TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in ol?rf.
Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Orednlštvo In upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953 - Telefon št. 30-69.
Leto XV.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	10.	septembra	1932.	štev.	104.
Pozabljeni mali in podeželski trgovci
Prejeli smo dopis uglednega podeželskega trgovca, ki po pravici graja, da se je pri reševanju sedanje gospodarske krize skoraj pozabilo na malega in podeželskega trgovca. Kadar se uvedejo kakršnekoli nove davščine, vselej je na vrsti tudi mali in zlasti podeželski trgovec. Kadar pa je govora o tem, kako bi se pomagalo posameznim stanovom, tedaj sta mali in podeželski trgovec skoraj pozabljena. In vendar vršita ta najtežji posel, ker je v njunih rokah zadnja razdelitev blaga, ki je dostikrat najbolj tvegana in tudi najtežja. Zato je popolnoma upravičena zahteva, da se mnogo bolj ko sedaj uvažujejo interesi malih in podeželskih trgovcev, ker so oni eden glavnih stebrov vsega narodnega gospodarstva.
Po vsej pravici toži naš dopisnik, kako se pri presojanju vprašanja kmečke prezadolženosti puščajo čisto v nemar interesi malih in podeželskih — in mi bi dostavili tudi velikih — trgovcev. Pa prepustimo besedo našemu dopisniku, ki nam piše:
»Ko se je izdeloval in proučeval v Narodni skupščini zakonski predlog o moratoriju za kmetske dolgove in bil moratorij za dobo šestih mesecev tudi sklenjen, ni inihče mislil na nas male trgovce in obrtnike. In tudi pozneje, ko se je v javnosti in na sestankih obravnavalo, kako olajšati kmetu dolgove in kako mu pomagati, da pride njegovo gospodarstvo zopet v ravnovesje, zopet nisem nikdar slišal, kaj treba storiti, da bo prišel tudi mali trgovec iz gospodarske stiske. Sedaj, ko se bliža konec šestmesečnega moratorija, se zopet le govori o kmečkih dolgovih in
o	nolbeni drugi stvari. Zato vprašam: Kaj bo z nami trgovci in obrtniki, če bo veljal še naprej moratorij, kako pa bomo mi mogli izvrševati svoje obveznosti? Ze takrat, ko so ustavili denarni zavodi svoja izplačila, se je prevalilo vse breme ustavitve izplačil na nas podeželske trgovce, in sicer male ko velike. Kmetski moratorij je bil zopet le udarec za nas in vse gorje posledic moratorija je zopet padlo na nas. Vprašam: Kako pa naj vzdržimo, če padejo vsa bremena na nas? Če nam drugi me plačujejo blaga, ki so ga dobili od nas, kako naj mi plačujemo blago, ki smo ga dobili od drugih. Ves trgovski ■obrat se vendar mora pri takšnem stanju ustaviti.
Ko je kupil kmet drago plemensko živino ali drage sadike za svoj sadni vrt, ko je popravil hlev in uredil gnojišče, je vse to delal v dobri veri, da bo mogel vse to tudi plačati. Rad priznam, da je kmet dobro delal, če je tako delal, ker naložil je denar v to, da poveča in izboljša produkcijo. In če je sedaj nakrat prišla kriza in vrgla ob tla vse kmečke račune, kako bo te investicije plačal, potem je prav, da se temu kmetu pomaga, ker ni njegova krivda, če je prišel v stisko.
Ampak prav to velja tudi za malega in velikega podeželskega — in tudi mestnega — trgovca. Tudi obrtnik, tudi trgovec sta si izboljšala svoja skladišča, svoje stroje v trdni veri, da bodo naprej trajale normalne razmere. Kakor je moral kmet izvršiti razne investicije v svoje gospodarstvo, tako sta morala to storiti tudi trgovec in obrtnik, če sta hotela korakati z duhom časa in ostati konkurenčna. In kakor kmet, tako sta tudi trgovec in obrtnik prišla v težaven položaj brez svoje krivde. Zato pa je tudi edino pravilno, da sta prav tako ko kmet deležna državne pomoči tudi trgovec in obrtnik.
To pa se ni zgodilo. Kmet je bil z moratorijem vsaj začasno rešen, velekapitalist pa je s tem večjo silo udaril po trgovcu. Plačaj takoj ali pa boš zadavljen. Tako je prišla beseda iz mest. Pričeli so se opomini, ; sodne terjatve in rubežni. In posledica? Čez noč so se silno pomnožile sodne poravnave in konkurzi, vsa trgovina
je trpela, kmetu pa dejansko tudi ni bilo nič pomagano. Samo za nekaj časa se je rešitev zavlekla in to je bil edini uspeh za kmeta, ki pa še daleč ni odvagal škode, ki je zadela kmeta, ko je krnet vsled moratorija izgubil ves kredit.
V	naši bogati državi danes ne potrebujemo inflacije, ki jo nekateri forsirajo. Ta je tudi čisto odveč in popolnoma neutemeljena, ker danes je blaga preveč in zato išče danes blago denar ne pa denar Iblago.
Da bi bilo vsemu narodnemu gospodarstvu čim bolje ustreženo, da bi dobili naši denarni zavodi zopet ugled in zaupanje, kakršnega so uživali, da bi bili vlagatelji zopet prepričani, da dobe svoj denar nazaj, kadar le hočejo, je potrebno, da se razmere čim bolj normalizirajo. Moratorij, pa pomeni uvedbo nenormalnih razmer in mesto moratorija naj se pomaga kmetovalcem, ki so brez lastne krivde zašli v težavo, na ta način, da se jim dovoli od-
Pod silno neugodnimi zvezdami zlboruje gospodarska konferenca v Stresi in ni čuda, če je vedno manj optimistov, ki raču-nijo tudi le na skromen uspeh konference. Vsled nemškega izstopa v vprašanju oboroževanja je zopet politično ozračje v Evropi skrajno napeto in kljub vsej svoji važnosti nimajo gospodarska vprašanja niti zdaleka te veljave ko politična. Uspeh gospodarske konference pa je naravnost odvisen od tega, da bi vsaj za kratko dobo politična vprašanja u tihnila in dovolila mirno reševanje gospodarskih vprašanj. Saj so bile dosedaj vse mednarodne gospodarske konference brezuspešne baš vsled tega, ker so imela politična vprašanja tako dominanten položaj, da se niti najenostavnejše in najpotrebnejše gospodarsko vprašanje ni moglo prav nič premakniti naprej, če ni bilo v popolnem soglasju s političnimi stremljenji pogajajočih se strank.
Že celo pa je usodna premoč političnih adutov za konferenco v Stresi, ki je nastala prav za prav le iz političnih špekulacij. Idealni namen konference je sicer, da pomaga vzhodnim in srednjeevropskim državam, katerih gospodarstvo je že tik pred katastrofo. Jasno je tudi, da ne bi bilo težko ta namen doseči, ker ni treba drugega, ko da industrijske države kupujejo kmetijske pridelke v vzhodnih agrarnih državah ter da jim omogočijo na pameten način ureditev njih tujih dolgov. Pri tem bi industrijske države napravile še ta dobiček, da bi vzhodne države porabile skoraj ves izkupiček od svojih prodanih pridelkov za nakup industrijskih izdelkov in bi torej ves čisti dobiček te dvakratne kupčije ostal industrijskim državam.
Kljub temu pa je tudi za to enostavno rešitev malo upanja na uspeh, ker ne gre velikim industrijskim državam za to, da pomagajo agrarnim državam, temveč da dolbe s svojo pomočjo zaveznikov. Tako so že dosedanje razmere v Stresi, še bolj pa pogajanja pred konferenco, jasno pokazala, da hoče Nemčija pomagati le zato, da Avstrijo čisto priklene na sebe. Ovinek k Anschlussu naj bi bila Stresa in kar je onemogočilo haaško razsodišče, to naj beda Avstrije vseeno uveljavi.
Francija na drugi strani hoče resnično pomagati vzhodnim državam in Tardieu-jev načrt ima vseskozi realno podlago. Toda Italija vidi v tej francoski pomoči samo stremljenje Francije, da še bolj naveže na sebe vzhodne države in zato nastopa Italija dosledno kot antipod Francije v vseh
plačevanje dolga na dolgo dobo in po najnižjih obrestih. To pa naj velja ne le za kmeta, temveč tudi za obrtnika in trgovca, pa tudi za fabrikanta, če je prišel v stisko le vsled splošne krize. Vse to pa naj velja le za dolgove, ki so nastali pred sedanjo težko krizo, ker nikakor ne gre, da bi se ljudje zadolževali kar tja v en dan in postajali vsled moratorija še bolj lahkomišljeni, kakor so že.
Dolgove kratkomalo črtati in s tem spravljati vlagatelje ob njih denar, pa nikakor ne gre, ker bo vsega gospodarstva konec, če človek ne bo siguren, da mu gotovo ostane denar, ki si ga je s težkim delom prihranil za vsak slučaj.
Z željo, da bi imele te vrstice vsaj nekaj uspeha in da se pri reševanju sedanje krize ne bi pozabilo na interese malih in podeželskih trgovcev, ponovno apeliram na merodajne činitelje, da urede to vprašanje v dobro vseh stanov in ne samo enega!
vprašanjih. A tudi Italija sama je udeležena v lovu za zavezniki in zato skuša na sličen način favorizirati Madjarsko in Bolgarsko, kakor favorizira Nemčija Avstrijo. Pri teh mogočnih nasprotstvih, poostrenih še vsled Pappencve ofenzivne restavracijske 'politike, je za objektivno stališče pač malo prostora. In tako je nevarnost vedno večja, da bo tudi konferenca v Stresi zaključila svoje delo z izvolitvijo raznih odborov, ki naj še naprej rešujejo vsa načeta vprašanja. Dejansko pa določitev teh novih odburov nwaič-idrugeg& ko že priznana formula, s katero se na lep in uljuden način pove, da se je konferenca končala brez pravega rezultata.
In da je ta bojazen upravičena, je potek konference potrdil le v preveliki meri. Tako je dejal velikobritanski prvi delegat Adison, da bi bilo strašno, če bi se ta konferenca nehala brez pravega rezultata. Tako pa bi se nehala, če ne bi konferenca dosegla nič drugega, ko celo kopico lepih besed in lepo zvenečih resolucij, ki pa bi bile brez stvarne podlage. Po mnenju angleškega delegata pa je na vsak način treba doseči, da bo konferenca uspešna, ker bankrotstvo je na pragu, če ne doseže konferenca pozitivnih rezultatov.
