PoltnI urod Celovec 2 — Verlogspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Ervchelnungsort Rlagenfurt Posamezni izvod 1,30 III., mesečna naročnina S Šilingov P. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 24. december 1965 Štev. 52 (1230) Mir in prijateljstvo Po starem običaju si ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto medsebojno želimo mnogo zadovoljstva, sreče in uspehov. Voščila, ki jih izmenjamo v ožjem okviru v družini, med prijatelji in znanci, ali v širšem merilu med narodi in državami, imajo nekaj skupnega — temeljijo namreč na načelih prijateljstva in miru. Mir in prijateljstvo pa sta nedvomno temelja vseh in vsakršnih odnosov tako v malem kot v velikem, kajti: kjer ni prijateljstva, tam navadno tudi ni miru. Potrdila za pravilnost te ugotovitve res ni treba iskati v filozofskem razglabljanju, marveč nam daje najboljši dokaz življenje samo, ki je pokazalo v preteklosti in kaže tudi danes, da sta mir in prijateljstvo neločljivo povezana, da sta odvisna eden od drugega. Le tam, kjer medsebojni odnosi — bodisi v družini, na vasi, v deželi ali med narodi — temeljijo na načelih prijateljskega razumevanja in spoštovanja, so dani tudi pogoji za mirno sodelovanje in sožitje. Če ta razmišljanja najprej omejimo na našo domovino, potem lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili v letu, od katerega se bomo poslovili v nekaj dneh, narejeni novi uspešni koraki po poti utrjevanja prijateljstva in miru. Na relacijah Celovec-Ljubljana in Dunaj-Beograd je prišlo do cele vrste važnih manifestacij, ki so bile odraz današnje stopnje dobrega sosedstva med obema državama. Ne da bi bili pretirano optimistični, smo koroški Slovenci lahko prepričani, da bo ta razvoj prej ali slej pozitivno vplival tudi na reševanje tistih vprašanj, od katerih v veliki meri zavisi obstoj in nadaljnji razvoj naše narodne skupnosti. Podobno je šel razvoj v tej smeri naprej tudi v odnosih Avstrije do številnih drugih držav. Kot nevtralna država na stikališču med Vzhodom in Zahodom je Avstrija v letu, ko je slavila desetletnico svoje neodvisnosti, okrepila razne stare ter zgradila mnoge nove mostove prijateljstva. S tem je bistveno doprinesla k ohranitvi miru v tem delu sveta ter si ob desetletnici svojega članstva v OZN močno povečala pomen in ugled v svetovni organizaciji. Toda bilo bi kratkovidno, če bi dogodke leta ocenjevali zgolj na primeru naše države. Sicer drži, da so Združeni narodi v svojem jubilejnem letu končno spet našli pot do konstruktivnega dela, vendar pa ne smemo prezreti, da je ravno v »letu mednarodnega sodelovanja* prišlo do novih nevarnih zapletljajev. Vietnam, Kašmir in Južna Rodezija so postali žarišča, ki nosijo v sebi kal splošnega oboroženega spopada. Hkrati se nadaljuje blazna oboroževalna tekma in vedno nove države iščejo svojo afirmacijo v osvojitvi atomske bombe, medtem ko se nenehno veča prepad med razvitimi in nerazvitimi predeli sveta. Vse to resno ogroža mednarodni mir in če se človeštvo hoče rešiti pred splošno katastrofo, bo treba zastaviti vse sile za krepitev odnosov, ki bodo temeljili na načelih prijateljstva. Vsak zase in vsi skupaj se moramo izogibati vsemu, kar loči, ter iskati tisto, kar združuje. Le tako bodo želje, ki si jih izmenjamo ob prazniku miru, rodile bogate sadove — tako v malem družinskem okviru kakor tudi v velikem mednarodnem merilu. 1 E DANES OPOZARjAMO: Tradicionalni 15. Slovenski ples bo v soboto 22. januarja 1966 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu PodrobnojSa obveslila bomo pravočasno objavili. Med Avstrijo in Jugoslavijo so bile vize ukinjene že ta teden Na Dunaju so v ponedeljek podpisali sporazum o ukinitvi vizumov med Avstrijo in Jugoslavijo; sporazum je začel veljati v torek. S tem sporazumom so bile med obema državama ukinjene vse vrste vizumov z edino izjemo za tiste primere, ko gre za jugoslovanske državljane, ki se hočejo zaposliti v Avstriji. Tako avstrijski kot jugoslovanski državljani torej že od tega tedna naprej lahko brez vsakih formalnosti (edini pogoj je veljaven potni list) potujejo iz ene države v drugo. Potovanja tudi niso številčno omejena, pač pa sme enkratno bivanje na ozemlju sosedne države trajati najdalj tri mesece. Sporazum sta podpisala za Avstrijo zunanji minister dr. Bruno Kreisky in za Jugoslavijo veleposlanik Vjekoslav Prpič. Minister dr. Kreisky je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da bo ukinitev vizumov še nadalje olajšala že sicer zelo živahen promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum o ukinitvi vizumov je ocenil kot dokaz prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov med obema državama ter poudaril, da bo sporazum pomagal ustvariti še ugodnejše ozračje za bližnji obisk predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita v Avstriji. Prav tako je veleposlanik Prpič ocenil sporazum kot nadaljnjo potrditev dobrih odnosov, kakršne sta že doslej imeli Avstrija in Jugoslavija. Naglasil je, da ta sporazum ne bo prispeval le k razvoju turizma, marveč bo v še večji meri kot doslej prispeval k boljšemu razumevanju med državljani obeh držav. Bralcem, naročnikom, sotrudnikom. prijateljem zadovoljne praznike in uspehov polno novo leto SLOVENSKI VESTNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V FRANCIJI: Pičla večina za generala de Gaulla Če so bili de Gaulle in njegovi pristaši po prvi rundi predsedniških volitev, razočarani, potem tudi po drugi rundi nimajo nobenega vzroka zJ ...;vdušenje. Večina, ki jo je minulo nedeljo dosegel de Gaulle pred svojim protikandidatom Mit-terandom, je namreč tako pičla, da ni mogoče govoriti o 'prepričljivi zmagi, zlasti če gre pri »zmagovalcu« za osebo, kot je stari general, ki je bil do zadnjega prepričan, da je v njem poosebljena Francija. Nedeljske volitve v številkah: vpisanih volivcev je bi'lo 28,870.196, od katerih se je volivne pravice poslu-žilo 24,342.290 ali 84,31 odstotka; Oil skupno 23,672.878 veljavnih glasov jih je dobil de Gaulle 13,063.134 ali 55,18 odstotka, Mitterand pa 10 milijonov 609.744 ali 44,82 odstotka. Glede izida volitev tako v francoskih kot v mednarodnih političnih krogih nagiba večina k mnenju, da sta de Gaullle in golizem tokrat sicer še zmagala, vendar je ta zmaga le začasna. Vsi opozarjajo na dejstvo, da bodo leta 1967 v Franciji državnozborske volitve, za katere napovedujejo, da bo takrat prakticirana enotnost demokratičnih sil, ki jih je združil okoli sebe Hir.erand, takrat prišla šele prav do izraza. V to smer gredo tudi sedanje izjave predstavnikov posameznih naprednih in drugih protigolističnih sil, ki poudarjajo, da je že zdaj treba začeti s pripravami na »odločilno bitko« — namreč parlamentarne volitve leta 1967, ki »morajo dokončno zapečatiti usodo gdlizma in tistih, ki ga podpirajo«. Posebno borbenost v tej perspektivi je opaziti med francoskim delavstvom, ki v nepričakovano visokem številu glasov za Mitteranda vidi potrdilo svoje trditve, da sedanji režim ni sposoben rešiti važna gospodarska in socialna vprašanja. Nedeljske volitve — tako pravijo — potrjujejo velike spremembe med ljudskimi množicami in »ni dvoma, da se bo kult osebnosti spremenil v okrepitev delavske dejavnosti, da zmagajo bistvene zahteve, ki so jih država in delodajalci doslej zavra- Italijansko-jugoslovanski odbor je spet razpravljal o manjšinah v obeh državah Minuli teden se je v Beogradu zaključilo večdnevno 12. redno zasedanje mešanega italijansko-ju-goslovanskega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma, ki vsebuje določila v zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji odnosno italijanske manjšine v Jugoslaviji. Mešani odbor — kakor pravi zaključno poročilo — je predvsem proučil vprašanja s področja šolstva obeh narodnih skupin in ugotovil, da se svoj čas dogovorjeni program kulturne izmenjave izvaja na zadovoljstvo zainteresiranih. Razpravljali so tudi o poročilih, ki sta jih podala pedagoška svetovalca za slovensko šolstvo v Italiji oziroma italijansko šolstvo v Jugoslaviji. Poročilo je obsegalo tudi dosedanje delo pri iskanju načina •n Oblik, ki bi prispevale k čim čali«. Predvsem pa predsednik de Gaulle ne sme prezreti, da ga je izvolila le dobra polovica Francozov, zato bo moral pri svoji bodoči politiki upoštevati tudi tistih deset milijonov glasov, ki jih je /dobil Mitterand. V zvezi z izidom nedeljskih volitev je vsekakor zanimivo tudi dejstvo, da je Francija praktično razdeljena na dve jasno začrtani področji, od katerih je vsako tako rekoč izvolilo lastnega predsednika: jug pod črto, ki jo predstavlja reka Loira, je z veliko večino glasoval za Mitteranda, medtem ko je de Gaulle obdržal večino le na severu, pa še •tam je zlasti v večjih mestih ostal za svojim protikandidatom. Jubilejna skupščina Združenih narodov zaključena Z govorom predsednika Fanfani-ja je bilo te dni zaključeno 20. zasedanje Glavne skupščine OZN. Cele tri mesece so se v dvoranah steklene palače v New Yorku vrstile razprave, pri katerih so zastopniki 114 držav iz vseh delov sveta obravnavali življenjsko važna vprašanja današnjega človeštva ter iskali rešitve za posamezne aktualne probleme. Dnevni red tega zasedanja — obsegal je 108 točk — je bil doslej najobsežnejši v zgodovini svetovne organizacije in uspelo je doseči marsikateri sklep, ki bo ob doslednem izvajanju lahko bistveno doprinesel k ohranitvi mednarodnega miru. S tem pa je OZN znova opravičila zaupanje, ki ga vanjo stavijo narodi širom po svetu. učinkovitejšemu pouku materinega jezika. V tej zvezi se je mešani odbor sporazumel, da skupina strokovnjakov prouči možnosti izboljšanja na šolskem področju. Nadalje se je mešani odbor sporazumel glede potrebe nadaljnjih pobud na področju kulturne izmenjave v korist etničnim skupinam in zaupal izdelavo zadevnega programa posebni študijski skupini. Glede drugih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja posebnega statuta, je mešani odbor z namenom, da zadovolji potrebam obeh etničnih skupin, vsestransko proučil posamezna vprašanja. Razgovori so potekali v ozračju stvarnega sodelovanja in potrdili, da obe vladi tudi v manjšinskih vprašanjih delata v duhu, ki je značilen za odnose med obema državama. Avstrijsko sodstvo — quo vadiš? V zadnjih letih je prišlo pred avstrijskimi sodišči že do cele vrste razsodb, ki so v javnosti močno omajale zaupanje v te ustanove. Razsodba, ki jo je v torek izreklo porotno sodišče na Dunaju proti bivšemu SS-ovskemu oficirju Verbeienu, obtoženemu vojnih zločinov v Belgiji, je to nezaupanje le še povečala. Sodišče je obtoženca namreč oprostilo vsake krivde in je bil takoj izpuščen na svobodo. Ker je šlo za razsodbo porotnikov, bi jo redno sodišče lahko razveljavilo kot zgrešeno, vendar se te pravice ni poslužilo. Dunajska razsodba je v javnosti izzvala silno ogorčenje, ne samo v Avstriji, marveč tudi v drugih državah, predvsem pa v Belgiji, kjer Je bil Verbelen leta 1947 v odsotnosti obsojen na smrt. Tako) po končanem procesu so se ljudje spraševali, če je to sploh možno, ker niso mogli razumeti, da bi bil oproščen človek, katerega krivda je bila nedvoumno dokazana z izjavami prič in številnimi dokumenti. Spominjam se vsega gorja, ki so ga povzročili našim najboljšim deželanom zločini Verbelena, je z ogorčenjem izjavil belgijski pravosodni minister in dodal: Vendar je na avstrijskih sodnikih, da izjavijo, če je imel pravico moriti nedolžne ljudi. Predstavnik mednarodne zveze borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma pa je dunajsko razsodbo Imenoval škandal ter opozoril, da avstrijsko sodišče ni prvič Izreklo škandalozno razsodbo, kar dokazuje, da „je Hitlerjeva ideologija zapustila v Avstriji globoke sledove”. Ob tej razsodbi se moramo res vprašati: avstrijsko sodstvo — quo vadlsl Gotovo nihče ni pričakoval, da bo dunajsko sodišče Izreklo »maščevalno” sodbo. Še manj pa je bilo pričakovati, da bo izreklo razsodbo, katera v zadnji konsekvenci ne pomeni nič drugega kot odobravanje strašnih zločinov, ki jih je zagrešil nacizem nad evropskimi narodi. Morda bi bilo res najboljše, da bi Verbelena — kakor |e dejal državni tožilec dr. Kovacs — izročili državi, v kateri je zagrešil svoje zločine In kjer je bil obsojen na smrt, namesto da so mu oblasti v zahvalo za dozdevne »zasluge” na področju vohunstva podelile avstrijsko državljanstvo. Kajti ljudje tega kova predstavljajo za Avstrijo res vetiko nevarnost. V-€^C771/0/5 Nove pobude za industrijsko kooperacijo s Češkoslovaško Zadnji teden je bil teden novih pobud za razvoj industrijske kooperacije med Avstri* jo in Češkoslovaško. Na povabilo vicekancierja Pittermanna se je v Avstriji mudil na obisku podpredsednik češkoslovaške vlade in predsednik njene planske komisije ing. Šimunek. Po obisku pri zveznem prezidentu Jonasu je imel s člani zvezne vlade razgo* vore o medsebojnih gospodarskih odnosih in o gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Češkoslovaško. V teku teh razgovorov je bilo ugotovljeno, da se sodelovanje med obema državama iz leta v leto bolj razvija in da je bil zlasti na področju blagovne menjave letos dosežen rekorden obseg. Nasproti Istemu obdobju leta 1964 je letos v prvih devetih mesecih češkoslovaški izvoz v Avstrijo narasel za 30 % na vrednost 168 milijonov šilingov, medtem ko je avstrijski izvoz v Češkoslovaško narasel za 42 % na vrednost 205 milijonov šilingov. jo že deset let. V tem času je VOEST na Češkoslovaško izvozila blaga v rednosti 50 milijonov šilingov, iz Češkoslovaške pa je uvozila blaga v vrednosti 54 milijonov šilingov. Ob priložnosti obiska so bili načeti tudi razgovori o nadaljnjem sodelovanju, pri čemer so podpredsednik ing. Šimunek in njegovi spremljevalci pokazali veliko zanimanje za nadaljnjo dobavo pločevine za češkoslovaško avtoindustrijo ŠKODA. Pločevina od VOEST je namreč cenejša od pločevine, ki jo izdelujejo češke železarne in jeklarne. VOEST je zaradi tega že v prvem polletju prodala za 44 milijonov šilingov pločevine na Češkoslovaško. Do podobnih pobud so privedli tudi razgovori podpredsednika ing. Šimuneka s predstavniki ELIN in ALPINE. Kakor VOEST tudi ti dve podjetji že dalj časa sodelujeta s češkoslovaško industrijo. Podjetje ELIN je Češkoslovaški dobavilo že 200 Si-Iikan-transformatorjev, v razgovorih pa je bila poudarjena možnost, da podjetje dobavi tudi velike transformatorje za 400 kW-elektrodaljnovod „Prijateljstvo". Kar tiče kooperacije ALPINE s češkoslovaškimi železarnami in jeklarnami, je ta letos presegla vrednost 5 milijonov dolarjev na strani češkoslovaških dobav. Nekoliko nižje pa so bile letošnje dobave ALPINE, ki so predvsem obstojale iz navadnega in žlahtnega jekla, iz opreme za rudnike in iz žice. Obisk in razgovori, ki so bili pri tem sproženi, so za avstrijsko industrijo železa in jekla ter za elektroindustrijo velikega pomena. Obe državi sta industrijsko razviti in relacije med njunima industrijama so kratke, kar ne omogoča le tesnejše sodelovanje, marveč lahko veliko pripomore, da bosta v krizi, ki se pojavlja na trgu z jeklom, lahko vzdržali mednarodno konkurenco. Mladina zaupa v obrtništvo V zadnjih petnajstih letih se je število vajencev v naši državi močno povečalo. S 154.290 vajenci je njihovo število od leta 1950 naraslo za 65 %>. Najbolj je v tem času število vajencev naraslo na Koroškem, kjer se je podvojilo. Lani so na Koroškem našteli 13.839 vajencev, kar predstavlja 9 °/o vseh vajencev