Ob desetletnici »Našega roda" Ob zaključku 10. l.etnika »Našega roda« je napisal hrvaški publicist Tone Peruško v zadnji številki »Hrvatskega učiteljskega doma« članek, ki je vreden, da se prevede, ker jasno kaže, kako gleda objektivni iruteligent izven Slovenije na »Naš rod« in delo Mladinske matice. Ko je bil lani asnovan v Zagrebu list z gangstersko literarno plažo, je najel nekega Slovenca, da mu list prevede v slovenščino, da bi mogel s slovensko izdajo (list je izhajal v srbščini, hrvaščini in v slovenščini) prodreti med slovensko mladino. Izdajatel.i se je sam podal tudi v Slovenijo, organiziral je razprodajo, vršil propagando itd. Ali po 3. številM lista je moral s slovensko izdajo prenehati. Lista slovenska mladina ni hotela kupovati. V Zagrebu in ostali Hrvaški pa se prodaja list še nadalje več desettisoč izvodih. Izdajateli lista je nekoč izjavil: »Če bi vedel, da obstoji v Sloveniji »Naš rod«, ne bi niti poskušal izdajati gangstersko čtivo za slovensko mladino.« Ta »Naš rod«, največji in brez dvoma najboljši mladinski list v vsej državi, slavi sedaj svojo desetletnico z naklado 24.000 izvodov, tako da je vsak sedmi učenec ljudske šole v Sloveniji naročnik tega lista. Prav za prav je ta list star skoro 20 let. Osnovali so ga 1. 1920. tedanji učitelji iz Trsta in ostalih slovenskih krajev pod Italijo. »Zveza slovenskih učiteljskih društev« v Trstu ga je izdajala pod svojim okriljem. List je izhajal tedaj v 8000 izvodih, kar je za 400.000 primorskih Slovencev prav lepa naklada. List se je imenoval »Novi rod« in urejevali so ga po vrsti znani slovenski učitelji in pisatelji: Janko Samec, Josip Ribičič in Jože Pahor. List je bil 1. 1925. ustavljen. Obnovljen je bil 1. 1929. v Ljubljani, a obnovili in vodijo ga skoro isti ljudje, ki so ga vodili v Trsfeu. Ime »Novi rod« se je spremenilo v »Naš rod«. Vseh deset let urejuje list Josip Ribičič, ki ga je urejeval že v Trstu do isvojega prihoda semkaj, a izdaja ga Mladinska matica, odsek sekcije JUU v Ljubljani. Kako je mogel ta list doseči tako velik uspeh? Če bi bil to edini slovenski mladinski list, bi bilo to pač jasno, ali poleg »Našega roda« imajo Slovenci še nekaj dobrih mladinskih listov (»Vrtec«, »Zvonček«, »Razori«). V Sloveniji je nekaj razlogov za tak uspeh. Prvi obstoji v splošni visoki kulturni stopnji vsega naroda, drugi v organizacijski sposobnosti in močni stanovski zavednosti slovenskega učiteljstva. Veliko zaslugo za ta uspeh pa imajo tudi slovenski književniki in slikarji, ki sodelujejo v mladinskih listih, posebno še v »Našem rodu« z enako dobrimi prispevki, kot v najboljših književnih revijah. Poleg tega je v Sloveniji skoro popolnoma prenehalo amaterstvo in zastonjkarstvo v literaturi. Literarno delo je plačano, pa najsi izidejo prispevki v mladinskem listu, v književni reviji ali v privatni založbi. Od mladinske književnosti se zahteva, da ima svojo umetniško vrednost in da že kot taka ima svojo vzgojno nalogo. Ti principi so vodili skupino slovenskih učiteljev, predstavnikov nove smeri v pedagogiki in književnosti, ko so 1. 1927. osnovali založbo »Mladinsko matico« kot odsek UJU sekcije Ljubljana. Namen »Mladinske matice« je, da izboljša mladinsko slovstvo in da osvobodi Slovenijo od poplave tuje in domače literarne mladinske plaže. Že ob ustanovitvi se je izdelal petletni književni načrt, po katerem se delo vrši. (V nadaljnjem govori članek o organizaciji naročnikov, naročnini in vrsti knjig, ki izhajajo v rednih publikacijah, ter zakljuouje.) Do zdaj je izdala »Mladinska matica« 44 knjig rednih, 13 knjig izrednih izdaj in 10 letnikov »Našega roda« v skupni nakladi 1,216.900 izvodov. Vse te knjige so šle med slovensko mladino in med narod. Nekatere od njih so prevedene tudi v druge jezike, med temi Seliškarjeva »Bratovščina Sinjega galeba« tudi na hrvaški jezik. Slovensko učiteljstvo je na uspehe ob desetletnici svojega vzornega mladinskega lista lahko ponoisno.