopolnjeni, njihov trud poplačan. Na teh starših naj se danes zgledujejo posebno oni, k' oklevajo nad slovensko in tujo šolo. Otroški vrtec v Proseku: Ro večletnem zavlačevanju so pristojne oblasti končno prišle do sklepa, da tudi na Proseku, sezidajo prepotrebni otroški vrtec. Z deli bodo pričeli v prihodnjih dneh in bodo stala 1® milijonov lir. Nameravajo ga končati v 120 delovnih dneh 5 16 delavci. Prebivalci Proseka in Kontovela so to novico pozdravili z zadovoljstvom, saj bo končno ustreženio njihovi dolgoletni želji. Prireditev slovenske šole ^ Opčinah Vse slovenske šole na Goriškem in Tržaškem se vestno držo lepe tradicije zaključnih šolskih prireditev To je nekaka nagrada za, vse: za učence, učitelje ih za starše, ker vidijo, da se nis0 zaman trudili in žrtvovali m^ šolskim letom in da jim. znajo otroci tudi pokazati nekaj tega, kar so se naučili Zaključue prireditve slovenske osnovne šole na Opčinah se je udeležil0 mnogo ljudi in je lepto uspel3. Zlasti moramo pohvaliti pridu0 učenke iz prvega razreda, ki s° kar junaško nastopile kij uh svoji otroškosti. Skupno' sl) nam učenci podali 11 točk, re' citacije, petje, telovadni nast°' pi in kratki priziori, ki so se občinstvu zdeli še prekratki. ^ Tako gre sedaj naša mladina ^ počitnice, žal, da bo veliko št0' vilo slov. tržaških otrok odšk tudi letos v kolonije v Jugosk' vij o. To so v večini lotroci reV j nih staršev, ki bi pač tudi 'Uh' radi nudili svojim otrokom Pri/ jetnejše počitnice in radi te# marsikaj prezrejo. Vemo pa ^ marsikateri slučaj, da otrok, je bil že ene počitnice v teh k0' lonijah, se zelo nerad povrU1’ tja. Tudi 'Otroci marsikaj jo in spoznajo. Beograjsko “Kolo” prispe v Trst “Primorski dnevnik” že časa najavlja prihod te beogral ske folklorne skupine v T1# Sedaj so res prispeli in bi:d° . našem mestu gostovali tri ^ Vračajo se iz Anglije, kjer . i imeli samo v Londonu okrog 0 predstav in so bile vse dob1'*! obiskovane. Gostovali so PlC še na Holandskem, Franciji Švici in povsod želi obilo U-SP^ ha. Tudi v Trstu vlada zaPi veliko zanimanja. vid*' Večina stale sesta vni del teh f estiva- ke iz Siiot^cs ‘“ki se'kljub ayo- v SIove^"“ lov, se bodo letos ukvarjale z ji mladosti vedno bolj uveljav-' času več opravka z izključi Vmcrn filma \t 1 —j___ i - c v , x J 1 1-11 ------- v wvtxjav- VCG U'pictVKa Z IZKiJ U«-' vlogo Dima v ljudskem zdrav- ijajo na našem odru. Nastopili njem nezarfesljivega člans Ju- ne Festival bo trajal tri ted- so z lepo tnodejanko “Ivančko-pred začetkom pa bo od ve sanje na dan prvega sv. ob-16. do 22. avg. v Glasgowu te- hajila”. Tudi s petjem in živi-eaj o zgodovini filmske umet- mi slikami so nas razveselili ti nosti- | pridni otroci iz Sirotišča. kakor pa s sprejemanjem u° oh' člariov. Tako so ugotavljali munistični funkcionarji na činski kom. konferenci v K011-' cah. