<%Zy40,-n4C. hovnikov so bili od delegacij poklicani kot izvedenci j po eden za Koroško, Štajersko, Prekmurje, dr. Barač i iz Zagreba, za Bačko 1 katoliški župnik in 1. pravo-! slavni proto, za Banat pravoslavni škof Zeremski. Njih naloga je bila, zbirati in obdelovati gradivo za glavne delegate. ,Tu nihče ni vprašal, je-li dotičnik duhovnik ali laik. Sicer pa je število teh duhovnikov celo izginilo pred številom svetnih delegatov, .Ti duhovniki bi pa lahko potrdili dejstvo, da na celem Francoskem ni tako sirovih fanatikov, kakor so pri „Mariborskem delavcu“ in pri sličnih listih v Jugo - f slaviji, Ce je delegacija smatrala za potrebno, jih I nad pol leta držati v Parizu, je pač imela svoj razlog f in ji niso bili na poti. — Skoda,i da niste poslali v J Pariz svojega naprednega Kukovca, ki bi s povdar -janjem nemškega značaja Maribora in našega des -interessementa pri Radgoni gotovo bil dosegel sijajne vspehe. 4. Po nazorih „M. D.“ bo najboljše, da v bodo-I če po blejskem vzgledu s kamenjem obsipljemo in z gnojnico oblijemo vsakega inozemca, ki pride v kako naše letovišče ali kopališče, pa je na sumu kot „klerikalec“, ker s tem si bomo pridobili simpatije .vseh' „naprednih“ elementov v inozemstvu. Tudi italijanski vojaški krogi so nam bojda tari ko sovražni le radi „klerikalizma. * „Delavec“ je že opetovano povdarjal, da bi bili morali že od začetka biti bolj prijazni napram Italijanom. Narodni sveti v Trstu in na Reki, katerim so bili na čelu le „napredni elementi“, so pozdravili italijansko vojaštvo kot prijatelje. Odgovor nam je znan vsem . > * Kratka. vsebina celega članka „Delavčevega" je: črni klerikalizem je kriv vsega zla na svetu. Kaj je ta „klerikalizem“, nam je že dovolj pojasnil „Delavec“ sam. „Klerikalizem so krščanske dogme, zakramenti, stari zakon, božanstvo Kristusovo, torej krščanstvo sploh. Neklerikalna je bojda le še ljube -zen do bližnjega, seveda le tako dolgo, dokler služi naprednemu žepu in vladohlepju. Sicer pa ljubezen do bližnjega uči že stari zakon in Kristus sam je bil židovskega rodu, oboje je pa „klerikalno“, torej je končno klerikalna tudi ljubezen do bližnjega! Nič ni novega pod solncem. 2e v prvih krščani skih časih so bili vsega zla krivi kristjani. Ce je prišla povodenj, če je bila suša, če je razsajala kuga , če je potolkla toča, krivi so bili „klerikalci“ tistega časa, kristjani, zlasti duhovniki. Ce mi vas dolžimo sokrivde pri vaših žalostnih razmerah, vas ne dolžimo radi vaše „naprednosti“ , ali ker ste drugačnega mišljenja, temveč radi vaše nenaprednosti, radi razdiravnega dela, ker vam je „farška gonja“ vse, za pozitivno delo nimate zmisla« Vzdržujemo in ponavljamo svojo obdolžitev, da ste vi s svojim razdiravnim delom vede ali nevede v službi naši državi sovražnih sil. „Delavec“ nam je to potrdil s svojimi simpatijami do „naprednih“ italijanskih elementov. Ce vi v naših vrstah kje zasledite nepoštenost in korupcijo, le na dan ž njo, taki pojavi niso v soglasju s krščanskimi načeli, pustite pa pri miru krščanska načela, katerih ne morete nadomestiti z ničim boljšem. Slovenci širite naše liste! LISTEK. B?at Nardžič :< Spemini orleirsfce mfadssfi« (Dalje.) Ko smo nekoč zadevo vpričo vseh fantov obravnavali, so povedali o nekem Francetu Ovnu iz vasi Smoreka, da M bil pripravljen priti k Ofrlom, toda ne za — zadnjega! Razumljivo! Fant je bil sin ene najveljavnejših hiš, precej čez dvajset, vojaška leta vsa za seboj , . i Ko smo se po kratkem posvetovanju odločili za sprejem tega kandidata, se je pokazalo, da so si ga fantje že bili izvolili za načelnika,,dasi še ni bil član! iTo je veljava, ki je nekaj vredna, če je — drugače vse prav. Odbor je odločil, da se ugodi’želji fantov. Fran četa smo povabili, naj pride prihodnjo nedeljo. Res je prišel in takoj prevzel načelstvo. Bistvene reči je i -tak znal kot bivši vojak, slovenska povelja se je učil pri drugih. Parkrat je bil tudi na Viču pri telovadbi — in imeli smo načelnika, da je bilo veselje! Pa to veselje ni bilo popolno. Vedeli smo, da Oven nima skoro nič pojma o pravem orlovstvu. Poznal je le njegovo zunanjo plat. Ali velika veljava pri fantih se je zdela tudi nam vabljiva. Upali smo , da se visoko dvigne ugled Orlov pod takim načel -nikom. Res so naši fantje poslej še lepše nastopali. Ležal, da je z novim načelnikom prišlo med nas še več „fantovstva“, „Zlata knjiga“.in „Mladost“ sta bili vedno menj podlaga našega odseka. Saj Oven ni bil hudoben dečko, toda predolgo je že nosil obleko svojih uveljavljenih navad, da bi jo mogel naenkrat zamenjati z orlovskim viteštvom. Tudi ni utegnil pridobivali si iz knjig orlovskega duha, ker je imel doma razsežno kmetijo in priganjaške stariše. Povedal sem že, da je bil naš France doma iz " —------------— vasi Smereka. Od tam ]e bilo pa tudi precej drugih fantov in z Ovnom jih je še nekaj pristopilo. Tako je imela ta vas naenkrat večino v Orlu in zraven še vodstvo, vsaj tehnično, v svojih rokah. Tega so se pa Smerečani tudi prav dobro za -vedali. Ni bilo dolgo, pa so se izmislili, da bi se te -lovadba pravzaprav lahko vršila pri njih doma, da torej brez potrebe prihajajo k fari. Po kratkem prerekanju, po nekaterih dokazih za in zoper -- jo odnesla zmago večina. Prišli so, izkopali so drog na mar lih durih župnišča in so ga presadili v Smereko. Načelnik ga je dal postaviti na dvorišču doma če hiše. Tu je bila odslej centrala našega Orla, Ob nedeljah popoldne se je zbralo redno prav lepo število telovadcev. Pa tudi sicer je bil drog vedno na razpolago in pridno rabljen. Nekateri so se kmalu prav čedno sukali' na železni palici. Vendar je bila v obče ta preselitev nesrečna poteza za našega Orla, Fantje so postali preveč „samostojni“. Vse delovanje se je omejilo zgolj na telo -vadbo in razne skupne nastope, oziroma izlete. Du -ševno vodstvo je postalo pri naš še bolj nepoznana stvar. Tudi discipline ni bilo skoro nič, niti ob času redne telovadbe ne. Samo tehnično delo je napredovalo. „Samostojnost“ je fante še posebno podžigala k napredovanju. Drog jim kmalu ni več zadostoval. Zaželeli so si bradlje. Nekoč smo stopili skupaj, preštudirali cenik telovadnega orodja, pretehtali moč skupne blagajne in — ker je vse Še precej dobro kazalo — smo pisali v zlato Prago, naj nam pošljejo lepo nòvo bradljo. Pričeli so se dnevi pričakovanja. Mnogi so kar izgubili veselje do droga — iz golega hrepenenja po naročeni bradlji. Toda pot iz Prage menda ni prav kratka, zakaj dolgo ni hotelo biti toliko pričakovane ljubljenke. Med tem je pa marsikaj drugega obrnilo nase našo pozornost, XIV* Sem spadajo zlasti prireditve in javne telovadbe naših sosednih odsekov. Mi smo se jili z veseljem udeleževali. Deloma smo šla korporativno, deloma poslali le nekaj zastopnikov. Takrat je bilo v našem odseku že nad dvajset krojev. Orlovskih prireditev je bilo tisto leto jako veliko povsod. Skoro vsak odsek jo je hotel imeti* Bile so splošno čisto lepe, toda po večem druga drugi e -nake. Telovadba, prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, Tu pa tam so postavili „turško kavarno“, pe -kli janjca, spustili v zrak papirnat balon. Na ljudstvo so pa imele povsod veliko privlačno silo. Med prvimi takimi prireditvami, ki smo se Je korporativno udeležili, je bila ona na Brezovijci pri Ljubljani, Tam so imeli prav lep odsek z velikim številom krojev, z gorečnostjo je deloval pri Orlu nadučitelj Benedikt in rad sam korakal na čelu svojih fantov. Imeli so svoj Dom z lepo dvorano in gledališ -kirn odrom. Njihovo gibanje je pospeševal s svojim nasprotovanjem majhen, pa žilav Sokol v sosednjih Notranjih Goricah. Le osem mož je mogel postaviti na noge, ali nastopali so, kakor da jih je ne vem koliko. Nekoč smo se s temi Sokoli sešld v gostilni ob veliki cesti, na Vrhniko. Slučajno smo bili oboji na izletu. Ne vedoči drugi za drugega smo zavili na o-krepčilo. Silno dobro se nam je zdelo na tihem, da je onih trikrat manj! Vendar ni padla ne sem, ne tja nobena žal beseda. Tiho smo se gledaR, tiho odšli vsak svojo pot. In vendar so bili oboji kmetiški fantje, ki so se drugače celo dobro poznali med seboj. Takrat sem,bil na te ljudi ponosen. Zal, da se srečanje Orlov in Sokolov vselej in povsod nß vrši tako dostojno! Na Brezovico smo šli torej korporativno, nekateri celo na konjih. Prireditev sama ni bila nič kaj posebnega, dasi se ni slabo obnesla. Telovadilo je tu dih naših lepo število. Po telovadbi smo pa prav kma lu odšli domov. Dalje prihodnjič. Svftbadnl mwum in jugomvveiisk« d!ftmokf*3cHà. Istega dne, ko so prinesli časniki novico, da je po dolgih mučnih pogajanjih vendar rešena ministr -ska kriza in sestavljena nova vlada, ki je na zahtevo demokratov sprejela v svoj program tudi svobodni izvoz, je prineslo glasilo slovenskih demokratov „Slo venski Narod“ dolg in stvaren uvodni, članek zoper svobodni izvoz, istega dne je pa tudi prineslo drugo glasilo demokratov: „Mariborski delavec“ dolg. in precej zmeden uvodnik za svobodni izvoz. V tako globokem temeljnem vprašanju ni torej pri tej stranki nobenega enotnega naziranja, Socijalno vprašanje io dandanes tako važno, da mora vsaka stranka,, katera hoče imeti solidno podlago, sloneti na trdnih socijalnih načelih. Pri naših, demokratih pa vidimo, da nimajo sploh nobenih socijalnih načeL Poglejmo, kako zagovarja „Delavce“ svobodni izvoz! Dovolite, da najprej dobesedno navedem dotik« ni odstavek: „Vprašanje prostega izvoza je zelo važno vprašanje ter za prospeh našega občega gospodarstva in saniranja financ neobhodno potrebno, da se reši u -godno.. To vprašanje je posebno težko za nas. Pri nas je večina mnenja, da bi prosti izvoz škodoval na ši prehrani in to v dveh ozirih, prvič, da bi primanjkovalo živil za nas, drugič pa, da bi bila ta živila ysled prostega izvpza dražja. Na prvi pogled to tudi res tako izgleda, če pa pogledamo stvari globlje do dna, se bomo prepričali, da to ni res. Zivil je v naši državi mnogo več, nego jih mi potrebujemo in če si jih bodo naše aprovizacije in/trgovine pravočasno preskrbele v zadostni meri, nam vkljub vsemu pro -stemu izvozu ne bodo primanjkovale. Vprašanje : po -dražitve pa je le iluzorično. Sprva se bodo živila res podražila, toda izvoz, ki bo zboljšal našo valuto, bo vplival tudi na cene drugih predmetov, ki jih neob -hodno potrebujemo in za katere potrošimo skoro več, nego za živila, t. j. obleka, orodja, stroji in tisoč in tisoč drugih stvari. Ker bo cena tem potom tem' predmetom padla, jih bo kmet tudi ceneje dobil in radi tega bo tudi primoran pozneje prodajati svoje produkte ceneje. Poleg tega pa bo na trgu tudi postala konkurenca živahnejša in končni etekt bo čisto drugačnejši kakor mislijo nekateri nezadovoljneži. Kdor je za to, da vse, kar pridelamo, pojemo doma, je podoben kmetu, ki vse sam porabi, za nabavo onega, kar ne pridela doma se pa mora dolžiti na nepremičnine. Da pa je tak kmet slab,gospodar, to ve vsakdo. Obenem pa je e rešitvijo tega vprašanja v smislu demokratov tudi enkrat za vselej konec škandalozni kupčiji z izvoznicami.“ Delavčevi razlogi za svobodni izvoz so jako slabi in cela izvajanja površna in neresnična. Pred .vsem je med svobodnim izvozom, kakor ga zagovarjajo demokratje, in nobenim izvozom, o kateri fanta-eira „Delavec“ še nekaj tretjega vmes, kar zahtevajo vsi socijalno čuteči ljudje: namreč: nesvobodni iz-.voz, Mi in vse socijalne stranke zahtevamo, naj tudi pri izvozu velja socijalno načelo. Kar lahko prodamo X tujino, naj prevzame država in potem izvaža sama in sama shrani dobiček, da ne bo treba tako odirati r. davki. Ako pa država zaenkrat za to še nima urejenega uradništva, naj se vrši izvoz pod državnim nadzorstvom potom gospodarskih zadrug, da bo imel dobiček kmet sam, ne pa veletrgovci in prekupci. Tudi mi nismo tako neumni, kakor misli „Delavec“, da bi zahtevali, naj kmet vse sam poje, kar pridela. Naš kmet, ki je pred vojsko pojedel samo najslabše, kar je imel, vse, kar je pridelal dobrega, pa prodal