v državi. Težnja po strokovni usposobljenosti in kvalifikaciji je med koroško mladino najbolj vidna. Največ vajencev imajo v državnem in deželnem merilu obrtniška podjetja, na katera je po lanskih podatkih odpadlo skoraj dve tretjini vajencev. Na trgovino je na Koroškem odpadlo 23, na industrijo pa 7 °/o vajencev. Preostalih 5 %>, in sicer 610 vajencev, so našteli v podjetjih sekcije turizem zbornice obrtnega gospodarstva. To število izgleda na prvi pogled majhno in še nikakor ni v skladu s potrebami po izvežbanem osobju v turističnih podjetjih. Če pa upoštevamo, da je bilo pred petnajstimi leti na Koroškem v turističnih podjetjih le 35 vajencev in da tudi leta 1958 ni preseglo 256, potem vidimo, kako naglo med mladino narašča zanimanje za turistične poklice. Njihovo število vajencev se je v petnajstih letih povečalo za 1740 %. Med obrtnimi poklici se mladina najraje odloči za poklic avtomehanika, zidarja, frizerja, mizarja, elektroinštalaterja, šivilje, ključavničarja, pilnskega in vodnega inštalaterja, slikarja in pekarja. Na te poklice odpade 67 odstotkov vajencev. Med industrijskimi poklici se mladina najbolj zanima za poklic strojnega ključavničarja, ključavničarja za motorna vozila, obratnega ključavničarja, izdelovalca orodja, strugarja in elektromehanika. Na te poklice je lani odpadlo 72 %> vseh vajencev, ki jih ima industrija. PRVI PODATKI O TURISTIČNEM LETU 1964-65: Kljub neugodnemu vremenu število nočitev naraslo Po prvih podatkih, ki sta jih dala ministrstvo za trgovino in obnovo ter koroška turistična zveza, smo z razvojem turizma v minulem turističnem letu (november 1964 — oktober 1965) lahko zadovoljni. Število nočitev je spet lepo naraslo, še bolj pa je narasel devizni dotok iz inozemskega turizma. V državnem merilu so v tem letu našteli 43 milijonov inozemskih turističnih nočitev, kar je za 6,6 odstotka več kot v turističnem letu 1963-64, dotok deviz pa Je s tem narasel za 12,2 odstotka na 14,5 milijarde šilingov. Med Inozemskimi turisti so spet prevladovali zahodni Nemci, na katere je odpadlo 77 odstotkov turističnih nočitev. V veliki razdalji so sledili Angleži s 4,8, Nizozemci s 4,5 In Francozi z 2,5 odstotka nočitev. Še bolj uspešen kot v državnem merilu je bil letos inozemski turizem na Koroškem. Število inozemskih turističnih nočitev je na Koroškem naraslo za 8,7 odstotka na 8,460.000 nočitev, število celokupnih turističnih nočitev pa je naraslo za 7 odstotkov na 12,1 milijona turističnih nočitev. $ tem je imela naša dežela letos Iz turizma 2,5 milijarde šilingov deviznega dotoka. V tozadevnih poročilih je bilo naglašeno, da je letošnji porast inozemskih nočitev najtesneje povezan s težnjo turistov iz ravninskih predelov, da bi svoje počitnice preživeli v alpskem svetu. Še bolj kot zadnja leta pa je minulo turistično leto pokazalo, da iščejo turisti za svoj oddih predvsem mirne In odmaknjene kraje. OBSEŽEN PETLETNI NAČRT: 470 milijard dinarjev za razvoj turizma Tekom tedna je podpredsednik ing. Šimunek v spremstvu vicekancierja Pittermanna obiskal vrsto podjetij avstrijske podržavljene industrije. Ob tej priložnosti je imel zlasti v jeklarnah in železarnah v Linzu — VOEST, v elektroindustriji ELIN in v štajerski jeklarni in železarni ALPiNE-MONTAN daljše razgovore o nadaljnjem razvoju sodelovanja in industrijske kooperacije. VOEST sodeluje s češkoslovaško industri- Pred krizo pri jeklu Pri nas in tudi drugje v zahodni Evropi, zlasti pa v Zahodni Nemčiji so vedno bolj vidna znamenja, da povpraševanje za jeklom popušča in da se njegove zaloge po skladiščih naglo večajo. Ker so tudi na svetovnem trgu tekom poletja cene jekla močno padle, je precej gotovo, da stopa industrija v fazo občutnega mrtvila, če ne sploh krize na trgu z jeklom. Vsekakor je zahodnonemška industrija jekla že začela omejevati svojo proizvodnjo in čas obratovanja njenih tovarn. V Avstriji tekom leta še ni bilo neposrednih znamenj za mrtvilo na trgu z jeklom. Blagovna menjava z vzhodnoevropskimi državami, ki se je zadnja leta močno poživila, in razvoj kooperacije z industrijo teh držav sta omogočila, da so avstrijske jeklarne v prvih treh četrtletjih dobile za 28.000 ton surovega jekla več naročil kot v prvih treh četrtletjih leta 1964. Spričo tega je njihova proizvodnja v tem razdobju znašala 2,4 milijona ton surovega jekla. Zadnji tedni pa so tudi v avstrijski industriji jekla stali pod znamenji nazadovanja naročil. Najbolj so doslej zaostajala naročila za pločevino in za valjano blago in sicer za 17 oz. za 3,3 odstotka. Skupno so v četrtem četrtletju naročila zaostajala za 8,9 odstotka za lanskim četrtim četrtletjem. Spričo tega razvoja v krogih industrije jekla računajo, da bo letos še kljub temu mogoče doseči lansko proizvodnjo 3,2 milijona ton, da pa bo prišlo že v prvem četrtletju 1966 do težav pri vnovčenju proizvedenega blaga. Zastoj naročil je pri obeh največjih jeklarnah in železarnah Avstrije podoben. ALPINE toži, da zlasti pogreša naročil za tračno in stavbeno železo ter za valjano žico, VOEST pa poroča o težavah pri pločevini. Njene težave so tem večje, ker ima svojo proizvodnjo predvsem usmerjeno na izvoz in ker zaradi tega bolj kot ALPINE občuti posledice padanja cen na mednarodnem trgu jekla. Kakor naša stoji tudi evropska industrija jekla na eni strani pod vplivom posledic ne-načrtnosti v preteklosti, ki je privedla tako do draginje kakor tudi do hiperprodukcije jekla, na drugi strani pa pod vplivom razvoja industrije jekla po državah južne in vzhodne Evrope, ki so bile pred leti glavne uvoznice jekla. Ker so medtem tudi države v razvoju postavile prve objekte svoje industrije jekla in ker so zaradi tega svoj uvoz skoraj za polovico omejile, stoji zahodnoevropska industrija jekla pred potrebo obsežne reorganizacije. Po dosedanji poti proizvodnje jekla za vsako ceno v času, ko pričenja povpraševanje za njim popuščati, industrija jekla v nobeni državi ne bo mogla shajati. Kakor na drugih področjih bo treba tudi tukaj stopiti na pot racionalizacije in na pot njene špeciali-zacije in kooperacije ne le na državni, marveč na mednarodni ravni. Zahodnonemška industrija jekla je že stopila na pot racionalizacije. Za Thyssenevo skupino se je sedaj tudi Krupp odločil za koncentracijo proizvodnje po tovarnah s 5 do 8 milijonov ton surovega jekla letne zmogljivosti. V zahodnonemških industrijskih krogih so namerč ugotovili, da je samo s tako koncentracijo mogoča racionalna proizvodnja. V avstrijskih pogojih, ko celokupna proizvodnja surovega jekla ne dosega teh količin, se bo industrija jekla mednarodno lahko uveljavila le po poti špecializacije in kooperacije s sosednimi državami, na kateri je zadnje čase podržavljena industrija napravila nadaljnje korake naprej. Ker ta potreba ni očitna le pri nas, marveč obstoja povsod, zlasti pa po državah z mlado industrijo jekla, utegne kriza pri jeklu privesti v smeri špecializacije in kooperacije vidnejše rezultate, kakor jih je dalo obdobje, ko ponudba ni bila v stanju zadoščati povpraševanju po jeklu. Turizem, ki je v Jugoslaviji že v zadnjih letih zabeležil lep napredek, se bo v prihodnje še bolj razvijal. V zveznem merilu pripravljajo načrt, po katerem naj bi sedaj, ko so uredili glavne turistične ceste in letališča, posvetili vso pozornost povečanju zmogljivosti turističnih podjetij. Od skupnega zneska v višini 470 milijard dinarjev ki ga hočejo investirati za razvoj turizma, bo samo za povečanje zmogljivosti turističnih podjetij investiranih 350 milijard dinarjev. Po tej poti bo do leta 1970 ustvarjenih 244 tisoč novih ležišč. Ta ogromni načrt hočejo financirati tako, da bi gostinska podjetja prispevala 19%, 44% bi priteklo iz prostih bančnih sredstev, 23 % potrebnih sredstev bi dobili s pomočjo inozemskih kreditov, 14% pa iz sklada za nerazvita področja. Po tem načrtu računajo, da se bo do leta 1970 devizni dotok iz inozemskega turizma dvignil na 400 milijonov dolarjev letno. Na Slovenijo bi potem letno odpadlo 70 do 80 milijonov dolarjev deviznega dotoka, ki bi ga dal inozemski turizem. Za realizacijo takega deviznega dotoka bo morala Slovenija število ležišč letno povečati za 4000 novih ležišč, kar zahteva letno investicijo 15 milijard dinarjev. Obsežnost tega načrta bomo lažje razumeli, če upoštevamo, da je bilo lani v Sloveniji zgrajenih 1500 novih ležišč in da je inozemski turizem letošnjih prvih devetih mesecev prinesel Sloveniji 20 milijonov dolarjev deviznih dohodkov. V ITALIJI: Milan bo povezan z Jadranom V Italiji so pričeli minuli teden uresničevati načrte, ki so stari že 25 let. Začeli so kopati nov prekop, ki bo povezal Milan z Jadranom. Prekop, ki bo segal od Milana do Cremone, kjer se bo spojil z reko Pad, bo dolg okoli 75 km. Njegova širina bo znašala 30 metrov, globina pa 3,25 metra. Po njem bodo lahko plule ladje do 1350 ton. Njihov tovor bo potemtakem odgovarjal zmogljivosti 70 železniških vagonov. Prekop bodo gradili 6 do 8 let, stal pa bo skupno 22,6 milijarde liir ali 300 milijonov lir na kilometer. Ko bo zgrajen ta prekop, imajo v načrtu drugi prekop, ki bo Milan povezal z jezerom Lago Maggiore, s čemer bi tudi Švica preko Locarna dobila zvezo z Jadranom. OSI ROKCO) svetu NEW YORK. — Politični odbor Glavne skupščine OZN je soglasno sprejel resolucijo, ki sta jo predložili Avstrija in Romunija in kateri so se pridružile tudi Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Jugoslavija, Madžarska in Švedska. Resolucija poziva vlade evropskih držav, naj ie bolj krepijo medsebojne odnose, da bi bilo tako mogoče uspešneje reševati probleme, ki so krivi za sedanjo napetost v Evropi in ostalem svetu. Vse evropske države naj vsestransko sodelujejo med seboj ne glede na različne družbene in politične ureditve, kajti vsako izboljšanje odnosov v Evropi bi ustrezalo državam tega področja, hkrati pa bi pozitivno vplivalo na mednarodne odnose in na ugodnejše ozračje za dosego mednarodnega miru in varnosti ter za reiitev velikih mednarodnih problemov. MOSKVA. — Po petdnevnem uradnem obisku predsednika alžirske vlade Bumediena v Sovjetski zvezi so objavili skupno sporočilo, ki poudarja, da so se izboljšali sovjetsko-alžlrski odnosi in da imata obe državi skupne, enake ali vsaj podobne poglede na temeljna mednarodna vprašanja. Hkrati sporočilo navaja, da so sovjetski voditelji sprejeli povobilo, naj obiščejo Alžirijo, kar bo !e bolj utrdilo stike med obema državama. MADRID. — Generolna direkcija Španskih zaporov je objavila statistične podatke, po katerih je v Španiji zaprtih 11.126 ljudi, med njimi tudi 761 žensk. DAKA. — Nad vzhodnimi predeli Pakistana je preji-nji teden divjal hud ciklon, ki je bil sicer kratkotrajen vendar izredno silovit. Povzročil je nepopisno opustošenje ter zahteval daleč nad 15.000 človeških življenj. Vendar se ti podatki nanalajo le na nepopolna poročila, ker je več krajev ie vedno odrezanih od sveta. Veliko žrtev je zahteval ciklon ludi med ribiči v obalnem pasu Bengalskega zaliva. Pravijo, da je na odprtem morju presenetil kakih 3500 ribičev, ki so bili na lovu v približno 345 barkah, od katerih se jih je vrnilo le 17. NEW YORK. — Predsednik brHonske vlade Wilson je med svojim nedavnim obiskom v Ameriki imel govor tudi v Glavni skuplčini OZN, kjer pa je doživel zelo neprijazen sprejem s strani zastopnikov afriških dežel. Ko je stopil na govorniški oder, je namreč večina predstavnikov afriških držav zapustila dvorano, da tako protestirajo proti vse preveč popustljivemu stališču britanske vlade do režima bele manjšine v Južni Rodeziji. Iz istega vzroka je večje število afriških držav pretrgolo tudi diplomatske odnose z Londonom. Wilson je pred Združenimi narodi dejal, naj bi dali Britaniji čas, da uredi nevarno rodezijsko krizo. Svetovni organizaciji je zatrdil, da Velika Britanija ne bo odnehala, dokler ne bo vržen režim belih rasistov v Rodeziji, vendar po njegovem mnenju lega vprašanja ni mogoče reševati s silo. TRST. — Na zaključni razpravi o proračunu v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine so posamezni svetovalci znova načeli vprašanje odnosov do slovenske manjšine. Predstavnik socialistične stranke Piltoni je med drugim očitol predsedniku deželnega odbora, ker se je v svojih poročilih vedno izogibal Imenovati slovensko manjšino z njenim pravim imenom. .Slovensko prebivalstvo — Je dejal Pittoni —• je navzoče v naši deželi ter ima mnogo potreb In pravičnih zahtev, zato mu je treba zagotoviti enakopravnost In pravično ravnanje." Predsednik deželnega odbora Berzanti je zagotovil, da je vlada pripravljena spoštovati manjšinske pravice, vendar se )• skliceval na omejene pristojnosti dežele. PARIZ. — Franclja vedno bolj rozvlja svoje trgovinsko sodelovanje z LR Kitajsko. 2e letos se je francoski izvoz v to državo petkrat povečal v primerjavi z lanskim letom. Samo na razstavi v Pekingu so Francozi prodali 90 odstotkov strojev in večino drugih proizvodov. Takega uspeha doslej še ni imela nobena francoska industrijska razstava v tujini. MADRID. — Ameriški zunonjl minister Rusk Je bil na kratkem obisku v Španiji, kjer je razgovarjal tudi s španskim diktatorjem Francom. Ob tej priložnosti je bila znova poudarjena važna vloga Španije v ameriškem .obrambnem* načrtu. NEW YORK. — Glavna skupščina OZN je pozvala Veliko Britanijo in Španijo, naj priznata neodvisnost svojim kolonijam v Južni Ameriki, Afriki ter na otokih na Pacifiku in Indijskem oceanu. S tem je ponovno potrdila pravico norodov britanskih In španskih koloni) do svobode in neodvisnosti. Hkrati je Glavna skupščina OZN sklenila sklicati prihodnje leto mednarodno konferenco, na koleri bodo rozpravljall In sklepali o politiki rasne diskriminacije v Južnoafriški republiki. LONDON. — Britanska vlada sl je po trdi razpravi zagotovila v parlamentu večino enega glasu za svoj načrt, po katerem naj bi rozpustili teritoriolno vojsko, ki Jo sestavljajo prostovoljci. Namesto te vojske bodo ustanovili enote tako imenovane prostovoljne rezerve, v kateri bo polovica manj ljudi. S tem bodo v obrambnem proračunu prihranili 20 milijonov funtov šterllngov. OSLO. — Predsednik norveške vlade Peer Borten je podprl finski predlog, naj bi skandinovske države razglasili za brezotomsko cono. Borten Je dejal, da bo Norveška nadaljevala svojo dosedanjo politiko ter na svojem ozemlju ne bo sprejela niti tujih čet niti atomskega orožja. Pozitivno se je Izjavil ludi glede predloga finskega predsednika Kekkonena, naj bi sklenili nenapadalno pogodbo med obema državama. Poudaril je, da je treba to pobudo temeljito proučiti, vendar je prepričan, da ta stvor lahko bistveno prispeva k pogovorom o zagotovitvi vornostl nordijskega območja. TRST. — Na kongresu federacije KP za tržaško pokrajino Je tejnik federacije Paolo Šema v svojem poročilu obširno govoril tudi o slovenski manjšini v Italiji. Zagotovil Je, da se bo partija le naprej upirala diskriminaciji proti Slovencem in se zavzemala z ohranitev etnične strukture slovenskega ozemlja na Tržaškem. PARIZ. — Nedavno zasedanje ministrskega sveta Atlantskega pokta je poteklo brez vsakega uspeha. Niti v enem samem vprašanju ni uspolo doseči rešitve, tako da so v političnih krogih zahodnih delov splošno razočarani. Kulturo v naše vasi Kar nekam spregledali smo in že smo sredi tako imenovane zimske sezone, tistega obdobja v letu, ko delo zunaj na polju počiva in ima človek dovolj časa, da se posveti drugim opravkom in dolžnostim, katerih izpolnjevanje