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda N0\fS VEK1. I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci Dr. J. Česnik: Pravda za poškodovano zelje Ijanski škofijski stolici pa je bil takrat mož, ki se iz strahu pred mogočnimi stanovi ni upal ničesar storiti proti luteranstvu— Peter pl. Seebach (1558—1568). Škof Seebach je bil potomec neke kranjske viteške rodbine. Vzgojen je bil v Gornjem gradu, kjer je obiskoval latinska šolo in se pripravljal za duhovniški poklic. Preden je zasedel ljubljansko škofijsko stolico, je bil župnik v Moravčah in v Rufbachu na Spod. Avstrijskem, kjer je imel še dva druga beneficija. Zdi se, da je bil že tukaj zelo prijenljiv nasproti luteranom, ker Trubar poroča o njem, da' je delil sveto obhajilo pod obema podobama in je celo upal, da se bode kot škof očitno postavil na njegovo, stran. Ko je dobil Seebach ljubljansko škofijo, je prosil cesarja, da sme obdržati svoje tri župnije v Spodnji Avstriji, češ, da so dohodki ljubljanske škofije tako skromni, da ne more ob njih svojemu stanu primerno živeti. Kot škof je navadno bival na svojem posestvu v Gornjem gradu in se tako malo menil za svoje dolžnosti, da ga je moral sam cesar Ferdinand opomniti, naj vendar ne zanemarja svoje stolnice v Ljubljani in naj poskrbi pri njej za sposobne slovenske in nemške pridigarje. Vlado škofije je Seebach popolnoma prepustil svojemu namestniku, generalnemu vikarju Nikolaju Škofiču. Niti svojih podložnih župnij ni sam obiskal, ampak ta posel poveril duhovniku Nikolaju Lubenjaku iz Vrbovca (1562). L. 1560. je Seebach sicer izdal neko pastirsko pismo pi'oti krivovercem in njegov generalni vikar Škofič je prepovedal Jurišiču pridi-govati v nemški cerkvi, toda nasproti mogočni plemiški gospodi je pokazal uprav sramotno bojazljivost. Deželni stanovi so vedeli, s kom imajo opraviti in v kratkem času so se razmere tako zasukale, da so skoraj neomejeno odločevali v cerkvenih zadevah v mestu in po deželi. Ko se je v juniju 1. 1560. sešel deželni zbor, je sklenila plemiška gospoda vzlic cesarjevi prepovedi, poklicati Trubarja iz i-nozemstva, da osnuje in uredi samostojno luteransko cerkev. V svojem pismu na Trubarja z dhe 10. junija poudarjajo, da škof in stolni kapitelj zanemarjata dušno pastirstvo in oznanjevanje božje besede in ne pustita obhajila pod obema podobama, dasiravno je cesar to dovolil. Zato morajo deželni sta novi sami poskrbeti za “bogaboječega krščanskega duhovnika in pridigarja”. Ker Trubar že dolgo let izvršuje to službo in je slovenščine in nemščine zmožen, zato ga poživljajo, naj pride v deželo, kjer mu hočejo dati isto plačo, kakor jo je imel v Kemptenu in mu povrniti vse stroške za potovanje. Obljubljajo mu tudi, da ga bodo branili pred vsemi njegovimi preganjalci. Trubarja ta poziv v domovino ni prav nič razveselil. Delo vanje pri Ungandovem slovstvenem podjetju se mu je zdelo važnejše in pred vsem tudi varnejše, kakor pa nadaljevati mo na sestanek, ki bo v če- j agitacijo za protestantstvo na rtek 18. junija 1953 ob 7. uri 2več Dl 8. Trubar zopet v Ljubljani. Drugo pregnanstvo in smrt Med tem, ko je Trubar bival na Nemškem in se bavil s slovstvenim delom, je luteranstvo v naših pokrajinah pod zaščito, deželnih stanov stalno napredovalo. Tu in tam so nastopali odpadli duhovniki, ki so javno z naukom in življenjem izpričevali svoje luteranske nazore. V Kranju je Gašper Rokavec, nekdnaji ljubljanski stolni vikar, katerega je bila akvilejska cerkvena oblast oprostila vsake krivde, neovirano oznanoval novo vero. V Ljubljani sta se