go -spodi, tudi sedaj nima tako velicega apetita. Hočemo politične vesti. Jugoslavija, Ker je Narodno predstavništvo sklicano še le za 25. t m. se vršijo v Beogradu sedaj prav pridno seje ministrskega sveta. Na teh sejah obravnavajo vpad Arnavtov. Naše čete so si priborile v de -barskem ozemlju vse izgubljene postojanke. Kfub temu pa nadaljujejo Arnavti svoje napade še na drugih mestih, kjer se vršijo ostri boji z našimi četami, katerim se pošiljajo pridno ojačenja., Vlada je ukre -nila, vse, da zavaruje obmejne kraje in bo vložila v Parizu oster protest radi soudeležbe Italijanov pri arnavtskih vpadih. Kandidat za predsednika Narodnega predstavništva je radikalec dr. Manojla Vugčevič, za podpredsednika pa demokrata: Ribar in Ribnikar, R o t minister za konštituanto bo imenovan Sr* Lacar Markovič, P o g o d b a med Jugoslavijo ter Cehoslovaško bo izdelana v najkrajšem času, Avstrija. / Oboroženi madžarski vojaki 80 po številu so vdrli preko avstrijske wioje 20. t. m. pri Prellen -kirchnu južno od Hainburga. Madžari so se hoteli polastiti vojaških oprav, a se jim rop ni' posrečil, ker so bili pregnani od avstrijskega vojaštva. Madžari so obljubili, da bodo Še prišli v posetr. Madžarsk o' čete so vdrle in zasedle tudi Deutsch-Altenburg, Cehoslovaška. Tj a * t r a n s k e m ozemlju, Fraškaku, Trnjo-vi fn v, Telikih Topolčanah ja izbruhnila Splošna 0t«v£*i samo, da se dobiček od trgovine s tujino ne slaka v | nenasitne želodce bogatašev. I „Delavec“ trdi, da živil tudi, če zavlada svobodna trgovina, ne bo zmanjkalo, samo aprovizacije in trgovine naj se zadostno preskrbe. Povejte, kako si to predstavljate? Trgovec bo pač prodajal tja, kjer najhitreje in največ zasluži'. Vsak trgovec sluti, da bo pri svobodnem izvozu (a isto bi se godilo tudi pri 1 nesvobodnem izvozu) vrednost našega denarja nara- | ščala. Vsak trgovec bo torej skušal kar najhitreje iz- | važati, ker ve, da bo zaslužit pozneje manj. Na pri - | mer: Akovproda neko blago na Dunaj za 100.000 ,av- I strijskih kron, je to sedaj 40.000 jugoslovanskih kron. § Cez nekaj mesecev bo 100.000 avstrijskih kron samo 1 80.000 naših. Kolikor več bo vreden naš 'denar, toh- | ko težji bo izvoz in toliko manj bo dobička. Med iz - 1 vozničarji bo torej zavladala velika konkurenca, kdo 1 bo izvažal več in hitreje. Cena živil bo vsled tega sil | no r astia, ker bo eden nakupoval pred nosom druge- I ga. Z draginjo bodo naraščali štrajki in plače de - § lavcem in uradnikom’, s tem pa zopet;novi davki. Ali | mislite, da bo kakšen trgovec -tako nesebičen, da bo rekel: najprej bom dal na stran toliko, kolikor potre buje domače prebivalstvo za celo leto, kar sem pa nakupil več, to bom prodal v tujino? Tak trgovec bi moral kmalu propasti, ker bi ne mogel vzdržati kon- | kurenoe z drugimi, ki bi delali kupčijo samo s tujino! Ali mislite, da bi se moglo kakšno lconsumno društvo ali. druga aprovizacija preskrbeti pri taki konkurenci takoj v začetku z živili za celo leto? Pri svobodnem izvozu bo, nastala torej med iz -vozničarji mrzlična konkurenca, blago pojde naglo v tujino, doma bo pa draginja, in pomanjkanje. Tudi kmet ne bo imel od te draginje nobenega dobička , ker bodo narastli davki in druga bremena. Ravno tako piškav je drugi razlog, da bodo po stale cenejše potrebščine, ktjore, rabi naš proizvaja -lec. Uvažal bo naš veletrgovec in izvozničar, to je ravno isti gospod, ki bo tudi izvažal. Stavek: „Ker bo cena tem predmetom padla, jih bo tudi kmet ceneje dobil.“ je popolnoma napačen. Ce trgovec blago ceneje kupi, ni tudi gotovo, da ga bo ceneje prodal. Vsak trgovec proda najdražje, kar mogoče, če ne more drago, proda ceneje, samo v Izgubo nikdar ali samo zelo izjemoma. Vsak trgovec bo delal1 ono kupci -jo, ki mu bo največ nesla, torej predvsem izvozničar-stvo. Uvažal bo samo, če bo pri tem ravno toliko zaslužil, kakor pri izvozu. Tjorej blago, ki se bo uvažalo, ne bo cenejše. Cene pri; tovarniškem blagu bodo torej padale zelo počasi in le izjemoma. Dr. Kukovec je v svojem velikem političnem govoru v Celju dne 15. t. m. javno priznal, da so de -mokratjo za svobodni izvoz, ker to zahtevajo veleposestniki po Banatu in Bački. Razumljivo, da je graščakom in drugim veleposestnikom, zelo všečen svo -hodni izvoz. Toda koristi našega malega kmeta in delavca so čisto različna od take gospode. Naš mali kmet mora itak ono malo količino pridelkov, katere bi lahko prodal v tujino, prodati najprej prekupcu in veletrgovcu, ker se mu ne izplača, da bi sam izvoz-ničaril. Dobička bo torej deležen v, prvi vrsti pre -kupec in izvozničar. Ako bi pa tudi imel kmet pri- o~ nih mernikih žita, kar ga bo prodal, nekaj dinarjev več dobička, bo plačal drago s splošno draginjo in večjimi davki! Odločno stojimo torej na edino pravilnem soci-jalnem stališču, naj se izvoz socijalizira ali podruža-bi, dobiček naj ima ali država ali pa gospodarske zadruge, a ne špekulanti, veletrgovci, izvozničarji in veleposestniki iz Bačke in Banata* Rusija—Poljska. Uspešna poljska protiofenziva, je znatno zboljšala položaj krog Varšave. Poljska napadalna skupina obstoji iz 4 divizij. Tie 4 divizije so prodrle pod vodstvom Pilsudskega središča; sovražnih čet južno od Varšave, Desno krilo poljske armade je izvršilo protiofenzivo ob Bugu v smeri proti severu, da bi odrezalo Ruse pri Brest Litovskem, Z ofenzivo io začela poljska armada med Poznanjem in Turonom, da bi pognala Ruse, ki prodirajo proti Gdanskem. V najkrajšem času bo začela cela poljska armada protiofenzivo. V Minsku, kamor so odposlali Poljaki svoje odposlanstvo v svrho pogajanj z Rusi se delegati niso sestali 19. t. m., ker Rusov sploh niti bilo ni« Ruski mirovni pogoji. Rusija je naznanila mirovnim delegatom Poljske mirovne pogoje, pod katerimi bi sklenila mir s Poljsko: Prizna se popolna neodvisnost poljske republike. Rusija ne zahteva od Poljske nobene vojne odškodnine. Vzhodna meja med Rusijo in Poljsko bi naj bila meja, katero je označil lord Curzon. Poljska