Pa tudi drugi delegati so s svojimi izvajanji potrdili pravilnost besed angleškega delegata, da je bankerot pred durmi. Tako je izjavil romunski delegat Madgcaru, da bodo vse agrarne vzhodne države insol-ventne in da ne bodo mogle zadostiti svojim obvezam, če ne bo imela konferenca v Stresi resničnih uspehov. Vzhodne države morejo plačati svoje dolgove le z blagom. če se jim izvoz onemogoči, potem se jim onemogoči tudi plačevanje dolgov. Pa ponekod je položaj še težji in Madjarska danes ne more več plačati niti privatnih dolgov. V glavnem pa sta isto povedala tudi bolgarski delegat Stojanov in madjar-ski delegat Teleki, ki sta zahtevala redukcijo dolgov.
Položaj agrarnih držav je v resnici obupen, tako zelo obupen, da države upnice morajo pomagati, če hočejo priti do svojega denarja. Samo Francija pa je investirala z raznimi posojili v vzhodne in srednje evropske države 17 milijard in ta denar more rešiti le, če pomaga državam dolžni-eam, da pridejo iz stiske.
In ta denarni interes upniških držav je še največja nada, da bo konferenca v Stresi uspešna, ker je pač tudi pri zeleni mizi diplomatov skrlb za denar najmočnejši argument.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev Slovenijo v Ljubljani.
XII. redni letni občni zbor
Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani
se bo vršil .
v nedeljo, dne 18. septembra 1932 ob 9. uri dopoldne v dvorani kopališča v Laškem
s tem
dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računski zaključek za leto 1931 in poročilo pregledovalcev računov.
4. Proračun in določitev zvezne doklade za leto 1932.
5. Preosnovanje Zveze po § 363 obrtnega zakona.
6. Poročilo o social!nem zavarovanju po § 384. obrt. zakona, — o zadružništvu, — o tujskem prometu in lesni trgovini.
7. Resolucije
V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši po čl. 10 zveznih pravdi eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne-glede na število navzočih delegatov. Vsak delegat se mora na zveznem obč. »boru izkazati s poverilnico, ki mu jo izda uprava združenja.
*	* *
V soboto, dne 17. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne se bo vršila v dvorani kopališča v Laškem prcdkonferenca zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih
združenj. Zveza poživlja vse delegate, da se zanesljivo udeleže predkonferenoe in že na predkonferenci iznesejo vse one težnje in zahteve, za katere žele, da se o njih razpravlja in da jih Zveza upošteva.
Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani.
DEFINICIJA POJMA »INDUSTRIJSKI MLINI«
Za dovoz žita na predelavo smejo porabljati izjemno tarifo samo industrijski mlini. Z razpisom z dne 31. avgusta 1932., III. br. 28.694, je ministrstvo trgovine in industrije odločilo, da se morejo smatrati
v	tem pogledu za industrijske mline oni mlini, ki imajo naprave za čiščenje žita in naprave za sejanje in sortiranje moke.
* * *
VZHODNI SEJEM V BARIJU
V	torek je bil slovesno otvorjen v Bariju vzhodni velesejem, na katerem ima Jugoslavija dva paviljona. Velesejem je otvoril v navzočnosti vojvode d’Aoste minister za javna dela. Vojvoda d’Ao.ua, kateremu je bil predstavljen naš za upnik, inšpektor v trgovinskem ministrstvu g ;p. Urgoševič, se je z njim dalj časa. raztovarjal in se živahno zanimal za jugoslovanski oddelek. Italijanski minister za javna dela pa je naročil našemu zastopniku, da se- zalivali našemu trgovinskemu ministru, ker se je Jugoslavija v tako odlični meri udeležila velesejma. — Jugoslovanski oddelek vzbuja pozornost med razstav-ljalci in kupci in pričakovati je, da bo mogoče našim razstavljalcem doseči direktne stike s trgovskimi krogi Levante.
*	* *
SLABE POSLEDICE NEMŠKEGA AGRARNEGA PR0TEKCIJ0NIZMA
Ker je Nemčija vsled zahteve svojih jun-kerjev silno zaščitila svoje poljedelstvo in s tem onemogočila agrarnim državam uvoz njih pridelkov v Nemčijo, so te v znatni meri nehale izvažati iz Nemčije industrija ske izdelke. Tako je Danska, ki je od nemškega agrarnega protekcijonizma zlasti prizadeta, znižala svoj izvoz iz Nemčije za skoraj 100 milijonov mark samo v prvih sedmih mesecih t. 1. Nemški uvoz v Dansko je s tem padel za 35°/o. Dobiček od te danske gospodarske preorijentacije pa ima Anglija, ki je v istem času povečala svoj izvoz premoga na Dansko za skoraj 200 tisoč ton.
Tlllltl! Ml! TIU USI!
Gospodarska konferenca v Stresi
Zaščita domačega obrtniškega dela
Referat predsednika pripravljalnega odbora v Novem mestu, mizarskega mojstra
g. Mal o viža
Novi obrtni zakon vsebuje v devetem poglavju določila o ugodnostih za pospeševanje domače podjetnosti. Ze v uvodu je. postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročiti obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma samo pri domačih podjetjih. Ravnotako morajo država in samoupravna telesa ter njih zavodi in ustanove izvrševati dela, katerih pogoje urejiujeta ta zakon in gredo na račun države, odnosno njenih ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta dela, morajo pri tem uporabljati materijal, ki je izdelan v državi. Važno je, da je zakon tudi določil kaj se smatra za domač proizvod, kajti poprej je bilo to nejasno in so se zlasti pri licitacijah vedno prepirali o tem, kaj je domač proizvod in kaj ni. Za domač proizvod se sedaj smatra oni proizvod, pri katerem so izpolnjeni ti trije pogoji:
1. Ako je proizvod popolnoma ali v pretežni meri izdelan v delavnici (podjetju), ki ima svojo delavnico, odnosno napravo, na področju naše države.
2. Ako delavnica (podjetje) predelava surovine in polfabrikate izdelane v drža-
vi	in ako v svojih proizvodih uporablja pogonsko silo in sirovine za pogon izključno domačega izvora.
3. Ako delavnica (podjetje) zaposluje strokovno in pomožno osebje in delavce jugoslovanskega državljanstva, a delavnico (podjetje) vodi jugoslovanski državljan.
Mi obrtniki smo s to definicijo domačega proizvoda prav zadovoljni, ker nam bo v praksi, ako bo ta izvajana v duhu zakona, gotovo veliko koristila. Saj je ravno obrtnik tisti, ki najlažje dokaže, da je njegov izdelek res domač, kajti obrtnik dela sam’ s svojimi rokami in v pretežni večini (predelava domače sirovine; pomislimo samo na mizarje, čevljarje itd.
Zelo važno določilo, da ravnotako važno kot prejšnje je, da se pri licitacijah za državo, samoupravo in njih ustanove morajo določiti pogoji in vzorci, pbsefbno kar se tiče materijala, izdelave in dobavnega roka, tako, da bi se domače obrtništvo in podjetje mogk prvenstveno in rčs uspešno udeležiti licitacij. Ta določba je prav posebno važna, kajti ako pošlje dotična oblast ali ustanova, ki razpiše licitacijo, tak vzorec, ki ga pri nas v isti kvaliteti ne moremo izdelati', potem bi bila nam domačim obrtnikom licitacija že naprej onemogočena, tako je pa to sedaj izključeno.
Najvažnejše določilo novega obrtnega zakona v tem poglavju pa je, da morajo državne iri samoupravne oblasti ter ustanove pri večjih dobavah razdeliti licitacijo na več ponudnikov, g čimer je dejansko omegočeno, da tudi mali obrtnik pride do del, ki jih razpiše država ali samouprave in njih ustanove. To je tudi čisto pravilno, kajti ako smo obrtniki gospodarsko bolj šibki, smo pa zato po svojem številu močni in je prav, ako plačujemo državi razne dajatve, da smo tudi mi potem deležni zaslužka od nje. Eno pa mi obrtniki na tem mestu zahtevamo in sicer, da naj to, kar velja po zakonu za državna oblaatva, samoupravna oblastva in njih ustanove, velja v isti meri sploh za vse javne ustanove, tako n. pr. Pokojninski zavod, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, itd. Saj se vse te institucije vzdržujejo iz prispevkov domačih ljudi, zato je edino pravilno, da dajo tudi ti zavodi domačemu dbrt-niku zaslužka.
Določbe glede licitacij in del, ki sem jih preje omenjal, so ogromne važnosti, saj gre pri vprašanju državnih dobav za več kot dve milijardi dinarjev. Upravičena je torej naša zahteva, da naj bo obrtnik, ki je davkoplačevalec, pri tem tudi primerno upoštevan. Da bo mogoče to v praksi iz-
vajati, je treba, da se zakon o državnem računovodstvu pod poglavjem »pogodbe in dobave« spremeni v tem smislu, da bo obrtniku res mogoče udeležiti se in res priti do licitacij. Pri dobavah za vso državo obrtnik pač ne more priti v poštev, zlasti ker ne zmore 10°/o kavcije. Radi tega zahteva obrtništvo, da se dobave kolikor mogoče decentralizirajo, ker le tako bo obrtniku udeležba omogočena. Praktično naj to našo zahtevo osvetli ta primer: Okrožno sodišče ali žandarmerijska postaja potrebuje za svoje osebje olbleko, oziroma čevlje. To prav lahko izvedejo obrtniki. Ce prevzame delo več obrtnikov, potem se vseeno lahko kontrolira kvaliteta blaga in dela, ki ju je izvršil posamezen obrtnik. Tako bi bilo podano jamstvo, da bo vsak izdelek odgovarjal vzorcu, ki bi ga prevzel v delo posamezen obrtnik.
Zaščita domače obrti naj bi se izvajala tudi s pravilno trgovinsko, odnosno carinsko politiko, ki mora ščititi našega obrtnika; s tem se pa bo koristilo tudi splo-šnosti, ker bo denar ostal doma. Ali je res treba, da smo prejšnje leto uvozili za nad 10 milijonov dinarjev pohištva v našo državo, ko imamo tukaj mizarje-ofbrtnike, katerih izdelki so boljši in cenejši kakor inozemski. To velja v veliki meri tudi za druge izdelke, ki (jih* lahko v dovoljni količini izdelujemo doma. Omenjam tu zlasti keramične, ki jih pri nas tako krasne izdelujemo, da smo lahko na nje ponosni. V današnjih časih je pač smrten greh, ako nepotrebne stvari uvažamo. Dolžnost države in javnosti, pa tudi slehernega zavednega državljana je, da podpira obrtnika-domačega človeka. To veleva že čut poštenosti in solidarnosti; če ga pa kdo nima, naj ga pa država z zakonom prisili, da ne bo s kupovanjem nepotrebnega tujega blaga škodoval narodnemu gospodarstvu.