se v veliki meri lahkot omeji na delo v toplih zakurjenih prostorih. To je navadno tudi glavna sezona za kulturno-prosvetno izživljanje — bodisi v ožjem družinskem krogu, ko spet najdemo čas za dobro knjigo, se posebno pa v širšem društvenem okviru, kjer so dane možnosti udejstvovanja na najrazličnejših področjih. Bilo bi zgrešeno, če bi skušali sebe in druge prepričevati, da je prosvetna dejavnost po naših vaseh trenutno zadovoljiva. Res je, da je društveno življenje ponekod še kar živahno, toda taki primeri postajajo vedno bolj »častne izjeme«; poleg tistih društev, ki se lahko ponašajo z več ali manj rednim delovanjem, je čedalje več takih, katerih aktivnost je le še priložnostna, da niti ne govorimo o krajih, kjer sploh ni več nobene dejavnosti. Kakor se zdi taka ugotovitev morda neprijetna in grenka, pa je nujno potrebna, ker le tedaj bomo našli sredstva in pota za izboljšanje, če bomo dejstvom odkrito pogledali v oči. Nedvomno bi za sedanje nepovoljno stanje lahko navedli razne objektivne vzroke, obširno bi lahko govorili o težavah, katerih premostitev ni odvisna le od nas samih. Toda zgolj s tarnanjem in z izgovarjanjem na druge se razmere gotovo ne bodo spremenile. Zato si moramo najprej priti na jasno, kakšna je naša lastna krivda in koliko smo sposobni sami, da krenemo na pot izboljšanja. Tukaj pa nam mora biti dovolj resno opozorilo že samo dejstvo, da v mnogih krajih očitno niti ne pogrešamo nekdaj živahne prosvetne dejavnosti. To je namreč dokaz, da v našem odnosu do kulture in prosvete na splošno nekaj ni v redu, da smo postali površni ali celo brezbrižni do dobrin, ki bi morale biti srčna zadeva in prvenstvena potreba vsakega posameznega člana naše narodne družine. Radi se izgovarjamo, češ da ob današnjem hitrem življenjskem utripu ni več časa za knjigo, za igro, pesem in druge oblike prosvetnega izživljanja. Morda ena ali druga teh oblik res ni več dovolj »sodobna« in privlačna. Toda to še ne opravičuje splošnega omalovaževanja kulture in prosvete, predvsem ne v današnji dobi, ki od vsakega posameznika —-ne samo od izobraženca, marveč enako od delavca in kmeta — zahteva vedno več strokovnega in splošnega znanja. In bodimo si odkriti: tega znanja nam nihče ne bo posredoval, če se zanj ne bomo potrudili sami. Na nas samih torej je, da najdemo pravi odnos do kulture, da znamo pravilno ceniti vrednote, ki jih posredujeta izobrazba in prosveta. Zato izkoristimo sedanje zimske mesece. Odprimo srce in dom lepi poučni knjigi, poskrbimo, da bodo naša prosvetna društva spet povsod žarišča plemenite dejavnosti. S tem ne bomo koristili le sebi, marveč vsej naši narodni družini, pred katero postavlja današnji čas važno nalogo: Kulturo v naše vasi! ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM l invnjovključene Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih izseljencev & 3§ Zveza slovenskih žena Slovenska kmečka zveza | Slovensko planinsko društvo Zveza koroških partizanov y f Zveza slovenskih zadrug Slovenska fizkulturna zveza £ Slovensko šolsko društvo Slovenska mladina P želijo svojim članicam in članom, sotrudnikom in somišljenikom fer prijateljem v I prijetne praznike in mnogo uspehov v novem letu! j š # »Jadranski koledar 1966“ podoba življenja Slovencev v Italiji Z »beneškoslovenskim rokopisom" iz leta 1497 na naslovni strani je izšel Jadranski koledar za leto 1966, ki je spet dragocena dokumentacija zgodovine, življenja in dela Slovencev v Italiji. To je obsežna knjiga, obsega 288 strani, na katerih je urednik Jože Koren zvrstil prispevke številnih so- Boj proti nepismenosti Do konca tega stoletja naj bi naučili brati in pisati vse človeštvo. Tako se glasi sklep, ki so ga sprejeli na nedavni mednarodni konferenci prosvetnih ministrov v Teheranu pod pokroviteljstvom UNESCO. Načrt, da leta 2000 na svetu ne bi bilo več nepismenih, je vsekakor zelo drzen, kajti naloga, ki naj bi jo izpolniti v tako kratkem času, je izredno velika. Število svetovnega prebivalstva čedalje hitrejše narašča, kar povečuje in otežkoča tudi borbo proti nepismenosti. Že danes je na svetu 700 do 800 milijonov ljudi, ki ne znajo pisati in brati; v Afriki in Južni Ameriki so predeli, kjer je tudi do 99 odstotkov prebivalcev nepismenih. delavcev in zanimive slikovne dokumente. Posvečen je predvsem dvajsetletnici izhajanja fer stoletnici prihoda beneških Slovencev pod italijansko oblast. Med načelnimi članki je treba posebej omeniti prispevek predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Borisa Raceta, ki je analiziral manjšinsko problematiko pod naslovom »Korak naprej k enakopravnosti”. Podrobno dokumentacijo borbe za narodnostne pravice Slovencev v Italiji je prispeval glavni urednik »Primorskega dnevnika" Stanislav Renko, medtem ko sta Slavko Štoka in Gorazd Vesel prikazala politične in upravne spremembe po zadnjih volitvah na Tržaškem in Goriškem. Zanimiva je tudi bilanca desetih zasedanj ju-goslovansko-italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonske spomenice, ki se nanaša na položaj in pravice slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji. O teoretičnem in zgodovinskem razvoju manjšinskega vprašanja na svetu govori Drago Dru-škovič v svojem poročilu o letošnjem seminarju OZN o večnarodnostnih skupnostih, ki je zasedal v Ljubljani; Andrej Budal pa piše o usodi slovenskega ljudstva v raznih obdobjih pod značilnim naslovom »Najvišja pravica postaja krivica". Zgledno sožitje KUKU RD6 DROBflnč © Znani koroiki igralec Georg Bucher Je bil minuli leden ob svofi 60-lefnici deležen prisrčnega slavja ludi v celovškem Mestnem gledališču, kjer je kot gost sodeloval v veseloigri .Španska muha”. Trenutno Je Bucher član dunajskega gledališča, vendar svojo povezavo z ožjo domovino pogosto dokazuje z gostovanji v Celovcu, k jev je ob tokih priložnostih vedno v srediSču gledališkega dogajanja. Ravnatelj Mestnega gledališča Bo hm je ob sedanjem sJavju povedal, da bo Bucher tudi prihodnjo Jesen spet gostoval v Celovcu, in sicer ga bomo videH v Molierovi komediji .Namišljeni bolnik”. © Prihodnje leto bomo obhajali 60-letnico smrti slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. Osrednja spominska slavnost bo v pesnikovi rojstni vasi Vršnem, kjer bodo odprli tudi spominski Gregorčičev muzej, urejen v pesnikovi rojstni hiii. © V Linzu bodo prihodnje leto dobili lastno univerzo, •in sicer fakulteto za socialne in gospodarske znanosti, kateri naj bi se kmalu prldruiila tudi fehniSko-naravo-slovna fakulteta. V ta namen je bil osnovan poseben pripravljalni odbor, ki je sklenil, da bo itudij na teh-nilko-naravoslovni fakulteti najprej obsegal kemijo, liziko 1» V nedeljo 26. decembra je v hotelu Rutar v Dobri! vasi veselica s plesom. Igrajo „5 M" iz Mežice. Pričetek ob 7. url zvečer. Prisrčno vabljenil Občni zbor Slovenskega šolskega društva v Celovcu Zadnjo soboto je imelo Slovensko šolsko društvo svoj občni zbor v moderno obnovljenem in urejenem poslopju Dijaškega doma na Trbiški cesti v Celovcu. Navzoči člani so se najprej poklonili spominu letos umrlega predsednika dr. Franca Petka, kateremu se ima društvo zahvaliti za svoj obstoj od let po prvi svetovni vojni pa vse do danes. Ker je društvo v zadnjih letih posvetilo svoje delo v glavnem izgradnji Dijaškega doma in ureditvi društvenega premoženja, je podal poročilo o delu blagajnik in upravnik društvene imovine dr. Mirt Zwitfer. V svojem poročilu je lahko pokazal na res sodobno preurejeni Dijaški dom in se pri tem zahvalil predvsem Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, ki je s tem, da Izpod sončnega Turja V času pred prazniki in pred vrat-mi novega leta nam naša čustva velijo, da se spomnimo vseh, ki delajo na najrazličnejših področjih našega narodnega življenja. Vsem se zahvaljujemo za dosedanji trud in prizadevanja ter jih prosimo, da bi na svojem polju dela tudi v bodoče ne popustili. V svojih novoletnih voščilih posebej želimo, da bi bila njihova prizadevanja kmalu deležna uspehov, ki jih zaslužijo. Izpod šončnega Turja pa v teh dneh pozdravljamo tudi vse rojake ob Zilji, po Rožu in Podjuni, s pobočij Karavank ter s sončnih Gur in krajev ob naših jezerih. Vsem vesele praznike ter srečno in uspešno leto 1966. |e namenila skoraj celotno državno podporo za izgradnjo Dijaškega doma, pokazala svoje veliko razumevanje za doraščajočo študentsko mladino in sploh šele omogočila preureditev starega poslopja v moderno bivališče in vzgaja-lišče. Kakor je bilo iz nadaljnjega poročila razvidno, pa kljub tej izdatni pomoči finančna sredstva za potrebna dela niso zadostovala in bo moral novi odbor društva kljub drugim skrbem prevzeti tudi skrb za nadaljnja sredstva. Po natančnem polaganju računov za izvedene investicije v Dijaškem domu je poročevalec podal pregled še o trenutnem stanju v Dijaškem domu, nakar se je razpravljalo še o problematiki posestva in kmetijske šole v Podravljah ter o raznih organizacijskih vprašanjih. Pri volitvah so bili izvoljeni za novega predsednika dr. Mirt Zwit-ter, za podpredsednika Janko Ogris ml., za tajnika Matevž Wieser in za blagajničarko Micka Košatova, medtem ko so bili v ostali Upravni odbor ter v Nadzorni odbor skoraj brez spremembe potrjeni dosedanji odborniki. Ob koncu je bil sprejet sklep, da bo Slovensko šolsko društvo za svoje važne naloge zainteresiralo širše kroge našega ljudstva, predvsem pa učitelje in ostalo inteligenco, ter se v bodoče v smislu svojih pravil in tradicije še vsebolj posvetilo skrbi za šolsko problematiko in zlasti za vzgojo in šolanje naše mladine. Celovec na poti k univerzi Minuli teden je Koroška univerzitetna zveza seznanila tisk s prizadevanji za realizacijo načrta za ustanovitev univerze gospodarskih ved v Celovcu, za kar se dežela in mesto Celovec že nekaj let borita. Priprave s strani imenovane zveze so zaenkrat dozorele tako daleč, da je arhitekt dr. Bergmann lahko pripravil predosnutek potrebnih pošlopij, ki jih bo univerza zahtevala. Predloženi predosnutek kaže, da hoče imenovana zveza v ta namen v območju Vrbskega jezera zgraditi univerzitetno mesto, ki bi v zaključni fazi zajelo 24 do 32 hektarjev površine in kjer bi bili študijski, delovni in stanovanjski prostori za 6 tisoč do 8000 ljudi. Prva faza gradnje je 'preračunana na prostore, ki so potrebni pri 1000 slušateljih, vključno stanovanj za profesorje, slušatelje in uslužbence, (katerih 'bi že pri 1000 slušateljih potrebovali okoli 200. Gradnja bi že v prvi fazi zajela 6 do 8 hektarjev površine. Za univerzo samo bi bilo v tem primeru potrebnih okoli 50.000 do 60.000 kubičnih metrov zazidanega prostora, nadaljnjih 13.500 kubičnih metrov bi bilo potrebnih :za internate, okoli 18.000 kubičnih metrov pa za stanovanja. Na realizacijo takega projekta pa bo spričo finančnih razmer na šolskem področju gotovo treba čakati še dokajšnjo vrsto let. Zaradi tovarne celuloze Rebrca: Občina Železna Kapla-Bela v proračunski stiski Slovensko prosvelno društvo „Bilka" v Bilčovsu Vabi na igro Mati in sin v nedeljo 26. decembra 1965 ob uri po- poldne in ob V28. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu Čisti dobiček je namenjen za popravo naše župne cerkve. Odbor Zadnja seja občinskega sveta Železne Kaple-Bele se je pod predsedstvom župana deželnega poslanca L u b a s a bavila s posledicami, ki jih je sprožila nevarnost ukinitve dela v tovarni celuloze Rebrca. Z ukinitvijo dela bi se dohodki občine zmanjšali letno za 700 000 šilingov. Veliko škodo občini pa bo povzročilo tudi sedanje stanje negotovosti glede Rebrce. Župan je na tej seji poročal, da mora občina zaradi tega občinski proračun za leto 1966 skrčiti za okroglo 300.000 šilingov, kar nikakor ni v skladu s povišanimi izdatki občine. Že sedaj je morala občina izdatke za u-službence, za otroške vrtce, za akcijo paketov za dojenčke, za pluženje občinskih cest in na drugih področjih močno skrčiti. Marsikje je bilo treba izdatke skrčiti tudi za polovico, kar pa končno ni mogoče zagovarjati. Medtem je bila za nadaljnje obratovanje Rebrce ustanovljena posebna najemniška družba. Kakor je bilo te dni povedano, hoče obratovanje v Rebrci prevzeti 3. januarja. Predstavniki te družbe so se obrnili tudi na koroško deželno vlado in jo prosili za pomoč. Njihove tozadevne predloge sedaj na deželni vladi preverjajo. Plesni tečaj v Dobrli vasi V soboto 8. Januarja se v hotelu Rutar v Dobrli vasi prične plesni tečaj, Jci bo trajal do februarja. Tečaj bo vsako soboto od 19. do 21. ure, v nedeljah pa od 10. do 12. ure. Na sporedu so naslednji plesi; ortgl eliti volček, foxtrott, letkis, polka, dunajski valček in cha-cha-cha. Če pa bomo pridno napredovali, se bomo lotili tudi Je drugih plesov. Prijave so Se mogoče. Vabimo predvsem mladino, ki je izpolnila 16. leto starosti, da se pod nadzorstvom odraslih nauči za normalno življenje potrebnih plesov in vedenja na plesiiču. če bo dosti interesentov, bomo priredili tudi plesni tečaj za odrasle. Rutar ttI VI V • V • Vlacilna zicmca na Sentjanške Rute Od sobote naprej sta Št. Janž in Rute nad njim za zimskoturistično privlačnost bogatejša. Od sobote naprej je namreč v prometu vlačil na žičnica za smučarje. Kakor znano, to zvrst zimskega športa gojijo tudi na Šentjanških Rutah. Po tihih, zato pa tem vztrajnejših pripravah sta športno društvo ATUS iz Bistrice v Rožu in občina Svetna vas zbrala okoli sebe krog ljudi in ustanov, ki so prispevali potrebni znesek 500 tisoč šilingov za gradnjo te vzpenjače. V soboto je bila vzpenjača predana svojemu namenu in je na razpolago vsem ljubiteljem smučarskega športa na Šentjanških Rutah. Do talne postaje vzpenjače vodi cesta od šentjanške ljudske šole, od tam naprej pa se vzpenjača v dolžini 500 metrov vzpne 120 metrov visoko na Činkovceve košenice, ki slovijo kot izredno lep smučarski teren. Lastnik kmetije, Boštjan Male, je dal za vzpenjačo potrebna zemljišča na razpolago. Vzpenjača lahko v eni uri prepelje 500 smučarjev, kar pomeni, da tudi v primeru najhujšega navala pri prevozu ne more priti do zastoja. Cene za prevoz z vlačilnico so znosne. Posamezne vozovnice stanejo za odrasle 3, za mladino do 14. leta starosti pa 2 šilinga. 