naselila dva luteranska pridigarja v cerkvi nemškega viteškega, reda, Jurij Jurišič in Ivan Tul-ščak. Jurišič je bil rodom Hrvat iz Vinodola in je dobil že od svojih vrstnikov priimek Jurij Kobila, ker je baje za mršavo kobilo, ki jo je od nekega plemiča dobil v dar, odpadel od katoliške vere. Njegovemu tovarišu Tulščaku pa so navadno pravili “Lisec” (der Sheerer), ker mu je rabelj zaradi nekega zločina sramotilno znamenje vžgal na čelo. Jurišič in Tul-sčak sta v nemški cerkvi drug drugega poročila in s toliko srditostjo napadala katoliške duhovnike in obrede, da se niti 'Trubar ni upal njunega ravnanja zagovarjati. Med drugim sta se drznila javno učiti, da Najsvetejši Zakrament, ki ga duhovnik nosi v procesiji in v monštranci kaže ljudstvu, ni Bog, ampak sam vrag. V Metliki je pridigoval Gregor Vlahovič iz Ribnika, glagoljaš, ki ni znal niti latinskega, niti nemškega jezika, Trubarjeve spise Pa znal skoraj vse na pamet. L. 1559. je v družbi z nekateri-nri drugimi Metličani pregledal Konzulove glagolske prevode in Jih potrdil. Ko je Vlahovič nekdaj pridi-Soval v Novem mestu, ga je ta-mošnji prošt Jurij Graf uka-. Zal vreči v ječo in ga imel sedem dni zaprtega. Še slabše se mu je godilo, ko je hotel lute-ranstvo širiti po Savinjski dolili- Ljubljanski škof ga je dal na Vranskem prijeti in v Gornjem gradu zapreti ob kruhu in v°di. še le čez 21 dni, je bil na zahtevo deželnih stanov o-Proščen.. Dasiravno mu je bilo strogo prepovedano bivati v ljubljanski škofiji, je vendar ^zno nadaljeval svojo propagando za luteranstvo. Klomb-ner je menil, da bode ta mož še kranjski mučenik”. Tudi dru-§°d so že javno nastopali lu-Kranski pridigarji, tako Jurij Ktaček v Radečah pri Zidanem Tostu, Krištof Fašang na Bledu, Jurij Stradiot na Krasu. Vendar se je deželnim stano-v°m zdelo, da si s temi možmi ne bodo mogli dosti pomagati, najmanj pa z njimi ustanoviti In urediti samostojno luteran-sko cerkev. Zato so želeli dobili zopet Trubarja v deželo. ■ Razmere so bile takrat ugodne. Cesar Ferdinand je bil v Zadnjih letih zaradi vnanje vojne nevarnosti v verskih stvareh ^n°go popustljivejši. Na Ijub- Nočni čuvaj Miha Pajk je imel v Zaplotu blizu svoje hiše s plotom ograjen zelnik, v katerem je uspevalo čudovito žeje. Zeljnate glave so bile ve-ike, debele in trde. Plot je ail na dveh mestih znatno tr-nel, tako da bi žival lahko prišla v ogrado. Miha Pajk je sicer žena opozorila na ta ne-dostatek, a je skomignil z rameni, češ: “Letos bo že še do-oer. Saj koz ni v Zaplotu, druge živali pa ne lezejo skozi plot.” Miha se je kruto varal. Sosed, cerkovnik Matevž Ferjančič, je redil velikega in debelega prašiča. Cerkovnikova žena ga je spuščala vsak dan zagrajeno dvorišče1, kjer je ril po zemlji in ga je po mili volji polivala z vodo. Ležal je na božjem soncu in pa tekal sem in tja in se po svoje zabaval. Zgodilo se je pa, da je ne-kega dne strgal ograjo, ušel in se zaletel v Pajkovo ograjo pri zelniku. Ril je okrog nje in priril do trhlega mesta pri plo-i;u, ga z velikim rilcem raztrgal in zalomastil v zelje. Hlastno ga je žrl po dolgem in širokem zelniku in ga znatno poškodoval. Ker je Miha Pajk imel precejšnjo družino, je bi-a škoda še občutnejša. Ko