dobi ozemlja vzhodno od Biali-stoka in Cholma. Poljska zniža svojo armado na 50 tisoč mož enega letnika, za poveljniška in upravna mesta se ji še vrhutega dovoljuje 10.000 mož. Poljska konča demobilizacijo en mesec po podpisanem miru . Poljska obdrži ono orožje, katero potrebuje za označeno armado, odvišno orožje pa odda Rusiji. Poljska ne sme izdelovati orožja in vojnega gradiva. Poljska se odreka na svojem ozemlju vsakih združevanj, ki bi bile naperjene proti Rusiji. Poljska vrne vse odpeljano vojno gradivo in mora popraviti razdejane mostove in ceste. Poljska mora dati zemlje za vsled vojne poškodovane in invalide. Svoboda prevoza oseb fn blaga preko poljskega ozemlja in končno mora izdati Poljska popolno politično in vojaško amnestijo ftli pomiloš$eaj«, Sianrinc&st obmejnih Slöwetfseew w Št, Iljaa* Na Malo Gospojnico, to ie dne 8. septembra L L, obhajajo obmejni Slovenci v St. liju v Slov. gor-slavnostno desetletnico otvoritve tamošnjega „Slovenskega Doma“ in proslavo zloma germanskega nasila* Vspored: 1. Na predvečer kresovi na obmejnih gričih. — Dne 8. septembra: 2. Okoli 10. ure dopoldne prihod posebnega vlaka iz Maribora. 3. Slove - * sen sprejem gostov na kolodvoru v St. liju. 4. Ob Y» 11. uri v župni cerkvi pridiga (dr. Medved) in maša* 5. Opoldne odmor. 6. Ob dveh v, župnijski cerkvi večernice. 7. Ob treh odhod na slavnostni prostor. 8* Na taborišču: a) Govor: „Zgodovina in opis bojev obmejnega slovenstva v zadnjih desetletjih.* b) Deklamacije, petje in godba, c) Telovadba Orlov in Orlic. d) Ljudska veselica. 9. Ob 22. uri odhod gostov s posebnim vlakom. Pri slavnosti sodelujejo Orli in Orlice ter železničarska godba iz Maribora. Za posebni vlak je poslati prijave vsaj do 3(L t. m. mariborskemu Orlu. Za udeležence je na vseh progah južne železnice dovoljena polovična cena z a v o z n e listke v St. 11 j in nazaj. Izkaznice se dobijo za 1 K (znesek se naj pošlje % znamkah) pri „Mariborskem Orlu, Cirilova tiskarna.^ Naročila na te izkaznice je poslati takoj ali pa vsaj do 2. septembra na naslov „Mariborski Orel.“ Nä ta veliki praznik obmejnih Slovencev, ki sa največ trpeli v narodnem boju, vse dobromisleče Slovence in Slovenke, posebno razna društva, prijateljski vabimo!, Slavnostni odbor* Pnévnè vesfl. Pozor na modri križ na ovitku in na priložena položnico! To pomeni, da se naročnina s 1. septembrom konča in se z 10. septembrom s pošiljanjem lista preneha, ako do takrat naročnine ne ponovite. Naročnina stane: mesečno 5 K,; četrtletno 14 K, polletna 26 K. Ker tiskamo samo potrebno število izvodov, se zaradi zaostale naročnine izostale številke ne morejo več naknadna dopošiljati. — „Straža“ je najcenejši slovenski političen list, glasilo KZ in SLS in sliši v vsako katoliško hišo! — Upravništvo. Sprejem v državno službo. Višji zadružni re -vizor g. Vlado Pušenjak je sprejet v državno službo, kot zadružni višji nadzornik v VII. činovnem razredu državnih uradnikov. Čestitamo! Koroški plebiscit. Vsem glasovalcem izven Koroške, ki so se doslej in ki se še bodo prijavili za glasovanje v coni A, javljamo, da ne bo možno sporočati vsakemu posebej, je lì ima na podlagi vposla-nih podatkov res glasovalno pravico ali ne. Zato bodo obveščeni o tem le tisti, ki ustrežajo vsem pogojem glasovalne pravice in pridejo brezdvomno pri glasovanju ,v coni A v poštev. Obvestila bodo razposlana takoj, kakor hitro izda medzavezniška plebiscitna komisija v Celovcu podrobna volilna dotočila* Istočasno obvesti Narodni svet tudi občine v katerih imajo priglašeni poedinci glasovalno pravico, da jih vpišejo v volilne imenike. Vsem ostalim pat ki v o-menjeni dobi ne dobe natančnih obvestil, naj to znači* y da nimajo glasovalne pravice. Predpriprave na Koroškem. Komisija za gla -sovanje na Koroškem je izdala dva razglasa. iV prvem se naznanja, da je vse plebiscitno ozemlje raz -deljeno v šest okrajev, na čelu teh stoje medzavez -niški okrajni šveti. Ti imajo svoje sedeže in sicer prvi za pas A v Rožekn, za pas B pa v Vrbi, drugi svet ima svoj sedež v Borovljah, tretji v Pliberku, četrti v Velikovcu, peti v Celovcu za celovško okolico in šesti tudi v Celovcu za mesto Celovec. Okrajni sveti so odgovorni za podrobno organizacijo plebiscita v mejah svojega okraja in so tudi posredovalni organi med občinami in plebiscitno komisijo. Imajo sicer pravico do kontrole nad upravo, nimajo pa pravice izvrševanja upravnih poslov. V vsaki občini in sicer v obeh conah se ustanovi občinski glasovalni odsek, sestoječ iz treh Slovencev in treh Nemcev. Ta odsek ima nalogo, da pripravi prostore za glasovanje, da sestavi liste glasovalcev in izdela listine za glasovanje. V drugem razglasu pa naznanja, da smejo na javnih' shodih govoriti le osebe, katere imajo v dotičnem pasu glasovalno pravico. Uradne osebe in javni nameščenci ter nevšečne osebe nimajo pravice govoriti na javnih shodih. Vsaka velesila ima svojega zastopnika v vseh okrajnih svetih. Vsakemu okr. svetu v coni A je prideljen kot posredovalec po eden Jugoslovan, v coni B pa po eden Nemec. Vsaka oseba, katera ima stalno bivališče na plebiscitnem ozemlju in je stara 10 let, mora imeti izkaznico od svoje občine, izkaznice pa morajo biti potrjene od okrajnih svetov in od okrajnega glavarstva. Osebe, ki hočejo priti iz Jugoslavije v cono B, morajo imeti potni list / in vizum avstrijskega delegata, osebe, katere potuje- ■ jo iz Avstrije v cono A, pa morajo dobiti vizum našega zastopnika v plebiscitni komisiji. Dovoljene zastave v plebiscitnem ozemlju Ko -roške. Iz Celovca poročajo: Od 10. septembra dalje se smejo v plebiscitnem ozemlju na Koroškem rabiti; samo zavezniške zastave, t. j', angleška, francoska i« Italijanska. Shodi naših županov Ih zaupnikov so se vTgili dne 16. avgusta v Ptuju, 17. v Ormožu in v Šmarja 18. v Ljutomeru. Udeležba je bila povsod zelo lepa* Uspeh teh z aupnih shodov je a a Kmetsko »reso tam ' / ‘ veseijiv. Poglobili in razširili smo našo politično organizacijo in izvršili