Kaj nas uči vojska? Vojna nas u6i zatajevanja. V marsičem je bilo prej drugače. Tako ni poznala doba pred vojno ne želodčnega, ne spolnega, ne govprnega zatajevanja. zdaj ga izsiljujejo. ,,V 6emer je kdo grešfd, v tem bo kaznovan", je refeeno. Tako je prvi prestopek s tem kaznovan, da nam je odvzet kruh. Drugi s tem, da jih je bogve koliko ločenlh od žen in zaročenk, in narobe. Tretji pa s tem, da nam je prepovedano prosto govoriti in pisati. Vsekako je bilo glede občevanja, bodisi ustnega ali pismenegla, yeliko napa&jiega. In, če je napačnost pri razumnem človeku greh, tedaj mnogo grešnega. Premnogi so vtikali jezik v zadeve in stroke, ki jih niso prav nič brigale in ki jih tudi prav ni5 razumeli niso. Pred lastnim pragom, kajp&da, je marsik)do pustil ležati smeti oelo dolgo čivljenje. Sedaj nam ni dovgljeno yeč rabiti jezikovne metle nili za lastni prag, niti za tuje pragOve. 'Menda je sploh za vse lažje, ako jim je dlano izraziti bolečrno. Zelo buda je usoda Človeka, ki mora, ker je zapovedal tisti, ki ga tepe, molčati k udarcem, padajo&im po njem in se sme samo Še tresti. Vojna kaznuje torej tudi v tem oziru. Vsaka kazen pa je taka, da se ž njo ali zajdoetuje za prestopek, ali pa ona poboljša, oziroma vzgoji kaznovane., Tako bo sedanja vojna vzgojila dvoje vrste ljudi, v kolikor ni bila v ljudeh že pred njo kal te lastnosti. Enim bo dala fuzreti in si pridobili raoralno moč in jim rodila ž njo svobodo, da bodo znali mol6ati, kadar bo vest to zahtevala, in govoriti, kadar bo pred vestjo prav, ne glede na to, kaj se z z njihovim telesom in imetjem zgodi. Drugi pa bodo kriSali, kakor bi imeli devetero grl, 6e bo bičeva palica to velela, in molSali, čeprav bo devet lastnih hiš gorelo, ako bodo zazrli grozeS pogled onih3 ki morejo škodovati, bodisi njib družini, ali njih osebni koristi, in se celo smehljali, Beprav jim bič zariše zelo vjdne zatekline. Eno ali idrugo torej. V gotovem številu seveda izide obojna vrsta Ijudi iz vojne jezikovr.e sužnosti. Slovenoi želimo dobiti velikoj število moralno močnih mož, ki imajo voljo ohraniti in izpovedati in dejstvovati delo, ki odobruje prava zavest, torej Bog. V takih možeh je namreft naša rešitev. Ce nam stiske, ki si jib. drugod lajšajjo v zborntoah, narodnih in državnih, in če nam pesfc porodi takih mož z neusužnjeno. odločno voljo, potem se našemu ljudstvu ni nifiesar bati, Ce umrjemo, lepša smrt bo, kakor junakov na bojišČu, kajti kdaj je bila lepše vidna lepota svobodne človeške duše, kakor pri prvth kristjanih, ko so sekali telo raz nje, oni pa so ostali z jasnim obrazom pri svojib vzorih. Syobode: fluba namreS ne more rabelj vzeti, ako je kdo sam ne proda. Ce pa ostanemo živi, bo naSe ži^vljenje hoja dostojnih ljudij. ki znajo delati in si znajo odreči, kalor je za naše ljudstvo dobro in pred Najvišjega of.esom prav. Gorenjec.