Ob koncu svojega poročila prosim vas, dragi tovariši, da sprejmete to resolucijo:
Zaščita domače obrti v duhu obrtnega zakona se naj tudi v praksi tako izvede, da bo obrtništvu in zlasti malemu obrtništvu omogočeno udeleževati se uspešno del za državo in samouprave, kakor tudi za vse javne ustanove. V tem cilju se naj novelira zakon o državnem računovodstvu ter določi zlasti za malega obrtnika nižja kavcija, katere vračanje naj se uredi tako, da se bo mogoče malemu obrtniku udeleževati tudi onih licitacij, ki se vrše ena za drugo v krajših časovnih razdobjih. Država naj gleda dalje na to, da se uvoz obrtniških izdelkov, ki se doma izdelujejo, ali pa lahko izdelujejo; popolnoma onemogoči in če treba prepove.
kcmičn0 žiste’0,ep’ ITIvlllL/ LjuIIIVI gane in navadne prstene ter suhe fasadne barve.
Gremij trgovcev za srez Kranj v Kranju
poziva svoje člane na
13. redni občni zbor,
ki se vrši
v četrtek, dne 15. t. m. ob 13. uri v knjižnični dvorani Narodnega doma v Kranju,
in sicer s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelnika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računska zaključka za 1. 1930 in 1931.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravil.
6. Sklepanje in odločevanje v vseh zadevah, ki pripadajo po pravilih v kompetenco skupščine.
7. Proračun za leto 1932.
8. Volitve nove uprave.
9. Razprava o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja.
10. Odprava novoletnih daril ter ustanovitev fonda za brezposelne.
11. Samostojni predlogi, ki pa morajo biti predloženi načelstvu 3 dni pred občnim zborom.
12. Slučajnosti.
Ce občni zbor o!b napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo isti vršil 1 uro pozneje ha istem mestu in z istim dnevnim redom brez ozira na število prisotnih.
Udeležba za vse člane je obvezna.
Načelnik: Fr. Sire s. r.
Vse trgovce cpczctrjciiMo
na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči
vsakogar: knjigovodstvo, doplsje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angle:čino, francoščino in Ostale svetovne jezike
POGOJI AMERIKE ZA PRIZNANJE SOVJETOV
Ze dolgo časa se piše, da nameravajo Združene države Severne Amerike priznati tudi de iure sovjetsko Rusijo. Kakor pa vse kaže, to priznanje še nikakor ni sklenjena stvar, ker stavi Washington, kakor poroča »Journal«, precej težke pogoje. Po informacijah pariškega lista bi Združene države Sev. Amerike priznale sovjetsko Rusijo pod temi pogoji: Sovjeti odstopijo U. S. A. na polotoku Kamčatka za zgraditev ameriške pomorske in zračne baze potrebno ozemlje. Sovjeti priznajo vse ruske dolgove Ameriki, in sicer v višini, kakor so bila posojila dana. — Čeprav so sovjeti v veliki nepriliki, ker ne morejo vsled pomanjkanja sredstev po določenem načrtu nadaljevati pjatiljetke, je vendar malo verjetno, da bi mogli sprejeti ameriške pogoje v tej obliki.
>BUDDHA(
h
TRADE MARK
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15
Telefon 26-26
Tudi na pariški borzi hausse
Poročali smo že o velikem dvigu papirjev na berlinski borzi. Sedaj pa prihajajo vesti, da se je pričela hausse tudi na pariški boirzi, ki je dosedaj najmanj reagirala na dvig papirjev na ameriških borzah. V prvi vrsti je povzročilo gibanje tečajev papirjev vest o nameravani konverziji državnih rent. Ta konverzija se bo izvršila v kratkem in parlamentu bo že ta ali prihodnji teden predložen zakonski načrt, s katerim Se določa višina obresti na državne rente na 4 in pol, ali še verjetneje na 4 odstotke. S konverzijo; ki se bo izvršila v treh mesecih, bo prišlo v gibanje okoli 90 milijard frankov in to gibanje je že sedaj vplivalo na borzo.
Tudi v interesu vlade je, da se ohrani dobro razpoloženje na borzi in zato so vsa prizadevanja baissistov, da bi se ohranili tečaji vsaj na sedanji nižini, zaman. Hausse se je kljub njim pojavila, in sicer najprej pri velikih papirjih ter nato potegnila s selboj še male.
Napredovali so tečaji večjih delnic: Sue, Royd, Dutsch, Rio Tinto celo od 1683 na 1800 hol. goldinarjev, dočim so papirji Suez dosegli 1500, to je tečaj, ki ga že mesece ne pomnijo:
Zanimivo je, da je ta haussistični val zajel celo reparacijske papirje in Youngo-vo posojilo, ki se je dvignilo od 566 na 600. Papirji iz Dawesovega posojila so se dvignili od 7400 na 7550, a tudi delnice Banke za mednarodna izplačila v Baslu so se dvignile.
Sploh se je pokazalo zanimanje za vse papirje in celo za takšne, za katere ni bilo že mesece dolgo nobenega povpraševanja.
Obiščite autfomatični bule!
D A|-D A M
IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. (Žalec v Sav. dol. 7. sept. 1932.) Živahnost na tukajšnjem tržišču se je od minule sobote nekoliko ohladila, dasi se cene za prima-izbor — t. j. Din 21 •— za
1	kg — niso izpremenile. Hmeljarji priča kujejo z vso sigurnostjo izboljšanje polo žaja. — Društveni odbor.
%wctu
V	Zagrebu je bilo cd osvobojen ja dalje zgrajenih novih hiš (oziroma izvršenih velikih adaptacij) 8421 v vrednosti skoraj dveh milijard dinarjev.
Heimatsdienst je v zadnjih treh letih naselil na slovenskem ozemlju Koroške okoli 1000 rajhovcev in nakupil v germa-nizacijske svrhe okoli 4800 jutrov zemlje.
Letošnjo pšenično žetev v Italiji cenijo na 263 milijonov bušljev; povprečni pridelek na jutro je znašal 22 bušljev, dočim je znašal lani samo 15. Letošnja pšenična žetev je za Italijo rekordno dobra žetev.
Podpiranih brezposelnih je bilo v Avstriji koncem avgusta 269.179, to je za 1200 več, ko v prejšnjem tednu; samo Dunaj je imel 107.000 brezposelnih.
Obsežne redukcije nameščencev bodo iz finančnih vzrokov izvedle nemške državne železnice.
Nemčija je prevzela vseh 500.000 metrskih etotov na Madjarskem svoje dni naročene pšenice, vsled česar so se cene pšenice na budapeštanski borzi nekoliko dvignile.
Za kritje deficita v državnem gospodarstvu namerava italijanska vlada vnovič razpisati notranje posojilo v višini 3 milijard lir.
Nemške državne železnice so imele v prvih sedmih mesecih 1. 1. okoli 400 milijonov mark deficita.
Nemški vinogradarji so zadolženi za 150 milijonov mark, to je ravno za polovico, kolikor so vredni nemški vinogradi.
Kcntingcntiranje uvoza sadja namerava vpeljati Nemčija in bo v ta namen pričela pogajanja z interesiranimi državami.
Dohodki ameriškega kmetijstva so znašali letos 4350 milijonov dolarjev napram 6920 v 1. 1931 ter 9300 milijonom v 1. 1930. Naravnost katastrofalen pa je padec dohodkov v letošnjem letu v primeri z letom 1929, ko je ameriško poljedelstvo prejelo za svoje pridelke 11.923 milijonov dolarjev.
Avstrijski izvoz na Balkan je v prvih sedmih mesecih t. 1. silno nazadoval, in sicer v Bumnnijo od 24'7 milijonov šilingov lani na 10-3, izvoz v Jugoslavijo od 60*1 na
31-7, v Bolgarijo od 7-2 na 5-6 in v Turčijo od 6-4 na 4-1. Samo izvoz v Grčijo je neznatno narastel od 6 na 6-7 milijonov šilingov.
Državni deficit v Združenih državah Sev. Amerike cenijo na 2 milijardi dolarjev.
Na angleških železnicah nameravajo vpeljati samo en razred.
Uvoz vina v Avstrijo je padel v prvi letošnji polovici od 110.000 na 50.000 hi in od 7-4 na 4'4 mil. šil. Jugoslavija je poslala v lanskem juniju še 4000 hi vina v Avstrijo, v letošnjem pa samo še 100.
Pridelek lešnikov v Turčiji je z 265.000 vrečami orehov brez lupin dosti večji 'kot je bil Jani s 160.000 vrečami. 1 vreča = 80 kg.
Poljski petrolejski sindikat je pretvorjen v kartel in obsega sedaj vso petrolejsko industrijo Poljske. Doesdanji hudi konkurenčni boj bo prenehal in tudi eksport bo trdneje organiziran.
Banca Romana v Braili je postala insol-ventna s pasivi nad 100 milijonov lejev. Imela je živahne stike z italijanskimi finančnimi zavodi. Dva direktorja so zaprli.
Meinl d. d. je ©tvorila v Beogradu svojo četrto podružnico.
Tudi Kitajska uvaja nove carine, ki stopijo takoj v veljavo; te dni je vpeljala nove uvozne carine v prvi vrsti na vino, tobak, umetno ©vilo in medikamente. V gotovih Slučajih bo dosegla carina 80 odstotkov vrednosti dotočnega blaga.
G-rška je povišala železniške tarife in sicer potniške za 15°/o, tovorne pa za 12 'A%>.
Med bele vrane prištevajo Sladkorno Kreditno banko d. d. v Berlinu. Preteklega leta ni le zaključila brez izgube, temveč izkazuje celo večji čisti dobiček in izplačuje za leto 1931/32 osemodstotno dividendo.
Vsled znižanja francoske carine na belgijsko blago od 4 na 2% je ameriški poslanik v Parizu ostro protestiral in se zna zgoditi, 'da pride do carinske vojne med Francijo in U. S. A.