važne sklepe za bodočnost. Razmejitvena komisija v Mariboru, Maribor, 21. avgusta. Razmejitvena komisija že nekoliko dni Mi imela seje. V tehničnem oddelku komisije so pri-pravija sedaj gradivo, ki ga bp pričela komisija v svojem prihodnjem sestanku reševati, Dan prihodnje seje še ni določen, V pondeljek odidejo tehnični izvedenci na začasno mejo severno od Dravograda, kjer se bo določila končnoveljavna mejna črta. Ista ostane v tem odseku najbrže neizpremenjena, ker tam ni spornega ozemlja. . Zeležniška proga Maribor—Ljutomer. Ljubljana, 21. avgusta. Komisarijat ministrstva za promet objavlja; Z Ozirom na razne si nasprotujoče časniške jvesti glede železniškega prometa na progi Maribor— Ljutomer pojasnjuje komisarijat ministrstva za pro met v Ljubljani, da o konferenci v Mariboru ni bil izdan nobeden uradni komunike. Konferenca je imela predvsem namen, pripraviti vse za, otvoritev želez « niškega prometa na onih progah, ki nas vežejo z Avstrijo, in urediti sedanji takorekoč divji promet. Vpra Sanje prometa Maribor—Ljutomer se oficijelno ni obravnavalo, ker so mora isto najprej rešiti med obema •vladama, potom ministrstva za zunanje posle. Kakor je znano, so bila med zastopniki teh istočasno pogajanja v Radgoni, katerih zaključek pa ni znan.. Klub temu pa so v Mariboru pripravili vse potrebno za o-tvoritev obmejnega prometa, samo da ti dogovori še niso prišli v zapisnik. Češki listi o zvezi z Jugoslavijo. Med Cehoslo-raško in Jugoslavijo je sklenjena ozka vojaška in gospodarska zveza. Češki listi toplo pozdravljajo to zve-xo, kajti obe državi imate iste interese: ohraniti mir in zajeziti, oziroma onemogočiti ekspanzivnost Mad -žarske. Zvezo je smatrati pred vsem kot vojaško o -'brambno konvencijo, kar bo za konsolidacijo srednje Evrope velike važnosti. Vsled te zveze jo ustanovitev donavske konfederacije onemogočena. Zaostala četa. Orlovska „nečednost“ — ali naj-večja ali najmanjša, ne vemo — ki jo Sokoli toliko -krat trobijo javnosti — je baje posnemanje, ponavljanje in tatvina sokolstva. Pač čista resnica, saj jo "trdi Sokoli Nazadnje je pa vendar vsekakor le čudno, da skuša doseči Sokol zunanje vse to, kar O -rei. Dozdeva se že, da je še edino orlovstvo gonilna vin vzdrževalna sila sokolstva. Karkoli ima Orel, Sokolu ne sme nedostajati. Napravi Orel akademijo, ta-Sior, Sokol prikoraka za njim. Orel jo imel tabor v Mariboru, dejmo mi Sokoli tudi tjal (prepričani smo ako ne bi bilo v Mariboru I. orlovskega tabora, da tudi I, pokrajinskega (?) sokolskega zleta ne bi bilo w njem. Znana sokolska vseirazarska „narodnost“ pa to lepo pokrije!) Potem pa pridejo ih si trkajo na prsa, češ: mi vam rešujemo našo zemljo, našo kulturo in bogsivedi kaj še. Sokolstvo ga je vsezveliča-'?'> hsvabsbni Donesek K poglavju o sokolski narodnostih Med ljutomerskimi sokolskimi starši, ki so podpisali zna« ao silno duhovito in resnicoljubno poslanico v Beograd, j@ bil tudi znani vinotržeo Eric Zemljič. Svojo skrpucalo,; e katerem se bijejo na svoja prša in po » •našajo s svojo, brezmejno narodnostjo, so poslali v Beograd začetem junija t. 1. A v „.Tagespošti“ od 22. junija 1920 človek lahko čita in ser at, v katerem Brio ponuja svoja s,prvovrstna“ ljutomerska vina in tam je on podpisan Fritz SemlStseh. Gospodje Sokoli, ki ste si v svoji obtožnici po splošni Idsarski maniri drznili sumničiti in denuncirati, „da nekatere osebe v Ljutomeru še žalujejo za pokojno Avstrijo“, kaj pravilo k toma činu vašega „odličnega“- pristaša ? Ali ni on stom pokazal, da je še» kar je bil — prototip staröga pristnega nemškutarja, ki točijo solze po pokojni Avstriji? Gospodje Sokoli, ki so bahate* da imate v zakupu „silno težavno nalogo“ narodno vzgajati, tu ste1 slabo izpolnili to svojo nalogo; za klasifikacijo zaslužite red: prav slabo! Edinost slov. demokratov. Ko je še paševal politični agromerkur dr. Žerjav, je rešila beograjska vlada našo valuto v razmerju 1:4. G. tedajni deželni paša Žerjav je grozil z ječo in verigami vsakemu, ki bi se drznil kritično dotakniti te valutne rešitve . Mladi g. dr. Grega se je s časom streznil in spoznal svoj greh. Vso liberalno časopisje je kar čez noč presedlalo in začelo ostro napadati končnoveljavno valutno rešitev v razmerju 1:4. Sedaj pa so demokrati (znani izvozničarji a-la dr. Kramer, ki bo sedaj iz -dajal „Jutro“, vemo iz kakšnega fonda) sami zahtevali kot pogoj za vstop v vlado prosti izvoz. Slovenski liberalni mladini, ki bi radi financirali potom izvoznic nova lista „Jutro“ in mariborski „Tabor“, so za prosti izvoz, g. Tavčar pa pobija mladinsko izvozno politiko v „Narodu“ na vso moč (kar ima prav , ker je treznomisleč). Pri pogledu na to kapitalistično vojisko liberalcev jim svetujemo, naj kombinirajo „Jutro“ in „Tabor“ v že nameravani „Večer“, ker notraj-ni razdvoj demokratov že res kriči v svet o politič -nem večeru slovenskega liberalizma. Tako je ujedinjenje našega demokratizma! „Naprej“ o demokratih. Vladna kriza je rešena. Eno izmed vprašanj, vsled katerih se meščanske stranke toliko časa niso mogle sporazumeti, je bilo vprašanje izvoza. Po hudem lasanju je prodrla s svojim stališčem demokratska stranka, ki umeva „demokracijo“ kot anarhijo v gospodarskem življenju in s tem seveda privilegiranost posedujočih slojev. Prodrlo je torej za letos pri Vladnih možeh v Beogradu nevarno načelo svobodnega izvoza živeža iz naše države. Vodili bodo v Beogradu samo nekako statistiko o izvozu in glede izvoza pšenice se je posebej še sklenilo, da sme množina svobodno izvo -žene pšenice zaenkrat znašati le 15,000 vagonov. Demokratska stranka pravi: Možnost državnega gospodarstva z živili je v Jugoslaviji nonsens, ker je v Jugoslaviji tako gospodarstvo nevzdržljivo: cen kmetiš-kim pridelkom se ne sme tlačiti, ker je tudi kmetu treba dati možnost, da bogati in svobodno nastavlja cene. Poleg tega pravijo demokrati, je pa letos toliko pridelka, da ga ljudstvo v Jugoslaviji ne bi moglo samo potrošiti. Za pasivne, t. j. take