10 vozovnic skupaj stane 20 šilingov, celodnevna karta .za odrasle 45, za mladino pa 30 šilingov. ES Na pobudo Lovske zveze Celje od predsedstvom tov. Kuntariča je Klub prijateljev lova v Celovcu povabljen na lov na divje prašiče, istočasno pa je Lovska družina Vransko vabila udeležence lova na sodelovanje pri proslavi občinskega praznika osvoboditve, ki je bil v soboto 11. decembra. Klub prijateljev lova se je obema povabiloma radevolje odzval. Povabilu so se posebno radi odzvali naši lovci, med katerimi je tudi več dobrih pevcev. Skupno se nas je v soboto zvečer na Vranskem zbralo okoli 60 koroških lovcev in pevcev, kjer so nas sprejeli naši gostitelji in občinstvo, ki je prihitelo, da prisluhne zboru »firišnih koroških jagrov«, ki je pod vodstvom zborovodje SPZ Foltija Hartmana zapel šestnajst naših pesmi. »Odkar obstoja ta hiša in dvorana, še nikoli ni bila tako napolnjena,« mi je po tem večeru koroške pesmi poln zadovoljstva in radosti povedal tajnik Lovske družine Vransko, učitelj Franci Golavšek, aktiven lovec in ljubitelj lovskih psov. Lovci smo sc že pred koncertom z žrebanjem razdelili na štiri skupine, kajti v nedeljo smo lovili na štirih loviščih lovskih družin Vransko, Tabor, Prebold in Braslovče. Najmočnejša skupina je bila določena za lovišče Kozica, kjer smo že lani lovili. Toda lov je zmeraj nekam tvegana stvarca. Kozica nam je namreč tokrat odpovedala. Vsled nesporazuma gonjačev so divji prašiči pobeg- nili po svoji zanesljivi poti, preden so bili od gonjačev obkoljeni. Zato v tem lovišču v nedeljo ni počila puška. Več sreče so imeli lovci, ki so lovili v Braslovčah, Taboru in Lov na divje prašiče v Preboldu. Tam so pokale puške in so padali prašiči. Nedeljski lov so zaključili nadvse simbolično s krstom v hotelu Slovan na Vranskem. Objekt krsta sta bila Jožko U r h iz Remšenika in Janez Miki iz Svaten pri Št. Jakobu v Rožu, ki sta prišda z lova s smrekovo vejico za klobukom, ki je bila pomočena v kri uplenjenega prašiča, s čemer smo jih lahko krstili v »posvečena« lovca na divje prašiče. Oba sta vzela krst z rdečico zadovoljstva in srečnega razpoloženja na znanje. S tem razpoloženjem sta »okužila« tudi ostale lovce, da je »mokri pogon« nedeljskega lova potekal v prijetni družabnosti, prepredeni z lovskimi šalami in prijetnim prepevanjem naših pevcev. Nekateri lovci, in sicer 20 po številu, smo si v ponedeljek vzeli dopust in šli še enkrat na lov. Pri tem pogonu so padli trije prašiči, kar je bil povod za nov krst. Petčlanski »sodnijski senat«, ki je sestojal iz dveh sodnikov, zapisnikarja, sluge in biriča, ki je »zločince« stražil z »bridko« puško, na kateri je bil nasajen »oster« lesen nož. Sodba, ki je bila izrečena nad dvema mladima lovcema iz Vranskega je bila stroga. Glasila se je na krst z debelo leskovo palico, na katero smo se podpisali vsi navzoči lovci. Kakor je to navada, sta »krščenca« leskovke vzela seboj, da jih shranita med svoje lovske trofeje, mi pa smo jim, kakor na predvečer našima dvema, prisrčno čestitali s krepkim »lovskim blagrom«. Naš lovski izlet v prelepo območje Celja in Vranskega je bil prijetno doživetje. Prijetni lov so olepšali naši pevci enako kot pa gostoljubnost naših tamkajšnjih lovskih tovarišev. Naše medsebojne vezi so postale še globlje in stanovknejše, kar je bil konec konca naš skromni zato pa tem boli iskren prispevek h plemenitim idealom prijateljstva in dobrega sosedstva med Avstrijo in. Jugoslavijo. Vsem lovskim tovarišem iz Celja in Vranskega, ki so po svoje pripomogli do tega srečanja, se člani, našega Kluba prijateljev lova, zlasti tovarišem Jožu Kuntariču, predsedniku Goltniku in tajniku Golavšku tem potom še enkrat najprisrčneje zahvaljujemo. Naša zahvala pa veija tudi Foltiju Hartmanu in njegovim pevcem, kajti brez njih naše srečanje ne bi bilo tako lepo doživetje* kot je bilo. Karel Prušnik MIRA MIHELIČ: Novoletno popotovanje Mamica je šla s starejšima otrokoma na novoletni semenj, najmanjši pa je ostal doma v košari. Dve snežinki sta potrkali na okno, a bilo je zaprto. Poklicali sta strička Vetra, da je zapihal in jima ga odprl. Zdaj Novo leto Kole, kole, koledo, novo leto je prišlo! Kaj nam bo prineslo? Zdravje, delo, delo, da bo dobra volja, da bo večja moč pri oranju polja. Če bo polje preorano, s klenim zrnjem posejano, polne kašče bodo žita, vsa družina sita. Kdor lenobo pase, trava mu ne rase, pusta mu je njiva. Skozi strehe veter vleče in nikjer ni sreče. V prazni kašči pajek prede revščina na prag mu sede. Kole, kole, koledo, novo leto je prišlo! Kar zavihajmo rokave in premagajmo težave. sta snežinki zaplavali naravnost nad košaro, v kateri je ležalo dete. .Kako lep deček!" sta zaklicali in nato: .Kako ti je ime?" ,Ne vem," je odgovoril. .Mamica mi pravi zdaj tako, zdaj drugače." .Rekli ti bova Puhek, ker imaš puhasto glavico," je dejala prva snežinka. .Jaz sem Belinka in tole je moja sestrica Srebrna. Nocoj je veselica pri starki Zimi. Če hočeš, te vzameva s seboj." Puhek, ki se je dolgočasil, je bil tega prav vesel. .Toda jaz še ne znam hoditi!" je rekel. .Malenkost!" sta dejali snežinki in spet poklicali strička Vetra na pomoč. Se enkrat je zapihal in na njegovi sapi je zaplaval Puhek skozi okno. Zunaj je bilo mraz in Puhek je začel kihati. Brž so priletele velike snežne ptice, ki so se obračale med kosmiči naletavajočega snega in ga odele v plašček iz belega perja. Eno izmed njih je potem zajahal in odnesla ga je v spremstvu Belinke in Srebrne visoko nad oblake. Tam so stali pod jasnim nebom dvori starke Zime iz iskrečega se ledu, okrašeni za nocojšnje slavje z venci iz ivja. Na belem prestolu je sedela starka Žila in iz njenih tresočih se prstov so padali biseri na zemljo. Krog in krog svoje kraljice so v norem plesu rajale snežinke, levo in desno od nje pa so sedeli častni gostje: Severni sij, Zimsko sonce, Polnočna luna in nekaj največjih zvezd. Stregle so jim manjše zvezdice, ki so jim z Rimske ceste prinašale v vrčih ledenega mleka. Ko se je Puhek prikazal pred stopnicami, ki so držale k vzvišenemu prostoru za goste, je med njimi završalo: .Kdo je to?" .Človeški otrok," je rekla Polnočna luna. .Otroke dobro poznam, ker jih moram uspavati, kadar jih je ponoči strah." Zdaj so snežinke prijele Puhka za ročice in veselo zaplesale z njim ringaraja. Kar pogrel se je, tembolj ker mu je starka Zima podarila belo zajčjo kučmo, da bi mu ne zmrznila ušesa. Vsi gostje so mu ploskali, vendar so kmalu pozabili na Puhka, zakaj oglasilo se je veselo cingljanje. Po strmem pobočju velikega oblaka se je na saneh pripeljal dobrovoljen star mož z dolgo belo brado in belo krzneno čepico. Sani sta vlekla dva severna jelena. Za njimi so tekle v veselem diru srnice, bele lisice in snežni zajci. .Mraz! Dedek Mraz!" so tanko zaklicale snežinke. .Daj nam muzike!" Stari mož je zamahnil z roko in skozi oblake je privršala Burja z meglenimi godci, ki so trobili na trobente tako zveneče, da se je od navdušenja tresel ves snežni svet. .Dober večer," jih je nato pozdravil dedek Mraz. Ustavil je bil jelena, ki sta otepala okrog sebe z repi in se branila snežink kakor sitnih muh. .Kakor vidiš, ima nekaj zamude, draga botra Zima, a letos je bilo posebno veliko želja in dolgo je trajalo, da sem naložil vsa darila na sani." In dedek je pokazal z roko v belih rokavicah na zavoje in zavojčke, ki so se kopičili na saneh okrog lepe temnozelene jelke. .Vendar toliko da nisem pozabil vprašati; s čim morem vam ustreči?" Gostje so se brž oglasili vsak s svojo željo. Ko jim je dedek vsem ugodil, je vprašal tudi Puhka, ali si česa želi. Ta je bil medtem dal prst v usta, zakaj prišla je ura, ko je bil vajen jesti. .Lačen sem," je zajavkal Puhek. .Jedel bi rad!" Zvezdice so mu prinesle ledenega mleka in sladoleda, on pa je hotel samo tople ka-šice, kakor mu jo je dajala mamica za večerjo. .Torej se brž poslovi od zimske družbe," je rekel dedek. .Jaz že tako odhajam na zemljo in te vzamem s seboj." Vendar Puhku ni bilo do tega, da bi se še poslavljal. Komaj je čakal, da ga je dedek dvignil na sani. Strašno hitro so zdrveli po vrtincih gosto naletavajočega snega na zemljo, ki jo že objema temna noč. Puhkova mamica in njegova bratca so se medtem vrnili domov. Našli so okno odprto, Puhka pa nikjer. Otroka sta planila v jok. Mamica je obupano vila roke in ga klicala. Kako srečni so bili vsi, ko so se pred hišo ustavile sani dedka Mraza, ki jim je vrnil dete, nato pa jih bogato obdaril z igračkami in sladkarijami! Vprašali so Puhka, kje je bil, toda ta je bil tako lačen in zaspan, da jim ni hotel nič povedati. Prvi smuk Tinka-skopuha Ali poznate sosedovega Tineka? Ej, ta vam je skopuh, da mu ni para. Vsako leto mu prinese teta Ana iz Volčje jame polno košaro češenj. Pa mu recite za eno! O, kaj še, Tinek ne da od sebe nikoli nič. Zdaj, ko je že čisto prava zima, mu je kupila mama lepe, sneženo bele smuči, še bolj bele kot sneg sam. Zraven pa palice, ki se svetijo v zimskem soncu kot pravo srebro. Ravno prav, da so že počitnice. Tako je lahko Tinek že prvi dan stal vrh griča, v vsem sijaju. Smučati resda še ne zna, pa kaj bi to. Kar je tako zelo želel, je le dosegel. Vsi otroci so se zbrali okoli njega in kar niso se ga mogli dovolj nagledati. »Joj, Tinek, tako lepih smuči pa res še nisem videla!« je vzkliknila Majda. »Kako tudi!« se je važno odrezal Tinek. »Moja mama je kupila najlepše in lepših sedaj ni.« »Oh« in »ah« so vzklikali otroci, da je 'bilo Tineku kar prijetno okoli srca. Nagradna križanka za otroke Tudi na vas mlade bralce našega lista smo mislili in vam spet nastavili trd oreh v obliki križanke, da na njem prelskusite svoje .zobe” znanja. Vemo, da se v šoli pridno učite, zato vam bo reševanje križanke pravo veselje. In to vaše veselje bo še večje, če vam povemo, da čakajo na naše mlade ugankarje tudi lepe nagrade. Ker smo slišali, da radi berete, smo Izbrali tri zanimive slovenske knjige, ki jih bomo razdelili med tiste, kateri nam boste do 3. januarja 1966 poslali pravilne rešitve. Vendar brez dela ni plačila, zato se zdaj kar malo potrudite, mi pa vam bomo pri žrebanju držali pest. Najbolj pa ga je občudoval Tomaž. S Ti-nekom sta stanovala v isti hiši, zato sta bila najboljša prijatelja. »Daj, Tinek, posodi mi malo smuči! Le toliko, da enkrat smuknem po hribu navzdol! Saj veš, da znam smučati. Rad te bom naučil, če boš hotel.« »Le kaj ti je padlo v glavo! Mama jih je kupila zame. Tebi, Tomaž, naj jih kupi tvoja mama. Smučati pa se naučim tudi brez tebe, saj to je čisto preprosto.« Tomaž ni na to nič odgovoril, le oči so se mu neprijetno ovlažile. Vedel je, da mu doma letos še ne morejo kupiti smuči. Štirje otroci so. Tinek pa je edinček. Prijel je vrvico svojih sank in se oddaljil od neljubeznivega prijatelja. Tudi drugi otroci so bili užaljeni in razočarani. Alenka pa ni mogla biti tiho. »Da te le ni sram! Še včeraj si se sankal na Tomažkovih sankah, danes pa si z njim tako grd. Tak prijatelj, tako tovarištvo, fej! Pustimo ga, otroci!« In res, nikogar več ni bilo volja gledati važnega Tineka. Pa tudi če nimajo takih smuči! Sankati se je prav tako lepo. Gor in dol, gor in dol, to vam je promet. Hrib je v trenutku zaživel v pravem počitniškem veselju. Le Tinek je še vedno stal vrh griča. Kaj naj stori? Zloben mraz mu je zlezel v končke prstov in ga prav neusmiljeno ščiplje. Seveda, gibati bi se moral. Da bi poizkusil s smučanjem sam? Raje ne. Sinek Tinek ima smuči, pa na njih samo stoji! No, lepa reč! Sedaj ga bodo še dražili in se norčevali. Nak, tako ne gre več! Bo, kar bo. Tinek bo pokazal, koliko velja. Zapičil je palice globoko v sneg in — smuk — že je ■drsel v dolino. Toda, ojoj, kaj sedaj? Kako se ustaviti? Saj gre vedno hitreje, hitreje. Oči mu je veter napolnil s solzami, ničesar več ne vidi in ... tresk, bum! Tinekov prvi smuk se Vodoravno: 2. moški potomec; 4. vrsta mehkega blaga; 6. zgoden; 7. nasilna tatvina; 9. beseda, s katero vzpodbujamo; 10. moško ime; 12. reka v Sovjetski zvezi; 14. letni čas za smučarje; 15. ovitek; 16. kazalni zaimek; 17. vrtna lopa; 19. oranje; 20. del obraza; 22. poganjek; 24. začetek tekme; 26. žensko ime. Navpično: 1. se kadi iz dimnika; 2. zimsko prevozno sredstvo; 3. kruti rimski cesar; 4. zadnja in prva črka abecede; 5. kazalni zaimek; 6. daljše leposlovno delo; 8. naprava v pristanišču; 9. potrebujemo za šivanje; 11. nasad okoli hiše; 13. iglasto drevo; 17. del obraza; 18. glavno mesto afriške države Gana; 21. središče vrtenja; 23. okrajšava za .atmosfero"; 25. pripadnik starih Slovanov. je končal pri debelem kostanju. Lepe, nove smuči so zlomljene, njegov nos pa krvav. In kot da to še ni dovolj, so skakali okoli njega vsi otroci in peli: Sinek Tinek joče, kaj le neki hoče? O, poglejte njegov nos, smučanju le ni bil kos! Kakšna smola! Prav vse bi še šlo, če ne bi bilo Tineka tako zelo sram, da ni vedel, kako bi prišel čimprej do doma. Nekaj pa je Tinek le vedel: nikoli več ne bo skopuh — ne. Tinek bo odslej vedno tovariš. Janja Kastelic Sneži .Mamica, mamica, pridi k oknu! Poglej, snežil” kliče Verica svoji materi. .Res je, sneg naletava. Letos bo pa zgodaj zapadel,” reče mati. .Mamica poglej, bele zvezdice plavajo po zraku,” pravi Verica. „To so snežinke," jo uči mati. .Oj, mamica, kako se vrte in sučejo, plešejo in se love!” vzklikne deklica. .Da, snežni metež je precej močan.” .Ali, mamica, prosim, smem II ven na vrtič”, prosi Verica. .Ogrni se z ruto, potem smeš”, ji dovoli mati. Verica stopi pred hišni prag. Vse belo je bilo po tleh. Drevje se je odevalo v bela oblačilca. In tiho je bilo, joj tako tiho! Med tem pa so naletavale snežinke, druga na drugo so padale na tla s komaj slišnim drsketanjem. .Letos bo mraz, mraz!” drskeče prva snežinka, ki je letela mimo Verice. .Ptičke bo zeblo, zeblo”, dostavi druga snežinka. .Kdo jim bo dal jesti!” vpraša tretja. .Verica jim bo trosila mrvic”, odgovori četrta. .Sestrice, zagrnimo njivo!” pravi peta. .Da bo počivala pod toplo odejo”, dostavi šesta. .Do krasne pomladi", reče sedma. Osma snežinka pa ne reče nič. Padla je Verici na nosek in se raztopila. FRANCE ŠUŠTERŠIČ: Mati je iskala sina Proti jutru, še preden se je začelo svitati, je zbudilo Grivarico pokanje pušk in drdranje mitraljezov. V polsnu je v sami srajci planila iz postelje in stekla k oknu. Naslonila se je na polico in se nemo zazrla v grozljivo temno noč. Zazdelo se ji je, da 'ji tik pred očmi plahutajo kovinasto črne peruti. Vse je bilo zavito v njihov hladni drget, nikjer luči, ki bi jih pregnala. Mitraljezi so se čedalje pogosteje oglašati in nočna tišina je bolestno ječala v ostrih odmevih. Sklenila je roke na prsi in čakala, da bi streljanje utihnilo. Morda je bil to zadnji strel ... morda bo jutro prineslo mir. Spet rafal... in grom granate ... in spet nema tičina. Čakala je kakor že tolikokrat v teh črnih jesenskih nočeh. Vsak večer je slonela pri oknu in ponoči jo je vsak strel in vsak korak zbudil iz spanja. Vsak večer in vsako noč, odkar je odšel njen sin s puško na rami čez hribe, tja, od koder je prihajal odmev grmenja in drdranja mitraljezov. Njen sin Jože ... Dva sinova je imela. Starejši, Jože, je bil zamišljen fant, priden :n odločen, včasih celo nekoliko prenagel. Mlajši, Stanko, pa je bil že od bosih peta vseh vragov poln: jezikav in razposajen, pri delu pa počasen, da se je morala neštetokrat jeziti nanj. In čeprav je tolikokrat sama sebi skušala dopovedati, da ni res, si vendarle ni mogla zatajiti: Jožefa je imela rajši od Stanka. In nikoli ni prišla z Jožefom navzkriž, dokler ni prišel tisti žalostni dan ... tisti dan, ko si je zaželela, da bi bila oba enaka, da bi bil tudi Jože tak kakor Stanko. To je bilo takrat, ko so prišli v deželo Italijani. Gledala jih je skozi okno, ko so vreli izza ovinka, in hudo ji je bilo pri srcu, ko je poslušala nerazumljivo tujo govorico. Zdelo se ji je, da jih je ko plevela na neokopani njivi. Kolona za kolono, voz za vozom, oficirji na konjih, karabinjerji v skledastih klobukih, fašisti v smešnih kapah z dolgimi cofi... Hudi časi nas čakajo, si je mislila, toda kaj si moremo pomagati, ko je toliko teh vragov. Nenadoma se 'je od nepregledne kolone odtrgal majhen Italijan in zavil naravnost h Grivarjevim. .Vrata bom zaklenil,* je siknil Jože in stekel v vežo. .Ne smeš,* se je zdrznila mati. Italijan je bil v vežnih vratih, še preden je Jože utegnil priti do njih. Začel je nekaj brbljati v svojem jeziku, ko pa je videl, da ga nihče ne razume, je z roko in usti pokazal, da je lačen in da bi rad kruha. .Svinca bi mu dal, ne kruha,’ je zamrmral Jože. Mati ga je očitajoče pogledala. Stopila je v kuhinjo in se vrnila z velikim krajcem kruha v rokah. Italijan se je z živahnimi kretnjami zahvalil in brž stekel za kolono. Grrvarica je globoko vzdihnila. .Kako si čuden, Jože... in nepremišljen.