Tovarna vagonov v Brodu ob Savi bo znižala delniško glavnico od 110 na 55 milijonov frankov, in bodo temu primemo delnice prežigosane od 200 na 100 Din. S tem je padla delniška glavnica na stanje od ■leta 1925. Položaj se je poslabšal vsled odpovedi naročil od strani železnic.
Ljubljana v jeseni
Razstava psov.
Na praznik je billa na velesejmu otvor-jena III. mednarodna razstava psov vseh pasem. Med drugimi odličnimi gosti so se udeležili otvoritve tudi predsednik dunajske kinološke zveze, vladni svetnik Hein-rich E r h a r d t in prof. dr. W i t z e 1 -h uber. Razstavo je otvoril predsednik Jugoslovanske kinološke zveze dr. Lovrenčič, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja generala Pekiča, zastopnika bana načelnika dr. Stareta ter druge goste, zlasti toplo pa oba tuja gosta z Dunaja. Po otvoritvi so si gostje razgledali razstavljene pse. Zastopane so bile skoraj vse čistokrvne pasme. Posebno pozornost pa so vzbudili naši ilirski, oziroma kraški ovčarji, ki so prava posebnost. Mnogo teh psov je bilo pripeljanih s Šar-planine ob albanski meji, kjer se je ta pasma ohranila čistokrvna. Razdeljenih je bilo mnogo nagrad, v denarju, zlatih, srebrnih in bronastih medaljah in diplomah.
Razstava psov je poživila letošnji velesejem in v polnem obsegu dosegla svoj namen.
«■
Obisk na velesejmu je ostal vedno enako živahen in zlasti velik na praznik. Vrvenje na velesejmu in zvečer na veseličnem prostoru je še vedno tako živahno, kakor da bi se vršil velesejem letos prvič.
A tudi v kupčijskem oziru je uspeh letošnjega velesejma več ko zadovoljiv. Nove kupčije so bile sklenjene v pohištveni, lesni, tekstilni in kožuhovinski stroki. Zadovoljna s kupčijo pa je tudi naša živilska industrija. Zlasti vina, likerjev in mlečnih izdelkov se je dosti prodalo. Prodanih je bilo tudi večje število »Lutzovih« peči. Mnogo zanimanja je vzbujali poseben patent, kako je mogoče toploto kuhinjskega štedilnika uporabljati tudi za gretje sosedne sobe. Kupci iz Bosne in Vojvodine so mnogo kupili čiščene in barvane stra-žiške žime in sicer za približno četrt milijona dinarjev.
Dobro pa se razvija kupčija tudi v paviljonu Slovenske knjige, zlasti še, ker dovoljujejo založniki za knjige iz svoje založbe 15°/o popusta. Zenski svet se seveda posebej zanima za oddelek ženskega tiska. Tu je predvsem omeniti krasne letnike našega edinega, čisto ženskega mesečnika »Ženski svet«. Zlasti so se posetiteljice razstave pohvalno izrekale o praktični in jasni modni prilogi »Ženskega sveta«. Prav tako pa so vzbujale pozornost okusne knjige "Belomodre knjižnice« in oba praktična in potrebna lista: »Gospodinja« in »Gospodinjska pomočnica«. Samo želeti bi bilo, da bi se naše žene še bolj oklenile svojih listov in svojega tiska, ker je za napredek vsega naroda največje važnosti, da je slovenska žena poučena o vseh javnih, gospodarskih, kulturnih in socijalnih vprašanjih. In če se oprime svojega tiska, potem bo to dosegla.
m
Konjska razstava na velesejmu. Priprave za konjsko razstavo, ki bo v nedeljo 11. t. m., so v polnem teku. Prijavljenih je okrog 100 konj raznih pasem, toplokrvnih in mrzlokrvnih. V častnem številu Ibodo zastopani poleg kmečkih konj in banovinskih žrebcev tudi športni in jahalni konji. Prijave so zaključene in se ne more nobena naknadna prijava več vpoštevati. Spored razstave je naslednji: ob 8. zjutraj prigon in razvrstitev; ob 9. začetek ocenjevanja; ob 5. popoldne objava rezultatov ocene; ob 6. pop. zaključek razstave. Konji bodo razvrščeni v sedmih skupinah: 1. kobile in žrebci, 2. tri do petletne žrebice, 3. dveletne žrebice, 4. enoletne žrebice, 5. žreb-čki, 6. gospodarski konji, 7- banovinski žrebci. V ocenjevalni komisiji so zastopane sledeče korporacije in organizacije: komanda Dravske divizije, banovinska žreb-čarna, Konjerejsko društvo za Dravsko
banovino (dva člana), isresko načelstvo in Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani.
*
Tekma harmonikarjev. Kakor smo že poročali se bo v nedeljo 11. t. m. vršilo na velesejmu veliko tekmovanje harmonikarjev. Na dosedanjih tekmovanjih na ve-
lesejmu odlikovani tekmovalci s I., II. in III. nagrado v težjih skupinah, se lahko tudi letos udeležijo tekmovanja v posebni izbirni skupini, v kateri se bo ocenil prvak. Prijave se sprejemajo do 10. sept. opoldne.
Bulgarska na dunajskem velesejmu
(Z Dunaja, 6. septembra 1932.)
Istočasno z ljubljanskim je bil otvorjen tudi dunajski jesenski velesejem v dosedanjih treh ogromnih stavbah: Messepalast ali bivše cesarske konjušnice, novi dvor in Rotunda. Bili so časi, ko so bili vsi ti ogromni prostori premajhni, letos pa so postali še preveliki, ker na jesen ni razstave avtomobilov in motornih koles, ki navadno zavzemajo najmanj prostor ljubljanskega sejma. — Nekaj oddelkov Messe-palasta ni niti otvorjeno, tudi v dvoru je isto poznati, le Rotunda je prav dobro izkoriščena. — Posetnikov pa opažam več nego lani, pa tudi kupcev sem videl že prva dva dni več nego navadno. V nedeljo sem se mogel komaj premikati dalje, tudi včeraj je bilo vse polno. V ruskem in 'bolgarskem paviljonu pa so nas pustili le v eni smeri naprej, a ustavljati se ni bilo še mogoče. — S tem sejmom bodo veliko bolj zadovoljni nego z lanskim. Kaže se res nekako, da je najhujši del krize že za nami, kakor je napovedal zvezni kancelar Miklas v nekem govoru pretekli teden. — Ker nam je ta velesejem najbližji in se moremo na njem veliko učiti, bilo bi prav, ako bi si ga ogledovali leto za letom naši mladi industrijalci in obrtniki. — Ogromna razstava mizarske obrti bi dala našim tam okoli Št. Vida mnogo novih pobud in novih vzorcev, posebno v pohištvu, ki se ponoči z enim samim prijemom spremeni v udobno postelj. Videl sem na ljubljanskem sejmu junija, da naši mizarji v ničemer ne zaostajajo za ostalimi v srednji Evropi, le na vzorcih niso tako bogati kakor tu na Dunaju.
Na tem jesenskem velesejmu vzbujata največ pozornosti bulgarski in sovjetski paviljon. O sovjetskem bom pisal posebe, tu naj obrnem pozornost tudi našega občinstva na bulgarski paviljon, ki je isti, V katerem je pred dvema letoma kazal naš rojak inž. Josip Sliškovič dotedanje svoje uspehe v televiziji s svojimi aparati, ki jih je sam sestavil.
iBulgari so imeli že pred leti malo raz-stavico domače obrti, posebno vezenje, narodne noše ;itd., a letos je v tem paviljonu v lepem redu razstavljeno vse, s čimer se lahko ponaša današnja Bulgarska pred svetom. — Razstavo sta mojstrsko uredila Dimiter Kučev, generalni nadzornik v poljedelskem ministrstvu, in inž. Vasil Čaka-rov, tajnik informacijskega biroja sofijske trgovske zbornice. Oba sta iskrena Slovana in naša prijatelja, s katerima je prijateljski razgovor prava slast.
Tudi letos je lepo razstavljena bulgarska domača olbrt: macedonska ženska zveza je pokazala vse možne vzorce narodnih noš, ženskih ročnih del, vezenja in šivanja, domače preproge itd. Krasno delo vzbuja občudovanje zlasti ženskega sveta, da se moški težko prerinemo dalje n. pr. do vzorcev tobaka, ki ga Bulgarska prideluje v ogromni meri po količim in kakovosti.
Poseben pouk in statističen razkaz nas poučita, da prideluje zemlja letno okrog 30 do 35 milijonov kil tobaka vseh možnih vrst. Tani čitarn, da je Bulgarska tretja glavna produkcijska država takozvanega orijentalskega tobaka. Klima je za tobak v vsej Bulgarski posebno ugodna, in sicer izključno za cigaretni tobak, s katerim delajo dobre kupčije z inozemstvom. Saj imajo danes Bulgari tisto ozemlje, iz katerega je ostali svet v prejšnjih časih dobival takozvani — turški tobak. Ta zemelj-
ska kultura je tako znamenit del bulgar-skega narodnega bogastva, da zasluži vse naše pozornosti.
Razstava nam nudi tudi vzorce vseh ostalih deželnih pridelkov: vsa možna žita in izdelki, fižol, rožno olje, jajca, svi-lodi in izdelki, volna in izdelki itd. 2e zdaj je razstavljeno krasno bolgarsko grozdje, o katerem sem pisal že pred par tedni v tem listu, kako dela našemu grozdju nevarno konkurenco, zlasti ob raeijonalnem ravnanju bulgarskih izvoznikov, ki. stoje na mnogo višji stopnji od naših. Tu treba iti v — šolo, kako se mora delati. Razstavljeno je več vrst grozdja, posebno pa tako-zvano kraljevsko grozdje, ki je debelo kakor so pri nas — češplje. S takim grozdjem bo pač konkurenca težka, zato bi morali naši vinogradniki posnemati bulgarske tovariše... Dunajčanje so hlastno posegali po — vzorcih, ki so jih dobili od radodarnih Bulgarov — zastonj.
Iz propagandne tiskovine izvemo, da ima Bulgarska okrog 90.000 ha vinogradov s poprečnim pridelkom tri sto milijonov kg grozdja. Namiznega grozdja za izvoz pa je okrog 3000 desettonskih vagonov. Lani so ga izvozili le nekaj nad 300 vagonov po deset tisoč kg, ali ta izvoz kaže vedno bolj naraščajočo tendenco. Belo grozdje Afus-Ali je najbolj priljubljeno po Evropi, potem pa pridejo: beli Dimjat, čauš, rdeči Resekija, Hamburški iMisket. Najbolj znani izvozni kraji so: Ljeskovec, Gornja Orje-hovica, Preslava, Ploven, Ruščuk, Varna, Plovdiv in Kričim.