pokrajine, ki same zase ne pridelajo zadosti, bodo morale pa skr -beti pokrajinske vlade za pravočasno nabavo živeža v naprej. — Tako torej demokrati, ki jih po starem nazivljemo z liberalci. Izvažal bo lahko vsak, kolikor bo mogel. Izvažal bo pa seveda kapitalst,, ki od tega živi in so redi. Revno, delovno ljudstvo se bo pa moralo pehati s svojimi kronicami za špekulanti z živili in jim plačevati za živila svoje zadnje groše . Razumljivo je, da liberalna stranka skrbi za interese kapitalistov, ker je zato na svetu. Kako si mislijo liberalci preskrbo pasivnih krajev, je težko reči, ker pravijo, da bodo morale pokrajinske vlade pra -vočasno in v naprej skrbeti za preskrbo svojih kra -jev z živili, na drugi strani pa se bo povsem svo -hodno izvažalo. Kapitalisti delajo za draginjo, ker jim draginja hitrejšej polni njihove malhe. Kako go -spodarijo v svojo korist, to čuti sicheren delovni čio-vek na svoji lastni koži: — Draginja raste!“ Tlako piše „Naprej“ danes. Pred blizu enim letom pa, ko so bili socijalisti skupno z demokrati na vladi, hi i-mel proti demokratskemu kapitalističnemu izrabljanju delovnega ljudstva niti besedice obsodbe! Prizanesljivost, ki ni na mestu. Liberalci in niih politični otroci „samostojneži“ pri volitvah delegatov Kmetijskih podružnic povsod, kjer se čutijo na zborovanju močne, nočejo izvoliti prav nobenega naših. Tako se je n. pr. zgodilo v St. Jurju ob juž. žel.', Šmarju in Središču. Kako pa< naši postopajo ? V nekaterih podružnicah, kjer liberalci s samostojneži sploh ne pridejo v poštev, pa so naši volili posamezne najzagrizenejše nasprotnike. Bali so se osebno zamere, ker je dotični liberalni veljak slučajno predsednik podružnice in oseben prijatelj nekaterih na -šib. Tako postopanje ni na mestu. Držite se vendar discipline! Napram ljudem, ki nastopajo proti našim organizacijam, kakor so nastopali liberalci proti or -lovskemu taboru in ki so zakrivili grde dogodke na Bledu, nobena prizanesljivost! Komunistični shod na Dolu pri Hrastniku. V ; nedeljo 15. avgusta se je vršil tukaj shod komunistov. I Sicer poznamo hrastniške in trboveljske tovrstne tiče, ; toda ker so prišli voditelji iz Ljubljane, so šli poslu-jj šat iz radovednosti mnogi zavedni katoliški pristaši. Kaj smo slišali? Ce tudi pravijo komunisti: mi smo edino proti kapitalistom, se je vendar največ govorilo proti katoliški klerikalni stranki. Norčevali so se iz molitve in sv. maše, zmerjali so tudi krščanske bolj- SŠevike (tako so označili delavce, ki so organizira-ni v Jugoslovanski strokovni zvezi), a proti kapitalistični 4 demokratski stranki je padlo le par fraz. Kako pa to? Zakaj vam je katoliška stranka tako v želodcu, saj ’ se tudi ta bori proti izsesavanju. Ce ste res proti kapitalistom, udrihajte po teh, katoliške organizacije pa t pustite v miru! Na shodu se je Obetalo tudi ljudstvu j vsakovrstne blagre. Ko dobijo komunisti politično ob-! last v roke, bodo koče in stare bajte takoj vse pozaprli in pojdemo stanovat v palače. Otrokom in ženskam bo prepovedano delati. Srečni časi! Velike davke nam bodo odvzeli in vojne dolgove bodo vse črtali! Obljubljali so tudi, da nam malim kmetom ne bodo nič storili in nič odvzeli. Kako pa na Ruskem! ?! So-li ob priliki kmetskega upora ločili male kmete od večjih, ali niso vse kar mešano streljali? Kmetje iz f Hrastnika in Trbovlj so rekli na tem shodu, da bodo \ tedaj klicali „živel Ljenin ! in sovjetska Rusija ! ", kadar bodo Prekmurci nazdravljali Beli Kunu, ki jih jö božal po plečih in praznil po svojih leblajtarjih njiB kašče. Nemci metali pakete iz vlaka. Snoči 22, avg* so med Pesnico in Mariborom neznani ljudje začeli metati kovčeke in pakete iz osebnega vlaka, ki vozi okoli %9. ure proti Mariboru. Finančni stražniki šot začeli streljati! Vlak je pred predorom obstal in vozil nato nazaj. Našli so pod železniškim nasipom ve* čje število kovčekov. Prijeli so več Nemcev in fina nemško gospo, ki so osumljeni, da so bili v zvezi z onimi, ki so metali kovčeke iz vlaka. Sum leti tudi na nemške železničarje, da so v stiku s temi ljudmi* ker bi drugače „tatovi“ ne mogli priti v voz, kjer sa ahaja prtljaga. Gre za tihotapstvo dragocenih! stvari. Uvedena je stroga preiskava. Drznost Nemcev in nemškutarjev. V Limbušu: je dne 22. avgusta nemška družba ostentativno v bližini večje slovenske družbe prepevala izzivajoče nemške pesmi. Nekateri so celo klicali „Heil!“ Slovenci so jih pozvali k miru. Se celo na vlaku so potem ti ljudje grdo izzivali. Nek barantač je Slovence obkladal s psovko: „Slovenske svinje“ in; je grozil z lata-Po dohodu vlaka v Maribor ga je policija rekvirirala iz voza. — Nemški prenapetneži postajajo dan za dnevom drznejši. Popis in žigosanje vojnih posojil. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo naznanja:! Naznanja se, da izide v najkrajšem času v „Uradnem listu“ za Slovenijo pravilnik, kako se bodo popisovale, žigosale in iz prometa jemale obveznica vojnih ter popisovale in žigosale obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Obveznice je prijaviti pri davčnih uradih. Rok za pri -javo je določen za vojna posojila na čas od 6. do všta tega 20. septembra t. 1. za predvojni posojila pa na 6. do vštetega 25. septembra t. 1. Po tem roku se nobena prošnja ali reklamacija ne bo sprejela, na kar se občinstvo posebno opozarja. Podaljšanje roka za prijavo je izključeno. V pravilniku se je finančno ministrstvo, ki ga je izdelalo, očividno strogo držalo do ločb Saint-Germainskega dogevoral, kij nalaga naši državi le popis in žigosanje v tuzemstvu se nahajajočih titrov. Bilo bi torej povse zgrešeno, tolmačiti pra vilnik v tem zmislu, da je ž njim tudi že rešena usoda v inozemstvu deponiranih obveznic, ki so lastnina naših državljanov. V tem oziru je posebna akcija v, teku, ki jo podpiralo vsi merodajni faktorji. Popis živine, vozov itd. Kakor znano, je odredilo vojno ministrstvo popis živine, vozov itd. Vse odredbe glede (ega popisa izdaja za naše kraje