* .Ti bi rad sršene dražil,* ga je zbodel Stanko. .Kdo jih pa je klical, hudiče? Mar naj veselo žvižgam, ko vidim zeleno svojat, kako gomazi po naši zemlji?* Mati je molče zrla nekam v daljavo in zaman iskala prave besede. Kmalu po tem dogodku je zasačila fanta v skednju, ko sta se zaradi neke stvari prepirala. Bila sta skrita za kupom slame na odru, zato ni mogla videti, kaj imata. „Rrbe bom lovil z njimi," je polglasno govoril Stanko. „V Sotesko pojdem, tja ne zaide nobena vojaška patrulja. V vodo vržeš, malo počakaš — in že je vse polno matastih rib na površini." .Nič ne boš lovil z njimi," se je oglasil Jože. .Take stvari nam bodo še prav prišle. Zakopal jih bom.* Tedaj je prilezla po lestvi mati. Stanko je hotel skriti tisto stvar, pa je bilo že prepozno. In tako je mati z grozo v očeh spoznala, da se prepirata za zaboj ročnih granat. .Mar sta ob pamet, ali kaj? ... Če zvedo Italijani, nas bodo pobili, ali pa nam bodo hišo zažgali. Brž skrijfa, zvečer pa nesita v košu v vodo... v tisto globočino med vrbami.* Jože je zvečer res nesel v košu zaboj iz skednja. Toda ne v vodo. Potem so se začeli dnevi skrbi in strahu. Jože je pogosto odhajal zdoma in se vračal molčeč in zamišljen. Če ga je vprašala, kje je bil, se je trpko nasmehnil, rekoč, da zahaja dekletu v vas. Vedela je, da ne govori resnice, predobro ga je poznala. .Bodi doma, ne hodi več v noč," ga je prosila. In ko je zvedela, da se druži s partizani, mu je rekla: .Kaj more peščica ljudi s puškami in ročnimi bombami proti taki sili? Bodi doma, Jože ...’ Ni je ubogal. Tudi takrat ne, ko so padli prvi talci in ko so začeli Italijani požigati domove ter goniti ljudi v internacije. „Še vol se brani,” ji je nekoč dejal, ,ko pridejo mesarji, da bi gu pobili in razkosali. Mi pa naj bi jim sami nastavili vrat?" Nekega jesenskega dne proti večeru je stopil Jože v hišo z nahrbtnikom in puško na rami. .Grem, mama," je dejal. Ze dolgo je vedela, da se pripravlja na odhod, čeprav ji ni bil ničesar povedal. Z žgočim strahom v srcu je pričakovala ta trenutek. Vedno je upala, da ga bo moč prepričati, naj skrije puško in ostane doma — zdaj pa, ko je stal pred njo, močan in bolj odločen, kakor kdajkoli poprej, ni mogla spraviti besede iz sebe. Bilo ji je, kakor da se odpira pred njo nekaj velikega, česar pa spričo silne bolesti ni mogla doumeti. Ko mu je ihte planila v objem, si je zaželela, da bi bil še majhen in nebogljen — joj, kako lepo je bilo takrat, ko je umazan in cmerav iskal zavetja ob njenem krilu, ko se je oklepal njene roke in obljubljal, da je ne bo nikdar zapustil____ Zdaj je ostala sama ... Da, čisto sama, saj je pred nekaj dnevi odšel tudi Stanko od doma. Zanj ni v skrbeh. Odšel je — tega ne ve še nihče v vasi — tja, kjer bo varen pred Italijani in pred partizani. Saj ni ničesar zagrešil, še nikoli se ni vtikal v prepovedane stvari, toda ... partizani bi lahko še njega zvabili v gozd, ali pa bi prišii Italijani in ga ustrelili. Vsak zdrav moški jim je že sumljiv v teh zakotnih vaseh in mnogo nedolžnih so že pobili. Ni mu branila, ko se je odpravljal v postojanko, čeprav se ji je v globinah srca zganilo nekaj čudno temnega ... kakor strah pred vnebovpijočim grehom. Od kod ta čudni občutek? se je spraševala. Mar je grešila, ko ni povedala Jožetu, da se Stanko dolgo časa ne bo vrnil, mar je grešila, ko je poslušala glas materinske skrbi in ljubezni? Stanko je na varnem. Pri sorodnikih je in dela na železnici. To vendar ni nič čudnega, saj ni pri onih ... pri izdajalcih, ki z dolgimi puškami na ramah spremljajo sovražne kolone. Da, Stanko je na varnem. In tako ji bo ostal vsaj on, če Jožeta ne bo več nazaj... če bo padel... Srce ji je drhtelo, kakor da je začutila na prsih mrzlo konico bodala. Ne, Jože ne sme pastil... Njen sin Jože ... Izza gora je že tipal svit, ko se je zbudila iz misli. Zeblo jo je, da je drhtela po vsem životu. — Streljanje je utihnilo, zdaj bom lahko za kakšno uro mirno zaspala, si je mislila. g g g g o g g o g o o g g o o g g o o g o Kakor popotnik ob studencu, tako so se ustavile njegove misli na sveti večer. Ko se je razgrnil vonj kadila po hiši, ko je odzvonilo sveti noči, se je zaklenil v sobo, prižgal luč in sedel v naslanjač. Krog njega na mizi knjige, listi in listine. Sezi, beri, študiraj! Župnikova roka se ni ganila. Nocoj? Ne! Sveta noč. Tako skrivnostna je, tako tihega pričakovanja polna, da bi jo delo oskrunilo. S svečano grozo je razlito koprnenje po vsej zemlji. Ožarjena okna po dobravi, po hribih zro pričakovaje v zasneženo pokrajino. Vse te stotere nočne oči čakajo velikega trenutka. Tudi on ga čaka. Tok vsakdanjih skrbi je obstal in onemel. Župnik je zaklopil oči in sklonil glavo. Njegova duša je zletela nazaj v preteklo življenje truda in dela. Videl je izhojeno pot, koder je hodil. Stopinje njegovega truda so bile globoko vžgane v rodno grudo. Stotine brazd je spremljalo seme njegovega napora. Srce ni nič občutilo Svetonočna trnov. Ranjeno je bilo — ne enkrat, obrunek ob obrunku. Življenje ga /e skovalo v moža. Prepričan je bil, da ga ne poniža ne zloba ne krivica, da mu ne omahne roka ob delu, čeprav je žel uspehov malo, posmehov mnogo. In vendar se je zgodilo. S širokim zasmehom se je zarežal vanj dvom. Strašen dvom nad vsem, ki se je prelival v obup. »Čemu tvoje delo, čemu vsi napori? Ali še nisi spoznal, da tvoj rod leži na tleh, da ga pogazi vsak, ki gre prek polja? Ti ga kličeš, on je gluh, ti mu lahko ponujaš bisere, on jih meče v blato — to igračo za bogastvo, sužnju napotje. Če ga božaš, ga razjeziš, ker ljubi bič. Če mu potisneš voz, te pogleda grdo, ker ljubi coklo in zavoro. Če mu ponudiš na dlani srce, vzame ga kakor lisjak kos jedi, pa jo odnese v gozd, se nasiti in se vrne, da bi rekel: zahvaljen za dar. Ne dvigaj, kar je na dnu. Ne bo plaval gramoz po vrhu reke.* In mož, strt od trpkega dvoma, je zakričal z izpodkopano vero v svoj revni rod: Proč od tebe! Proč, kamor koli!* Njegov obupni klic se je razlegal po ravnini, ravan in gora je za- I CD i IC7D I! O 11 CD 11 CD 110 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD ! I CD 11 CD 110 11 CD Komaj 'je malo zadremala, že jo je streljanje znova dvignilo iz postelje. Tam za hribom se je razbesnela pravcata ognjena nevihta. Treskanje bomb in granat in rezget mitraljezov — neprestano, kakor plaz. Šipe v oknih so šklepetale, ozračje je valovilo v jekih. Izza temnega obronka hribov se je dvignil škrlatnordeč odsev. Spet je stala pri oknu in strmela v daljavo. Roke je krčevito sklepala na prsih, ustnice so ji trepetale. Morda je tam on . .. njen sin Jože. Šele proti osmi uri je streljanje ponehalo. Oblekla se je in stopila pred hišo. Pri cerkvi je stala gruča moških. Živahno so se razgovarjali in kazali z rokami proti hribu. Približala se jim je s strahom v očeh, z nagubanim čelom. „Da, da, vroče je bilo danes tam čez,” je dejal nekdo. „Za vrtom sem srečal partizanskega kurirja, ki mi je povedal, da se je njihov odred udaril z oddelkom fašistov. Mnogo jih je padlo na obeh straneh." Po cesti v dolini so začeli ropotati kamioni, polni vojakov v sivih čeladah. Gruča se je razšla. Tudi Grivarica je odšla domov. Noge so se ji zapletale, srce ji je sililo v grlo. Kaj, če je tudi on med njimi ... med mrtvimi trupli, ki ležijo križem kražem po zemlji, na zgaženem jesenskem blatu? fDoficd Nad nami mesec čez nebo bili. Krajina je v vijoličasto luč zavita, da od svetlobe nas v očeh skeli. Po poti spremljajo nas bele smreke — tovariši v samoti. Poti konca ni ne mislim, trudnim, kot so trudne veke. Počasi tipljemo v prosojno noč. Za nami se izgubljajo stopinje v snegu. Samotne smreke, lahko, lahko noč, ml gremo dalje, kakor gaz pred nami, ml gremo kot deseti brat prostost Iskat razcapani, s tornistro, strojnico na rami. Ivan Minatti šla je v hlev k živini. Vrata so tenko zacvilila, ko jih je odprla. Zazdelo se ji je, da je vse tako pusto in nesrečno — še živina ni nikoli tako zateglo mukala in tako otožno bolščala vanjo. Ko bi spet prišel Jože — kako bi mu Liska lizala roko in vsi gobci bi silili k njemu. Saj to živino je pasel še on... takrat, ko so ga klicali Jožko .. In spet ji je zašumelo v ušesih. .Mnogo jih je padlo na obeh straneh ...” Kaj če je tudi on? Tja pojdem, je sklenila. Čez hrib! Sina bom poiskala, moram ga videti, pa naj bo živ ali mrtev. Ogrnila se je z debelo volneno ruto, zaklenila hišo in odšla. Živina je mukala za njo, pa je ni slišala. Po bližnjici! Šla je po ozki spolzki stezi, kjer se je rjavo, razmočeno blato zoprno lepilo k njenim čevljem. Polje je bilo pusto in dolgočasno, ko do bi ga pogrnil z raztrgano sivo plahto. Potem jo je objel gozd. Pot se je začela vzpenjati strmo navkreber, med smrekami in bukvami, ki jim je vejevje drhtelo v lahni jutranji sapi. Pod hitrimi stopinjami se ji je trkljalo škrbasto kamenje, sicer je bilo vse tiho in mirno. Blizu vrha je srečala patruljo: dva partizana in partizanko. .K sinu grem,” je hitela rozla-gati, ko so jo ustavili. .Danes zjutraj sem bdela in poslušala ... tam doli nekje je bila huda bitka. Morda je bil tudi on tam ... Ali jih je mnogo padlo?” „Da, precej jih je obležalo, naših in onih. Pod Babno goro so se udarili. Sina boste pa težko našli, pa naj bo živ ali mrtev.” Zadnjih besed ni več slišala. Hitela je naprej, po goščavah in ogradah, mimo vasi, po bližnjicah. Vsa zasopla in izmučena je prišla do vasi pod Babno goro. Nekaj hiš je bilo požganih, s pogorišča se je še kadilo. Duh po zgoreli sfrešnici 'je polnil ozračje. Zavila je k prvemu pogorišču. Mož in žena sta stala poleg osmojenih zidov, k njima pa so se stiskali trije otroci, bosi, umazani in skuštrani. Najmlajši je držal v naročju mačko in jo ljubeznivo gladil po tigrastem kožuhu. ječala. Zganilo se je tam, kjer je sodil, da je smrt, vzbrstelo je, koder je mislil, da je neplodna skala, zagorelo je, kjer ni slutil ognja. Mož je vztrepetal in se zgrozil ob dvomu in sklepu. Njegova duša je nenadoma občutila, kakšna bolečina je, ko se trgajo vezi, s katerimi si se priklenil na svoj rod, kako tete kri iz srca na grudo, ki jo zapuščaš, kako nenadoma vstajajo, ki si jih iz redil in vzgojil, kako se dvigajo od tal, z dna in kipe kvišku, kamor si jim pokazal. »Ne proč! Nazaj!* krikne srce v obraz režečemu se dvomu. »Mož mora naprej, samo naprej. Izpij do dna, naj je čaša življenja še tako gor-jupat* Župniku je zažarelo obličje. Dvignil je glavo in vzkliknil: »Da, naprej, samo naprej! Moja vera je velika, moje srce sluti veliki dan ...« Zasvetile so se mu oči kakor vidcu. Ha, giblje se na dnu! Tlačeni bo planil kvišku. Že rožljajo verige — napenjajo se in pokajo. Ljudstvo vstaja. To je tisto ljudstvo, ki se ne vizija FINŽGAR O O O B o g o o o o 0 oblači v mehko, ki ne biva v palačah. Oj vi, ki ste mehko oblečeni, vi ~ v zlatih palačah, vi praznujete sveti večer in govorite o Betlehemu kakor O o veseli bajki. Pa vi ne poznate hlev c a, ker ne poznate koč in ne brlogov pr in ne trpljenja v njih in ne poznate in se ne zavedate moči, ki se dviga O s krepkih ramen in vstaja. Vstajajo, ki so bili gaženi. Že vre na dnu. Vi p: oholi, vi pene na vrhu kipenja, pomnite, da je v svetu pisal zgodbe tr- O pin, pisal jih, ko se je prebudil osuvan in zbičan. Vse veliko se poraja z pr dna. Betlehem, razkošenega bogastva poln, je vrgel seme iz sebe na temno 0 ravan, na dno zapuščene votline. Pa je vzklilo tam iz nizkosti in rastlo pr in razprostrlo veje drevesa čez zemeljsko oblo. Tako tedaj, tako sedaj. U Pene bodo splahnele, gramoz od tal pa bo zidal novo stavbo. Ljudstvo ~ dela in trpljenja, kovano kakor jeklo, bo zadonelo kakor bron in zapelo U novo pesem o rojstvu, ki se je spočelo v trpljenju, ki je bilo nošeno v od- pr povedi in rojeno v goresti. In tedaj porečem: Bratje, napočil je sveti u dan, rodil se kakor sveti Božič na trdnem ležišču, pahnjen od bogastva H ICD!! CD I! CD IIOII CD IICD IIOIICD 11CD IICD II CD II CD IICD II CD II CD IIC3IIO »Kje so se udarili davi?” je vprašala Grivarica. »Kdo bi vedel,” je vzdihnila žena, »saj je vsenaokrog grmelo in pokalo. Tukaj, fam, povsod ... Kaj bo z nami, ubogimi ...?” »Ali jih je mnogo padlo? ... Kje so? — Kje so padli vojaki? Morda je fudi moj sin med njimi...?’ »Med katerimi?” — Kmetica jo je premerila od glave do pet, kakor da se je zbudila v njej huda misel. »Med katerimi . . . Med partizani vendar; saj ni Italijan." »Ne zamerite, z Italijani se je borilo tudi precej izdajalcev. Sama sem jih videla nekaj. Prekleti naj bodo nesrečniki, jokajo naj se matere ki so jih rodile!" Grivarica 'je nemo obstala in pogled ji je zmedeno drsel po pogorišču. Čudna mora ji je omrežila srce, ko je slišala besede o izdajalcih. »Če iščete mrliče,” je nadaljevala žena ob požgani hiši, »ste zaman prišli. Sovražnikove so odpeljali kamioni, naše pa so odnesli partizani. Če pa me vprašate, kje so partizani, vam ne bi povedala, tudi če bi vedela.” »Od kod pa ste, žena?” se je oglasil mož. »Iz Razkrižja.” »Tako?... Slišal sem, da je bilo tudi iz vaše vasi nekaj izdajalcev tu,” je dejal s hripavim glasom in v očeh mu je zaplamtelo nekaj kakor tiha obtožba. Zdaj so tudi otroci gledali Grivarico; nemo, neprijazno so bolščali vanjo. Teh pogledov ni prenesla. Te srepe, obupane oči! Ti lačni, skuštrani otroci... in možev glas, — kakor da bi z rjavim svedrom vrtal v njeno srce ... Obrnila se je in odtavala z upognjenim hrbtom, kakor da leži raskava skala na njem. Bolečino, ki jo je prignala pod Babno goro, je nepričakovano premagala druga, še hujša, še mnogo bolj moreča. Nikdar ni dotlej pomislila, da bi moglo biti zanjo na svetu kaj hujšega od sinove smrti. Kakor hudournik ji je šumelo po glavi: Izdajalci ... iz Razkrižja ... Kaj, če je tudi on ... njen sin Stranko med njimi? Morda je Jože padel ... In Stanko je med tistimi... med ubijalci. Hitela je po isti poti, po kateri je bila prišla. Po bližnjiciI Ko je prišla do domače vasi, se je samo toliko ustavila doma, da je vrgla nekaj sena živini v jasli in oblekla praznično obleko. Potem pa naprej po zavrtih in bližnjicah ... proti postojanki. K Stanku! Mora ga najti, mora govoriti z njim! Ljudje so jo začudeno gledali, ko je vsa bleda v obraz bežala mimo njih, kakor da nič ne sliši in nikogar ne vidi. Bilo je že pozno popoldne, ko je prišla do postojanke. Belogaristič-ni stražar jo je ustavil in zahteval legitimacijo. Ni je imela. K sinu gre, je divje razsajalo in kričalo: saj ni, ki... med belogardisti. Srce pa ji je divje razsajalo in kričalo: saj ni, saj ni... Ko se je otresla sitnega stražarja, je še bolj pospešila korake. Kakor preganjana zver je planila v hišo svojih sorodnikov. »Kje je Stanko?” »Joj, teta! ... Kaj vam pa je, ali ste bolni? Stanko, pridi, mama je prišla! — Pravkar se je vrnil z dela.” Globok vzdih ji je privrel iz prsi. Zgrudila se je na klop. Tedaj pa je stopil pred njo Stanko. Objela ga je in stisnila kakor še nikdar dotlej. »Mama, prav je, da si prišla," ji je dejal. »Rad bi se pogovoril s tabo. Veš, nič kaj dobro se ne počutim tukaj. Vsak dan hodijo k meni belogardisti in me nagovarjajo, naj se jim pridružim. Zadnje dni so mi začeli že groziti. In tisti njihov kurat me stalno zalezuje s svetniško hinavskim obrazom in sladkimi besedami. Mama, ne bi šel rad k njim ... k izdajalcem." »Pojdi, greva! Pojdi brž, da naju ne bo lovila noč!” Zmetal je svoje stvari v nahrbtnik, potem pa ga je prijela za roko in ga odpeljala kakor otroka. Čez nekaj tednov, v decembru, je Grivarico v zgodnjih jutranjih urah spet zbudilo streljanje. Začelo se je nekje na hribu in je prihajalo čedalje bliže. Kmalu je začel regljati mitraljez tik za vasjo. Na uho so ji udarili hitri, bežeči koraki in kletev. Zazdelo se ji je, da se je partizanska patrulja udarila z belogardistično in jo zapodila v beg. Slonela je pri oknu in gledala v mrak zavite postave, ki so hitele mimo hiše. Nekdo izmed njih jo je bržkone opazil — dvignil je puško in ustrelil. Zvink — je predrla krogla šipo. V istem trenutku je začutila Grivarica nekaj skeleče vročega na glavi. Stisnila se je k steni in si segla z roko v lase. Kri! Oplazilo jo je, toda rana je bila neznatna — toliko, da ji je posnelo kožo. Bežeči koraki so utihnili; kmalu nato pa se ji je zazdelo da sliši znane glasove. Bližali so se njeni hiši. Partizani! Nekdo je potrkal na vrata. Hitela je odpret. Pred njo je stal Jože, velik in močan, s puško na rami in z bombo za pasom. Toda njegov pogled je bil mračen, ustnice se mu niso zganile v nasmeh. »Mama, kje je Stanko?” je vprašal s tihim, globokim glasom. »Nikar ne bodi v skrbeh, Jože. Stanko je v brigadi. V naši brigadi.” »Hvala ti, mama,” je dahnil. Potem pa je dodal z jasnejšim glasom: »Pa nikar ne stoj vsako noč pri oknu, da te ne bo nekoč res oplazilo. Zdaj pa moram naprej, tovariši me čakajo." Stopil je naprej, obrisal rdeče kaplje, ki so ji drsele po licu, in poljubil nagubano čelo. Potem je odšel. Grivarica je stala na pragu in gledala za njim, ponosna in visoko vzravnana. Na lastni sledi Prvi se ije na Novega leta dan zbudil gospod Bai>z in se tako hrupno prebijal skozi zakajeno sobo, da je zbudil tudi druge. Ko se je vrnil, so zehali in se pretegovali, možje ■hrupno, žene nekoliko manj. Sedel je k njun na tla, da jih ne bi po velikosti preveč presegal, ^mogoče pa tudi zato, ker se ni počutil preveč sigurnega na nogah. Tu so torej sedeli in se ogledovali, kajti nihče, niti oba gostitelja, niti trije gostje niso imeli lepega videza. Preveč so pili, premalo spali. »Veselo ji; bilo,« je rekel gospod Pauser. »Toda ne morem se ničesar spomniti, vem samo, da je bilo veselo.