V tej propagandni tiskovini najdem potrdilo svojih trditev v tem listu, da je bulgarska češplja jako nevaren konkurent naši bosanski in srbski šljivi. Čedalje več je pridelujejo, n. pr. lani 1200 polnih desettonskih vagonov, a ®o je izvozili samo 400 vagonov. — Poučnih podatkov najdem tu tudi o pridelovanju jabolk in orehov ter vsega sočivja, kar bo čedalje bolj sililo na evropske trge.
'Zašel bi predaleč, ako bi hotel po vrednosti oceniti dobro organizovano bulgar-sko razstavo na tem velesejmu, kjer zares znamenito predočuje bogastvo bulgarske zemlje in nevarnost njenega izvoza tudi za nas. Tu treba našim ljudem iti v šolo in te vzore si osvojiti.
Razstava nam pokazuje tudi razvoj lesne industrije im. njenih izdelkov. Domača obrt iz lesa je občudovanja vredna.
O bogati razstavi v ruskem paviljonu pa prihodnjič. Ta pa preseneča v vsakem oziru in kaže rastočo silo ruske produkcije in — izvoza, ki postaja nevaren vsej ostali Evropi.	A. G—k.
iai pravi domači izdelek!
SVETOVNA KONFERENCA ZA BRZOJAV IN RADIO
V Madridu je bila v soboto otvorjena svetovna konferenca za radio in brzojav. Na konferenci je zastopanih 125 držav po 560 delegatih. Konferenco je otvoril španski ministrski predsednik Azana in naglasil, da se čuti mlada španska republika počaščena, ker se vrši tako ve3 svet objemajoča konferenca na njeniih tleh. Konferenca bo trajala okoli 2 in pol meseca. Glavno delo se bo vrših> v odborih, dočim bodo plenarne sejie kvečjemu enkrat na teden.	*
CIKORIJA
Zunanja trgovina Grčije
Pred kratkim so bili objavljeni uradni podatki o grški zunanji trgovini v prvem polletju letošnjega leta. Iz teh podatkov se vidi, da se grška trgovinska bilanca popolnoma razlikuje od trgovinskih bilanc drugih držav. Dočim povsod drugod istočasno z izvozom pada tudi uvoz, se je pri Grški uvoz kvantitativno še povečal. Pač pa se je zmanjšala vrednost uvoza, to pa le vsled splošnega padca cen.
Grški izvoz v prvem letošnjem polletju je znašal:
1.1931	268.586 ton 2.083,327.000 drahem
1.1932	219.576 ton 1.729,700.000 drahem Grški uvoz pa je znašal:
1.1931 1,444.291 ton 5.210,957.000 drahem
1.1932 1,492.626 ton 4.341,926.000 drahem Vrednost grškega uvoza je bila torej
dvakrat večja ko pa vrednost grškega izvoza. Podroben pregled predmetov, ki jih Grška uvaža, kaže, zakaj so zaman vsi napori grške vlade, da bi zboljšala silno slabo stanje grške trgovinske bilance.
V prvih šestih mesecih je Grška uvozila:
1. 1932	1. 1931
pšenice	672.081	ton	395.530	ton
koruze	148.352	ton	14.330	ton
riža *	14.589	ton	14.980	Ion
sladkorja	35.751	ton	35.945	ton
premoga	440.215	ton	432.661	ton
bencina	26.954	ton	26.499	ton
Velika pasivnost grške trgovinske bilance izhaja torej predvsem iz nakupa živil in premoga. Zato pa tudi ni pričakovati, da bi se grška trgovinska bilanca mogla v kratkem popraviti.
Izvozila pa je Grška v istem času
vrednost v niilij. ton	drahem
1.1932	1.1931	1.1932	1.1931
grozdja	19.499	21.003	264-3	312-6
tobaka	18.134	22.332	962-8	1.231-7
olja	10.744	5.908	169-3	74-6
Tudi izvoz glavnih grških izvoznih predmetov je padel, in sicer ne toliko po kvan-tumu ko po vrednosti, kar še neugodneje deluje na grško trgovinsko bilanco.
DVIG CEN V ANGLIJI
Indeks cen za mesec avgust izkazuje zboljšanje. V juliju je bil indeks cen 91-5, sedaj pa se je dvignil na 94-6. Cene Industrijskih sirovki so se v avgustu popravile za 4-8 odstotkov.
SKRB ČEŠKOSLOVAŠKE ZA CESTE Od ustanovitve državnega cestnega fonda je izdala čsl. vlada 351 milijonov Kč subvencije za gradnjo nedržavnih cest. Na ta način je bilo mogoče, da so razni cestni odbori zgraditi 2585 km novih cest, za katere so cestni odbori sami prispevali okoli 190 milijonov. Letos je dovoljenih novih 90 milijonov čsl. kron kot državna subvencija za zgraditev nedržavnih cest.
Dr- Pi rčeva sladna kava
Gospodje trgovci! PonudHe Dl*. I^frčevo sladno kavo Vašim odjemalcemI
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta.
Devizni promet minolega tedna kaže jasno pomanjkanje deviznega blaga, oso-bito privatnega. Dosegel je celoten iznos Din 544.935'—, torej je nazadoval v primeri s tudi šibkim prometom v predzadnjem tednu, za skoro Din 25.000-—.
Dočim je Narodna banka v pretečenem tednu krila dnevno potrebo v najmanjšem obsegu Din 100.000'—, je privatna ponudba v celem razpolagala le z občutno zmanjšano vsoto.
Narodna banka je tekom minolega tedna dala na razpolago: Berlina za Din 153.000, Ziiricha za Din 89.000-—, Trsta za Din
78.000-—, Londona za Din 69.000-—, New Yorka za Din 59.000'—, Pariza za Din
49.000-— in Amsterdama za Din 4.000-—.
Privatna ponudba je pa krila potrebo v
deviznem blagu Pariz s 16.000 Din. New York z 11.000 Din, London z 8.000 Din, Trst s 5.000 — Din in Berlin s 4.000-— dinarjev.
Ker je Narodna banka kot že zgoraj omenjeno dodeljevala dnevno nespremenjeno kvoto Din 100.000 — je iz sledečih dnevnih številk deviznega prometa
Dne 29. avg. Din 107.366-87 Berlin,
Dne 30. avg. Din 101.207 17 Berlin,
Dne 31. avg. Din 119.379-36 London,
Dne 1. sept. Din 115.864 05 Pariz,
Dne 2. sept. Din 10-.117-88 Berlin, razvidno, da se je s privatnim blagom krila v celoti potreba le Din 44.000'—.
Primerjaje devizni promet minolega tedna z deviznim prometom predzadnjega tedna moremo ugotoviti, da je isti nazadoval občutno v devizah London, New York in Trst. V ostalem je promet zadnjega tedna napram predzadnjemu tednu (številke v oklepajih) razviden iz naslednje razvrstitve:
Amsterdam 4 (4), Berlin 157 (128), Bruselj 0 (1), Curih 89 (65), London 77 (104), New York 70 (83), Pariz 65 (16), Praga 0 (0), Trst 83 (136).
Devizna tečajnica minolega tedna nam izvzemši Curiha, ki je beležil enake tečaje kakor v predzadnjem tednu in sicer 1108-35 za denar in 1113-85 za blago, kaže skoro v vseh devizah, čeprav ne stalno, toda čvrsto tendenco, kakor nam predo-čuje naslednja primerjalna tabela:
29. avgusta 1932.	2.	sept.	1932.
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2302-63	2313-99	230151	2312-87
Berlin	1355-69	136649	1357-91	136871
Bruselj	793-02	79696	793-29	79723
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	197-86	19946	19814	199 74
Newyork 5694 36 5722-62	5699	92	572818
Pariz	224-10	22522	224-32	225-44
Praga	168-67	16953	16890	169-76
Trst	292-13	294-53	292-79	29519
Deviza Berlin pričenja s tečaji 1355-69 do 1366-49, se učvrsti naslednjega dne do tečajev 1358-47—-1369-27 in zaključuje s tečaji 1357-91—1368-71.
Deviza Bruselj beleži prvi dan tečaje 793'02—796-96, se dvigne na tečaj 794-13 do 798^07 in konča s tečaji 793-29 do 797-23.
London otvarja teden s tečaji 197-86 do 199 46, se okrepi na tečaje 198-53—200-13 in beleži zadnjega dne tečaje 198-14 do 199'74.
New York začenja s tečaji 5694-36 do 5722-62, se povspe na tečaje 5705-47 do 5733-73, a konča s tečaji 5699-92—5728-18.
Deviza Pariz beleži začetkom tedna
224-10—225-22, se okrepi na tečaje 224-23 do 225-55 in zaključuje s tečaji 224-32 do
225-44.
Deviza Praga pričenja teden s tečaji 168-67—169-53, se učvrsti do tečajev 169-34 do 170'20 in konča s tečaji 168-90—169-76.
Trst beleži na prvem sestanku tečaje 292-13—294-53, se dvigne do tečajev 292-79 do 295-19 in zaključuje s tečaji 292-79 do 295-19. ;
Edino Amsterdam očituje .Šibkejšo tendenco tako, da od začetnih tečajev 2302 63 do 2313"99 nazaduje ob zaključku tedna na tečaje 2301'51—2312-87.
Ostale devize niso beležile.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Industrijski papirji so tudi v pretečenem tednu beležili nespremenjene tečaje in sicer Stavbna družba d. d. Din 40-— in Tvornica za dušik d. d. Din 125-—.
Istotako sta Blairovi posojili ostali brez prometa, * a notice so bile za 8°/o posojilo
od ponedeljka na sredo Din 45-50, za 7°/o posojilo pa Din 41-50. Zadnja borzna dneva pa je beležila ponudba Din 44-— oz. Din 41 —
Notice za vojno škodo so bile te: dne 29., 30. in 31. avgusta Din 195-—, 1. in
2.	t. m. Din 194-50.
Povpraševanje po delnicah Narodne banke je bilo dne 29. pr. m. po tečaju 4.200'— dinarjev.
Lesno tržišče
Tendenca stalno slaba.