drav ska divizija v Ljubljani, Opozorilo se je že vojaške oblasti na različne nedostatke v teh naredbah; mogoče je, da se bo način popisa že v pravem času spremenil in prilagodil razmeram. Ljudstvo pa se o-pozarja, da ima ta popis samo namen, dobiti za voi-no upravo pregled o vojnih pripomočkih. Nikakor pa ni odrejena kaka odvzema ali.oddaja vozov itd.; ne dajte se begati s takšnimi lažmi, katere raznašalo samo sovražniki Jugoslavije, da delajo naši državi težkoče. Ptujska mestna občina je kupila svoj čas ođ Alberta Ružička v Tržecu, občina Juroveo pri Ptuju, mlin, oziroma žago. Cela ta naprava in vodna moč se pa zadnji čas prav nič ne izkorišča, ampak leži vse zapuščeno in je že v tako slabem stanju, da bo sploh za nič. Ako ne misli občina izrabljati te vodne naprave, naj jo proda, dobri tozadevni kupci se bodo gotovo dobili. Ako bo občina prodala mlin in žago, bo novi gospodar gotovo izrabljal vodno silo in bo imela od mlina in osobito od žage tudi širša javnost korist. Saj ravno žag nam tako primanjkuje v ptujski okolici. Izlet JSZ dne 29. t. m. v Prevalje na Koroško odpade, ker razsaja, kakor se nam poroča, v Preva-Iju griža. Vsled tega se bo morala 251etnica kat delavskega društva v Prevalju preložiti. - Zasebni učni zavod Legat v Mariboru naznanja, da začnejo novi tečaji dne 4. oktobra t. 1. Glavni tečaji trajajo šest mesecev. Za učence z višjo šolsko izobrazbo je urejen razen tega posebni tečaj, ki traja samo štiri mesece. V zavodu se poučuje slovenska stenografija, nemška stenografija, strojepisje, slovenska korespondenca, nemška korespondenca, trgovsko računstvo, navadno računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilica in obrtno risanje. Udeleženci tečajev lahko obiskujejo predmete, katere sami želijo. Priporoča se pa posečati celoten tečaj, da se pridobi vsestranska strokovna izobrazba Pouku za strojepisje je 20 modernih pisalnih strojev na razpolago. Poučuje se po desetprstnem stavku .< Obširni' prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 11, I. nadstropje. Vpisovanja in pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 693. Planinski koledar. Izdaja in urejuje Pr. Koc -bek, nadučitelj v Gornjem Gradu, načelnik Savinjske podružnice SPD., VI. letnik. — Na splošno 'željo planincev se je goriimenovani odločil, izdati za leto 1921 ta priljubljeni in vsled vojske ustavljeni koledar. Ker so sedaj tiskovni stroški 'jako visoki je neobhodno potrebno, da izdajatelj ve prilično število odjemalcev tega koledarja, zato so vsi turisti in interesenti napro-šeni, da ta koledar naroče vže vnaprej pismeno pri izdajatelju v Gornjem Gradu. Ker je SPD. prevzelo vse nemške koče bodo iste v koledarju tudi natančno opisane. — Obenem se prosi vse interesente, ki nameravajo v tej izdaji inseiirati, da se tozadevno obrnejo takoj na goriimenovanega, ker se inserate ne bo posebej nabiralo. — V imenik gostiln se uvrstijo samo iste, ki pošljejo podatke o množini sob m posteli tör naročijo obenem tudi koledar. Rv Remci nimeraviji prirediti demcnstrecije na meji. Iz Spilja nam poročajo: V nedeljo, 22. avgusta je tukajšnji provizor -Nemec (naslednik župrrika-Siovenca g. Vozliča,) v špiljski cerkvi javno razglasil, da bo kmalu prišla razmejitvena komisija na mejo. Tedaj bo dal on biti na plat zvona in posebni trobentači bodo naznanili ljudstvu, naj pride na mejne griče. Tam naj vse ljudstvo vpije: „Deutsch, nur deutsch!“ Ali smejo Nemci počenjati kar hočejo? Kako se to početje skla_ da z razglasom razmejitvene komisije? Prijatelj iz Svečine nam, pa piše: Po celem obmejnem ozemlju so raztreseni letaki, da bodo Nemci na Plavču in Špičniku (dve visoki točki ob meji) s tremi streli; iz topa naznanili Nem -nem in „deutschfreundlichen“ Slovencem, kedaj prida razmejitvena komisija na mejo postavljat mejnike. Tedaj naj se vsi Nemci tostran in onstran meje zberem na obmejnem pasu in naj demonstrativno zlih -ievajo od' komisije, naj se meja pomakne dalje proti lugu. Mi smo mirni, od naše strani ni dovoljen prav nobeden nastop obmejnega slovenskega ljudstva. Zakaj pa Nemci smejo počenjati take reči? Dvojna mera! Zahtevamo, da.se napravi v tem oziru red! Slovenski rekruti junaki V bojih z Arnavti so se izvanredno odlikovali v Junaštvu slovenski rekruti. Veievažne postojanke se je polastil slov. hrvatski bataljona majorja Zureka. Poročila iz Bukarešte javljajo, da se je doktor Benešu posrečila češko-romunska-jugoslovanska zveza, ki zagotavlja mir ter red v Srednji Evropi'. Hudi nemiri, ki so izbruhnili zadnje dni v | Sleziji, se nadaljujejo. Poljski vstaši so se polastili l katoviškega okraja ter proglasih poljsko republiko . I Poljaki prodirajo v Gornji Sleziji, Nemcij so na pobe- I gu. Nemci so v strahu za posest Slezije. Ge se posre j či Pollakom, da zasedejo cele Gornjo Slezijo, potem je plebiscit brez pomena. ¥ Nemčiji zopet strašijo komunistični nemiri. V okolici Diisseldorfa se močno giblje sovjetsko de -lavstvo, ki poživlja na boj. Poljaki nadaljujejo protioienzivo z uspehom. 1 Poljski sunki ogrožajo celo rusko bojno črto. Vršijo f se srditi boji, M koneavajo v .prilog Poljakom. ! Popisi. Radvanje pri Mariboru. Gdkar se bliža sokolski tabor, v sicer, mirnem Radvanju ni več miru. Naši srajčniki in fantalini krikajo in požvižgavajo sokolsko himno od zore ido mraka. Naš g. šolnik Knaflič že par tednov v šoli skoro nič drugega ne zabija otročajem v glavo, kot krik, žvižg in korak po sokolski himni. Na dan sokolskega tabora misli ta g., šomašter popeljati našo deco na tabor, da bo mladina videla sokolski ples in se utrjevala na prizorih sokolske „morale.