« Ostali so prikimali. V glavah jim je šumelo; nihče ni bil v stanju opisati potek praznovanja. Gostiteljica se je zasmejala. »Sodeč po redu v sobi je moralo biti ires zelo veselo.« Imela je prav, očarljiva gospa Dienstag: noben kos pohištva ni stal na svojem mestu, na tleh so bile črepinje in luže vode, tla sama pa na več mestih odrgnjena in ožgana. »Glejte denar,« je rekel gospod Pauser. »Osmojen bankovec. Čigav je?« »Verjetno vaš,« mu je odvrnil gostitelj. »Ponoči ste sežgali ves svoj denar.« Gospod Pauser ga je prestrašeno pogledal. »Jaz?« je zavpil. »Zakaj pa?« »Hoteli ste uničiti tiranstvo denarja. Sicer pa ste tudi nam prigovarjali, naj storimo isto. Govorili ste tako ognjevito, da se nismo mogli upirati. Bila je lepa grmada.« »Za božjo voljo!« je zastokal gospod Pauser. » S čim pa bom jutri plačal stanarino?« »S sežganim denarjem najbrž ne. Toda mogoče vam lahko pomagam. V blagajno sem spravil majhno vsotico.« Tedaj se je zasmejala gostiteljica, gospa Dienstag: »Motiš se,« je rekla. »To zalogo si prav tako sežgal in poleg še vse fotografije in dokumente. Ti si šel namreč še dlje kot gospod Pauser: hotel si uničiti svojo preteklost, čudno, da nisi še mene sežgal!« »Verjetno sem te videl kot svojo bodočnost,« je menil gospod Dienstag. Gospod Banz je dvignil prst. Nečesa se je KURT KUSENBERG: spomnil. »Tako je! Vaša žena je bila prvi potnik, ki je stopil na ladjo.« »Kakšno ladjo?« je poizvedoval gostitelj. »Vašo, gospod Dienstag — sami ste jo zgradili iz pohištva. Mi smo pa morali vlačiti skupaj omare in vsaka je bila kabina. Se spominjate slavja na ladji?« »Ne. In zakaj sem zgradil ladjo?« »Ker smo hoteli iti na samoten otok — potem ko smo sežgali denar in uničili preteklost. Ko smo prišli preko sobe, ste hoteli sežgati tudi ladjo. Ali se ne spomnite?« »Ne. In kaj je bilo s slavjem?« »Bilo je veselo do trenutka, ko ste padli v morje. Vendar smo vas potegnili iz vode, preden vas je pograbil morski pes.« »Aha,« je rekel gostitelj. »Sedaj mi je jasno, zakaj me boli leva rama. Morje je bilo pretrdo.« Gospod Banz je premišljeval. »Bolečino v rami bi lahko končno dobili tudi od gibanja — bili smo zelo živahni. Toda verjetno imate prav; morje je bilo pretrdo, čeprav je gospod Pauser zlil par veder vode na tla. In poleg tega: on je bil morski pes.« »Morski pes,« je zastokal gospod Pauser. »Norec sem bil; najprej sežgem svoj zadnji denar in nato vlačim vodo! Kakšna škoda!« Ostali niso občutili nobene krivde. Gospodična Quill, poleg gostiteljice edina žena, mu je priskočila na pomoč.® Vendar ste si lastili gospodstvo,« mu je rekla. »Jaz? Kje vendar?« V novi deželi. Izbruhnil je namreč prepir, kdo sme ukazovati in predlagali so, da mora biti nekdo, ki ima posebne sposobnosti.« »Ampak jaz nimam nobenih sposobnosti!« je odvrnil gospod Pauser. »Vendar — prekosili ste vse. Gospod Dienstag je hvalil moč svojega glasu, njegova žena je pojasnjevala, da je rojena za voditeljico, radi svoje vzdržnosti v pijači, gospod Banz je stisnil pest, da bi nas opozoril na svoje telesne prednosti, jaz sem omenila svojo varčnost, toda vi, gospod Pauser, ste dokazali svoj pogum. Prebodli ste si s pletilko levo lice in si izruvali zob. Razbili ste kozarec, zdrobili črepinje in jih pogoltnili. Tedaj smo vas izbrali za vodjo.« »Nesmisel,« je rekel gospod Pauser, toda prisotni so opazili, da mu je poročilo laskalo. »Tega vsega nisem mislil resno. In tisto z zobom je bila le goljufija; ta mi le tiči v ustih.« »Toliko bolje,« je menil gospod Dienstag. »Hrabrost in zvijača spadata skupaj. In poleg tega so bila vaša prva povelja izvrstna.« »Ah?« »Ukazali ste nam, naj obdelamo tla. S cepini smo vzdignili parketne deščice, vsadili lončnice in jih zalili. Vode za to pa niste nosili vi, ampak obe dami. Ali imam prav?« »Točno!« je zaklicala gospodična Quill. »Medve tega sprva nisva hoteli storiti in sva rekli, da je že dovolj vode na tleh, toda gospod Pauser je dejal da je to slana voda, ki bi rastlinam Škodovala. On je tudi proti volji gospoda Dienstaga, ki je hotel saditi artičoke, ukazal saditi banane.« »Oh, molčite vendar!« je rekel gospod Pauser in se naredil, kot da se sramuje. »In nato?« Vsi so se spogledali, kajti nihče se ni spominjal, kaj se je zgodilo nato. Nekaj minut so molče sedeli in brskali po spominu. »Aha, sedaj sem se spomnila,« je zaklicala gostiteljica. »Ker nas je poljedelstvo dolgočasilo, smo začeli za stavo slikati.« »Kot se lahko vidi.« Gospod Dienstag je s pogledom obšel stene, ki so bile čez in čez poslikane s figurami, pejsaži pa rudi abstrakcijami. »Toda jaz vendar sploh ne znam slikati!« je rekel gospod Banz. »Jaz gotovo nisem slikal!« »Zato ste pa pleskali,« je rekla gostiteljica. »Poglejte, vse pohištvo je modro popleskano. To ste storili vi. Rekli ste, da je to »kolonialni stil«. Tudi šipe ste modro prepleskali, zato je tako temno.« Gospod Banz ni rekel nobene več. Resnično se je sramoval. Gospod Pauser bi pa rad še več izvedel o svoji vladi. Ker pa pogovor ni več šel v tej smeri, se je obrnil k gospodični Quillovi in jo vprašal: »Ali mislite, da boste dobili odgovore na vsa vaša pisma, ki ste jih pisali?« »Kakšna pisma?« je prestrašeno vprašala gospodična Quill. »No, pisma, ki ste jih pisali, da bi obrndi pažnjo na našo kolonijo.« »Komu sem pisala?« »Ljudem s položajem in imenom. Angleški kraljici, županom velikih mest, več admiralom, nekaj državnim voditeljem, Dalai-la-mi...« »Ne, ni mogoče!« ije zajokala gospodična Quill. »In kje so pisma?« Gospod Pauser se je zadovoljno nasmehnil. »V pisemskem nabiralniku. Kje naj bi bila?« Gospodična Quill je šinila kvišku. »Takoj moram k nabiralniku. Mogoče ga še niso izpraznili.« »Počasi,« je dejala gospa Dienstag; prijela gospodično Quillovo za roko in jo potegnila k sebi. »Prihranite si to pot. Moj mož je snel ponoči nabiralnik in sedaj leži na našem vrtu.« »Tako torej,« je rekel gospod Dienstag. »Čislamo sicer neprisiljeno družabnost, toda mislim, da bo najbolje, če zunanji svet o tem ničesar ne izve.« Stare novoletne navade Babilonski Stolp 20. Stoletja Še pred desetletji je Novo leto prinašalo s seboj vse polno verovanj, vraž, običajev in navad. Tudi naše narodopisje je polno spominov nanje, predvsem pa velja to za alpski in predalpski svet. Le malo se jih je obdržalo, nekatere pa niti ne slutimo več, čeprav jih še nismo povsem opustili. Recimo veliko novoletno čiščenje stanovanj, hlevov, dvorišč in gospodarskih poslopij. Zakaj? Nekoč so verovali, da je prvi dan ogledalo leta, ki je nastopilo. Verovanje, da je srečanje s staro žensko na novoletno jutro slab znak za uspeh v novem letu, je ponekod živo še danes. Največ vraž pa je posvečenih prerokovanju odločilnih dogodkov v novem letu. Za Novo leto so predvsem mladi ljudje, za katere ni nič važnejšega od ljubezni in poroke, na najrazličnejše načine ugibali svojo usodo za leto dni naprej: ® Z ulivanjem raztaljenega svinca v mrzlo vodo so nastajale razne svinčene figure, katerih pomen so ugibali bolj z domišljijo kakor z resnično podobnostjo. ® V škaf vode so fantje in dekleta dajali orehove lupinice, razsvetljene s svečicami. Potem so z rokami vodo vzvalovili in če sta se dve orehovi ladjici zadeli ena ob drugo in če sta njih lastnika bila različnih spolov, potem ju je usoda izbrala za par. • Ženitve željno dekle je po neki vraži moralo samo opolnoči stresti ostanke novoletne večerje na dvorišče, pa je v temi videla obraz bodočega moža. ® Dekle, ki je na novoletni dan pojedlo rdeče jabolko, je bilo prepričano, da bo vse leto imelo rdeča lica. Kdor je pojedel ta dan kos svinjskega rilca, je bil vse leto srečen. • Ponekod so dekleta morala na novoletno jutro tresti češpljevo drevo. Če je na dekle padel sneg, suho listje ali pa celo koščki vej, potem je bil to znak, da se bo še to leto omožila. • Drugje so dekleta spet gledala v ogledalo, da bi v njem videla obraz bodočega moža. Novoletni dan je vseboval še mnoge druge vraže in navade. Nekje so verovali, da obisk tujca v hiši med kosilom na novoletni dan prinaša smrt v družino. Zato so se ta dan v času kosila zaklepali. Verjeli so tudi, da se bodo stvari, ki jih v dopoldnevu novoletnega dne uzrejo, med letom zgodile njim samim (krst, poroka, pogreb itd.). Na večer starega leta so svoje čase morali potujoči obrtniški pomočniki in kurirji prekiniti potovanja. Na novoletni dan so ponekod dajali živini dvojne obroke hrane. Pes čuvaj, če vse leto ni dobil mesa, ta dan ga je imel. Verovanje, da bo človek vse leto počel tisto, kar počne na novoletni dan, je odkrivalo marsikatero skrito željo. Kakor so že ti običaji bili pestri, so vendar vsi od zadnjega posledica zaostalosti, vraževernosti in lahkoverja. Vedno večja kulturna stopnja ljudi poriva te običaje, vraže in navade v zapiske in knjige etnografov in etnologov. Zmaguje zavest, da je usoda vsakega posameznika odvisna od njegovega prizadevanja in družbenega okolja. To je seveda manj romantično, toda veliko bolj utemeljeno. Berlinski arhitekt Robert Gabriel se bavi z doka] drznimi nažrti: zgraditi bi hotel — že bi dobil potrebna denarna sredstva — velikansko stavbo, neke vrste „pokonžno mesto", kjer bi bilo dovolj prostora za 25.000 prebivalcev. Njegova zamisel tega .babilonskega stolpa 20. stoletja” ima na papirju že precej otipljivo podobo, stvarnost pa naj bi postala okoli leta 1975. Kakšna naj bi bila ta stavba, povedo naslednji podatki: višina 1250 metrov, premer 300 m, 356 nadstropij v zraku in 16 pod zemeljsko površino. Razen 8000 stanovanj naj bi imela stavba bolnišnico, dva kinematografa, policijsko postajo ter vse potrebne prodajalne in obrtne delavnice, na vrhu stolpa pa bi bilo zdravilišže za bolezni dihal. .Lokalni promet" v stavbi bi oskrbovalo skupno 1488 dvigal, nadaljnjih 52 pa bi bilo ekspresnih, ki bi se ustavljala le na vsakih dvajset nadstropij. Razen tega bi zgradili še dve .raketni dvigali", ki bi potrebovali za pot do vrha samo tri minute. Naprave za gretje in elektriko bi bile v velikanskih kletnih prostorih, od koder bi se prišlo po 500 metrov dolgem predoru do parkirnega prostora za 4000 avtomobilov. Nosilni elementi .pokonžnega mesta” bi bili skoraj v celoti iz jekla, medtem ko bi bile zunanje in vmesne stene iz plastižnih snovi in vlaknatih plošž, odpornih proti ognju. Arhitekt pravi o svojem nažrtu, da ga snuje za žase, ko sprižo naglega naraščanja svetovnega prebivalstva in torej čedalje gostejše naseljenosti marsikje ne bo vež niti smotrno niti mogoče graditi majhnih stanovanjskih hiš. Pač pa doslej še ni našel nikogar, ki bi bil pripravljen dati na razpolago potrebna finančna sredstva, katera avtor načrta ocenjuje na kakih 500 milijonov dolarjev. Svoj babilonski stolp dvajsetega stoletja bi arhitekt najraje gradil ob reki Eiffel v Nemčiji, in sicer na kraju, ki je približno enako oddaljen od francoske, luksemburške, belgijske in nizozemske meje. Ravno zaradi tega je dal svoji zamisli tudi ime .Evropska hiša”. 70.000 fio-lfuAao-zjm-ljfmjfiL clamJm. Ljubavna pisma svetovno znanim slikam Redek in običajnim obiskovalcem nedostopen arhiv so organizirali v znanem muzeju Prado v Madridu. Tam zbirajo ljubavna pisma, ki jih obiskovalci običajno puste tik pred večernim zaključkom muzeja ali pa jih pošljejo kar po pošti. Pisma niso naslovljena na znane slikarje, temveč modele svetovno znanih slik. Pisci teh ljubavnih pisem se pogovarjajo z obema Mayama od Goye kot bi bili živi in celo pričakujejo odgovore na svoja pisma. Svetovni rekord dosega nedvomno pariška Mona Lisa, ki prejme kak mesec tudi 30 ljubavnih pisem. V New Yorku imajo posebno združenje, ki se imenuje »Liga proti nepotrebnim poljubom«. Naloga te čudne organizacije je v tem, da se bori proti vsemu, kar se običajno dogaja po vsem širnem svetu na klopeh v parkih, v mračnih vežah, parkiranih avtomobilih in drugje. Liga je razširila celo poseben letak, na katerem je podoba dveh zaljubljencev, ki se poljubujeta, pod sliko pa piše: Poljubljanje je nevarnejše od strupa za miši! Kljub temu pa se zaljubljenci in drugi poljubljajo kar naprej. Na francoskih ulicah poljubi, dolgi vec minut, ne predstavljajo niČ izrednega, medtem ko italijanske oblasti take »prekrške« preganjajo. Znanstveniki gledajo na poljubljanje spet po svoje in so poljub natanko analizirali. Soglašajo, da poznamo 16 osnovnih vrst poljuba, pač pa pravijo, da obstajajo nekatere inačice glede na to, da dajemo nekatere vrste poljuba samo enkrat v življenju in da jih zato ni mogoče prav izmeriti. Vsi drugi normalni poljubi pa so tako skrbno izmerjeni, da za strokovnjake ni več skrivnosti na tem področju: ■ Poljub traja povprečno 20 sekund, kolikor ga ne damo iz navadne formalnosti. ■ Pri pravkar zaljubljenih je 70 poljubov na dan normalno povprečje. ■ Pri tistih, ki so dolgo časa poročeni, pade število na dva poljuba dnevno. H Skoraj ni zakoncev, ki se ne bi poljubili vsaj enkrat dnevno; to se zgodi tudi tedaj, če je zakon samo še formalnost. ■ Človek da v svojem življenju okrog 70 tisoč poljubov. Rekorder v poljubovanju je neki državljan Kalifornije. Njegov poljub je trajal 7 ur in 16 minut, bil bi pa še daljši, če partnerki med poljubom ne bi bilo treba kihniti. Zato je tudi Zgodovina ulične svetilke Včasih jih ni bilo. Mesta so bila v temi in če je hodil kdo naokoli, si je svetil z ba- Decembra klo. Proti koncu 18. stoletja 1804 so ga neznanci ubili na pariški ulici; pa je bilo ljudem mraka do- govorilo se je, da so bili mo- se je tedaj proslavilo že ob volj. Našli so se inženirji, ki rilci najeti od njegovih na- drugih izumih: Thomas Alva sprotnikov. Uspeh pa je doživel Anglež Murdoch, ki je s po- so bili prepričani, da se je tehnika že dovolj razvila in da bi lahko nova goriva ko- ristno uporabili za kurjavo in dobno idejo 'riše, med Lon_ za razsvetljavo. Leta 1799 je mlad francoski inženir Lebon patentiral posebno svetilko, ki naj bi razsvetlila mestne ulice. Plin tamkajšnje tekstilne tovarne, bambusova bi bil po njegovem najpri- Leta 1808 je Anglež Clegg enakomerno mernejše gorivo. Zavist to- izboljšal izum in poskusil u- nitka in varišev in šefov pa mu ni dovolila prodreti s tem izumom Čeprav so Parižani dr- p™ Jam Šele'leta'~1823 li v hotel, ki so ga poskusno razsvetlili z novo lučjo, Lebo-nove svetilke niso prodrlo niti v hiše niti na ulice. Nasprotniki so trdili, da je plin 5,anovanJa-prenevaren za kurjavo in razsvetljavo. Lebon je vse po- vesti plin, vendar je bil strah pred eksplozijami še vedno se pa v našo vsakdanjost ime, ki so pričele s plinskimi svetilkami razsvetljevati ulice in užaljeno dejal: »Med treningom sem dosegel boljše rezultate!