V	zadnjem času se povprašuje po hrastovim. Iščejo se podnice v kakovosti strogo I. 11., zahteva se prvovrstna izdelava in strokovne manipulacije. Mere so normalne. To blago se išče za izdelavo železniških vozov. Za popravo vozov se pa mesto hrastovih podnic uporabljajo mecesnove podnice v istih dimenzijah t. j. dolžine 2-65, oziroma 2-80, debeline 43 mm, širine 20—28, in 2-85, 53 mm, 18—28. Tudi za hrastove frize se je pojavilo nekoliko vprašanj. Išče se pa le eksportno popolnoma osušeno blago. V bukovini se išče edino parjena bukovina v I. in II. kakovosti. Kupčija v drvih še je nekoliko oživila. Cene so še nespremenjene. Izvoz oglja pa je radi visokih uvoznih cen od strani Italije popolnoma prenehal.
Tečaj 9. septembra 1932.
Povpra
Sevanje
Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M .......
Bruselj 100 belg..........
Budimpešta 100 pengO , .
Curih 100 Ir..............
London 1 funt.............
Newyork 100 dol., kabel Ncwyork 100 dolarjev . .
Pariz 100 Ir..............
Praga 100 kron ......
Stockholm 100 Šved. kr Trst 100 Ur...............
230513 1361 25 795 52
110835
199-75
6722-14 224 93 169-79
294-24
Ponudbe
Din
2316-49
1372-06
799-46
1113-85
20135
5750-40 226-05 170 65
296 64
ZNAKI ZBOLJŠANJA
V	avtomobilskih fabrikah Forda prično zopet delati; misli se, da bo 60.000 delavcev na novo nameščenih.
Na londonski borzi traja še naprej hausse za baker. Tudi tečaji fabrik za surovo svilo so se dvignili.
Večje število češkoslovaških tekstilnih fabrik je v zadnjem času namestilo mnogo novih delavcev in imajo sedaj te fabrike zaposlenih 70 do 80 odstotkov normalnega števila delavcev; vse te fabrike delajo, večinoma za izvoz.
Porast tečajev na njujorški borzi v mesecu avgustu je dal lastnikom delnic teoretično izračunano 7 milijard dolarjev dobička.
Ameriški državni zaklad je razpisal v svrho finansiranja tekočih državnih izdatkov posojilo v višini 1150 milijonov dolarjev, ki je bilo v par dnevih prepisano.
Število brezposelnih v Nemčiji ge je koncem avgusta v primeri s stanjem dne 15. julija znižalo za 158.000.
Že v 24 urah X S3f\S£;
klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. - Šelenburitova ul. H Telefon št 22-72
Jože Kovač:
Pregled osemletnega poslovanja Ljubljanske borze
(Nadaljevanje)
Že zadnjič sem omenil, da zoper sodbe razsodišča ni priziva. Ničnostna pritožba je pa dopustna le v slučajih, ki so taksativno navedeni v čl. XXIII. zakona z dne 1. avgusta 1895 drž. zak. št. 112 (uv. zak. k c. p. z.) in ne ovira izvršitve ter izpodbijane sodbe.
Sodba seveda ne sme nasprotovati neizogibnim pravnim določilom. Pred izrekom sodbe se sodišče posvetuje. Posvetovanje in glasovanje sodnikov je 'tajno. Sodba izrečena v glavni stvari reši vse predloge in ugovore, ki se tičejo glavne stvari.
Sodbo razglasi predsednik (ustno) po končani razpravi, dočim se pri obsežnih pravdah lahko določi za samo razglasitev sodbe posebni narok in sicer najkasneje na osem dni po dovršeni razpravi. S sodbo se razglasijo tudi nje razlogi in le če se sodba razglasi takoj po razpravi, objavi predsednik razsodiščne-ga senata samo najbist-venejše razloge.
Razglasitev sodbe je pravoveljavna ne-glede na prisotnost ali odsotnost strank. Pismena sodba se vroči stranki — borznemu članu — le na izrecno zahtevo in pa tedaj, če nista bili pri ustni objavi sodbe navzoči obe stranki. Nasprotno pa se vselej vroči pismeni odpravek sodbe (v 14 dneh!) stranki, ki ni borzni član in čeprav je bila pri ustni razglasitvi sodbe navzoča.
■ iVsaka stranka sme proti plačilu predpisanih kolkov in borzine pristojbine — zahtevati overovljen prepis sodbe dn obrazložitve.
V kondemnatorni sodbi je vedno določen rok, v katerem se mora obveza izpolniti in
običajno znaša — če ne gre za dajatve v denarju! — za ljubljanske stranke tri dni, za stranke, ki stanujejo izven Ljubljane, pa osem dni.
Denarna dajatev, ki se je naložila v sodbi, mora biti izpolnjena v 24 urah, za vse druge dajatve pa sme sodišče — kot zgoraj omenjeno — določiti daljši rok.
Vsi ti roki teko od dne, ko se je odpravek sodbe vročil obvezani stranki, a z razglasitvijo sodbe pa le če so bile stranke pri objavi sodbe navzoče.
Stroški.
V sodbi je redno določena tudi vsota pravdnih stroškov vštevši izdatke za zastopnike. če razsodišče ne izreče drugače, trpi vse pravdne stroške (kolkovine, tožbe-ne takse razsodišča, narasle izdatke dn druge stroške) ona stranka, ki je v pravdnem postopanju propadla.
Postavitev v prejšnji stan.
(Cit. § 57. in 58. prav. razsodišča ljublj. borze.)
Razsodišče razsoja tudi o vmesnih sporih, zlasti o predlogu za postavitev v prejšnji stan zaradi zamude v pravdnem postopanju.
Postavitev v prejšnji stan je dovoljena:
1. Če je bila stranka zaradi nenadnega ali neodoljivoga dogodka zadržana, priti o pravem času na narok ali opraviti o pravem času pravdno dejanje, navezano na rok, in	,
2. če ima zamuda za stranko škodljive posledice, ki se pri postopanju pred razsodiščem ne morejo več popraviti.
Predlog se mora podati v osmih dneh. Ta rok teče od dne, s katerim je odpadel zadržek, ki je povzročil zamudo, in je ne-podaljšen. Očividno prepozno podane predloge sodišče zavrne brez nadaljnega.
Izvršba.
'Na prošnjo stranke borzno razsodišče potrdi, kdaj je sodba postala pravnomočna; za izvedbo izvršilnega postopanja pa je pri-
stojno le redno sodišče. Za izvršilno dovoljuje je torej prositi redno sodišče s kratko, utemeljeno vlogo.
S tem, upam, sem vsaj nekoliko ustregel vsem onim, ki so me za ta pojasnila o našem borznem razsodišču izrecno naprosili in prehajam pravzaprav šele sedaj k bistvenemu pregledu poslovanja naše domače borze tekom osmih let njenega faktičnega obstoja.
Ves statističen materijal, ki zadeva naše tukajšnje blagovno tržišče, je porazdeljen na 1. lesno tržišče, 2. žitno tržišče in 3. ostala domača (slovenska) tržišča.
V	prihodnjem članku hočem najprej podati pregledno sliko o -izvršenem prometu na našem lesnem tržišču tako glede vrstne kakovosti in količine lesa ter lesnih izdelkov, kakor tudi v pogledu doseženih borznih cen. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Ustanovi se obrtna zadruga pletiljcev
Ustanovna skupščina >Obrtne zadruge pletiljcev za Dravsko banovino« v Ljubljani bo v nedeljo, dne 25. septembra t. 1.
ob pol 9. uri v veliki dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27, s tem dnevnim redom:
1. Nagovor predsednika pripravljalnega odbora.
2. Poročilo pripravljalnega odbora.
3. Prilagoditev pravil obrtne zadruge predpisom novega obrtnega zakona.
4. Določitev zadružnih prispevkov.
5. Odobritev proračuna za leto 1932.
6. Volitev uprave.
7. Volitev nadzorstvenega odbora.
8. Volitev častnega odbora.
9. Slučajnosti.
Velevažen pomen ustanovitve naše obvezne strokovne organizacije zahteva nujno prisotnost vsakega posameznega člana naše stroke.
Vjudno Vas pozivamo, da se ustanovne skupščine zanesljivo udeležite in tako prisostvujete prvemu koraku v življenje naše strokovne organizacije, ki bo posebno pomembna za nas pletiljce.
Za pripravljalni odbor:
Henrik Franzi 1. r., t. č. predsednik.
Grgovci in industrijci!	|
Trgovski	Papir o grafi ja III
list j se priporoča ta in se viv a n/e J	I2jubijama, gospcsvefsfea cesia sl. 1C Telelon inlerurban ilev. 2747 En gros prodaja papirja 1 Konkurenčne tvornlške cenel j Stalna zaloga papirja vseh vrsti
Trgovci, čitajte Trgovski list!	
Zopet padec cen
Oddelek za gospodarsko proučavanje pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen za veletrgovino v mesecu avgustu. Iz tega indeksa -izhaja, da so v avgustu cene zopet padle.
Indeks navaja te številke:
avg.	julij	avg.
1932	1932	1931
rastlinski pridelki	04-0	73-2	75-7
živalski proizvodi	53-6	57-2	75-6
mineralni proizvodi	77-3	64-4	75-7
industrijski proizvodi	63-4	63-4	70-8
celotni indeks	62-6	65-6	73-6
izvozni proizvodi	57-0	61-1	749
uvozni proizvodi	66-5	66-1	68-0
Celotni	indeks	-se	je torej	znižal	za tri
točke	v	primeri	z	mesecem	julijem.	To
znižanje je predvsem posledica padca cen za rastlinske in žavalske proizvode. Indeks rastlinskih proizvodov se je znižal za 9-2 točke. Ta padec je deloma reden sezonski pojav, ker ima novo žito vedno nižjo ceno. Indeks cen za živalske pro- | izvode pa se je znižal v prvi vrsti vsled padca cen -svinj, masti in slanine. Cena kož je ostala neizpremenjena. Narastel pa I je indeks za mineralne proizvode, kar je posledica višje cene za nafto in bencin. Indeks za industrijske proizvode je ostal neizpremenjen, čeprav so se v posameznih industrijah izvršile v cenah izpremembe. a so se te na zadnje nevtralizirale. Zmanjšanje indeksa za izvozne pridelke je posledica nižjih cen za rastlinske in živalske proizvode.