“ G. Knafliču pa povemo, da je deca radvanjska last nas staršev, ki nikakor ne bomo trpeli, da bi nam učitelj pokvarjal otroke po sokols -kih plesiščih. G. Knafliča pa opozarjamo, da je on učitelj in vzgojitelj, ne pa strankar, ki hoče našo de-, co zapeljati na surovo strankarsko pot, da bo zmerjala in se pretepavala prav po sokolsko, ker prvi znaki sokolske nekulture : krik ter žvižg, se že raz -legata dan na dan po Radvanju. Se enkrat: Radvanjčani ne pustimo svojih otrok na sokolsko prire -ditev, od šolnika pa zahtevamo versko-narodno vzgojo naših otrok, ne pa utepanje kanibalskih manir že itak bolj posuroveli predmestni deci. Raznas 'OjvotI/v za snaženje apreiema JL Olii H M&rija Bitonja v Aleksandrovi cesti 6, na vrtu, Maribor. Išče se DRUŽABNIK (kompanjon) xa takojšnji pristop za že vpeljano trgovino na najbolj prometnem kraja v Mariboru s kapitalom 200- do 300.000 kron v svrho taašiijenja trgovine. Cen j. ponudbena uprav-ništvo lista. 683 AJo K o m stanovanje JL! tl MI allU ge sprejme veš solidnih molkih oseb. Vprašati je pri Elizabeti Kekec, Maribor, Trubar.era ulica štev. S, dvorišše vrata L 678 f¥s&g se s ' S ' v POZOR ! Alojzij Gninšek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah sleds-čs kranjske vrvarske izdelke iz pristna konopljine. S o n a p o e (fitrange) močne in navadne, ozde, pletene in navad., cangeloa, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 12—14 letni kobili lepe postave 16 palcev visokosti, s popolno vprežno opravo, lovskim vozom in sanmi vred pod ugodno ceno vsled opustitve voznistra za takoj na prodaj. Falska elektrarna. 674 Pohištvo_"d4r“« S za kuhinjo je na prodaj. Povpraša se pri A. Kosar, Slomškov trg 5, Maribor. 678 UM vsake vrste ISRt se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur datarne in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna. JAN IGNACIJ, MARIBOR SMJESI IBS v gradu (Burg). 2 rujavi Traplstouski CCV Postni prvovrstne kakovosti SI* prodaja in razpošilja, vsakovrstno k opoje, prodaja in razpošilja Milili Lsh, trgorec, trgovec MARIBOR, Glasni trg. 4. Eleganten tPp2 vos z usnjato streho ia svetlim suknom tapeciran, en „Faozer“ ali mesarski voz, dva v&laha, rjavec in lisec in kumet-oprem», ca prodaj. Maribor, Smetanova ni. 69. (Mozartgasse). 690 UridMIVH Maribor, Smetanova ul. 59. (Mozartgasse). 691 Službe i Osa kožarska pomočnika vešča Spaltanja (Bandmesser’Spalt-maschine) ia dva vešča ffosluže-vanja stroja za meso rezati (Entfleischmaschine) kakor tudi veš kožarskih pomočnikov vajenih dela pri japnu in obdelovanju (Zurichtung) se sprejmejo. Ponudbe na tvornicu koža i cipela A. Jaki! d. d. Karlovac. 692 Prodajalka!’.Hi“ za voditeljico špecerijske trgovine. Ista mora biti zanesljiva in poštena. Pogoji p > dogovora. Naslov še izve ▼ uprarništvu. 694 Boljša gospa Ü išče službe za gospodinjo pri starejšem gospoda, boljšega poklica. Ponodbe na J. J. Rožna ulica 4, Studenci. Naročajte naše liste! BEHCiH S ÜVTOQUE Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel svstGpstvf» miii.era.lii® ratinarli® Bmwsgmd ter imam zmiraj v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete za nadrobno razprodajo. V zalogi imam nadalje po najnižjih dnevnih cenah vedno najboljše špecerijske in kolonijalne pridelke in bode pri méni vsak najboljše postrežen. Jskeb Praag, Maribor (»reje Quandest) trgovina z mešenim blagom, Gcsposka ita _____ 565_________________ STROJNO OLJE * S #"#'žr TOVOT MUST ZASEBNI UČNI ZA\ LEGAT V MARIBO 6 MESEČNI TEČAJI IN 4 MESEČNI TEČAJI ZAČETEK DNE 4. OKTOBRA /QD RU. 1920. 1 ' J TEČAJI ill za slovensko stenografijo, nemško sten ografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nav adno ra- čunstvo, trgovsko računstvo, knjigovodsl no, slov. jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. 693 Obšir. prospekt brezplačno ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT, MA RIBOR, Vetrinjska ulica 11, lì. nadstr., sprejema oc 111.—12. Pü-äfi i-0 LUŠTNIH IZDELKOV iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri Peter Hochnegger •In dr. MAntŠORrKbroiln. sesta 46-53« Prodalo tudi proti miselnemu odplačilu. 325 Zastopstvo T0VÄRRE KLOBUKOV VALENTIN MAČEK V DOMŽALAH se nahaja v Mariboru, Slovenska ul. 15 sprejema v popravilo, čiščenje, barvanje itd. vsakovrstne damske in moške klobuke, ter naročila na nove. Ceno brez konkurence! eie Postrežba točna! Papir in sieer koneepfen im boljši se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priMko in si naro-če papir, dokler ga je dobiti* manufakturno blago Je dospelo iz inozemstva in se dobi pri J. M. lOSTAREC MARIBOR. Gesjseifea ul. 5, — Izgotovljene moške hlače _ iz hlačevine, K 140 —, 160—, 180 — itd Izgotovljene hlače za — dečke, K 60 —, 70-— in — 80’—. —_Flavina, močna, meter __ kron 40-—, 48'—- itd. na dveh straneh tisk, meter “ K 48*—. — Pri stari zalogi so se ce- — ne primerno znižale. pletenin lastnih izdelkov. po ceti Sukno za moške obleke, meter K 220—, 260' —, 300 — itd. Hlačevina za moške obleke, met. K 70 -, 80 -, 100 - itd. Izgotovljene moške obleke, suknene K 1500 —, 1800*—, 2000'— itd. Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600 —, 700 —, 800'— itd. Velika izbira perila In NOVA TRGOVINA ŽELEZNINE 609 IPinter & Lenarti! ALEKSANDROVA CESTA 32—34. ¥ zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, obroČje, cinkasta in Črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine. Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava PINTER & LENARD. Zmttšmme Čevlje đoleolenice perilo tmtne Košare, tržne torbice, rastno &alanterii»Ko blago dobite naieenefe Jful&ObULdA Maribor, tifarmi trg 4P. j 595 Mow lekarna v Mariboru« Slavnemu občinstvu uljridn« naznanjam, da sem odprl nove lekarne na Glavnem trgu 20, v MayerjevS hiši Lekarna je moderno urejena in založena z vsemi zdravili iu zdravilskimi potrebščinami. Mh. ph. Ivan Vidmar, lekarna „pri sv. Ar aha“. liaznašalci m siale list® sa $pr©Jm®io dobremu zaslužku CIRILOVA TISKARNA- 'Baloh ftRosinsi MARIBOR, Graf slo fr® 3 624 priporočata razno galanterijo, drobnarijo, toaletne predmete, cigaretni papir in stročnice, potne košare, pleteno pohištvo in raznovrstne ple-tarske izdelke na debelo in na drobno. ! Izdajatelj in založnika Konsoroij „Straža. '«SCMEMMM* «% Dctgovorc? H.wpdsika .Vekoslav. Stupao. Sisk tiskarne at* Cirila: x ilaxibsxa.