« Razumljivo je, da bi mogli še marsikaj povedati na račun poljuba, čeprav so se razmere tudi glede tega v zadnjih desetletjih močno spremenile. Danes nihče več ne uporablja ukrepa starih Grkov, ki so prisilili svoje žene, ko so odhajale z doma, da so pojedle glavo čebule. Danes stojita zaljubljenca kjerkoli, na soncu, na dežju, na snegu — in se poljubljata. Njun poljub ni »strup za miši«, njun poljub je nebo in pekel obenem, je ključ za vrata v čudovito deželo, kijer obstaja samo on (ona). In mnogo cvetja, in petje slavčkov, in najlepša glasba življenja ... Luna leta 2000 Nekateri znanstveniki so prepričani, da bodo leta 2000 ljudje že stalno živeli na Luni, in sicer bodo to tehniki in znanstveniki. Čeprav bodo imeli prebivalci Lune takrat že redne raketne zveze z Zemljo, jim bodo te rakete dostavljale le malo hrane, zato bodo morali »Lunjani« večino hrane pridelati sami v svojih rastlinjakih. Za promet med posameznimi naselji na Luni bodo imeli posebne majhne rakete, vso energijo bodo na Luni pridobivali iz atomskih central. Zemlja bo tedaj obdana z mrežo medplanetnih postaj, ki bodo krožile okoli našega planeta na sorazmerno nizkih krožnih poteh. Vozila za zvezo med Zemljo in temi postajami bodo kmalu skoraj tako običajna, kot so zdaj letala. Nagradna križanka za odrasle Kakor vsako leto, smo tudi za letošnje praznike pripravili nekaj veselja za ljubitelje ugank. Križanka ni težka in smo prepričani, da jo bo vsak z lahkoto rešil. Da pa bo trud tudi poplačan, smo Izbrali nekaj lepih nagrad, ki jih bo žreb razdelil med tiste, kateri nam bodo pravočasno poslali pravilno rešitev. Seveda boste vpraševali, kakšne so nagrade. Mislimo, da je najbolj dragoceno darilo še vedno dobra knjiga, ki nam ni le v zabavo, marveč tudi v pouk. Tega načela smo se držali ter izbrali pet lepih slovenskih knjig, s katerimi hočemo napraviti veselje In poplačati trud tistim ki jim bo pri žrebanju naklonjena sreča. Rešitve križanke nam pošljite najkasneje do 3. januarja 1966 na naslov: Slovenski vestnik, Celovec-Klagenfurt, Gasomefergasse 10. Zdaj pa pogumno na delo, pri katerem vam želimo mnogo zabave in uspeha, za žrebanje pa že danes zvrhano mero .krompirja”. ostalo mišljenje svojih sodr- filke na plin, se pojavljajo žavljanov, pa mu ni uspelo, drzne misli o tem, da je tre- ba najti nadomestek. Tu vstopa v našo vsakdanjost ime, ki Edison. Vodoravno: 1. slovensko moško ime; 5. nekdanji ruski vojak na konju; 9. kretnja; 10. Estonec; 11. romanski spolnik; 13. osebni zaimek; 14. veznik; 15. kratica za .eventualno”; 16. trčenje; 18. vesoljski izstrelek; 23. časomer; 24. reka v Švici; 26. robec, na-glavnica; 27. Indijanec; 28. kratica za .ljudski odbor”; 30. osebni zaimek, množ.; 31. kratica za .slovenski narod”; 32. moško ime; 34. telesna poškodba; 36. del noge; 38. sanje; 39. kratica za .slovenski”; 40. dva enaka soglasnika; 42. gosji glas; 34. ljubka gozd- Praktičen človek ne ostaja dolgo let pri besedah in tako pokaže Edison že leta dončane. Ker so v Angliji že 1879 svojo prvo žarnico. Se-tedaj občutili pomanjkanje veda mu ne uspe že ob pr-lesa, so petrolejske svetilke vem poskusu. Precej žarnic že leta 1805 razsvetljevale 'zdela, dokler zogljenela žari ne razpade že po nekaj trenutkih. Žarnica je torej tu in elektrika, >ki je dotlej gnala le preproste stroje, stopa tudi na področje razsvetljave. Vendar Edison ne ostane le pri žarnici, ukvarja se še z električnimi napeljavami in centralami, ki povzročajo, da Vendar tudi plin ni bil ide- se žarnica preseli tudi v sfa-alen in že 50 let potem, ko novanja in dokončno raz- skusil, da bi spremenil za- so zagorele prve ulične sve- svetli mračne mestne ulice. na žival; 46. ime pesnika Župančiča; 48. pro-vec; 52. .ljubitelj” tuje lastnine; 53. uvodna beseda ali igra; 55. naziv; 56. začetek abecede; 57. osebni zaimek, množ.; 58. središče vrtenja; 60. samoglasnik in soglasnik; 61. potočna žival; 62. .večno mesto; 64. tuje žensko ime; 65. zbirka zemljevidov. Navpično: 1. mesto na Krimu, znano iz druge svetovne vojne; 2. različna soglasnika; 3. morski sesalec; 4. gora v Karavankah; 5. sprimek snega ali prsti; 6. žuželka s pekočim pikom; 7. soglasnika s konca abecede; 8. obrtnik; 12. napla-čilo; 15. daljše časovno obdobje; 17. okrajšava za .krajcar”; 19. ploskovna mera; 20. boter; 21. hitro hlapljiva tekočina, ki jo uporabljajo za narkozo; 22. kazalni zaimek; 23. nada; 25. pojem iz geometrije; 27. južni sadež; 29. vogal; 31. zimska .odeja’ narave; 33. gora v Švici; 35. visoka igralna karta; 37. motorno vozilo; 41. domača žival; 43. igra na srečo; 44. jadranski otok žalostnega spomina iz minule vojne; 45. različna soglasnika; 46. oranje; 47. medmet, ki izraža vzpodbujanje; 49. osebni zaimek, množ.; 50. žensko ime; 51. vrsta pisalnih peres; 53. ločilo na koncu stavka; 54. visoka vzpetina; 57. izraz pri šahu; 59. nasprotje od .lačen”; 61. japonska dolžinska mera; 63. okrajšava za .mladi”. Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1966 lastniki in sodelavci Podjunske trgovske družbe bratje RUTAR & CO. v Dobrli vasi poslovodja Milan Rutar in Mara Rutar Žitara vas • Dobrla vas Trgovina In gostilna Vladimir Rutar Žitara vas tel. (0-42-37) 237 Trgovina in penzion ob Klopinjskem jezeru Anton in Agnes Rutar Selo - Št. Vid Trgovina In hotel gostilna - kopališče Franc in Micka Rutar Dobrla vas Lovanke, Mokrije Trgovsko in transportno podjetje Štefan in Ljudmila Sienčnik Dobrla vas Torek, 28. 12.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.00 Podjetje HerbertTraun talne obloge Pliberk • Bleiburg želi prijetne božične praznike in srečno novo leto MIZARSKI MOJSTER Hermann Kuschej Pliberk - Bleiburg O delavnica pohištvene oprave Jn O gradbenega mizarstva želi vsem naročnikom in odjemalcem za-dovcdjne praznike in uspešno novo leto! KROJASTVO Blaž Opetnik ČEVLJARSTVO Gregor Opetnik Ptteodevali se bomo, da boste pri obeh tvrdkah ladamoljni tudi v bodoče Voščimo in želimo vesele praznike in srečno novo letol Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini družina inž. Člslimir Bauer Šmohor In Zeltweg RADIO CELOVEC I. PROGRAM PoroClla: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 25. 12.: 8.05 Božična zborovska glasba — 9.05 Veseli Božič — 12.45 Božič pod tujimi zvezdami — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Naša domovina med zvezdami in atomi — 17.05 Okoli operete — 19.00 Šport — 20.10 Sveti večer — 20.40 Očarljive melodije — 21j15 Rdeča nit. Nedelja, 26. 12.: 8.05 Pristaniški koncert — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 18.45 Legenda o kamnu — 19.00 Šport — 20.10 Sinje sanje, opereta — 22.40 Z obema očesoma na parketu. Ponedeljek, 27. 12.; 8.15 Most čez Drino, roman — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 20.15 Kultura in umetnost včeraj in danes — 20.30 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.45 Koroška domovinska kronika. Torek, 28. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Alpski ljudski plesi — 15.45 Četrt ure kulturnega urada —• 18.00 Koroška avto- in moforevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Gospod Ornigle — 21.30 Zveneči mozaik. Sreda, 29. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zbor celovških madrigalistov — 15.45 K zgodovini Sahare — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsok — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Orkestrski koncert — 22.15 Viva la mušica. četrtek, 30. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Ljudske viže — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja delavske zbornice — >8.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 31. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — ‘2.40 Govori koroški deželni glavar — 14.55 In leta minevajo — 15.30 Letni pregled oktualnih oddaj — 16.00 In svet je veder kot nebo — 17.00 V čaru operete — 19.30 In spet je minilo leto — 20.10 Silvestrski koncert dunajskih filharmonikov — 22.10 Vobimo na ples — 22.45 Pester Silvestrski spored. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje).. 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesli — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komerrar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 25. 12.: 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 9.00 Operni koncert — 10.00 Zabavni koncert — 11.00 Ciklus mednarodnih orkestrov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Božična povest — 15.00 Prepotovano leto — 16.00 Otroška ura — 17.05 Gledališče v svetu — 18. Koncert ljudskih pesmi — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Beg iz seraja, opera — 22.29 Božični orotorij. Nedelja, 26. 12.: 8;15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega liska — 11.15 Dunajski simfoniki — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Most čez Drino, roman — 15.00 Zdravnice v redovni obleki — 15.45 Moja sestra v Parizu — 17.10 Gledališka oddaja — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Molodija za nedeljski večer — 21.00 Ali bo naš svet še našel mir. Ponedeljek, 27. 12.; 8-10 Da, to je moja melodija — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 15.05 Pogled na športno leto 1965 — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Lohengrin, opera. Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Zdravniško mesečno poročilo — 14.35 Potovanje v Brixen — 15.05 Gledališče v svetu — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Najnižji vagon v svetu — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 29. 12.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.00 Svetovna vokalna in instrumentalna dela — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Daljni horizonti — 15.05 Pogovor o humanizmu — 15.45 Otroška ura — 16.00 Pojdite po vsem svetu — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teenagerji — 20.15 Vseh devet -— 21.40 150 let tehnične visoke šole na Dunaju. Četrtek, 30. 12.: 8.1C Dobrodošli v Avstriji — 10.00 Jutranji koncert — 13.30 Komorna glasba — 14.16 Radijski orkestri iz vsega sveta — 14.35 Novoletne pesmi in plesi — 15.05 Pogovor o humanizmu — 16.00 Glavno preživeti — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Letno bilanca nemške- ga filma, intervjujev in kritik. Petek, 31. 12.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 S hrupom in lepimi voščili — 10.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13j10 Za novo leto govorita ministra dr. Piffl-Perčevič in Otto Probst — 13.35 Za prijatelja opere — 14.35 Ljudske viže s Koroške — 15.05 Mrfvi v letu 1965 — 16.00 Otroška ura — 17.00 Silvestrska oddaja — 19.10 Govori kardinal Konig — 19.30 Selna - Donava — 20.00 Sah mat, kriminalka — 21.00 Paberki ob koncu leta — 22.05 Netopir, opera — 23.55 Novoletna voščilo. flllllllllSISlIllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllilllllllllllllllllllllliiiiilllllllllllllllllllilliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiii f lllllllllllllllllllt VIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIISIIIIIlISIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VLADO FIRM: Uskoška nevesta 29. NADALJEVANJE Tudor je spoznal, da ima Jure prav. Olresel se je pomislekov in sam pri sebi sklenil čimprej odpotovtai na graščino k očetu in ženi. .Gospodar, pripravimo ti nosilnico in te z močnim spremstvom odpeljemo nazaj v graščino, kjer nam ozdraviš. Turki ti ne uidejo.' .Jure, medved stari," se je pošalil Tudor, »ti pojdeš z mojimi vojščaki naprej proti Volanskem, da se tam pridružiš hrvotskim borcem. Pod banovim poveljstvom preženete Turke čez Kolpo nazaj v turško deželo. Pojdi in mi skliči vse povelnjike oddelkov. Povem jim, da te imenujem med svojo odsotnostjo za namestnika. Vrni se mi zdrav. Pojdi!" Juretu so se od veselja zaiskrile oči. .Zanesi se name, gospodar," je zamomljal v zadregi in stisnil Tudorjevo roko, da mu jo je ta zmaknil: .Zdrobiš mi roko s svojo šapo, medved." Poveljniki so se pravkar vračali iz Tudorjevega šotora, ko so pred vhodom zahrzali konji. Med dvema močnima konjema je bila razpeta nosilnica. Dvajset krepkih vojščakov je čakalo, da spremi Tudorja. Težko jih je bilo izbrati, vsi so ga hoteli spremljati; vedeli so namreč, kakšne nevarnosti groze malemu oddelku na poti. Pot z bolnikom bo dolga. V nekaj dneh bodo šele v Zumberku, ker ne bodo mogli potovati naglo, da se bolniku iz pre- streljenih pljuč ne ulije kri, kar bi pomenilo Tudorjevo smrt. Ko so bile vse čete in oddelki zbrani na travniku in razvrščeni, na levem krilu pešci, na desnem konjeniki, so prinesli iz šotora Tudorja. Gromski hura je prerezal trepetajoči zrak, ki se je kopal v sončni luči. Konjeniške sablje so na Juretov ukaz, ki je sedel nekaj korakov pred razvrščenimi vojščaki na svojem sivcu, zabliskale v pozdrav. Tudor je zamižal. To so bili torej njegovi neustrašni vojščaki, ki jih je moral sedaj zapustiti. V pest stisnjeno roko je sunkoma dvignil v zrak. Zadoneli so klici. Konja z nosilnico sta se prestopila. Za seboj pa je naenkrat začutil nekaj vlažnega, gobastega. Za njegovim vzglavjem je stopical Hasan in puhal svojo toplo sapo v njegovo potno čelo. Enakomerno so kopitali konji in nosilnica se je gugala zdaj močneje zdaj zopet mirneje kot žito v vetru. Pekoči žarki so se umaknili gozdnemu hladu. Pot se je zgubljala na mahovnatih tleh in dušila korake. Tudor je zaprl utrujene oči. Njegovo sunkovito dihanje se je umirilo. Uskok, ki je jezdil na čelu, je zrokami odrival vejevje, da ga ne bi oplazilo. 