je cerkovnikova žena prašiča o-pazila, je bilo že prepozno. Spodila je prašiča iz zelnika in se Mihovi ženi opravičeva-a. A Miha in žena nista bila zadovoljna s to opravičbo in sta zahtevala povrnitev škode. Matevž in njegova žena sta pa tožila, da je Miha sam kx'iv škode, ker ni popravil plota, sicer bi prašič ne mogel v zelnik. Miha se pa ni dal ugnati v kozji rog.'Tekel je k županu Zmrzelu in prosil, da oceni občinsko škodo. Župan mu je ustregel in poslal dva cenilca — Prismodaja in Plešnarja, da sta škodo in njeno višino ugotovila. A Matevž Ferjančič ni bil mož, kateremu bi srce takoj skočilo v hlače. Zavrnil je vsako plačilo. Tako se je zgodilo, da je nočni čuvaj Miha Pajk na u-radni dan stopil v Vipavo k sodišču in vložil proti Matevžu Ferjančiču za od prašiča poškodovano in požrto zelje 50 kron. Cerkovnik Matevž je vzel odvetnika, ki se je za pravico svojega klienta z vso vnemo zavzel, in ugovarjal, da je goli slučaj nanesel, da je prašič ušel iz zagrajenega dvorišča. Za goli slučaj pa toženi ne odgovarja. Da, tožitelj je celo sam odgovoren za to, da je prašič zagazil v zelnik in napravil tam škodo. Njegova dolžnost je bila, da bi bil plot pri ogra- SLOVENSKA SOLA V COLL1W00DU! . Starše slovenskih družin, ki [Tajo šoloobvezne otroke, vabi di popravil. Tega pa ni storil, čeprav ga je celo lastna žena na to opozorila, škodo je torej tožitelj sam zakrivil. Zato naj se tožbeni zahtevek povrne ! Sodni starešina Anton Nosan, sin ribniške doline je imel navado, da je izpreobračal celo trdovratne pravdarje in jih poravnal z lepo in pohlevno, a tudi ostro besedo, ki je pogosto največ 'zalegla. Nosan je kadil pipo, večkrat tudi čikal, za cigarete in cigare ni maral. Zato so ga kmetje radi imeli. Odvetnikov ni maral, če so se mu vtikali v poravnavanje, jih je neusmiljeno nahrulil. Marsikateri zaradi takih Nosano-vih navad ni maral prevzeti vipavskih pravd. Pred tega moža pravice sta prišla Matevž Ferjančič s svojim odvetnikom in nočni čuvaj Miha Pajk. Lotil se je z vso vnemo poravnanja razprtih sosedov: “Kraščanski dušici iz Zaplota! Ali nimati nikakega važnajšega posla, kakor da se kregata za zelje! Saj ga vendar zraste gori v hribih dovolj. Ne eden ne drugi ga ne bo stradal. Ali je naziranje vašega odvetnika gospoda drja. Palca, v golem slučaju pravilno ali ne je vprašljivo. Vsekakor je treba tudi upoštevati revščino nočnega čuvaja Mihe Pajka in po primernosti uporabiti načelo socialne pravičnosti. Upam, da ste me razumeli, gospod doktor! Pregovor pravi j da je boljše kratka sprava, kakor dolga pravda. Zakaj bi se vidva, krščanska človeka ne ravnala po tej narodni prislovici? Kmalu bodo šmarni dnevi. Oba bosta romala v Log k Mariji Tolažnici. Ali bosta mogla pogledati v njeno podobo, če bosta v srcih gojila sovraštvo? Gotovo ne. Zato vaju pozivam, da se poravnata. Matevž Ferjančič, plačajte Mihi Pajku 20 kron, odvetniške stroške pa plačajte vsak polovico!” Matevž Ferjančič ni bil posebno pri volji, da bi se porav-nal. Tedaj ga je pa sodni sta-rešina neusmiljeno nahrulil: ‘Ali te nil sram, ti grešna cer-kovniška duša! Vsak dan kadiš okrog oltarjev, se priklanjaš pred Sv. Rešnjim Telesom in moliš v očenašu: ‘Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!’ Zdaj se pa pomišljaš! Kakor sem rekel, tako mora biti. Ali hočeta, da vama zaradi pravdanja zapoje boben? Ali hočeta plačevati sodno in odvetniško komisijo v Zaplotu? To bo strašno draga stvar. No, Miha Pajk, ali si pri- pravljen, da se poravnaš, ka-^tak v tretjem razredu in ne bo zahteval plačanega prvega. Dijeta je visoka, pa bo tudi nekaj popustil, če dobi dve tretjini svojega honorarja plačanega, je dovolj. Od tega plačata Miha Pajk in Matevž Ferjančič vsak eno tretjino. Tako mora biti in amen. Ali ste razumeli?” Rada ali nerada sta se prav-darja udala. Tudi dr. Palec je s kislim obrazom pritrdil. In pravde zaradi zelja je bilo konec. kor sem ti svetoval? Do sedaj je še malo stroškov. A ti bodo naraščali dnevno. Si razumel?” Miha Pajk, ponižna in boječa duša, je pripomnil: “Sem. Jaz se poravnam!” “No vidiš, Matevž Ferjančič, cerkovniška duša, tudi ti se moraš poravnati. Strašno grdo bi bilo, da bi ugovarjal. Gospod dr. Palec pa bo popustil nekaj na stroških. Vozi se Po suhem iz Francije v Anglijo Zgraditev predora pod Rokavskim prelivom za železnico in avtomobilsko cesto bi imela tudi izreden vojaški pomen. Že pred kakimi 150 leti so začeli razmišljati o graditvi predora pod Rokavskim prelivom med Calaisom in Doverom. Tudi pozneje so o tem večkrat razpravljali. Zdaj se je lotil tega vprašanja tudi glavni stan oboroženih sil Atlantskega pakta v Parizu. Seveda je tudi angleška vlada zainteresirana na tej važni prometni zvezi. Naj novejše raziskave so namreč pokazale, da so pod Rokavskim prelivom .zelo bogati petrolejski vrelci in ležišča uranove rude. Prvi načrt o graditvi predora pod Rokavskim prelivom je izdelal že leta 1805 francoski poročnik Mathieu. Kakor mnogi drugi podobni načrti, pa je tudi'ta naletel na odločen odpor angleške vlade. Vodilni angleški državniki so se bali, da bi bil to konec angleške neodvisnosti. — si bo angleška vlada spričo naravnih bogastev pod Rokavskim prelivom tokrat premislila. Vesti iz Slovenije Projekti novih hidrocentral Sloveniji manjkajo zbiralne vodne elektrarne. Dva načrta imajo inženerji v delu. Planinsko polje namaka reka U-nec, nato ponikne in pride na dan kot Ljubljanica. Zajeziti bi bilo treba odtok reke U-nec ter vse druge možne odtoke in napraviti jezero. Jezersko vodo bi napeljali po 11 km dolgem predoru in z višinsko razliko 180 m do Verda. Centrala bi dajala letna 250 milijonov kilovatnih ur. Na isti način nameravajo uporabiti vodo Bohinjskega jezera in jo napeljati pod zemljo v 375 m nižje ležeči zbiralni bazen “Kako morejo od nas pričako-! elektrarne Doblar na Soči> Mo5 vati, da bi skrajšali razdaljo, ki je za naš okus že tako prekrat ka”, je formuliral takratni šeiS nove centrale je preračunana 380 milijonov kilovatnih na ur. Gradnje bi trajale več let. aogleštega generalštaba Well- ^ jc ' k#muni. seley angleško stahsce. Celo ministrski predsednik MacDcr nald je leta 1924 odklonil predlog, naj bi se Velika Britanija zavzela za graditev predora pod Rokavskim prelivom. Leta 1980 ijse d) © ----=-------=------------------------ ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina S117 St. Cl.ir Avenue HEnderaon 1-062S ti