SLOVENI A TRANSPORT
Ljubljana - telefon 27-18
vsako vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi zbi ranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brez plačno
Tekma izložbenih oken
Vedno moramo citati in tudi poslušati pritožbe, da naši trgovci nimajo zmisla za umetnost, pri tem pa nikdar ne pomislimo, da se dandanes vsak trgovec, ki hoče napredovati in biti sodoben, celo mora umetnostno udejstvovati. Za nami so namreč tisti časi. ko so bila izložbena okna le zbirke blaga, ki je bilo v trgovinah na prodaj, a sedanja doba zahteva, da je blago tudi prikupno, vabljivo, učinkovito in okusno urejeno. Izložbeno okno mora opo-zaijati na blago in njegovo kvaliteto, še več, izložbeno okno naj bi vleklo publiko, kakor magnet v trgovino! Zato pa morajo biti izložbena okna tudi pregledna, da deluje blago z vso svojo kvaliteto in pokaže vse svoje odlike, kar v nemirni zmedi z najraznovrstnejšim blagom zašar-jenih staroverskih izložbenih oken seveda ni bilo mogoče, ker' je mimohiteče občinstvo komaj razločilo posamezne predmete, ni se pa jih moglo skoraj podrobno ogledati. Tempo današnjega časa s svojo naglico in brzino, ko je dragocena vsaka minuta, je prisilil trgovce, da se morajo posluževati umetnosti z najrazličnejšimi domisleki in triki, samo da hiteče pasante zadrže, da si blago ogledajo, da pregledajo in ocenijo.
Ko‘ so naši najboljši in najnaprednejši trgovci spoznali korist dobro aranžiranih izložbenih oken, smo kmalu po prevratu doživeli tudi prvo tekmo aranžerjev. Ti nekdanji skromni začetniki so dobivali nagrade pri večjih tekmah ob črno-belih redutah, pa tudi pri tekmi ob plesu SKS Ilirije. Le enega teh zaslužnih prvobori-teljev za dober okus in umetnost v izložbenih oknih naj nam bo dovoljeno imenovati, ker so priletnejši Ljubljančani že več kot pred 25 leti pri Benediktu v Prešernovi ulici občudovali njegove poizkuse, kakor sedaj tudi mladina občuduje njegove mojstrovine na Aleksandrovi cesti pod njegovo firmo Josip Kette. Ti možje so se zavzeli, da je lani Zavod za pospeševanje obrti TOI priredil tečaj za aranžiranje, nato se je ustanovilo pozneje društvo izložbenih aranžerjev, ki so si izvolili za predsednika Karla Sossa, torej trgovca, ki je s svojimi vzornimi izložbami napravil tako v Ljubljani in drugod vprav šolo. Včeraj je vse dopoldne ogledovalo okna razsodišče, ki so bili v njem predsednik Karol Soss, ing. arh. Medved, akad. slikar 1. Vavpotič, prof. Saša Šantel, odborniki Josip Kette in načelnik pomočniškega zbora g. Melicer ter novinarja Potočnik in #Gaber.
Ker je v vsakem mestu največ trgovin s kolonijalnim in špecerijskim blagom ter delikatesami, se je tudi v Ljubljani udeležilo tekme največ firm te stroke in je izmed 9 tekmovalcev prisodilo razsodišče prvo nagrado tvrdki Anton Verbič v Stritarjevi ulici, Franu Khamu na Miklošičevi cesti drugo nagrado, Antonu Legatu na Miklošičevi cesti tretjo-nagrado. Ker ni bilo za to stroko več nagrad so morale tvrdke Maks Jeras na Miklošičevi cesti za aipartno aranžirano Zavrtnikovo čokolado, R. Koretič, Aleksandrova cesta, za impozantne tri izložbe s sadjem itd., A. Janež tudi na Aleksandrovi cesti za originalnega zadovoljnega planinca, dobiti na največjo žalost razsodišča le pohvalno priznanje.
Nato je bila ocenjena oblačilna stroka in se je udeležilo 7 firm. Franc Xav. Souvan na Mestnem trgu je v svoji prekrasni in
tudi z vso pieteto varovani hiši strnil, v efektno celoto pet oken, zato je zaslužil prvo nagrado, s prav malo razliko točk si je pa drugo nagrado zaslužila Oblačil-nica za Slovenijo na Miklošičevi cesti, tretjo nagrado je razsodišče prisodilo tvrdki Mayer, firme Urbanc, ki je na Miklošičevi cesti in Sv. Petra cesti aranžirala več oken, podobno kot prvak Souvan ter A. & E. Skaberne na Mestnem trgu za svoja mogočna okna na ulici in v veži so dolbile pohvalno priznanje.
V	kategoriji moške mode je brez boja in soglasno zaslužil Josip Kette na Aleksandrovi cesti prvo nagrado, dočim je razsodišče izreklo firmi Mela priznanje.
Za damsko modo je seveda lahko briljirati in se je tudi pričakovalo, da bo prvo nagrado odnesla vzorna firma Karla Sossa, takoj za njo tvrdka P. Magdič z drugo nagrado.
Postavila se je pa tudi firma I. Samec na Mestnem trgu in I. Žargi na 'Sv. Petra cesti, ki se prav ambicijozno udejstvujeta zlasti pri Samcu, ki je dobila prvo nagrado za galanterijsko blago in z drugo nagrado se je morala zadovoljiti v tej kategoriji za okno s torbicami slovita- firma Anton Krisper na Mestnem trgu.
Težje je v oblačilni stroki tekmovati s konfekcijo, a vendar si je tvrdka Nobles-se na Aleksandrovi c. priborila drugo nagrado, a tretja nagrada se je prisodila firmi Drago Schwab, javni trg. družbi v Zidovski ulici. Še težje pa je z železnino, ker je razsodišče priznalo drugo nagrado tvrdki Bogdan Žilič, a tretjo nagrado tvrdki Schneider & Verovšek, priznanje pa se je dalo firmi Jeklo na Starem trgu.
Po zasluženju je dobila prvo nagrado tudi trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami M. Tičar. Tudi trgovine s fotografskimi potrebščinami so se prav izkazale in je dobila Adrija v še-lenburgovi ulici prvo nagrado, Anton Kanc v Židovski ulici pa drugo nagrado. Med najlepšimi so pa gotvo izložbe firme Julij Klein v Wolfovi ulici. Drugo nagrado si je pridobila tudi slaščičarna Terezije No-votny naše mamice na Gosposvetski cesti, dalje trgovina s čevlji Peko na Aleksan drovi cesti, zlatar A. Fux v Šelenburgovi ulici in krznarija Eber na Kongresnem trgu. Tretjo nagrado trgovina s semeni Se ver & Co. na Gosposvetski cesti, znana trgovina s športnimi potrebščinami A. Goreč na Dunajski oesti, a pohvalno priznanje trgovina z ročnimi deli Toni Jager in trgovina4 z barvami Lustra na Gosposvetski oesti.
Toliko imamo cvetličaren, ki imajo vedno najlepše izložbe, a iprav sedaj, ko so vrtovi polni najlepšega cvetja, so pa pri tekmi pokazale — preveč. Za vse jesensko zlato vrtov je dobila tvrdka Herzmansky drugo nagrado, tretja nagrada se je prisodila Korsiki, a Tončki Bajt za pestrost vseh rožic pohvalno priznanje. Vsi so se potrudili in odlikovali, glavno pa je, da so vsi prav zelo napredovali. Nekaj tvrdk ni moglo svojih izložb pravočasno urediti, to predvsem Elektroindustrija na Gosposvetski cesti, ki bo pa drugič pokazala svoj napredek. Aranžerjem naše čestitke.
UGODNO STANJE SLADKORNE REPE V SREMU
Poleg hmelja je v zadnjih letih v Sremu najbolj nazadovala kultura sladkorne repe. Kakor hmelj, tako je imela tudi sladkorna repa svojo odlično komjunkturno dobo, kateri pa je potem sledila doba suhih let. Sedaj se je stanje zopet popravilo in sladkorna repa kaže zelo dobro. Kvaliteta bo nad povprečjem dobra, ne pa tudi cena in to vsled krize v sladkorni industriji. Dočim se je preje plačevalo za 100 kg sladkorne repe po 40 dinarjev, se sedaj plačuje komaj 20. Računa se, da se bo na jutro pridelalo do 2 vagona sladkorne rejve, kar je dober uspeh.
Izvoz našega sadja v Češkoslovaško
Ker so se v nekaterih naših listih pojavile vesti, da namerava češkoslovaška vlada zmanjšati naš izvoz sadja na Češkoslovaško, je prejel naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine od Ceškoslovaške-jugoslovanske gospodarske zbornice pismo, v katerem se med drugim pravi:
Nikakor ni res, da Ibi hotela češkoslovaška vlada preprečevati izvoz našega sadja na Češkoslovaško. Ukrepi, ki so jih izdale pristojne češkoslovaške oblasti v svrho hitrejšega plačila blaga, imajo samo ta namen, da pnide izvoznik čim prej do protivrednosti za izvoženo blago. Posebna pažnja pa se posveča uvoznikom v pogledu njihove solidnosti, ker se je prejšnja leta dogajalo, da so nekateri agenti jemali blago, niso se pa držali dogovorjenih pogojev. Na ta način so mnogi jugoslovanski izvozniki imeli velike izgube.
Devizna komisija izbira tvrdke na podlagi plačanega davka in množine uvoženega blaga v prejšnjih letih. Na ta način se ščitita jugoslovanski izvoznik ko češkoslovaški uvoznik od brezvestnih agentov. Strah, da ne bi bilo mogoče v polni meri izkoristiti potrebe češkoslovaškega trga po češpljah, je neutemeljen, ker je tu dovolj tvrdk, ki se zanimajo za jugoslovanske slive.	*
Pač pa je treba opozarjati jugoslovanske izvoznike, cla ne izvažajo sadja vsi naenkrat na trg, ker je v tem primeru neizogibno, da bo vsled velike ponudbe cena padla. Naj jugoslovanski izvozniki sami pazijo, da ne bodo po nepotrebnem sami sebi škodovali!
Albert ŠpeletiČ sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25.
JMmtila
ZAGREBŠKI TRG z dne 8. septembra 1932
Vsled suše še vedno ni gob na trgu. Kolikor jih pride na trg, se takoj prodajo po ceni od 3—6 Din. Cena jajc je neizr premenjeno na 50—75 par.
Bel kruh je po 4, polbeli po 3-50, črn po’ 3 Din kg, navadno pecivo po 0*50 in mlečno tudi po O-50 Din za kos.