7 Stražnik na grajskem obzidju si je zasenčil oči. Bistro je opazoval z gostim drevjem poraslo okolico. Že nekaj dni ni bilo opaziti raztepenih turških trum, ki so se mimo graščine vračale z roparskih pohodov čez slovensko in hrvatsko ozemlje v Bosno. Velika uskoška graščina jih je mikala. Slutili so, da mora biti za njenim visokim in debelim kamnitim obzidjem blaga in hrane na pretek. Trdno zidovje in neustrašeni branilci, ki so grozili z varnega ob- | zidja, pa so jim zmedli načrt. Nekaj manjših prask, ki so jih turška krdela doživela s posadko, ko je nepričakovano pridirjala iz gradu, jim ugrabila naropano blago in ujetnike, je bilo resno svarilo, naj opuste obleganje. Po široki cesti pod gradom se je nekega jutra pomikal majhen oddelek. Jezdec, ki se je v diru vrnil, je sporočil vodji, da ni v okolici odkril nič sumljivega. Le prazne staje po vaseh so nemo govorile, da so jih še pred dnevi obiskali ropa željni Osmani. Vodja oddelka je trudno zamahnil z roko in stopil k Tudorju, ki je bledičen dremal v plahti med konjema. „Gospodar, kmalu bomo v gradu," ga je poltiho nagovoril. „Naj odpošljem sla?" Tudor je pogledal in prikimal. Ko so zavili na grajsko pot, ki se je pričela vzpenjati, je obzidje zaživelo. Vedno več postav je bilo na njem. Grajska vrata so se zopet odprla. Jeza grajskega oskrbnika, da vpitje in kričanje moti bolnika, ni pomagala. Vse je veselo pozdravljalo mladega glavarja. V sobi je bilo okno na široko odprto. Ptičje petje je uhajalo vanjo. Na ležišču iz medvedjih kož pa je ob Tudorjevem zglavju sedela Dana, se sklanjala k njegovemu ušesu ter šepetala in šepetala. Tudor je spoštljivo in srečno zrl v njeno napeto telo, jo gladil po kolenih in poslušal. Skozi odprta vrata sobane si slišal drsajoče korake starega Vukmira ki se je kdaj pa kdaj ostavil pogledal skozi vrata prikimal in zopet oddrsal. Rdečelična Barbara se je z lončeno skledo do vrha polno vroče kurje juhe primajala v sobo. Njene male oči so švigale od mladega glavarja do žene in zopet nazaj. Zakašljaia je in obstala. »Barbara, Barbara, le prinesi skodelo. Prav nič naju ne motiš," ji je smeje se dejala Dana, ki je opazila na 24. december 1965 želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in uspešno novo leto 1966 Karl Prinčič celovec - sternallee Janez Weiss ŠT. J ANŽ V ROŽU, Tel. 224 Podružnica Celovec Spitalgasse 12, tel. 72-4-35 Krischke & Co. Celovec - Klagenfurt l.-Mal-Stralj« 3, Heu*i Plati <2 Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v novem letu | I I C A R I M P E X KLAGENFURT CELOVEC Gabelsberger Strafje 24 TELEFON 24-98 : /7 '■'/Ji. J J Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav molzne naprave Alfa-Dchlia IZVOZ - UVOZ - TRANZIT STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA i Druckerei Klischeeansfalt ROMAN R1TTER Papierhandlung KLAGENFURT Burggasse 8, Telefon 21-08 Ing. T. Schlapper ŠT. JAKOB V ROŽU želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto STROMFUR OSTERREICH AUS DE N 9 GROSSKRAFTVVERKEN DER DRAUKRAFTVVERKE Edling Schvvabeck Lavam und 70.000 k W 60.000 kW 24.000 k W IN BAU Feistritz 80.000 kW DAMPFKRAFTVVERKE Zeltvveg 130.000 kW St. Andraiu.il 177.500 kW Voitsberglu.il 125.000 kW WINTERSPEICHERWERK ReiBeck-Kreuzeck 139.500 kW OSTERREICHISCHE DRAUKRAFTWERKE AKTIENGESELLSCHAFT • KLAGENFURT ■ ANZENGRUBERSTR. 50 RADIO TRST Sobota, 25. 12.: 8.30 Slovenski zbori — 9.50 Božične melodije — 12.00 Chopinove in Paganinijeve skladbe — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 19.00 Pojeta Connie Francis in Elvis Presley — 19.15 Zori noč vesela, novela — 20.30 Teden v Italiji. Nedelja, 26. 12.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajšo — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.30 Cvrček za pečjo — 17j1 0 Koncert v Trstu — 19.00 Koncertne uverture — 20.30 Iz slovenske folklore — 22.10 Pevci in glasbila. Ponedeljek, 27. 12.: 12.15 Liki iz naše preteklosti — 18.00 No vse, toda o vsem — 18.30 Manj znane skladbe Anfonina Dvoraka — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenskih književnosti — 20.30 Zvoki, uglašeni na temo — 21.00 Tri Goldinijeve komedije. Torek, 28. 12.: 12.00 Iz slovenske folklore — 1830 Kon-certisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 19.30 Romantične melodije — 21.00 Pregled slovenske dramatike — 22.00 Pleiite z nami. Sreda, 29. 12.: 11.45 Tržaški motivi — 12-15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Klavirska glasba — 19.15 Higiena in zdrovje — 20.30 Otrokov božični večer — 21.00 Simfonični koncert. četrtek, 30. 12.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 18.30 Klasiki moderne glasbo — 19.00 Pisoni balončki — 21.00 Don Juan, igra — 22.30 Slovenski solisti. Petek, 31. 12.: 11.45 Pevci in ansambli — 12.15 Pomenek s poslušalkami — 19.00 Pevski zbori Furlanije- Julijske krajine — 19.15 Novo leto in rimski bog Jonas — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Silvestrovanje. nMiiiiiitiifiiitiitiiiiiiuiiiiiiiiiiinmimiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiimiiimiiimiuM obrazu zarisano zadrego. Zopet se je njeno obilno telo zamajalo in deske so zaškripale pod tolikšno težo. .Gospodar, najlepšo putko sem spravila pod nož, tisto s čopko, ki mi je jedla z roke. Juhica je mastna kot le kaj. Dobro vam bo dela. Vsak dan skodelo, pa boste v nekaj dneh zdravi,* je Barbara sopihaje zaključila svojo modrost. ,2e prav, že prav, Barbara,* se je oglasila Dana in ji vzela skodelo iz rok. „Pa še medice prinesite in z vodo jo pomešajte.* .Bom, bom, takoj storim. Veste, moj mož je pa ne mara, te juhice, ki bi jo še rojenice snedle, ne mara je. Ta nebodigatreba! Samo pefelinje meso bi goltal, pečeno petelinje meso, ta izbirčnež. Toda, hm.. .* in ko se je za hip oddahnila in hotela započeto skončati, je v sobo pogledal Brano. Prikimal je mladima in zavihal osivele brke, z očmi premeril zgovorno Barbaro in vstopil v sobo: ,He, debeluškal Brž v kuhinjo, pripravi še jedače, gosti so v gradu.* Jezno je Barbara ošvrknila predrznega Brana, se prijela za boke in zasopla. Brž pa se je premislila in se slabe volje odmajala iz sobe. Brano je stopil k Tudorju: .Gospodar, čez turško mejo so pribežale nove številne družine Uskokov. Živino imajo s seboj in otroke. Utaborili so se pod gradom. Naseliti se hočejo tukaj, toda za vse ne bo prostora. Vojvode čakajo na dvorišču, da jih sprejmeš in jim odmeriš zemljo.* Tudor se je oprl na komolec, prikimal in zamišljen dejal: .Brano, pripelji vojvode v viteško dvorano in očetu Vukmiru sporoči novico. Le pojdil Obvestiti mora deželnega glavarja.* V viteški dvorani so okoli podolgovate hrastove mize že sedeli brkati uskoški vojvode. Bili so sami visoki in tršati možje. Na zgornjem koncu omizja je sedel stari Vukmir in pozorno poslušal zgovorne vojvode. Končno je pobobnal po mizi in vstal. .Rojaki, Uskoki! Ubežali ste Osmanom. Bosenskemu pašaluku bo primanjkovalo vojščakov. Paša vas bo zahteval nazaj. Za vse vas z družinami je tukaj premalo zemlje. Ne bi mogla roditi za toliko lačnih ust." „Ej, stari glavar, nazaj ne pojdemo. Povelnjika Uskokov Tudorja .. ." „Le molči!" je Vukmir segel vojvodi v besedo. .Moj sin Tudor, novi uskoški glavar in zapovednik, leži ranjen. Ne more vam pomagati. Sla odpošljem h glavarju kranjske dežele, naj odloči, kam pojdete in kje vam najde novih domov. Nekaj dni potrpite, da pride odgovor. Ta čas pa živite v naših vaseh, ki so še ostale, kolikor jih grabežljivi Turčin ni opustošil in požgal. Grajski oskrbnik naj vam iz naših hlevov da klavne živine in konje. Drobnica je na pristavi..* .Hvala ti, stari glavar! Vedeli smo, da nam ne odre-češ gostoljubja. Toda živine imamo dovolj. Na tvoji posesti pričakamo cesarskega sla, ki ti ga pošlje deželni glavar. Ej, sin naj ti kmalu okreva, velik vojščak je. Glas o njem je prišel čez mejo v Bosno. Turki ga kolnejo.* Staremu Vukmiru so se zasvetile oči. Njegov sin Tudor, he! Turki ga kolnejo in se ga boje. To je beseda! .Vojvode, stopite v sosedno sobano, odžejajte se in nasititel* Vojvode so prikimali in vstali ter drug za drugim odšli v sosedno dvorano, kjer je mladi strežaj že razvrščal lončene skodele in polne bokale. V taboru novih priseljencev je bilo živahno. Na malih zasilnih ognjiščih so se cvrli kozlički. Uskoške žene so jih pridno zalivale z mastjo, vmes pa krpale obleke, ki so se raztrgale na dolgi poti iz Bosne. Kuštravi otroci so se podili okoli razpetih šotorov in dražili privezane pse. Okoli najvišjega hriba pa so se zbirali oblaki, ki jih je preganjal veter kdo ve s katere strani nebesa, ki mu ni bilo videti konca. Zvečer, ko so zabrlele leščerbe in smolenke, so se vrnili vojvode vedrih obrazov iz gradu med svoje, da jim sporoče vesti, ki jim jih je nanizal v gradu stari uskoški glavar Vukmir. Minili so dnevi. Polja so bila prazna in veter je preko njiv nosil težke deževne kaplje v vasi. Po razmočeni cesti pa je priganjal utrujenega in mokrega konja k hitrejšemu diru uskoški sel, ki je prihajal z bojišča pri Volanskem, kjer so združeni hrvatski in slovenski brambovci potolkli močne turške oddelke. Ustavil se je pri prvih vaških hišah in vaščanom, ki jih je kljub slabemu vremenu prignala na cesto radovednost, povedal novico. Vest se je kmalu raznesla po vasi. Jezdec pa se kljub pogostnim vabilom, naj stopi v hiše ter se naje in oddahne, ni hotel zadrževati. Odjezdil je naprej proti uskoški graščini. Grajska družina je bila v veliki viteški dvorani. Poleg Tudorja, ki se mu je zdravje iz dneva v dan boljšalo, je stal sel, ki ga je pripeljal Brano. „No, sel,’ se je oglasil slari Vukmir. .Pripoveduj, kako je bilo na bojišču.* Sel je sedel in vzel kupo, ki mu jo je ponudila mlada grajska gospodarica. Medica, pomešana z vodo, ga je odžejala. Potegnil je krepak požirek. Brano je pohrfcal, se z glavo naslonil na roke in se zagledal v sla. (NADALJEVANJE SLEDI. 24. december 1965 KONZUMNE ZADRUGE CELOVEC, BELJAK IN SPITTAL želijo vsem svojim članom, odjemalcem in zadružnim prijateljem vesele božične praznike in zdravo, uspehov polno novo leto! DIE KONSUMGENOSSENSCHAFTEN KLAGENFURT, VILLACH UND SPITTAL vvunschen allen ihren Mitgliedern, Kunden und Genossenschaftsfreunden ein frohes Weihnachtsfest und ein gesundes, erfolgreiches neues Jahr! KO N SUM mm National Sploina zavarovalna delniška družba Zavarovalni zavod Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze Vse vrste zavarovalnin Celovec Klagenfurt Sternecksfrafje 1 ! Zadovoljne praznike in uspehov polno novo leto STADTGARAGE Franz Liegl ® Autoreparaturen • Wasch- u. Schmierstation KLAGENFURT Vdlkermarkfer Ring 14 Telefon 51-08 Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi GAŠPER OGRIS - MARTIČ TRGOVINA V BILČOVSU deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Misli in čustva ob Chopinu. Petek, 31. 12.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domoče viže, domači ansambli — 10.15 Bagatele iz domače glasbene literature — 12.05 Iz Verdijevih oper — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Vlak želja — 15.30 Veseli tobogan — 17.05 Voščila za novo leto — 18.05 Novoletni razgovor — 18.25 Ob kaminu — 20.00 Kronika 1965 — 23.50 Minute pred polnočjo. GOSTILNA PRI (—Lš&azju DRUŽINA GABRIEL ST. JANŽ V ROŽU potita Svetna vas Zadovljne božične praznike in uspešno novo leto AVTOBUSNO PODJETJE SmuAnik DOBRLA VAS telefon (0-42-36) 219 Izleti v tu- in inozemstvo Gostilna in kavarna Štefan in Marija Breznik PLIBERK - BLEIBURG bo kakor doslej tudi v bodoče priljublje-. no zbirališče gostov od blizu in daleč Vsem gostom vesele božične praznike in srečno novo leto! RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba. Sobota, 25. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki — 9.45 Kitara in godala — 10.15 Iz oper čeških skladateljev — 12.05 V soboto opoldne — 12.40 Beneški fantje in trio Slavka Avsenika — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 V soboto zvečer — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 26. 12.: 8.05 Nikinikec in njegovi, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.45 Nedeljska reportaža — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Zname- NaŠim slovenskim rojakinjam in rojakom na Koroškem prav prijetne božične praznike in našim narodnim pravicam pravičnejše leto! Dr. Matko, dr. Milan in dr. Marijan Scharwitzl, Dunaj Vsem odjemalcem in znancem prijetne praznike in srečno novo leto drevesnica ING. MARKO POLZER Št. Vid v Podjuni nite arije — 17.30 Statistika, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.43 Ob večerni uri. Ponedeljek, 27. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš juke box — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Bamberški simfoniki — 12.40 Mariborski komorni zbor — 14.35 Voščila — 15.30 Najlepše pesmi Zorka Prelovca — 18.20 Signali — 18.45 Narava in človek — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.15 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana. Torek, 23. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 10.15 Z našimi pevci po domačih in tujih operah — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Kvintet Avsenik in trio Vifala Ahačiča — 14.35 Pet micvut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Moški pevski zbor France Prešeren — 20.20 Knjigarnar ne more spati, radijska igra. Sreda, 29. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 S solisti zagrebške opere — 12.40 Zborovske pesmi — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert pihalne godbe — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Pol ure z zobavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Hoff-mannove pripovedke, opera. Četrtek, 30. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Naši kolektivi čestitajo — 12.05 Francoske skladbe — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Srečno 1966 — 14.35 Enajsta šola — 15.15 Smučorski skoki v Obersdorfu — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna « a iu o ■*, ms * m v^e^c/r\As& Vsem našim odjemalcem prisrčne božične in novoletne pozdrave! PLACH STOFFE celovec-klagenfurt Vesele božične praznike in srečno novo leto zeli vsem starim članom, prijateljem in znancem KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 25. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — Pred Jaslicami. Nedelja, 26. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo m glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 27. 12.; 14.15 Poročila, objave pregled sporeda — športni mozaik — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 28. 12.: 14.15 Poročila, objave — Jezusa pozib-Ijemo. Sreda, 29. 12.: 44.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 30. 12.: 14.15 Poročila, objave — 2ena in dom — Kaj pravite k temu. Petek, 31. 12.: Poročila, objave — Od petka do pe*ka — Iz ljudstva za ljudstvo. Dentistka Helena Gale, Celovec, Bahnhofstrafje 38 B, je do 3. 1. 1966 na dopustu. Prisrčno dobrodošli v gostilni Franz & Maria SctlVVarzI pliberk-bleiburg Poskrbljeno za prvovrstno kuhinjo, negovane pijače In brezhibno postrežbo v prijetnih obnovljenih lokalih Vesele božične praznike in srečno novo leto 1966 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče ERVUIN MUNCH trgovina z drvmi In premogom CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Strafje 187 Zodovo-ljne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi trgovina s kmetijskimi in gospodinjskimi stroji Johan Lomšek TIHOJA 2, p. Dobrla vas (Eberndort) TELEFON (0-42-37) 246 Letos smo kupovali -im tudi v bodoče bomo v domači trgovini KAUFHAUS FRANZ KRAUT PLIBERK-BLEIBURG kjer nam posfrežejc s kvalitetnim bla-gom po zmernih cenah ter Je bogata izbira najrazličnejših potrebščin Trgovina želi vsem odjemalcem prijetne praznike in uspešno novo letol TISKARNA Prijetne praznike ter srečno in uspehov polno BOROVLJE novo leto PODLJUBELJ M £ Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik. Blaž Singer; uredništvo in uprava: Celovec • Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. Trgovina s stroji