Pri vseh vrstah mesa se opaža, da sta tako ponudba ko zahteva po mesu nadalje slabi. Te oene so se plačevale:goveje meso I. vrste s privago od 10—14, zadnji del od 14—16, iprednji del II. vrste od 6 do 12, zadnji del od 10—14 Din za kg; jetra po 8—10, pljuča po 3—5, loj 3—6 Din kilogram. Svinjsko meso: krača od 14—16, glava 5, hrbet od 16 do 20, rebrca od 12 do 14, pljuča in jetra od 4—8, slanina 11 do 12, svinjska mast 12—14; prekajeno meso: krača od 20—.22, hrbet 17—18, glava 5—7, tenka slanina 12—14, debela 15 do 16, s papriko 14—16. Klobase: hrenovke od 18—20, kranjske od 20—22, lovske od 8—14, salama 18—20, pujski po 12—16; teletina: sprednji del s privago od 6—10, zadnji brez privage od 12—16 Din za kg. Telečji jezik in možgani od 10—20, jetra in pljuča od 8—10, drobno telečje meso od 5—6 Din za kg.
Ponudba mleka in mlečnih izdelkov je precej padla. Pa tudi povpraševanja je slabo, čepraV so cene padle. Mleko je bilo ipo 2—2-50,. sladka smetana po 20—30, kisla po 8—10, čajno surovo maslo po 30 do 44, navadno surovo maslo po 25—28, kravji sir pc 4—6, sir ipo 6—8, polementa-lec po 10—16, ovčji po 25—30, trapistov-ski po 20—35, vosek od 35—48, med v satovju po 10—14, čisti med po 14—18.
HOTEL »METROPOL«
(Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodrora.
Telefon 27-37.
Izvrstna restavracija in kavarna. — Na ra*-polago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba.
Priporoča se F. MIKLIČ.
Perutnine je bilo mnogo na trgu, a je cena ostala kljub temu neizpiemenjena. Za zaklano perutnino so bile te cene: pitane gosi od 18—20, ne pitane 8—12, kokoši od 12—16, kapuni po 36, race po 16 dc 22 in piške po 20—30 Din za kg.
Tudi cene za zelenjavo so ostale kljub dobri ponudbi neizpremenjene: hren po 10 do 14, koleraba po 3—4, kumarce za vku-hanje 1—2, kumarice za okisanje po 3 do
4,	zelje po 1—2, rdeče zelje po 2-50—4, zelena paprika po 2—3, domač fižol v stročju 2^3, zrnati po 4—6, redkev po 3—4, glavnata salata po 4—5 in radič po 6—8 Din za kg.
Zelo je narasla penudba sadja. Grozdje, ki je bilo na trgu, je bilo prav lepo in dobro. Tudi hrušk in češpelj je bilo mnogo, zelo malo pa jabolk in še ta so bila slaba. Povpraševanje je bilo srednje. Dosežene so bile te cene: Domače breskve od 4—12, tuje od 10—24, domače grozdje od 2—7, sremsko ©d 5—7, špansko od 10 do 14, jabolka I. vrste od 6—8, druge 4 do 6, za v kuhanje cd 2—3, hruške I. vrste od 6—12, druge cd 4—6, maline od 3 do 5, oluščeni orehi od 14—16, neočiščeni od 4—5, slive od 1—2, suhe od 6—10 Din za kg.
* *
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG z dne 8. septembra 1932.
Na trg je Ibilo prignanih 44 glav goveje živine za klanje. Dosežene so bile te cene: biki po 1-55, voli po 0-95 do 0-98, krave po 0-95 do 1-17 šilingov za kg žive teže.
Na svinjskem trgu je bilo 76 mesnatih in 100 pitanih svinj. Cene so bile-, mesnate svinje po 1-74 do 2-05, pitane po 1-80 do
1-87. Kupčija srednja.
Telet je bilo na trgu 419 in 432 zaklanih ter 614 svinj. Cene so bile: teleta po 1-20 do 1-80 žive teže, po 1-40 do 2-30 mrtve, mesnate svinje po 2-20 do 2-65, pitane po
2-30 do 2-40, ovce s kožo po 1-40, brez kože po 1-40 do 2 šilinga.
SOVJETI BODO DELALI VREME
Da se kmetijstvo zaščiti od vremenskih neprilik, so osnovali sovjeti poseben institut, ki naj reži te naloge: 1. povzročevanje umetnega dežja v krajih, ki trpe preveč od suše; 2. umetno ustavljanje dežja v preveč vlažnih krajih; 3. reguliranje oblačne gostote; 4. borba prati megli nad letališči, pristanišči in mesti; 5. delanje umetne megle, ki bo branila poljske sadeže pred nočnim mrazom; 6. boj proti toči. Novi zavod bo proučil vse metode, s katerimi bi se moglo upljvati na vreme. — Drugo vprašanje pa je seveda, če ne bodo vsi ti načrti ostali le na papirju.
*
LONDONSKA PODZEMNA ŽELEZNICA
iProgo londonske podzemske železnice bodo razširili za štiri in pol milje in zgradili pet novih postaj. Na ta način bo imela londonska podzemna železnica 130 postaj in bo dolga 178 -milj. Lani je londonska podzemna železnica prevozila. 641.917.000 potnikov. Po statističnih podatkih napravi vsak prebivalec Londona 236 voženj z avtobusom, 130 s tramvajem, 128 s podzemno železnico in samo dve z izvoščkom.
TISKARNA MERKUR, Ljubljana
Tiska knjige, časopise, ia-bele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke itd-Vse tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
Gregorčičeva 23
Račun poštne hranilnice
št. 13.108. Telelon 25-52 Lastfna knjigoveznica
Slavijo
99 Ja® o slovanska zavarovalna banka v £>iublfani
■■ Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: 8cogpad, greh, Sarajevo, Csijeh, 5Sovi Sad. in Split
TRIUMPH AUTO družba z o. z. JUGOINDUS
družba z o. z.
Celovška cesta št. 58 LJUBLJANA VII. Telefon 21-87, 26-63
Železokonstrukcijska — mehaniška — kovinska — industrija
izdelujejo
vse konstrukcije iz železa kakor: tovorna dvigala, stopniške ograje, konstrukcije portalov, izložb, rešetk. Specijalitefa okna (prozorl) in vrata za industrijske stavbe. Specijalno urejena delavnica za popravila avtomobilov in vseh drugih strojev, brušenje cilindrov ter ročičnih gredi, vse kovinske predmete, kakor: aluminijasto posodo vseh vrst; stojala za garderobo, za dežnike, lestence, namizne svetilke, kadilne garniture. Vse izdelke iz krivljenih cevi, kakor: ročaje za vrata, držala za stopnice itd. — Pohištvo iz krivljenih jeklenih cevi. — Prodajne aparate za kavo, čaj, olje itd.
Zahtevajte ponudbe!
Zastopstvo Konzorcija „FIAT“, Torino
Automobili, pneumatika, garaže, bencin, olje, ves automobilski pribor
r
Motfvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tuvarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
KNJIGOVEZNICA " □ JUGOSLOVANSKE
TISKARNE reg. z. z o. z. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE I SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-I NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
JADRAN11
kemični izdelki
IVAN LAPAJNE
LJUBLJANA — MOSTE
priporoča:
,,JADRAN" Kremo, „SVETOL“ parketno Ustilo, ko lom as, plavilo Itd.
Prvovrstna kvaliteta! Konkurentns cene!
Egidij In Karol Erjavec
----------- MIZARSTVO	--------
BROD (poleg tacenskega mostu) p. ŠT. VID nad Ljubljano
Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni, zajamčeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Razstavljeno tudi na velesejmu.
MUISK0 -TEHNIČNE POTREBŠČINE
Mlinska sita — Gonilna jermena Mlinski stroji Mlinski kamni vseh vrst
BRCAR & Co., Ljubljana, Kolodvorska 35
TELEFON ŠT. 27-25 — CENIKI BREZPLAČNO !
KASTELIC.. DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9, pritličje levo
Glavno zastopstvo m Slovenijo:
Jd Združenih papirnic Vevče, Goričane jIII in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh. ^
.KUVERTAH
HUB LIANA
mmssmm
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA. PAPIKJA
m
Brzojavi: Krisporcolonialg| Ljubljana Telefon štj 2263
Ant. Krisper Colonlafe
Lastnih.: Josip Verlič
Veletrgov ina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini /a dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralno vode
Točna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno letu 1840
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
k
& Co.
imovec
d. z o- z.
trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami
agentura in komisija LIUBLIAMA
Tržaška cesta it. 10
Ure, zlatnina, optični predmeti
L. VILHAR
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36
NAČRTE IN
Z	u	kad	B	E
I	Z	V R š U	1	E
s	T	AVBE	IX	O
p	O	D ) E a	1 E	
STAVBENIK
FURLAN-KUNAVER
LJUBLjANA, Rimska cesta <3
Nasveti v pisarni brezplačni
UMETNO VRTNARSTVO
nagrobni venel, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd.
CEH, Ljubljnaa VII, Gasilska e. 14
Stavbeno ln pohištveno mizarstvo
FRANC BERGANT
Dravlje 108
poleg noue šole v Zg. Šiški
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in podanih
načrtih
STAVBNO PODJETJE FRANC MARINČIČ
ViJ-Glin.e (Tržaška c. 15) pri Ljubljani
izvršuje vsa stavbna dela vsakovistnih stavb po solidni nizki ceni.
Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti.
ANDREJ KREGAR IN SINOVA
TOVARNA IN ZALOGA POHIŠTVA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
nasproti kolodvora Št. Vid-Vižmarje
Priporoča, da si ogledate najmodernejšo zalogo pohištva v lastnih prostorih nasproti kolodvora St. Vid-Vižmarje
Cene konkurenčne!	Za	delo	se	jamči!	Ceniki	na	zahtevo!
TRGOVINA S PAPIRJEM IN PAPIRNATIH VREČ
G. KOVAČ
(Gajeva ul. 2) se je preselila na Sv. Petra e.33 (dvorišče)
TVORNICA ZRCAL iN BRUSILN1CA ST-j Is LA
A. VRHOVEC, LJUBLJANA
ZA GRADOM (na koncu Streliške ul c;)
Izdeluje vsakovrstno brušeno in ncbruŠena zrcnlo in sitk:n. Sleklo za avtomobile In kočije. Gravira.:je in mati.anjc steklo. Popravlja stara, pokvarjena zrcoln. Izdeluje tudi reklamna ogledalo.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA!
Trgovci! Ali ste že naročeni na »Trgovski list"?
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-mdustrijeko d d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.